Posamezna Številka 8 dinarjev
PoStnina plačana v gotovini
Pred dvanajstimi leti in danes
Pred dvanajstimi leti je z verige spuščeni fašizem že neusmiljeno bičal nekaj narodov. Tedaj so se naši narodi prvi postavili okupatorju po robu, ker niso hoteli biti zapisani med mrliče.
Naravno je bilo, da so Izginile s površja le tiste sile, ki so predstavljale umirajoči svet po vseh zakonih družbenega razvoja. Zato je zginila s površja slovenska buržoazija, ki je bi*p najbolj jalov in negativen pojav v zgodovini bojev našega naroda. Ker se je ona pojavila na narodnem telesu kot divji izrastek, ni bila nikdar dovolj hlapčevpka in se zato nikdar ni borila *a našo samostojnost. Ce je buržoazija v bankah in kraljevski armadi tako sramotno razpadla v nekaj dneh, je bilo potrebno le nekaj dni, da so se naši narodi zbrali okrog Komunistične partije po trenutnem obupu. Na lastni koži smo občutili prvo gro2» izdajstva bur-žoazije. Toda narod je ostal čist in sam svoj gospodar, ki je na razpotju svobodno odločal o svoji usodi.
Mladi jugoslovanski narodi niso imeli velike izbire. Ena pot je vodila v izdajstvo in v kapitulacijo, druga pa v oborožen upor in v svobodo. Zato je bil oborožen upor naše premišljeno dejanje, kajti le pot borbe drži v tako svobodo, brez katere ni življenja ne napredka. Z 22. julijem izražamo to odločitev, izražamo lastno moč in enotnost, ki je postavila okupatorju nasproti komuniste, delavce, kmete' in ljudsko inteligenco, to je silo tistega trdnjavskega četverokotnika, ki zmaguje že dvanajst let. Ker ne poslušamo votlih učenjakov in politikantov, nas nihče ni mogel zadrgniti v tesno zanko. Naš narod je gledal široki svet z višine zrelega in pogumnega naroda, ki ;e videl svojo moč v Osvobodilni fronti s triglavskih višin svoje sposobnosti.
Klesali smo svojo bodočnost in ta je zahtevala pogum, pravico in resnico. To je bilo naše silno orožie. ki je premagovalo večmiM ionske sovražne armade in skrhalo mesarice belogardizma. ki ie sekal glave rodoliu-bom, k< so bolj ljubili svojo mater in pregaženo domačo zemlio kakor Judeževe groše. Trpinčeni narod si je vse to dobro zapomnil. Zato znamo ceniti enotnost in bratstvo jugoslovanskih narodov, ki so orpv zaradi tern zmagah tudi nad nasiljem Tniormbiroja.
čeprav smo z dvotnq zmago v naš: revoluciji postavili trdno Pod’n«n na*i socialistični stavbi, uved’i š'roko demokracijo in lepe družbene rdnose. ne smemo dopuščati da bi se hud-'e odvadili politično misliti. Zelo smo rv>r>r>mi na uspehe samouprav-
rel in da je religija sprejemlji- j va za revolucionarno delavstvo, je teza, ki se komaj še drži na teoloških fakultetah, je teza zmešanega profesorja, podobne-'
pričakovati socializma ne od krščanstva in ne od socialdemo-kratizma. To je nemogoče, kakor je nemogoče, da bi kopriva vodila orehe.
Tudi preučevanje demokracije in naše zakonitosti ne sme slu žiti iskalcem razpok v naši zakonodaji, da bi jih še razširili in se skoz; nje dokopali na površje
m uveljavili nam nasprotne gospodarske in politične koristi. Strokovnost nam je nujno potrebna, ako hočemo napredovati. Toliko naivni pa zopet ne smemo biti, da bi to nujnost zamenjali s takim strokovnjakar-stvom, ki naj bi nadomestilo vsako orožje v borbi za socializem. Naivneži na primer, ki dopuščajo, da prehaja socialistični sektor v privatne roke pod pretvezo kulturnejše postrežbe, so se oddaljili od borbe in obesili puško na smreko. Obsodili so
socializem in dovolili, da reakcija legalno uspeva.
Vsi mitingi, manifestacije, partizanski pohodi, odkritja plošč in spomenikov padlim partizanom in žrtvam fašizma, vsa gospodarska, politična in kulturna rast mesta in vasi je dokaz plemenitih ciljev naše revolucije, ki mora napredovati. Doseženi uspehi nas ne smejo uspavati, prevarati nas ne morejo votlooki, boječi in ozkosrčni doktrinarji, kajti- naše revolucije nismo posuli z naftalinom.
Rogaški steklarji
Borisu Kidriču
V nedeljo so rogaški steklarji v preddverju svoje steklarne slovesno odkrili spomenik borcu in revolucionarju Borisu Kidriču. S posebnimi vlaki, avtobusi in kamioni so se pripeljali na svečanost številni gosti iz vse Slovenije in tudi iz sosednje Hrvaške so prišle delegacije mnogih delovnih kolektivov. Zbralo se je okrog 20.000 ljudi. Za vse seveda ni bilo prostora v tovarni, zato so mnogi zasedli bližnje obronke
Na častni tribuni so se poleg vdove pokojnega Kidriča, Zdenke Kidričeve, zbrali najvidnejši predstavniki slovenskega javnega življenja:	podpredsednik
Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, predsednik Izvršnega sveta LRS Miha Marinko, podpredsedniki Izvršnega sveta LRS dr. Marijan Brecelj. Boris
Kraigher in Ivan Maček, člani Izvršnega sveta Boris Ziherl, Zoran Polič, Josip Vidmar in Tomo Brejc, predsednik Ljudske skupščine LRS dr. Ferdo Kozak in drugi.
Ko je godba zaigrala državno himno, je tov. Edvard Kardelj v daljšem govoru orisal lik in delo pokojnega Borisa Kidriča. Ob svečanih zvokih Internacionale je nate odkril spo.menik. Zastopniki delovnih kolektivov in množičnih organizacij pa so položili k spomeniku vence in šopke cvetja. Pred svečano tribuno je prišla tudi partizanska patrola, ki je obiskala vse partizanske kraje v okolici Po svečanosti so združeni pevski zbori ob spremljavi godb na pihala iz Ljubljane in Trbovelj zapeli več pesmi
BORBENI POZDRAV IN ČESTITKE VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU OKRAJA TRBOVLJE OB PRAZNIKU
Dne vet vstaje .» 22. juliju f
POŠILJAJO
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR TRBOVLJE OKRAJNI KOMITE ZKS TRBOVLJE OKRAJNI ODBOR SZDL TRBOVLJE OKRAJNI SINDIKALNI SVET TRBOVLJE IZVRŠNI ODBOR LJUDSKE PROSVETE TRBOVLJE OKRAJNI ODBOR ZB NOV TRBOVLJE OKRAJNI ODBOR ZDRUŽENJA REZERVNIH OFICIRJEV TRBOVLJE
Okra ru ljudski odbor v Trbovliah
pred novimi na egami
Preteklo sredo so se sešli od- dobro gospodarili in neizprosno borniki Okrajnega ljudskega od- in dosledno razgaljevali razne bora v Trbovljah, da se poraz- ; administrativne, nesocialistične
govore o važnih gospodarskih vprašanjih v naših revirskih krajih.
Predsednik OLO Trbovlje, tov. Martin Gosak, je v svojem poročilu razčlenil gospodarski položaj okraja. To poročilo naj bi bila osnova za boljše in pravilnejše reševanje naših gospodarskih nalog.
Bilanca dela in uspehov delavskega upravljanja v treh letih njigovega razvoja nam pokaže. da so organi delavskega upravljanja — naši delavski sveti in upravni odbori — kljub raznim pomanjkljivostim in neizkušenosti vendar ha splošno
ga tistemu, ki je meril srčni utrip žabe, potem pa žabo vtaknil v žep, uro pa zagnal v mla- | 1 ko. Marxa bi radi zamenjali s I
Smrt v ognju leta 1944. „.
Padli borci! Zvesto bomo čuvali svojo domovino.. Najmlajši vojaki so (emu porok — prt predvoj aški vzgoji pridno veibajo kako ravnali z oroijem
Jjgnja, pa tudi na strokovnost naših kadrov. Sedaj, ko nam to ne delu več začetnih preglavic, 'mamo vedno boljše pogoje, da utrjujemo politlč > stvar naše družbe, da poštenosti ne omajajo ostanki kapitalistične nepoštenosti, da ne bo otrok čutil svoje vesti na zadnji plati in da ne bodo odrasli iskali moralne Pronočj Jn zavesti na vzgojnem deht ali v zaporu.
Politično delo in preučevanje našega razvoja pe ne sme biti doktrinarSko in ločeno od življenja. Da je marksizem zasta-
sv. Tomažem. To pa ne gre tako enostavno kakor z žabo in uro. Ker se je podobni poizkus že pojavil, moramo vedeti, za kaj gre. Ako se loteva takšnih poizkusov iskren človek, bi on rad zgradil most za prehod iz religije v socializem; ako pa izhaja s stališča, da je tud; krščanstvo revolucionarno gibanje, potem je to le način borbe proti socializmu, je del borbe krščanstva, ki se drži naukov svojega mesije Mussolinija. In 6ocialde-mokraiizem ni daleč od tega mesijanstva. Zato ne moremo
Lepo majsko popoldne je bilo. Partizanske puške so pokale po raznih krajih naše domovine. Nanje so odgovarjale nemške esesovske puške.
Mrak je prihajal in z njim težka, mučna noč. Ze sam mrak nam je naznanjal, da se bo to noč zgodilo nekaj strašnega, groznega Ko smo legij k počitku, nas je mučila težka slut-pja, da nismo mogli zaspati. Sele po dolgem premetavanju se nam je to pbsrečilo.
Napočilo je jutro. Visoko nad dolino je ležala megla, ki je bila črna in je nekam čudno smrde-da. Vstali smo precej zgodaj, vsj bolj trudni kot spočiti. Odpirali smo vrata in cima r.a vse strani, da bi videli, kaj nam je prineslo to majniško jutro. Ze same slutnje in pa črna smrdljiva megla so nam pravile, da se je ponoči nekaj zgodilo. Vzšlo je sonce in počasi nreeanjalo meglo. Ni je moglo kmalu pregnati. Bolj ko je megla izginjala, bolj so se videli obrisi dima, ki so .naznanjali požar. Vsi va-
nismo mogli verjeti, da bi kdc mogel kaj takšnega storiti.
Čez dva dni sem šla v Zagorje. Pot me je zanesla mimo požganih hiš. Ko sem šla mimo prve, sem pogledala skozi prvo okno. Strašen prizor: sredi sobe so ležala trupla ena čez drugo. Iz trupel se je še kadilo. Iz enega so se videla čreva, vsa ožgana, kajti meso in drugo je že prej zgorelo. Grem nekaj korakov dalje k drugemu oknu. Spet grozna slika: tudi na drugem koncu hiše, kjer sta bila mlin in kovačnica, so ležala človeška trupla in so še gorela. Vprašala sem neko ženo, ki je šla ravno mimo, koliko ljudi je bilo v tej hiši. Povedala mi je, da jih je bilo devet, v sosednji hiši pa pet. V naslednji hiši, ki je bila tudi požgana, je zgorela le neka stara žena.
Vprašala sem mimoidočo to-
£baHi*dKu kribnekiies™'	kf ° sc 1« vse»t0 zgo:
je zgodilo. Kmalu pa je prišel	Dejala je, da so zvečer
mimo partizan-kurir in povedal, prišli esesovci, obkolili hiše, zada so esesovci požgali v Oreho- prli vrata, da nihče ni mogel iz
vici tri hiše z vsemi gospodarskimi poslopji. Ko sem vprašala mladega kurirja, kaj je z ljudmi, mi je žalostno dejal, da so vsi zgoreli.., Nekaj časa sploh
hiš uiti, in zažgali... Ljudje, ki so bili v hišah, so kmalu videli, kaj se godi, namreč da gorijo njihove hiše in da njim samim
grozi smrt. Začeli so klicati na pomoč. Ko jih je dim že dušil, so začeli razbijati okna, da bi skočili skozi nje na prosto. Toda esesovci so jim to zabranili: potiskali so jih spet nazaj v gorečo sobo v ogenj. Po dveumem boju z življenjem in smrtjo ter klicanjem na pomoč so nesrečniki omahnili v strašno smrt.
Razvaline teh hiš lahko vidimo še danes. Ostankj zidov so nam neme priče tega strašnega dogodka.
J. H.
in birokratske pojave v podjetjih.
V našem okraju je od 886 izvoljenih članov delavskih svetov 687 ali 77,7°/» delavcev, ki delajo v proizvodnji ostalih, t. j. uslužbencev je pa 199 ali 22,3%. Važno je poudariti, da je v naših delavskih svetih 169 žena. Negativno je, da je število žena v delavskih svetih naših velikih podjetij majhno. Revolucionarno zavest delavskih svetov dviga 245 članov ZKJ.
Čeprav so naši delavski sveti dajali pri delitvi presežkov ustvarjenega dela le preradi prednost koristim posameznikov, t. j. da so veliko vrednost presežkov (lani v našem okraju okrog 154 milijonov din) razdelili med člane delovnih kolektivov, so vendar hkrati dali znatna sredstva na razpolago našim ljudskim odborom za njihovo stanovanjsko in komunalno dejavnost, kar dokazujejo obsežna in živahna komunalna dela v vseh centrih našega okraja.
Poleg mnogih kompetenc in funkcij, ki so jih organi delav-sk^ja samoupravljanja prevzeli od'državnih organov oz. uradniškega aparata, je ena izmed najvažnejših ta, da delavski sveti sami obravnavajo zaključno računsko poslovanje svojih podjetij, zbor proizvajalcev in okrajni zbor okrajnega ljudskega odbora pa potrjujeta te obračune z ustreznimi pripombami.
(Nadaljevanje na 2 strani)


Obvezniki predvojaske vzgoje se uče iucu čuanju vojuskm kari
ZASAVSKI
d3S§§8S3flSBfS6Bfi£§BSE5S3§E§9B^9S53§S9
LETO VI. — ST. 29.	TRBOVLJE, 22. julija 1953
Izdaja Okrajnt odboj Socialistične zveze de lomih Umi * Trbovljah — Urejuje in odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Stane Suita: - Tiska Mariborska tiskarna v Mar.boru — Naslov uredništva in uprave: ..Zasavski vestnik" Trbovlje 1. uprava rudnika — Telefon M 54 — Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah štev 614-„T"-146 — Ust 'zbaia vsako sredo — Letna naročnina 300 din. polletna 150 din. četrtletna 75 din mesečna 25 din — Posamezna številka 8 din — Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneie vsak petek dopoldne in se ne vračajo
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA
Koristi družbe in posameznikov utemeljujejo Zakon o gozdovih
(Izpad v prirastku v gozdovih povzroča našemu okraju 93 milijonov dinarjev
škode letno)
Vsesplošni pomen gozdov za naše narodno gospodarstvo ter stanje naših slovenskih gozdov sta vzrok za Izdajo Zakona o spremembah Iti dopolnitvah Zakona o gozdovih, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LRS pred nedavnim na svojem petem rednem zasedanju.
Osnovni namen tega zakona je, . reprečiti še nadaljnje uničevanje gozdnega bogastva ter odvrniti z njim težko ali Sploh nepopravljivo škodo v naših dragocenih gozdovih. Stanje in
razmere v gozdarstvu terjajo namreč kar najodločnejše korake za očuvanje naših gozdov in sredstva za njihovo nego in vzgdjd.
Podatki in analize gospodarske in statistične službe dajejo o slovenskem gozdnem gospodarstvu sledečo sliko:
Gozdnih površin imamo v Sloveniji 871.571 ha ali 43V« celokupne površine Slovenije. Od tega jf 3Sn,e splošno ljudsko premoženje. 65°/o je pa zasebnih gozdov
Okrajni ltudski odbor v Trbovljah pred novimi nalogami
(Nadaljevanje • I strani)
Poslovanje naših velikih gospodarskih podjetij je urejeno in organizacijsko čvrsto, le v manjših podjetjih je nehaj izjem, kjer je zlasti knjigovodska služba dokaj šibka. Tako so naša velika podjetja kljub obsežnemu delu pravočasno izdelala bilančne račune, majhna Jih pa zaradi neurejene knjigovodske službe niso mogla.
Sledeči podatki so značilni za uspešno, pa morda tudj za he-uspešno poslovanje naših velikih podjetij v lanskem letu,
Plan proizvodnje rudnika Tr-bovlje-Htastnik je znašal lani 953 tisoč ton premoga, dejanska produkcija pa je bila ob koncu leta za 30 tisoč ton manjša. Tako so bili tudi dohodki podjetja za 138 milijonov dinarjev manjši kot predvideno in so znašali 2 milijardi 486 tisoč dinarjev. Glavni vzrok za to je iskati delno v pomanjkanju premogovnih Zalog na dnevnem kopu in v zahodnem revirju rudnika, delno v motnjah pridobivanja premoga zaradi okvar na zastarelih in Iztrošenih me-hanizacljsklh napravah rudnika, do neke mere pa tudi. da rudniku manjka 150 kvalificiranih jamskih delavcev. Po spremembi gospodarskega sistema v državi, spomladi leta 1952, je podjetje naletelo na velike težave v prodaji premoga, vendar se je položaj pozneje iz-bolišaL dasiravno še ni povsem zadovoljiv.
Lansko leto so se zaostrili tudi odnosi med rudnikom in samostojno kalorično električno centralo v Trbovljah, ki je kot glavni odjemalec premogovega prahu (20 odst. celotne produkcije rudnika) iz nerazumljivih vzrokov začela izpopolnjevati mehanizirane prevzemne nakladalne naprave na železnici ter kupovati premog Iz oddaljenega bosanskega rudnika Banoviči kljub že davno obstoječim specialnim napravam za prevzem premoga neposredno iz separacije in depota trboveljskega rudnika. Komisija za pregled zaključnega računa Je predlagala zato okrajnemu ljudskemu odboru da posreduje v tem sporu ker narekujejo rešitev tega spora gospodarski interesi okraja.
Proizvodnja premoga na rudniku Zagorje Je pa lansko leto porastla za 4.34 odst. Podjetje Je zato svoj začrtani letni dohodek prekoračilo za 18 milijonov 876 tisoč dinarjev. Premogovne zaloge rudnika Zagorja so tehnično ugotovljene na Štirih do-
ločenih Obratih. Problematični so edino premogovni skladi na sektorju Loke-Moravče. Zato podjetje strogo pazi, da ne troši denarje za investicije tam, kjer premogovne zaloge niso natanko Ugotovljene Gospodarsko pravimo pa je, da rudnik čimprej skonča objekte v izgradnji in da začne še s potrebnimi novimi investicijami, kakor hitro bodo na razpolago denarna sredstva.
Cementarna V Trbovljah je presegla plahiran dohodek lansko leto za 17.1 odst. Zvišanje proizvodnje je narekovalo predvsem povpraševanje po cementu na domačih in tujih tržiščih. Toda podjetje ima velike težave s svojimi strojnimi napravami v tovarni ki so tudi že Izrabljene Tako so n. pr. vzdrževalni stroški na starih pečeh stali lani 17 milijonov dinarjev ali 440 din na 1 tono klinkerja, na novi peči pa le 88 din. Izboljšanje strojnih naprav v cementarni pa terja Investicije, ki niso majhne
Glede Strojne tovarne »Miha Marinko« v Trbovljah je bilo lansko leto določeno, da se bo perspektivno razvila v veliko tovarno rudarskih strojev in naprav. V ta namen je podjetje dobilo na razpolago 213 milijonov dinarjev, kasneje so se pa ta sredstva Znižala za 50 milijonov	(Dalje prihodnjič)
V našem okraju pa imamo 25.990 ha gozdne površine ali 50 °/« celokupne površine okraja. Od tega je 12«/« splošna ljudska last, 88 odstotkov gozdov je pa zasebna lastnina
Medtem ko je normama zaloga lesa V gozdu na 1 hektar 250 kub. metrov, znaša v okraju Trbovlje V zasebnih gozdovih to povprečje korriaj 82 kub. metrov (republiško povprečje: 86 kub. metrov). V državnih gozdovih je pa povprečje zaloge večje in sicer 135 kub. metrov na hektar. Zaradi tako velike izčfpahosti gozdov zhaša letni prirastek tih 1 hektar v našem okraju le okrog 2 kub. metra lesa (republ. povprečje: 2,2 kub. metrov) —• čeprav bi moral znašati ta prirastek v normalnih pogojih vsaj 5 kub. metrov na hektar. Prirastek je torej za več kot polovico manjši!
Samo izpad v prirastku naših gozdov že sedaj povzroča tudi zmanjšanje narodnega dohodka za okrog 12 milijard dinarjev letno — v trboveljskem okraju pa okrog 93 in pol milijona dinarjev ha leto. če računamo vrednost' prirastka okrog 1200 dinarjev za kub. meter lesa. Po strukturi gozdov oziroma po lesni zalogi sodi naš okraj med najšibkejše v Sloveniji. Sedanja izčrpanost gozdov predstavlja skrajno dopustno mero, ki še omogoča, da r intenzivnimi prijemi stanje v Paših gozdovih obdržimo in ga ozdravimo.
Treba je pa tudi vedeti, da imamo V naši republiki okoli 31.000 ha goliav in okrog 189.000 hektarov grmišČ, ki jih pravzaprav že ne moremo veš šteti med gozdove ker imajo na 1 hektar samo še pičlih 40°/« potrebne zaloge lesa Tako sestavlja skoraj polovica vseh gozdov v Sloveniji pasivni gozdni fond.
Tu in tam je slišati 'trditve, da je do takega slabega stanja naših gozdov največ privedla velika sečnja v povojni dobi. Takšne trditve so neutemeljene ir netočne V resnici sega
pretirano izkoriščanje naših gozdov daleč v preteklost, kajti že leta 1919 je prav zaradi prehude sečnje v preteklosti znašala zaloga lesa v naših gozdovih le 68'Vo od normalne — leta 1919 do leta 1938 se je pa ta zaloga skrčila že na 50®/» normale, V dobi okupacije pa na 52 odstotkov
Pustošenje gozdov pri nas je torej pojav in proces, ki je bistveno načel naše gozdno gospodarstvo in smo tedaj že leta 1945 prevzeli slabo dediščino. Ce smo pa tudi po letu 1945 sekali več kot bi šffiell, so nas silila k temu povojna leta z vsemi slabimi posledicami iz Okupacije: obnoviti smo morali vse porušene domove, mostove, industrijske naprave itd. Zato, da smo si kupili najpotrebnejše v tujini, šmo motali les izvažati.
Najbolj smo pa morali sečnjo lesa povečati po napadu In-formbiroja na Jugoslavijo Tedaj nismo imeli potrebnih denarnih sredstev, informbirojev-ske države so nam pa ustavile svoje že naročene pošiljatve — niti nam niso vrnile že v naprej plačanih zneskov za haročefio blago, bili pa smo tedaj sredi borbe za industrializacijo In elektrifikacijo države. Tudi iz Zahoda nismo tedaj še prejemali pomoči, niti zadostnih1 posojil. Največja je bila Sečnja v letih 1D48—1950 Toda — kar je bila tedaj nujnost, je danes škoda za naše gosnodarstvO Ze leta 1951 smo sečnjo lesa že zmanjšali, še bolj Pa v letih 1952 in 1953. Letos je planirana sečnja že v skladu s količinami, ki jih dopušča desetletni sanacijski načrt našega gozdnega gospodarstva.
Pa tudi lesna trgovina je po-vročila gozdarstvu veliko škodo. Zakon je preprečil špekulacije nekaterih lesnih podjetij in posameznih lastnikov gozdov z lesom. Zakon bo Zbudil zanimanje za čisto kmetijsko proizvodnjo pri tistem kmetu, ki je dosedaj živel na račun svojih gozdov, v katere ni vložil prav nobenega dela. Prav tako bo nov zakon omejeval porabo lesa v tiste namene, kjer les lahko nadomestimo z drugim
materialom. Da M pa to dosegli, je bilo treba stare predpise In zakon o gozdovih dopolniti z nekaterimi novimi določbami, ki so ostrejše in ki ne dovoljujejo prav nobenega izigravanja.
Treba je torej, da vsakdo ve za nekatere nove predpiše, ki jih bodo morali izvajati privatni in državni lastniki vseh gozdov.
Praviloma je prepovedano, gozdove krčiti ali pa jih Spreminjati v druge kulture. Gozd bodo lahko njegovi lastniki spremenili v druge kulture le z izjemnim dovoljenjem državnega sekretarja za gospodarstvo — seveda, eč bo to koristno za splošni gospodarski napredek. Odslej bo prepovedano širjenje planinskih pašnikov na škodo gozdov, zlasti pa na škodo rušja in drugega pritlikavega drevja. To je Zelo važna določba, ki bo odpravila znane spore med kmetljci in gozdarji, kajti kme-tijci so želeli širiti planinske pašnike na račun gozdov, da bi povečali rejo živine. Odslej bodo morali gledati živinorejci, da dvignejo živinorejo v planinskih predelih samo z izboljšanjem pašnikov ki iih do sedaj niso negovali — Ze pred časom je bilo nadalje mnogo gozdov spremenjenih v njive. Zakon določa, da bo za vpis take spremembe v kataster dal dovolienje Okraini ljudski odbor. Če pa ta odbor takega dovoljenja ne bo izdal, tedaj bo fnorai lastnik gozdne parcele v določenem roku tako zemljišče pogozditi. Vsi lastniki In upravitelji gozdov pa bodo morali pogozditi vse goličave na katerih je bil nekoč gozd — nove poseke je pa treba pogozditi naikasneie v treh letih po sečtiH Če lastniki gozdov tega ne b- Storili, tedaj bodo to delo opravili po okrajnih ljudskih odborih določeni ljudje na račun lastnika parcele. Seveda bo pa država po svojih močeh in razpoložljivih sredstvih podpirala pogozdovanje zadružnih in zasebnih zemljišč tako gmotno kakor tudi s strokovno pomočjo.
Na splošno je pa sečnja na golo praviloma prepovedana ter
Z VSEH STRANI SVETA
SEUL. — Spričo stalnega od-ušan/a julnokorejske delegacije, ki noče skleniti premirja, skušalo severni Izkoristiti nesoglasje med Združenim poveljstvom in Sing Man Rijem ter položaj na fronti, kljub temu pa Juinoko-tejci uspešno napredujejo na posameznih odsekih fronte. — Jui-nokorejci nameravajo organizirati vo/sko, ki bo štela milijon ljudi. To povečanje vojske naj bi omogočilo »ponovno osvojitev Izgubljenega ožemiia« in odvrnitev vsakega morebitnega novega napadalca.
WASHlNGTON. — Posebni odposlanec ZDA Robertson je na novratku s Koreje Izjavil, da so Korejci proti premirju, ker se boje, da ga hoče nasprotnik Izkoristili le kol ukano In s poffa-ianjl doseči listo, kar mu ni uspelo na bojišču Pripomnil je tudi, da se Sing Man Ri boji, da se politična konferenca, ki bo 'klicana tako/ po premirju, ne bi navlekla v neskohčnošt in bi na-
sprotniku bila samo maska, s katero bi zakrival prodiranje v
'užno Korejo,
MOSKVA. — Moskovska »Pravda« poroča o sestanku v obrambnem ministrstvu, na katerem so sprejeli resolucijo, ki v celdli podpira zhirtcrifavo Berije. ZanltnlVo pa fč, da sestanku nista prisostvovala maršala Vasl-ijevski In Konjev, dasiravno sta med najbolj vplivnimi vojaškimi poveljniki v SZ. V Londonu sodijo, da je bila odstranitev Berije izvedena po posvetovanju z vojaškimi poveljniki In z njihovo privolitvijo. Opazovalci vidijo v tem dokaz za vedno večji vpliv, ki ga Ima vojska v kremeljskih zadevah.
ŽENEVA. — Bivši posredovalec za premirje v Palestini Ralph Bunche je kritiziral ameriške izo-lacioniste zaradi njihovega ne-prijateljstva in pretiranih' napadov rta Združene narode. Ker menijo IzOlaclonistl, da je pove-
zovanje z Združenimi narodi nekaj »neameriškega«, pravi Bunche, da je tako mišljenje nevarno In predstavlja nezaupanje v kolektivno varnost po tistih, ki še verujejo, da je Amerika trdnjava, ki lahko živi sama zase.
EGIPT. — Sporno sueško področje je spet rdzbulitb duhove in razvnelo strasti, ki se še tudi po razkritju epizode britanskega letalca ne morejo pomiriti. Med le-talcem-dezerter/em In najnovejšim ameriškim predlogom, ki so ga v Kairu krstili za ameriško noto, čeprav Američani zatrjujejo, da gre le za »*e/o važno listino*, sicer ni prave zveze, toda v ozadju je Suez In gre le za to, da bj to ozadje odpadlo.
BONN. — Na pogajanjih med delegacijo zahodnonemšKhga obrambnega ministra In ameriško vlado je bilo ugotovljeno, da je zahodnoevropska obrambna skupnost edina možna oblika za
Vinko Možina — Hrastnik
Muzikant Dre j c
»Ah, slivovka!« je vzkliknil In se s prosto roko pogladil po prsih in trebuhu. »Kako dolgo je že nisem imel na jeziku. Odkar so mi razbili lonce za l*uha-nje žganja, je nisem poskusil.«
Zaljubljeno Je pogledoval steklenico Jo prav narahlo božal in nagibal,,,
»Poslušaj, Martin,« ga je čez čas vprašal zaskrbljeni Drejc, »potem Je s slivovko v nebesih konec?«
»Konec, Drejc! Nikoli več je ne boš pil in si gladil grla z njo . Samo vodo. pokalico in kostrivniško slatino bol pil za žejo. Ce bol imel srečo in sklenil prijateljstvo s svetim Blažem, nebeškim čebelarjem, boi mogoče še kda| okusil medico. To pa je tudi vsei«
»Jaz pa pravim, da Jo bom le pil,« Je s posmehljivim glasom dejal Drejc tn zvito pogledal Martina.
»Misli* ...? Ima* upanje?« ee Je t« razveselil.
»S tvojo pomočjo si upam vsak teden pritihotapiti v nebesa najmanl deset litrov žganja!«
»Deset litrov žganja ..? Kaj pa mislil?« se je Čudil Martin.
»Odlično idejo imami Domeniva se, kje se dobiva zvečer, pa ti vse razložim.«
Martin je obljubil da bo prišel zvečer spet k njemu, nato
pa bosta odšla k samotni pečini. kjer se bosta lahko brez skrbi pogovarjala. Na sestanek bo pa povabil še svetnico Lenčko, ki bo prav gotovo njuna zaveznica. Drejc proti temu ni imel pomislekov in Martin se Je *e močno mehak v kolenih skoraj solzan poslovil.
Zvečer je na sestanku, ki se ga je udeležila tudi svetnica Lenčka. Drejc povedal svojo za-misel:
»Najpogostejšo in najzanesljivejšo zvezo z zemljo ima smrt.
Z njo se toliko poznam, da mi bo rade volje prinesla vsak teden desetlitrsko steklenico žganja Največja težava bo v tem, kako spraviti steklenico čez nebeško obzidje.«
»To že Jaz uredim!« se je ponudila Lenčka, ki je rade volje pristopila k tihotapljenju. »Stražarja na obzidju premamim, kadar hočem I Že večkrat sem opazila, kako skrivaj pogleduje za menoj.«
»Potem ga bomo pa pili.« se je razveselil Drejc in objel Lenčko okrog pasu: Lenčki pa Je bilo to očitno vleč, kajti prav nič se ni branila. »Tebe pa, Martin, doleti naloga, da me spravil iz doma, ksjtj na pot j bom šel lahko samo ponoči.«
»Brez skrbi! Si že pri m mu je obljubil vinski patron, ki
se ga Je začelo žganje spet prijemati.
Skupno so nato odšli k stolpu, kjer Je stražil vojak, ki naj bi postal Lenčkina žrtev. Ona je še pokazala, kam ga bo odvedla in kako bo prišel Drejc najlaže čez obzidje. Zadovoljni, da ni za tihotapljenje žganja več nobenih težav, so sedli za bližnji grm, kjer so steklenico do zadnje kaplje oželi.
Martin Je res preprosil Frančiška, da je Drejcu dovolil stanovati pri njem. S tem je bila odstranjena zadnja ovira. Domenili so se. da bo Drejc naslednjo noč poizkusil »rečo.
Lenčki je brez težav uspelo zvabiti vojaka s stolpa in Drejc Je lohko zapustil nebesa. Spet si je krajšal čas s preklinjanjem in Še pred deseto prispel do križišča. Skril se je za čuvajnico In nestrpno čakal Tilčko. Kmalu Je prižvižgala skozi zrak z debelim trgovcem; ustavila se je pred čuvajnico in pozvonila, da bi priklicala Kozmijana.
»Tilčka, Tilčka!« jo Je prav narahlo poklical Drejc.
»Kdo me kliče!« je začudeno vprašala in se ozrla naokrog.
»Pst. tiho! Jaz sem, Drejc!« 1e ta šepnil in pomahal z roko. Takoj je bila pri njem.
»Česa Seliš?« ga Je zaskrbljeno vprašala. »Bi rad nazaj na zemljo?«
»To pa ne!« se je prestrašil Drejc. »Ko bo* opravile s trgovcem se dobiva za prvim ovinkom Velja?«
»Velja!« Je šepnila Tilčka in mu segla v roko.
Drejc še ni dobro aedel in že je bila za njim.
»Česa želi*, muzikant?« ga Je vprašala in sedla v njemu v travo.
»Saj veš, da ga rad pijem. V nebesih pa ne premorejo vesele pijače. Kar želodec se ml obrača, kadar gledam svetnice, kako se nacejajo s kostrivniško slatino in zatrjujejo, da je to najboljša pijača na vsem svetu. AU bi mi hotela takole, vsak teden, spotoma prinesti tole steklenico Žganja,« jo je poprosil Drejc in pokazal na trebušasto pletenko.
»Težko bo Slo. Vendar... za tebe...,« se Je zvijala in kar ni hotela s pravo besedo na dan.
Drejc pa Je koj uganil, kaj jo tišči.
»Za hvaležnost ti bom pa vsakokrat kadar boš prinesla žganje, igral na harmoniko, kolikor bol hotela.«
»Seveda ti ga prinesem, še jutri ga dobiš prvo pletenko,« sc je razveselila smrt.
»Pa še na citre brenkati te naučim,« se je ponudil Drejc. »Samo citre In dovolj strun sl preskrbi, kajti nekam ostre prste Imaš. Da bova pa imela več časa za vaje in igranje, mi boš nosila žganje do tistega borovca na vrhu klanca Velja?«
»Jutri ob devetih me pričakuj pri borovcu Najbrž bom 1 prinesla tudi že citre s sabo,«
ponovno oborožitev Nemčije. Zato mora Zahodna Nemčija organizirati 12 divizij, kot to določa pogodba o obrambni skupnosti. Oprava te Vojske je zagotovljena. Nemčija dobi tudi 300 reaktivnih letal, oiičlrjd in podoficirji nemških kontingentov se f>a bodo šolali v ameriških centrih v Nerfičiji.
BEOGRAD. — Izzivanja organov albanske obveščevalne službe so v zadnjih dheh vse pogostejša. Od začetka leta do danes jih je bilo 58. Največ incidentov je zaradi pretlhotapljanja diverzantov in vohunov v našo državo. V Albaniji imajo namreč šolo, v kateri učijo emigrante kako naj bi slabili moralo jugoslovanskega obmejnega prebivalstva — V Albaniji je trenutno — kakor sodijo — okoli 100.000 Albancev v raznih taboriščih, pobegi v Jugoslavijo se pa kljub vsemu terorju nadaljujejo, ker nezadovoljstvo albanskega liudslva nepreslnno narašča.
mu je obljubila Tilčka in so poslovila.
Utrujen, a vesel, se Jo Drejc vrnil v nebesa Ko se je plazil mimo grma. v katerem Je Lenčka zapeljevala vojaka, je rahlo zakašljal in Jo s tem opozoril, da se je vrnil. Kmalu zn njim Je prišla tudi Lenčka k Martinu Drejc jima je povedal, da sta se pomenila s Tilčko. Vsa srečna, da bo poslej preskrbljena z žganjem, je svetnica kar vpričo Martina poljubila Drej-ca na lice. Ta je ob tej ljubeznivosti rahlo zardel; Lenčka ga Je pa takoj potolažila;
»Nikar ne zardevaj, muzikant, vpričo Martina. On je videl Še vse hujše stvari, pa le z očesom m trenil; ali ne, Martin?«
Martin je v odgovor samo pokimal in se zvito namuznil.
Naslednjo noč je Lenčka spet motila vojaka in Drejc se je čez nekaj ur prismejal s polno Steklenico slivovke. Svetnika sta videla da Je slivovke dovolj, zato nista varčevala z njo. Postajala sta vse zaupljivejša, dokler nista začela kar vprek pripovedovati Drejcu!
»Muzikant, tl nisi dobro zapisan v nebesih. Tvoje igranje med procesijo tl štejejo za velik greh. Oprostili so ti ga le zaradi tega, ker Je bil storjen prvi dan in ker sva se midva in le nekaj nezadovoljnih svetnikov zavzeli za tebe. Svetnica Urša. ki jo menda lz vaših krajev, »e Je pa prav posebno za-
je dovoljena le prebiralna In oplodna sečnja, za kar pa bodo morali posestniki imeti sečno dovoljenje. Tako dovoljenje bo moral Imeti lastnik tudi tedaj, če bo sekal za svoje lastne potrebe, kajti že lokalna potrošnja lesa predstavlja nevarnost za stalno nižanje gozdne glavnice, zaradi česar bo treba tudi sečnjo za lastne potrebe skrčiti na najmanjšo mero. Eno kmečko gospodinjstvo porabi pri nas 11,4 kub metrov drv na leto, kar je želo veliko v primerjavi z ostalimi evropskimi državami. T&ko Obrabijo O. pr. v Avstriji za iste potrebe trikrat manjšo množino lesa. v drugih državah pa še dosti manj.
Tudi to je nujen državni prijem, kajti prav to. da za zasebno sečnjo ni bilo treba dovoljenja, so mnogi ljudje izkoriščali ža nedovoljeno sečnjo in trgovino z lesom.
Enako strogi so predpisi o paši. Paša koz in konj v gozdu je prepovedana Prav tako ne bodo smeli kmetje puščati živine v gozdove ali pa na zemljišča. ki so pripravljena za po-gozditev ah pa se naravno pomlajajo. Vsak lastnik gozda bo moral v prihodnje takoj uničiti ali pa storiti potrebne korake, če se bodo na 'drevju pokazali šltodliivcl. Nov je v zakonu predpis, ki pravi, da državni sekretar za gospodarstvo odredi akcije za uničevanje škod-liivcev. pri katerih morajo sodelovati vsi prebivalci ogroženega okoliša.
Predoisi ^zakona določajo tudi Upravo gozdov in nadzorstvo nad njimi. Uzakonjen je namreč predois, no katerem bo treba za izgradnjo žag in podobnih objektov privolitve d^ž. sekretaria za gospodarstvo. Ta korak' je umesten, ker imamo v Sloveniji, pa tudi v našem okralu že sedaj preveč žag. V členu 28 zakona ie rejeno, da bo okrajni ljudski odbor prevzel v upravo vse tiste gozdove. kjer še bo izkazalo da no-snodar slabo neguje in vzdržuje gozd. Taka uprava ne sme traiat-' manj kot 10 in ne več kot 30 let
Zaradi izbolišania gosnodar-ienja v gozdovih je ustanov-'ien sklad za obnovo gozdov. S tem fondom so zagotovljena iz-datha sredstva za obnaviianie, nego. varstvo in urejevanje -ozdov.
Spričo tega smo v naHem
nersDektivnem načrtu obnove gozdov predvideli prav obširna gozdno-gnoi i tvena in gozdno-varstvena dela; v našem okraju '»orno v 10 letih pogozdili 21 ha -olj a v, spo polnili 53 ha gozdnih -vovršin in 657 ha Krmišč, po--adili Okrog 1009 ha degradiranih gozdov in počistili 752 ha mplevelienih gozdnih nasadov. Za izvršitev tega načrta bo ♦reba 2 601 000 raznih gozdnih sadik in 53.558 kg raznega -emena.
Skupni interesi, ki se lahko 'Veliavijo samo v socialistični družbi nam omogočajo, da bomo take lene načrte uresničili 'n z množičnim sodelovahjem 'zvajali prednise Zakona o var--tvu In zaščiti gozdov — nedvomno največjega prtrodno-a bogastva v Sloveniji. M C.
vzemala, da bi te izgnali v pekel...«
»Seveda, Urša, moja soseda, ki je prav zaradi mene postala novopečena svetnlcal Kako me Je pa potem spreobrnila, če počenjam takšne grehe, a?« je besnel Drejc.
»Tega ne veva,« sta mu odgovorila, »opazila sva pa, da ne želi, da bi ostal v nebesih. Midva sva te kot najboljšega prijatelja posvarila, ti pa se sedaj pazi. Novopečeni svetniki so najhujši, teh se boj in v bodoče jih ne draži. Ze zaradi naju, ki te ne bi rada izgubila, se vzdrži...«
Žganje in priznanje svetnikov so Drejca tako razgreli, da je začel obkladati Uršo s priimki, ob katerih sta najbolj utrjena svetnika zardevala. Da bi ga potolažila, sta ga kar naprej zalivala s slivovko. Sele ko se je obnemogel zvalil pod mizo, sta se oddahnila in so tudi sama pošteno napojila.
»Skoda bi ga bilo, huk. ■ -škoda, huk . pošten muzikant je, huk...« je kolcala že močno okrogla Lenčka.
Ker ni smela zamuditi prvo maše. se Je le nerada poslovila od pletenke.
Martin Je odel spečega Drejca z odejo, Skrbno skril steklenico In sc tudi sam zmotal v posteljo Med brundoniem vinske popevčico, ki Jo je znal še od takrat ko je hodil P° zemlji ie sladko zaspal.
(Dalje prihodnjič)

Prt d osmimi 'el je bilo ...
Med najdrznejše podvige trboveljsk’1' partizanov moramo nedvomno šteti ugrabitev tov Jožeta N. s Kleka iz rboveljske bolnice meseca marca 1945. leta, ki ga je o .upator določil za usmrtitev. Tovarišica Pepca P., ki je bila med glavnimi partizanskimi akterji pri tej drzni ugrabitvi, kjer so vsi tvegali svojo glavo, pripoveduje o tem zanimivem dogodku sledeče:
Prav gotovo ga mnogi poznajo Bil je med tistimi našimi ljudmi, ki so bili med prvimi pripravljeni, da s hrano, dajanjem zavetišča partizanom ali drugače podprejo našo narodnoosvobodilno vojno. Vedel je, da s svojim delom tvega mnogo, da niti ni več gospodar svojega življenja vendar ga vse zastraševalne metode hitlerjevih plačancev in privržencev niso ustrahovale. Lepega dne ga je pa okupator zaprl, toda njegova volja tudi v zaporu ni popu-
Ko se je Nemcem zdelo, da je nastala nevarnost, da jim »bandit« zaradi prevelike izgube krvi izdihne, so ga v bojazni, da ne bi bil prehitro rešen trpinčenja, spet poslali v trboveljsko bolnico, da ga tamkaj pred usmrtitvijo pozdravijo. In Jože se je spet zdravil. Ker pa je imel časa na pretek, je razmišljal kako bi okupatorja ukanil. Vedel je, da dan naše osvoboditve ni več daleč. Da bi ta dan dočakal v bolnici, si je skušal na rano na nogo »napa-cati« cigaretnega pepela, a ga je pri tem ovirala obloga iz mavca. Rana se nikakor ni hotela inficirati in zdravljenje je vse preveč hitro napredovalo. Obveščeni smo bili o njegovih neuspelih poskusih, kako bi ušel; sklenili smo, da ga rešimo.
Prva naša zamisel je bila, da nam bi pomagale lahko bolniške sestre v bolnici; treba bi bilo samo, da nam pustijo zvečer vrtna vrata in ena vrata za
ma je takrat prokleto mudilo, zato sva razumljivo pozabila pogledati okrog sebe. Nastal je ropot, ki je vznemiril v sosedni sobi »Vervvalterja«. Ta je odprl vrata svoje sosedne pisarne, a Cveto, ki mu je za hrbtom stal Pavle, mu je pomolil brzostrelko pod nos. Prestrašen se je umaknil nazaj in zaloputnil vrata za seboj; kakor smo pozneje izvedeli, se je mož zabarikadiral še z omarami in mizami. Njegov strah in delo sta pa bila popolnoma nepotrebna, ker zajetje tega moža tisti večer pač nismo imeli v načrtu.
Medtem sva se z Lipčetom že znašla v dragem nadstropju. Bila sva v bolniški sobi, - kjer je ležal Jože Ko se danes po osmih letih spomnim na obraze bolnikov v sobi, mi gre prav pošteno na smeh: pred očmi vidim štiri pare vzdignjenih rok in štiri smrtnoblede obraze, nadalje Lipčeta z brzostrelko, oblečenega v nemško uniformo, I na glavi pa mu je razumljivo

?
*'4*S*.	. *?v- M
it#: -,d.v -:v .. * ’
. K'
/ ’	j* -
f-m' • *-	• :di< , n a? 3*7 ? i'

v -"
Vinko Trintosms:
PATRULJA

:	v . „	>VJ
: .R , «• ^ - ^ '
:%■ »
• ••	' 'I 'S > f* Step*
fin
Zbrani na posvetu pred pohodom
stila. Neprestano se je ukvar- . jal z mislijo, kako bi jim utekel, da ne bi s tem škodoval ostalim pripornikom
Zaradi nesnage v zaporu se je začela širiti srbečica. Tudi on se je nalašč hotel okužiti z njo, vendar se mu to ni posrečilo. Pa mu je nekega dne svetoval Rudi Dolničar, ki je z njim sedel v zaporu, takole: »Jože, če se po telesu ubadaš s šivanko, bo izpuščaj podoben izpuščaju srbečice.« In Jože je res storil, kakor mu je Rudi svetoval. Potegavščina je uspela in Jožeta je okupator poslal v bolnico, ker so se njegovi za-slišcvalci bali, da sc tudi sami ne nalezejo te nadloge.
Jože pa seveda tudi tu ni bil zadovoljen. Bil je prepričan, da jim bo kaj kmalu »dolgčas« po njem in da ga bodo premestili takoj po ozdravljenju v staro Figabirtovo klet. Da se to ne bi zgodilo, in ker je bil prepričan, da bo vsa »srbečica« na čistem zraku brez vseh mazil izginila, jt sklenil, da se bo pozdravil kar na svoje stroške. Ni maral, da bi Nemci — s katerimi nikakor ni mogel priti do sporazuma — imeli z njim nepotrebne stroške in skrbi, i »kako bi ga odrešili trpljenja na tem svetu«. Ko Je vse to v j svojih možganih natanko premlel, se mu je naenkrat tako zelo mudilo, da ni odšel iz trboveljske bolnice skozi vežna vrata, ampak Jo je »podurhal« kar skozi okno stranišča. Medtem ko je stražar, ki ga je spremljal, čakal pred vrati, kdaj se bo Jože vrnil iz stranišča, se je ta spustil po žlebu in jo mahnil v zeleni gozd, kjer se je pridružil prvim partizanom.
Okusil Je vse tegobe in nevšečnosti partizanskega življenja, toda tudi to ga ni omajalo. Z dobro voljo Je premagoval vse težave Nekega dne pa Je imel spet svoj »slab dan«. Bilo je mrzlo februarsko jutro 1945. leta, ko je rinil v hrib proti Podbevškovi domačiji. Tam pa je padel v zasedo .. Ker se na poziv ni ustavil, ampak jo je ucvrl nazaj, od koder je prišel, so udarili za njim streli. Bil je težko ranjen. Peto mu Je razneslo, vendar se je še privlekel do Rozmanovih v Grabnu, kjer se je skril v stranišču. Krvava sled v snegu je pa bila njegova poguba. Nemci so ga našli, privezali na sani in ga odvlekli v dolino. Vlačili so ga po Trbovljah, da bi se našel kdo, ki bi Poznal tega »bandita?. Veliko Jih je bilo, ki so ga osebno zelo dobro poznali, a ga niso izdali. Samo nekdanji zloglasni avtobusni pod>etnlk J. Z. je čutil potrebo, da j« izdal njegovo pravo ime.
vstop v bolnico odklenjena. To pa je bil račun brez krčmarja. Vrtna sestra mi je lepo- povedala, da tega ne morejo storiti, ker bi se moglo zgoditi, da bi jih potem Nemci zasliševali; one bi jim morale v takem primeru vse lepo po pravici pove,-dati, kajti lagati je »greh« Vse naše prepričevanje, da bi bili »odpustki« za pomoč pri reševanju na smrt obsojenega — ki ni ničesar zakrivil — gotovo večji in da bi odtehtali ta »greh«, je bilo brez uspeha
Sprevideli smo. da bo treba najti kak drug način Dne 8. marca 1945 leta pa nismo prav nič več razmišljali ampak smo se kar na hitro odločili. Mesec na nebu nam je razsvetljeval pot, ko se je skupina osmih partizanov-tercncev spuščala navzdol proti trboveljski bolnici. V vrt bolnice smo se splazili pod ograjo. Nasproti sta nam prišli dve nuni. Z Lipčetom sva Ju zaustavila Trepetajoče sta nama povedali, da je Jože še v bolnici, in sicer še vedno v sobi v drugem nadstropju. Dodali sta še, da se nahaja pod stražo. Hoteli smo ju prisiliti, da nam odkleneta vrata, vendar nam je ena izmed nun tako hitro ušla skozi klet, da je nismo utegnili potegniti za krilo in ji preprečiti beg. Istočasno sta pa dve drugi sestri hoteli iz bolnice v stanovanje v sosedno vilo. Nista namreč vedeli, da smo mi pred bolnico in sta nam tako nehote odprli vrata Vstop v bolnico je bil prost.
Joco, Adam in še neki tovariš — čigar imena se pa danes žal več ne spominjam — so sklenili, da ostanejo zunaj, da nas v primeru nevarnosti opozorijo in nas vse, ki smo šli v bolnico, zaščitijo. Njihova nadloga nikakor ni bila lahka, ker ima poslopje velike bolnice več izhodov. Zadaj za bolnico so bili vojaški hlevi, nasproti bolnice v neposredni bližini pa Eberhartov »Heimatbund«! Trboveljski »dolgin« Jožko, ki je bil z nami, je moral medtem za nas vzdrževati red med osebjem bolnice in bolniki — midva z Lipčetom sva pa imela nalogo, da razbijeva telefon, da ne bi kdo izmed osebja bolnice klical Nemce na pomoč, nato bi pa skupno s Pavletom in Cvetom ugrabili našega bolnika, ki o našem podvigu ni imel nojma.
Spočetka je šlo vse kakor po loju. Telefon, ki je bil v prijavni pisarni bolnice. Je pa naenkrat zgrmel na tla.. Ne vem, ali je bil tamkaj samo en aparat, ali jih je bilo morda več; vem samo še to, da sc na-
čepela partizanka, nagnjena nekoliko na stran. Tudi sama sem bila oborožena, saj sem imela s seboj pištolo kalibra 6,35, vsak trenutek pripravljeno, da zagrozim ? njo (na tiho pa naj povem da ni bilo v njej nobenega naboja, ker ga pač nisem imela). V prvem presenečenju naju ni spoznal niti Jože — vendar je trajalo to samo nekaj trenutkov.
Sla sva k Jožetu. Oklenil se je naju okrog vratu, vzdignila sva ga na roke. Ker pa ni bilo časa, da ga še oblečeva, sva si s postelje »izposodila« bolniško odejo. Nato sva se zadensko umaknila iz bolniške sobe, z odejo čez ramo. Jožeta pa na rokah. Ključ v vratih bolniške sobe sva za vsak primer obrnila.
Skupno s Pavletom in Cvetom, ki sta se nama pridružila na hodniku, smo prinesli na pol golega bolnika v pritličje bolnice, kjer se nam je pridružil še naš »dolgin«, zunaj pa ostali trije. Tako smo zapustili bolnico. Mudilo se nam je. Pot je bila silno težavna, kajti šla j je strmo v hrib mimo loške j cerkve. Jože namreč ni mogel hoditi, morali smo ga nesti. Ko smo prispeli do prvega kozolca, smo sneli tamkaj lestev, slekli s sebe, kar smo še mogli, da smo obleko .položili na lestev ker bi sicer Jožeta ta »transport« preveč žulil Na vse to smo položili Jožeta in ga pokrili z »izposojeno« bolniško odejo. Jože je drgetal od razburjenja, seveda pa tudi od mraza. Približno četrt ure smo ga nesli nepokritega, oblečenega samo v kratko srajco, tako da je kazal vse, kar Je prinesel s seboj na svet... Vsepovsod je še ležal sneg.
Pri Felicijanovih na Kleku smo dobili zanj potrebno obleko in perilo ter nadaljevali pot proti Sv. Planini. — Ko smo bili že precej oddaljeni od vasi, smo zavriskali in zapeli. Od veselja smo spustili nekaj rafalov, da na ta način sporočimo drugim tovarišem, da naš večerni pohod ni bil brezuspešen.
IZ HRASTNIKA
Članek »Trbovlje in slovenski Jezik« v zadnji številki našega lista velja tudi za Hrastnik in menda tudi za Zagorje. Preberite si ga dobro! Ne uporabljajte več spekedrank in tujk ter spoštujte svoj materin Jezik- Saj menda Se niste pozabili, koliko gorja nam Je prinesel tujec.
Gosta, kot črnilo gosta tema objema dolenjske hribe. Nočni mir trgajo rafali, eksplozije bomb, izpod neba se utrinjajo rakete in utripajoče padajo v rosno travo. Nato je spet za hip vse tiho, mimo, kakor da se ni nič .zgodilo. Ta hip izkoristijo partizanske patrulje; poženejo se naprej in neutrudno iščejo, tipljejo sovražnika, ki je zapustil utrjene postojanke in se pomika v nenaden napad.
Skozi hrastov gozdič se počasi vrača Debevčeva patrulja, ki bi morala dobiti zvezo z osmo brigado. Na čelu trojke stopa s težkimi, trudnimi koraki sloki desetar Debevc. Preden pride do prvih straž bataljona, ki zavzema položaje na vzhodnem pobočju velike ceste, se ustavi in se utrujen zlekne kar v roso. Borca prisedeta in Bevc načne spet kočljivo vprašanje: »A naj poskusimo znova?« Po daljšem prerekanju prepričata puškarja Debevca, da je vsak ponoven poskus, zmuzniti se med sovražnimi zasedami, smrt. Slabe volje počasi vstanejo in nadaljujejo pot. Bolj ko se Debevc bliža štabu, bolj ga peče vest; zdi se mu, da bi moral nazaj k cesti, vendar — noga mu sili naprej; od zadaj pritiskata puškarja. Ko pride v bataljon, se mu prav nič ne mudi h komandantu Žarku, a nazadnje le mora predenj.
»Tovariš komandant, vsepovsod so zasede,« poroča s krhkim glasom,
»Vem!« mu pritrdi komandant in stisne ustnice.
»Streljali so po nas,« nadaljuje negotovo Debevc.
»Slišal sem!«
»Vse, vse smo poskusili,« jeclja Debevc.
»Kaj ste poskusili, kaj?«
»Da bi se prebili.«
»Pa?«
»Ni bilo mogoče ...«
»Ni bilo mogoče? Streljali so po vas?« ga zbada komandant. »Ali si mislil, da vas bodo z muziko pričakali, a? Le kako si se mogel vrniti brez...«
»Poskusil bom še enkrat,« mu pade v besedo vodnik in hoče oditi.
»Čakaj!« zavpije komandant. »V bataljonu ostaneš! Kurir!... Pripelji Koritnika-«
»Tovariš komandant,« menca Debevc.
»Tišina . . tišina!« sikne komandant in mu obme hrbet.
Kmalu zaslišita Koritnika, ki se spotoma na vse viže pridu-šuje. Ko pa zagleda komandanta, takoj utihne.
»Kaj se repenčiš, a?«
»Dve noči že nisem spal,« «e brani Jože, »pa me kurir spet drega: ,Alo, v patruljo’!«
odgovor od
tera pot je najboljša. Trmoglaviš, a? Beli ne spijo. Nisem se drl, da bi te žalil. Če se je Debevc vrnil brez odgovora, mi se ne bomo, vsaj jaz ne!« preudari Koritnik in pdgleda Draga.
»Jaz tudi ne!« mu ta naglo pritrdi.
»Doslej še nisem bil paničar. Kar v dolino zavij!« ju s prisiljenim nasmeškom zavrne Stane in se obme po predlagani potj prej ko Koritnik, tako da ga skoraj prehiti. Počasi, potihoma se priplazijo do koče na oglu med kolovozom in cesto. Na Jožetov ukaz z roko sedejo.
»Za hišo je most čez potoki šepeta tovarišema, »pripravno mesto za prehod.«
»Ob mostovih postavljajo zasede,« ju opozori Drago.
»Ti vidiš za vsakim grmom zasedo,« ga zbode Stane.
Dekletom je pa najbolj všeč desetar Joža Marsikatera Dolenjka si je za vedno vtisnila v spomin njegov okrogli, temnopolti obraz, srčasta, skoraj dekliška usta in rjave, žgoče oči. V bojazni, da ne bi ostala pozabljena, mu je ob slovesu stisnila v roko sliko, ki jo je potem spravil k zbirki v prsni žep. Kadar imajo čas, si ogledujejo te slike; Dragu in Stanetu se ob takih trenutkih zdi, da se dekleta ne smehljajo samo Jožetu, ampak tudi njima.
Na obzorju se svetlika, fantje pa tipajo vztrajno naprej. Hipoma obstanejo in se začudeno spogledajo Iz gozda zaslišijo šumenje. Drago se hitro pomakne za visok hrast, Stane izzivalno obstoji na mestu, Jože pa hitro zdrkne za parobek. Vsi trije zgrabijo za bombe in čakajo ... Šum se bliža ... Nihče
»Dobiti moram odgovor oa i
osme,« s poudarkom zlogujeko-J _	_______ ____________
mandant. »Debevc	j opomb, samo rahlo potreplja
Neštetokrat so se takole Zbrali partiiani ob zemljevidu. Treba je bilo dobro premisliti kako in kam, da enota ne bi naletela na
sovra inika
Drago, navajen podobnih
ra se ne vračaj, razumeš?«
»Razumem, tovariš komandant,« odseka Koritnik in udari s petami. »Brez odgovora se ne vrnem!«
Naglo se obrne in steče k svoji desetini.
»Kaj pa Je?« ga prestreže Drago.
»Napravi se! V patruljo gremo. Pa hitro! mu zapove in že stresa še ležečega Staneta: »Halo, Stane ... vstani! Gremo! V patruljo gremo!«
»Pusti me, saj smo šele prišli.« zagode Stane in se prevali na drugo stran.
»Ali misliš, da te bom prosil!« zavpije Koritnik še glasneje, že skoraj razjarjen, potegne s Staneta koc in mu ga vrže v glavo.
Presenečen Stane takoj vstane in se molče opravlja. Globoko, sunkovito dihanje izdaja razburjenost; da ga Jože tako razžali vpračo Draga, paničarja, tega mu zlepa ne pazabi.
Ne mine minuta, že se Jožetova patrulja previdno pomika po zapuščenem gozdnem kolovozu. Desetar Jože zaskrbljen gleda na vzhod Na obzorju postajajo oblaki svetlejši Bledijo. Polagoma se svita. Kmalu bo vstalo sonce in — prehod bo nemogoč. Cc Debevčeva patrulja ni usepela ponoči, kako naj oni pri belem dnevu? Vendar
__ brez odgovora se ne vrne.
Obljubil je komandantu in ob-
Po štirih se plazi do poti in naglo nabere pest kamenčkov. Zadenski se vrne, počasi vstane in po prstih zdrsne do vogala koče. Kamenčke zažene na cesto in se naglo umakne za steno.
Z nasprotnega brega se oglasi strojnica; krogle jim zasikajo nad glavami. Jože in Stane se podzavestno vržeta po travi, Drago se pa le še bolj stisne k steni. Pod nebo švigne raketa in za nekaj hipov grozeče razsvetli okolico.
»Gremo?« šepne Drago.
»Kam boš hodil! Ali ne slišiš zasede,« sikne Stane in pokaže s prstom na nasprotni breg.
»Aaa... zaseda?« se začudi Drago, ki se je medtem spet priplazil k tovarišema. »Zehnilo sc je belčku v postojanki, pa je sprožil...«
»Ce ne bi zaropotalo, bi te zabrisal...«
»Tišina!« vikne Jože.
Spet se oglasi strojnica in spet švigne v zrak raketa.
Jože se brez besed z dolgimi, mačjimi koraki odplazi nazaj v gozd. Stane in Drago mu sledita.
Počasi napreduje ob robu gozda, ki se vije vzporedno z dolino.
Drago, srednjevisok, svetlolas fant, umirjenega obraza stopa v patrulji ves čas zadnji. Zadnji je. ker se noče prepirati z
ijut* bo držal Prispel je do raz- !
potja; ena pot drži še naprej po, n	ki hofe na vsak
se spušča v doli-
dolino?« vpraša
gozdu, druga no.
»Ali gremo v Jože.
»Ti si desetar Vodi!« mu hladno odvrne Stane.
Jože za hip obstane in se obrne.
»Kaj? Takšen si? Ali se sploh zavedaš, na kako nevarno pot gremo? Debevc se je vrnil, ker se ni prebil. Tudi mi sc ne bomo, če ne bomo vsi pazili, ka-
na vsak način drugi, pred njim Zato ga Drago neprestano zbada. Stane se pa na vsako Dragovo pripombo razvnema in je prepričan, da je Drago paničar, ki mu ni para
Stane, poddesetar, kot ga včasih kliče Drago, je za spoznanje manjši, bolj čokat in črnolas; redkih črnih kocin si še ne brije, prekomerno kadi, rad se priduša in na prvi pogled je videti starejši.
se ne premakne... Razločijo že korake; vsi trije napenjajo oči; preden pa zagledajo kakršnokoli postavo, skoči izza grma lisica in jo še ta hip pobriše v loku nazaj v gozd. Nehote se nasmehnejo in še previdneje nadaljujejo pot.
»Dobro si se skril,« šepne čez čas Stane.
»Tebi so se pa kocine podaljšale za pol centimetra,« mu odvrne Drago
»Meni se pa le zdi...«
»Pst!« sikne Jože.
Približujejo se postojanki. Cas hiti neusmiljeno naprej. Dani se. Jože si odtrga bilko, vtakne jo v usta in jo nemirno grize; z begajočimi očmi preletava pregledno dolino in zaman išče kolikor toliko varen prehod. Pogleda na Staneta; ravnodušno koraka za njim in se le poredko ozira v dolino, medtem ko Drago sunkovito obrača glavo in venomer pregleduje gozd, grmičevje in valovite travnike.
Ze hočejo zaviti v gozd in v velikem loku obiti postojanko, a nenadoma obstanejo; obrazi se jim raztegnejo: pod njimi se spušča v dolino globok, zjeden kolovoz, po katerem bodo lahko neopaženi prišli skoraj do ceste.
»Poskusili bomo. Ce naletimo na zasedo, se vrnemo,« odloči Jože in se spusti v kolovoz.
Del poti pretečejo sklonjeni, ko se pa izjeda začne iztekati, se plazijo po štirih. Kakih dvajset metrov pred cesto obstanejo. Za hip se oddahnejo, preletijo s pogledi okolico in stečejo preko ceste, razrušene proge, preko mostu, po travniku. Glave so jim zlezle med ramena. Napeto poslušajo, kdaj bo zadr-drala strojnica. Ne zaslišijo Je, zato se še hitreje poženejo navkreber. Ustavijo se šele pred samotno kočo ob robu gozda. Velik ovčjak se divje zaganja proti njim in kaže, da bo vsak čas pretrgal močno verigo. Hočejo že oditi Ta hip se prikaže na pragu gospodar, majhen, suh možic, Miri psa.
Nadaljevanje sledi)
Nekaj misli o delavskem upravljanju hrastniške steklarne
Kaj so naši delovni ljudje dosegli z zakonom o delavskem upravljanju v naših podjetjih, menda ni treba posebej razlagati. Zaradi tega se hočem na tem mestu dotakniti samo vprašanja, kako so hrastniški steklarji razumeli to upravljanje in kako gledajo na organe upravljanja in vodilne ljudi kolektiva.
Nedvomno so steklarji v Hrastniku v vrsti tistih kolektivov, ki so svoje obveznosti do države opravili vsa leta stoodstotno, ne glede na vse težave, ki so jih imeli v povojnih letih, tako na primer težkoče pri
Da pa prihaja v podjetju do izraza demokratičnost, izpričuje zgovorno to, da upravni odbor in delavski svet steklarne vse večje probleme podjetja obravnavata skupno z vsemi člani kolektiva. Tako prisostvuje zasedanjem delavskega sveta stalno precejšnje število nečlanov delavskega sveta — sindikalna podružnica pa prav tako na Svojih množičnih sestankih prenaša in razlaga sklepe delavskega sveta, s čimer je dana možnost vsem članom kolektiva, da k tem sklepom stavljajo svoje pripombe in koristne predloge.
nega računa podjetja, o tarifnem pravilniku, kjer ni šlo zgolj za parolo delitve dobičkov (razen nekaj izjem), marveč za sklepe, da se razpoložljiva denarna sredstva uporabijo za izboljšanje stanovanjskega problema in naložitev denarja za razne tovarniške objekte, investicije in podobno.
K uspešnemu delu teh organov upravljanja pa doprinese
čenih važnih stvareh, za katere je pristojen kolektiv. To se v našem podjetju doslej ni zgodilo, ker se vsa taka vprašanja rešujejo s članstvom kolektiva.
Na nekaj bi še opozoril, kar postavlja v neko čudno luč organe upravljanja v našem in še v drugih kolektivih, to je, da se člani delavskega sveta in člani uprave med seboj kličejo na primer »gospod inženir« in po-
največ skupno složno delo in1 dobno. Tako nazivanje ruši dobra povezava članov delav-' osnovno načelo potrebe odprav-skega sveta in upravnega odbo- Ijanja razlike med vrednostjo ra v soglasju s funkcionarji sin-. umskega in fizičnega dela dolo-| dikata in seveda sporazumno z I čenega podjetja, kajti tako nazi-
ravno zaradi tega, ker de- | odgovornim direktorjem podjet-
Delavski
steklarne Hrastnik
nakupovanju surovin, pomanj-| lavski svet teži za tem, da pri i ja. v tem pogledu
— ------‘:~4“ ”	---1 "" vseh važnih razpravah sodeluje I čemo — je hrastniška steklarna
kljive investicije v tovarni ali pa celo sploh nobene, drage uvozne surovine, slab družbeni standard (pomanjkanje stanovanj), katera vprašanja so pa organi upravljanja reševali stalno kot prvenstvene naloge podjetja; danes so že vidni uspehi tega prizadevanja.
Vendar se pa naši delavcj takoj po izvolitvi prvih delavskih svetov in upravnih odborov niso takoj sprostili; manjkalo Jim je tudi poguma za upravljanje, saj je to zelo odgovorna naloga. Prav tako je bilo opaziti še tendence in posledice prejšnjih vodstev podjetja, ki niso pustila priti v ustrezni meri do izraza delavsko voljo in delavske predloge, na kar pa je bilo ljudem takoj pri prvih delavskih svetih težko pozabiti, prav tako se še niso mogli vživeti v novo dobo, v kateri naj upravlja podjetje kolektiv sam. Situacija se je pa hitro spremenila, ko so delavci sprevideli, da so za to nalogo sposobnejši, kot so si mislili. Rezultat prvega leta upravljanja je bil pač izpopolnitev vseh produkcijskih in ostalih obvez, izboljšanje delovnih pogojev — in kar je glavno: sprostitev delavcev na njihovih sestankih in uveljavljanje delavskih predlogov.
Seveda še ni v podjetju vse tako, kot bi moralo biti, kajti izvršitev produkcijskih in drugih gospodarskih nalog predstavlja le en del velikega programa socializma, izobrazba ljudi pa njegov drugi del; in ravno pri drugi točki tega programa so posamezni člani delavskega sveta grešili toliko, da niso opozarjali na ozkost dela in gledanja med delovnimi tovariši na deloviščih, tako da se v vrstah kolektiva še danes pojavljajo razne socialno demokratske tendence in se skušajo uveljaviti razni škodljivci našega napredka, kar je seveda uresničenju socializma absolutno kvar. no in bo treba ravno v tej smeri mnogo mnogo več delati. Tako se na primer spričo nepoznavanja naše gospodarske situacije in njenih potreb uveljavljajo tendence, da bi se celoten dobiček podjetja razdelil med kolektiv, kar je seveda škodljivo za kolektiv in socializem.
Slaba stran je tudi v tem, da se vodilni organi upravljanja, to je delavski svet in upravni odbor podjetja, v premajhni meri poglabljajo v gospodarsko aituacijo kolektiva na širši bazi gledanja, premajhen je v kolektivu političen prikaz gospodarskega položaja v sami državi; v vse preveliki meri se ti organi izgubljajo v drobnem obravnavanju raznih tehničnih vprašanj podjetja, ki jih mora reševati tehnično vodstvo podjetja, to pa zaradi tega dostikrat spregleda druge večje naloge, ki stoje pred organi upravljanja, kar je do neke mere opravičljivo, ker delamo z mladimi kadri, ki rešujejo odgovorne naloge-
čim širši krog delavcev in ostalih članov kolektiva, je stanje v tem kolektivu — lahko rečemo — dobro, kar so na primer pokazale diskusije okrog zaključ-
vanje ustvarja med preprostimi delavci občutek manjvrednosti, čemur se moramo izogibati, saj v takem primeru ne more priti do iskrenega in res zaupnega sodelovanja, ki je v korist stvari absolutno potrebno. To se dogaja še vedno na sejah- ln tudi v tovarni. Delavci s takim gledanjem bodo mislili, »gospodje« pomenijo več« pri odločitvah o upravljanju podjetja in si v danih, za podjetje važnih trenutkih ne upajo z besedo na dan, je pa to za podjetje potrebno. Samo cb sebi razumljivo je, da s prednjim nikakor ne mislim podcenjevati naše inženirje kot tehnične in strokovne moči v podjetju, marveč želel bi z mnogimi drugimi le, da zrušimo socializmu in demokraciji kvarno gledanje, da se vrednost človeka »začenja šele pri akademski izobrazbi«. Da to ni res, sta že v neštetih primerih pokazala življenje in praksa.
Imeli bi pa lahko še več uspehov v delavskem upravljanju, če bi sindikalna podružnica bolj ostro in dosledno postavljala skrb za strokovno, politično in splošno izobrazbo članov de-lahko re- ' lavskega sveta in upravnega odbora. To je koristno m potrebna višini. Tukaj poudarjam, da no, da uveljavimo načelo Manca nikakor ne sme priti do tega, da in Engelsa: Tovarne in podjetja bj morda že kar trije ali štir- j naj vodijo sposobni delavci!
0 nekaterih neCelnlh vprašanim kritike aiutti« rsk:ii gledaliških prtdsiav
je ljudje predstavljali organe j Vsak delavec mora biti upravljanja ter odločali o dolo- i ben voditi podjetje!
NANDE FERLUGA
Dne 29. Junija 11. se Je smrtna ponesrečil v «2. letu svoje starosti Nande Ferluga. šolski upravitelj na osnovni šoli v Toplicah pri Zagorju. Novica o
Nande Perluga v mladih letih
smrti tega neutrudnega borca za boljše življenje ter vztrajnega aktivista in borbenega komunista je globoko odjeknila v zagorski dolini. Velika udeležba na pogrebu je dokaz, kako so vsi sloji prebivalstva spoštovali umrlega prosvetnega delavca. Iz nagrobnega govora, ki ga Je imel učitelj Tone Leskovšek, posnemamo burno in revolucionarno življenje pokojnega Fer-luge.
Nande Ferluga se je rodil ▼ sončni Primorski blizu Trsta (na Opčinah), v neuklonljivi zemlji, ki je rodila Junake in nam dala tudi njega. Rodbina Ferlugov je bila branik slovenstva na Primorskem in Ferdo je bil sin te zemlje.
V življenju Je izkusil toliko kot malokdo med nami. Izbral si Je poklic slovenskega učitelja in doštudiral je takrat, ko je naša zasužnjena domovina potrebovala Ferluge — in on JI je daroval samega sebe. Kot mladeniča ga je zajela vojna vihra prve svetovne vojne. Kot Slovenec se ni hotel boriti za avstro-ogrško monarhijo in streljati na slovanski narod. Prešel je na rusko stran z drugimi rodoljubi. V tedanjih avstrijskih časnikih zasledimo kratko obsodbo: »Ferdo Ferluga obsojen na smrt na vešalib« Mačehovska Avstrija ni imela moči maščevati se nad sinom tlačenega slovenskega naroda. — V Rusiji Je bil med organizatorji jugoslovanskih prostovoljcev. Prepotoval je celo
Rusijo od Vladivostoka do Odese. Leta 1916 se je boril na strani srbske vojske kot oficir-do-brovoljec v Dobrudži. Leta 1917 in 1918 je bil v diplomatski službi v Rimu. Prepotoval je Anglijo, Francijo in Italijo ter zbral naše ljudi, raztresene po ujetniških taboriščih kot dobro-voljce — prepričan, da je narodnostna svoboda vsem Slovencem zagotovljena.
Leta 1919 se je pokojni Nande udeležil bojev za Slovensko Koroško. Naši so zasedli našo zemljo — toda za zeleno mizo so sklenili drugače; niti Koroška niti njegova sončna Primorska nista bili deležni svobode in sta trpeli pod tujim jarmom. Kakšno razočaranje za Ferlugo, ko je moral prositi za dovoljenje, da je lahko obiskal svojo rodno vasico Opčine, ko je moral tuj narod prositi, da je lahko stopil na lastno slovensko zemljo! NI klonil. Nandeli — tako so ga klicali v rojstni vasi — Je bil povsod. Na očetovem konju Je jezdil po primorskih vaseh in vodil pevske zbore, orkestre in dramske družine. Treba je bilo obraniti naše ljudstvo. Ne več puška, temveč domača pesem je bila njegovo orožje, močnejše od topov italijanskih kletvic. Sredi tega plemenitega dela so ga Italijani aretirali. Ko je pred nedavnim s svojimi učenci — vajenci obiskal Novo Gorico, jim je zadnjič pokazal svoj rojstni
galjeval nepoštenost in korupcijo v strankah stare, gnile Jugoslavije.
Leta 1928 so mu pokopali očeta. Vsa okolica je bila zastražena po italijanskih karabinjerjih, ki so čakali, kdaj pride na pogreb tudi njegov sin Nande. Le od daleč in na skrivaj je lahko opazoval množice primorskega ljudstva, ki so se poklonile očetu, zavednemu Slovencu in rodoljubu. Sam se ni smel udeležiti pogreba.
Začela se je tretja epoha njegovega borbenega življenja. Fašisti so razbili predaprilsko Jugoslavijo, njemu so Pa ustaši potrgali epolete in ga izročili Nemcem. Postal je rob, vojni ujetnik v Nemčiji. Njegovi znanci so ga izprosili domov in naselil se Je v Zagorju pri domačih. Od tistega časa poznamo Ferda kot tihega, vase zaprtega človeka. Trpljenje našega zagorskega ljudstva Je bilo njegovo trpljenje. Borbeni duh v njem ni klonil. Navezal je stike z NOV. Delal in pomagal je skrivaj doma do 1944. leta, ko je prijel za puško in so pridružil našim borcem.
Po osvoboditvi so ga klicali vsepovsod. Želeli so ga kmetje iz Rajhenburga kakor tudi njegovi rojaki Primorci, ki so ga klicali v rodni kraj; ne enim ne drugim ni ugodil — uklonil se je potrebi; nastavljen je bil kot re-
To, kar že vedo nedvomno vsi amaterski režiserji in igralci, zlasti pa kritiki, da sta namreč mehanizacija in formalizem naj-večja sovražnika sodobnega gledališča, poudarjam ponovno in v časopisni javnosti prvikrat: da je globoka resnica, katere se pa — rečem žal — ne zavedajo dostikrat niti eni niti drugi, ki se ukvarjajo z gledališčem, pač pa ve to naša publika. S tem so pa — žal — nekateri »kritiki«, da jih tako imenujem, ponižali gledališče na stopnjo obrti, na nekakšno fabriško obrt, ki je mrzla in brez duše. Surovo in suho strokovnjakarstvo nevarno ogroža veliko poslanstvo slovenskega gledališča, zlasti pa še amaterskega. Jasno in razumljivo bi moralo biti končno že enkrat vsem tistim, ki se s teatrom ukvarjajo, da se z njim eksperimentirati ne da. 2al sem pa to opazil ponovno pri nekem — baje mladem — začetnem kritiku v Trbovljah. Pred ne-da taki j davnim je priobčil nekakšno »nekaj j kritiko o uprizorjeni komediji dr. Bratka Krefta »Kreature«, ki jo je dalo dramsko gledališče »Svobode II« v Trbovljah. Tam pravi kritik nekako takole: »Igralec M. J. in igralka A. Z. verjetno nista razumela pomena svoje vloge,« — nadalje, »da sta bila v nekaterih trenutkih patetična in da sta padala v ekstreme, kar da je igro znatno motilo.« Pravi tudi za igralko A. Z., »da je nedvomno zmožna igrati boljše in upam, da bo to prihodnjo sezono tudi pokazala.« — Nastopajoča A. Z. je pa v Trbovljah na tem odru nastopila vsega skupaj samo dvakrat, zato je po mojem mnenju nemogoče govoriti — zlasti pa kritiku — da je nedvomno zmožna odigrati tudj boljše in težje vloge, dasiravno je po njegovih besedah ni razumela. Besede zvenijo sicer nekoliko božajoče in pomirljivo, toda ob stvarnem presojanju uprizoritve premiere te igre na zagorskem festivalu in reprize na domačem odru pride nujno do trenja mnenj publike in pisca te kritike; kadar koli namreč gledajoče občinstvo neko izvajano delo v gledališču sprejema z odobravanjem, šepetanjem in razpravljanjem o njem še naslednji dan, lahko mimo govorimo o uspeli uprizoritvi. To se je zgodilo tudi ob priliki zagorskega festivala. Takšna kritika pa. ki samo bežno preleti misli avtorja ter vztrajnost in trud igralcev, nikakor ne more biti v prid gledališču, kateremu je kritika posvečena. Podobna ocena lahko uide izpod peresa samo suhemu analitiku, ne pa kritiku, ki naj dela in piše v korist velike dejavnosti — poslanstvu gledališča. Kritik je omenil poleg navedenih dveh še dva druga igralca na podoben način, med-
sposo-
Rigo
in sočnost jih odlikujeta. Poznal sem in poznam marsikaterega igralca, ki je mojster svoji gledališki obrti. Vzbuja občudovanje občinstva — in nič več. Ne para pa publiki srca, ne pretrese je, ne poboljšuje je — to pa zlasti zaradi tega, ker v igralcu pri prikazovanju neke gledališke vloge ni dovolj človeškega, prisrčnega, iskrenega. Kritik se je omejil ob začetku zlasti np jezikovno plat v podajanju igre. Morda je zadel v črno, to pa zaradi tega, ker se člani tega gledališča dobro zavedajo, da odrski jezik še daleč ni samo stvar suhe gramatike, filologije, pra-vorečja in artikulacije, marveč predvsem stvar življenja, estetike, logike in — srca. Ker verujemo v igralca-človeka in prav nič v igralca-artista, ljubimo govorico, muziko in igro igralčevih oči. V vsaki izgovorjen} besedi je namreč zvočna umetnina, vsak stavek utripa svoje življenje, se pravi: ima svojo dinamiko, svojo toniko, svojo muziko. Zlasti muziko. Človeška beseda je najčudovi-tejša umetnina, najlepša godba. O vsem tem in podobnem v tem gledališču mnogo premišljujemo — in na tem gradimo.
Mislim, da je spredaj napisano osebno mnenje pisca teh vrstic pravilno, mislim nadalje, da je potrebno, da sem to povedal. Nisem — kakor tudi ne ves odrski ansambel — proti javni kritiki, če je objektivna in vsestransko pravilna in pravična. Kritika naj bi uporabljala v svojih ocenah relativno merilo, čigar uporabo narekujejo lokalne možnosti gledališča. Upoštevati je treba vse neogibne okol-nosti, uporabljati je treba merilo ki bi stalo nekako med profesionalnim in amaterskim gledališčem. Pravilno je, da je kritika Javna, ne pa da se kritiki porazgovarjajo z režiserjem na samem, kjer zapadejo čestokrat pod vpliv tega aji onega režiserja ter po nepotrebnem skrivajo •napake igralcev. S tem, da je kritika javna in resnična, je vsakemu gledališču dana možnost, da se na podlagi ugotovljenih napak nadalje izpopolnjuje v prid naše skupnosti.
Kakor ima kritik pravico izpovedati svoje mnenje, tako imajo tudi režiser, igralec ali pa kak drug zastopnik gledališča pravico, da svole stališče javno zagovarjajo ali ga branijo. Vse to pa seveda ne zaradi morebitne osebne prizadetosti ali užaljenosti, ne v nezasluženo korist enega ali drugega, marveč zato, da bodo pojmi o našem amaterskem igranju, o njegovi teoriji in praksi jasni in čisti. Takšna in podobna izmenjava misli je lahko zelo koristna in je stvari, ki zanjo gre, v prid. Ne vidim razloga, zakaj ne
tem ko ostalih pet pomembnih | ^ bila kritik in kritizirani ena-
kraj, svojo rojstno vasico. V | ferent za prosveto mariborskega
svoji skromnosti jim ni povedal, da so ga vodili po teh krajih vklenjenega Italijanski karabinjerji, da je bil v Trstu zaprt kot vohun, kjer so ga pretepali in mučili. Ko so ga izpustili iz zaporov, je bilo njegovo delo otežkočeno. Nadzorovale so ga Italijanske oblasti. Zapustil Je nesvobodno Primorsko in leta 1922 pobegnil preganjan po italijanskih karabinjerjih čez mejo v Jugoslavijo. Tu je bil nastavljen kot učitelj v Koroški Beli. Tu je nadaljeval delo, k} ga jo dokončal v svoji rojstni vasi zaradi italijanskega nasilja. Po svojem glasbenem talentu ln veselju do narodnih pesmi je na naši severni meji vodil zbore in orkestre. Leta 1926 Je bil premeščen v Rajhcnburg (Senovo), kjer je pokazal svojo široko razgledanost tudi v kmetijstvu in sadjarstvu. Plemenito sadno drevje, ki ga je gojil v šolskem vrtu, rodi Še dandanes pri kmetih v okolici Senovega. Svojo borbenost je pokazal, ko je raz-
okrožja, nato je služboval v Zagorju, potem pa kot poverjenik za kulturno in prosveto okraja Trbovlje. Zadnje njegovo službeno mesto je bilo spet Zagorje, kjer je vzljubil naše ljudstvo In bil njegov učitelj v borbi za boljše življenje.
Leta 1946 mu Je umrla tudi mati. Nova fašistična Italija mu ni dala dovoljenja, da bi stopil v svojo rojstno vas in se poslovil od matere. Tudi njo so pokopali — kot očeta — brez spremstva njenih sinov.
To je v kratkem življenjska pot, ki Jo je prehodil Nande Ferluga brez omahovanja in premišljanja kot borec in ljudski učitelj. Na šoli je bil tovarišem mentor, pomočnik ln zaščitnik, šolarjem pa drugi oče. Nesreča ga je iztrgala iz noše srede. Ob vsakem koraku srečujemo sadove njegovega dela, koščke njega samega, zato še vedno ne moremo doumeti v zeli, ki je nastala v naših vrstah
oseb ni omenil, se jih sploh ni dotaknil niti z besedo.
Nedvomno so igralci grešili — saj greši še tako slaven igralec __res je nadalje, da so napravili marsikakšno napako, ki je povprečen Igralec ni opazil. Vendar pa lahko mimo trdimo, da so bili med njimi rutinirani igralci, ki so šli preko ovir in zaprek, ki Jih v tako zahtevnem delu, kot so Kreftove »Kreature«, ni malo, In Jim dostikrat ne bi bili kos celo starejši, kaj šele mladi začetni giralci. Njihove številne ali pa neštevilne napake jim radi odpustimo, ker so pokazali, da razumejo poslanstvo gledališke umetnosti in ker se zavedajo svoje odgovornosti — zlasti pa še zato, ker so igrali odkritosrčno, neprisiljeno in naravno. Njihov dialog 'e bil sočen in plastičen — in to Je glavno. Na kratko povedano: ravno ta njihova odkritosrčnost
kopravna, zlasti no, če imata in tako bi moralo biti — skupni smoter, to je čim večji in čim bolj uspešen razvoj amaterskega Igralstva kot prispevek k dvigu splošne slovenske gledališke kulture.
Prepričan sem, da me bo pisec omenjenega članka oziroma kritike pravilno razumel, zlasti še, ker sem hotel s svojim} vrsticami pojasniti to, da je pač nujno, da se !o potankosti poglobimo v določeno delo in da je prav tako potrebno, da spoznamo in vemo tudi za težave in okolnosti, v katerih gledališče živi in diha.
Mnenja sem, da Je neogibno nujno, da se gledališki dejavnosti v Trbovljah posveti posebna pažnja In da je v interesu kritikov kot gledaliških družin, da najdejo skupno platformo za rešitev teh vprašanj.	Teo
45-letnica Gasilskega
društva v Zaooru
Prostovoljno gasilsko društvo | zlat pa 2000 din— Dne 1. avgu-
v Zagorju bo dne 1. in 2. avgusta t. L praznovalo 45-letnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti bodo zagorski gasilci razvili novo društveno zastavo. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel predsednik OLO Trbovlje, tov. Martin Gosak, zastavi bosta pa botrovala predsednik LOMO Zagorje, tov. Alojz Lukač In direktor rudnika tov. inž. Stane Zabovnik. Množične organizacije bodo zabijale v zastavo srebrne in zlate žebljičke. Srebrn žebelj stane 1000,
z njegovo izgubo. Niso še zamrli koraki njegovih učencev po šolskem hodniku, še vedno nam zveni v spominu njihova pesem na koncu šolskega leta: »Lipa zelenela je..—- a njega, ki je naučil malčlke peti, ni več med nami. Izgubili smo učitelja — borca.	T. L
sta bosta nastopila s samostojnim koncertom gasilski pevski zbor in društvena godba — naslednji dan bo pa razvitje zastave, gasilske vaje in zabavna prireditev. Cisti dobiček je namenjen za gradnjo Gasilskega doma.	H.
★
Strela Je ub’4a konja. — Na
dolski cesti je med nevihto udarila strela v konja posestnika Franca Logerja iz Hrastnika. Eden od konj je bil na mestu mrtev, drugi je pa poginil pozneje. Ker sta bila konja nizko zavarovana, trpi lastnik precejšnjo škodo. Hvalevredno je. da sta bila konja sploh zavarovana, kajti večina konj naših posestnikov ni zavarovana. Zato opominjamo vse konjerejce in živinorejce, da si zavarujejo svoje živali proti nezgodam in sicer za dosti visoko ceno.
KULTURNI O	BZO	RNI	K
Vtliho delo so skončali
Sinoči so odprli Dom ..Svojode-Žasavje" v Trbovljah
Veliko delo v Spodnjih Tr- čllev kijbčev Doma predsedniku
bovljab ie končano V pičlih desetih mesecih so iz Bivšega skladišča v Bevškem, ob ilivni cesti, ki drži od železniške postaje proti Trbovljam, zgradili lep Dom kulture in prosvete — prvi Dom Svobode v Sloveniji, ki je delo in last delavskega prosvetnega društva »Svoboda-Zasavje« v Trbovljah.
To društvo deluje komaj pičlo leto belo v tej organizaciji se spočetka nikakor m mogio razživeti tako, kakor bi se sicer, ker članstvo in odseki druživa niso imeli ustreznih prostorov;
»Svobode-Zasavje«, nato so pa v dvorani Doma uprizoril; v počastitev dneva vstaje in na čast otvoritve prVega Doma Svobode v Sloveniji dramo J. B Priest-ley§ »inšpektor ha obisru« Da-rtek na praznik dneva vstaje slovenskega ' ljudstva, bodo v novem Domu predvajali prvi slovenski povojni film »Na svoji zemlji« Na terasi doma bo igral tamburaški orkester društva, kjer še bo razvila domača ljudska veselica.
Kakor vsem Trboveljčanom, je ta dom ‘Svobode še poseben
stal žarišče kultumoprosvetne-ga dela v s spodnjem koncu trboveljske doline. Za to so porok starejši kultumoprosvetni delavci tega sektorja Trbovelj, ki so že pred vojno zeio marljivo
di«, ki je imela prostore v Delavskem domu v Trbovljah, ter bodo sedaj pritegnili in Vžgat ali mlade kadre v novi »Svobbdi-Zasavje«. Prepričani smemo biti, da bodo vsi, trtladi in stari, v svojem krasnem novem Domu krepko prijeli za delo ln postali resen tekmec ostalim »Svobodam« v Trbovljah.
Kuturno življenje na Savi
Le malokdaj čujemo kaj več o vasici Savi pri Litiji, ki sodi pod naše Zasavje in s tem seveda tudi v območje našega Vestnika.
Če bj kdo mislil, da ha Savi ni nobenega kulturnega življenja, še moti, čeravno v Bašem listu redkokdaj naletimo na članek, ki bi nam kaj povedal o življenju v tej vasi.
Zadnjič sem srečal nekega savskega vaščana. Nfekkko žalosten mi je dejal: »Veš, dragi prijatelj, ni mi Vseeno, ko Vidim in berem sleherni dah v časnikih o življenjil širom po naši domovini, samo o nas nihče nič ne pove, čeprav se trudimo in delamo vsepovsod, kjer je treba.«
Ko sva nadaljevala pogovor, mi Je rekel: »Veš, precej raztreseni smo; vsi tisti, ki imajo veselje do kulturnoprosvetnega dela, se vsak dan vozijo z vlakom v službo v razne kraje našega Zasavja. Toda prav sedaj zaključujejo vaje naše dramske družine pod vodstvom tov Pavlice, ki uči svoje igralce dobro dramsko delo. Samo Imena, ti še ne povem. To igro pričakujemo vsi z veseljem in upam, da bo v najkrajšem času že na odru.
ki stojijo ob strani, za katere pa vem, da bi zmogli in znali.«
»Še nekaj te prosim, da poveš našemu Vestniku:	vsepovsod
prihajajo razna društva prirejat igre in koncerte, samo na Savo
sprejeli vedno iskreno in toplo. Želeli bi si, da bi prišli tudi med nas in nas po napornem delu razvedrili, hkrati bi se pa mj od njih tudi kaj naučili, kar bi nam nedvomno koristilo v
ni nikogar Pa smo vedno vse , našem kultumoprosvetnem pri-tiste. ki so prišli, • dočakali in I zadevahju.*	-Mn
TopliSka osnovna šola dobiva novo lice
Nedvomno so bili prebivalci Toplic V Zagorju soglasno mnenja, da njihoVa osnovna šola ne kaže tistega imena, ki ga nosi. Namreč zunanji izgled šolskega poslopja ni dostojno repreženti-ral te prosvetne ustanove. Ze pred več kot petnajstimi leti, je bila potrebna Obnova stavbe, toda nekdanji stari oblastniki se niso ukvarjali s tem vprašanjem, imeli so važnejše, bolj lukrativne pdšle. Seveda so tudi v časih okupacije divjali po njej Nemci s svojimi krvavimi škornji tet z njimi teptali osnovno pravico naše' mladine.
Zato ni čudno, če so se Zagorjani, zlasti pa naša mladina,
razveselili prvih del na obnovi šole. In kar je najvažnejše: šo: la bo dobila še nove učilnice v bivših stanovanjih, kar je vsekakor precejšen prispevek gimnaziji, ki je imela zelo malo učilnic, pa tudi osnovna šola bo dobila nove učne prostore. Tako bodo preuredili vso notranjost šolskega poslopja, hkrati pa bo tudi njegova zunanjost dobila novo lice. Za adaptacijo šole je bil določen kredit 4 milijonov dinarjev, izgleda pa, da bo premajhen. Mestna občina je s to investicijsko postavko v svojem proračunu dokazala, da v prvi vrsti skrbi za naše prosvetne institucije.	“M-
Pcčasna graditev Delavskega
doma v Zagonu
Igrali bodo sami mladi ljudje,
; Ttfv^dekf vložili ^precej3truda *in i doma so začasno usiav.j«..« pričakujejo uspeh. Mislim, da bo Prenekaten Zmerjan g< ravno to spodbudno še ostale, I šuje. kje je pač vzrok temu z
Dela na gradnji Delavskega doma so začasno ustavljena.
še tiste prostore, ki jih je društvo imelo, je bilo treba oddati v stanovanjske namene.
Zamisel, da bi spodnji del trboveljske doline, kjer so nasei-bihe Bevško, kolonija ob Savi, delavska naselja okrog cementarne in železniške postaje, dobil lastne prostore za kulturno-prosvetno delo na tem rektorja Trbovelj, je že dalje časa živeua v srcih številnih kulturnih ce-lavcev Spodnjih Trbovelj. Z ustanovitvijo društva »Svoboda-Zasavje« je pa ta ideja ponovno zaživela. Sedaj so jo sprovedliv življenje, besede »o postale dejanje. — Kmalu se je sešel gradbeni Odbor mladega društva »Svoboda-Zasavje« z neutrud-him predsednikom tov. Vencljem Miklavčičem na čelu. Vsi so se resno oprijeli realizacije tega lepega načrta. Z gradnjo Doma Svoboda-Zasavje ?o začeli 10. oktobra lanskega leta. Delo Je teklo neprestaho skozi celo lansko jesen in sledeče imslte mesece neutrudno in vztrajno dalje. S pomočjo delovnih Kolektivov trboveljske cementarne in elektrarne, ki sta irhela vse razumevanje, da Se ta lepi dom čimprej Zgradi, ter ob pomoči ostalih kolektivov in ustanov v Trbovljah ln še drugih itrajev Slovenije, prav ta ko s podporo OLO Trbovlje in mestne oor ne so vsa gradbena dela potekala brez finančnih težav.
Dom je danes v glavnem končan Poleg delovnih prostorov za razne sekcije društva, lepo urejene gledališke in kinematografske dvorane, prostornega gledališkega odra, prostorov za Igralce ln odrske rekvizite, je v britličju stavbe lepo urejena okrepčevalnica. V kleti novega Poslopja bo moderno gledališče, ki šo ni končano, bo pa v najbližjem času. Dom ima nadalje lepo stanovanje za apravnjka stavbe, čitalnico in klubske prostore. V vseh glavnih prostorih Doma je urejena fluorescenčna razsvetljava, prav tako se bo celo poslopje v zimskih mesce.h °grevalo s centralno kurjavo — ba kratko: Dom je najmeder-neje urejen in je ob času naj-lcpSi v okraju. Ze sam pogled oa Dom od zunaj ti nudi prijet-bo sliko, ki se ti pa še bolj vtis-be v spomin, ko si ogledaš prostore v njegovi notranjosti.
Na Dom »Svobode-Zasavje« ki je prvi Dom Svobode v Sloveniji. so Trboveljčani lahko Ponosni. Dom je društvo sinoči, ba predvečer Dneva vstaje, slovesno odprlo. Na slavnost so bi-u Povabljeni zastopniki ostalih treh »Svobod« v Trbovljah Predstavniki naše ljudske obia-®tl. naših krajevnih podjetij in Ustanov ter še drugi.
Otvoritvena slovesnost ee Je 2ečela z odkritjem iponlnske Plošče vsem žrtvam terena Za-^vje, ki so v NOV darovale ?voje življenje za našo fvebodo. .Na slavju ie sodelovala tudi de-btvska godba na pihala »Svobo-bo-conter« iz Trbovelj. Sledil Je "tovesni otvoritveni govor, izro-
ponos društva »Svobode-Zasav- Seveda pa tie bi bilo prav, če je« Z vztrajnim prizadevanjem ne bi ob zaključku omenili še
že sedaj delujočih sekcij dramske, pevske in tamburaške — ter še novimi sekcijami, ki bodo sledile bo to delavsko izobraževalno društvo opravičilo zaupanje, ki ga uživa pri delovnih kolektivih in prebivalstvu Spodnjih Trbovelj Dom bo po-
toplih besed, ki jih je pred dnevi izrekel neutrudni predsednik »Svobode-Zasavje« namreč, da se tudi po tej poti v imenu vsega članstva najlepše zahvaljuje vsem, ki so na kakršen koli način pomagali in sodelovali pri izgradnji prvega Doma Svobode v Slovenji.	,
Nekaj besed o „SocialistiSftl misli'
Ne bom nikakor pogrešil, če rečem, da je ta revija res vsestransko glasilo društev »Svoboda«, ki prinaša zanimivosti iz delovanja društev »Svoboda«, njihove težave in uspehe.
Jasno je, da je pretežni del revije literarne vsebine ln da prinaša primerne stvari naših starejših, zlasti pa mladih pisateljev, ki si vztrajno pridobivajo svoje pisateljsko ime.
Toda uredništvo in uprava lista imata težave. Vsekakor je ena izmed glavnih oziroma občutnih težav pač ta, da ima re
vija premajhno naklado, to da ima premajhno število
je
na-
ročnikov. »Svobode« jih prejemajo po dvajset izvodov, kar je zlasti za društva »Svoboda« v delavskih Centrih vsekakor premalo, posebno še, če pomislimo, da je ta revija namenjena predvsem izobrazbi našega delavca. Res je, da imamo precej publikacij, vendar kdor prebere ta mesečni Ust. občuti, da je res delavski iti da je pisan zanj. Nedvomno je pa dolžnost vseh funkcionarjev »Svobod«, da to revijo širijo med svojim članstvom. saj jim bo dragocen pripomoček pri njihovem kultur noprosvetnem delu.
M-
Ob zaključku šolskega leta
na državni nižji gimnaziji v Zagorju
Ob koncu šolskega lota Je profesorski zbor na nedavni zaključni konferenci pregledal delo In uspehe na državni nižji gimnaziji Spričo aktualnosti nekaterih vprašanj, ki so jih obravnavali na tej konferenci, ne bo odveč, če se povrnemo na vsebino teh razgovorov Državna nižja gimnazija v Zagorju je ttnela preteklo šolsko leto 459 dijakov ln dijakinj, ki so bili razmeščeni v 12 razredih, na en razred povprečno 38 učencev Oh koncu leta so izdelali razred 303 učenci ali 66 odstotkov, popravne izpite bo delalo 19 odst dijakov razred pa bo ponavljalo 07 učencev ali 14,6 odst Odličnjakov Je bilo minulo šolsko leto le 7. 41 prav dobrih in 136 dobrih Pouk ln napredek v šoli Je oviralo pomanjkanje šolskih knjig Slabo so vplivale na učenje razne Izdaje šolskih čitank, zlasti v 1. in II razredu Tudi cene nekaterih knjig so previsoke in jih nekateri učenci niso zmogli Primanjkuje tudi raznih učil, predvsem za stvarni pouk fizike in kemije Veliko pomanjkanje in revščina sta v telovadnici, kjer pogrešajo zlasti telovadno orodje in blazine Pa tudi dolga pot Iz okolice ovira ' nekatere učence pri učenju. Zaradi česar podpira učiteljski zbor prizadevanje volivcev na Izlakah, da se na tamkajšnji osnovni šoli ustanovi osemletka ali pa odpre I razred nižje gimnazije. Druga rešitev tega problema bi bila mogoča z usta. novltvijo dijaškega doma v Za gorju, Pa tudi menjavanje uči-tellev med.šolskim letom kvar-no vpliva na učni uspeh. V Zagorju je bil predmetnik popolnoma Izpopolnjen šele ob začetku II šolskega polletja, torej sredi leta. Zato je treba težiti za tem. da bodo predvidene učne moči prihajale na zavod Že ta-ko1 v začetku šolskega leta.
Roditeljski sestanki, skupni kot razredni, so bili letos zelo dobro obiskani, kar Je dokaz, da so se starši začeli boli zanimati za učni uspeh svojih otrok Bolišo povezavo Sole s terenom kakor tudi zanlmanle za razvoj šole dokazuje tudi to, da je uprava rudnika darovala gimnaziji 2f10.000 dinarjev za opravo novih učilnic.
Zelo se je na gimnaziji razgi- prednost osebnim koristim ter so
balo življenje pionirjev v raznih krožkih in sekcijah, ki so jih vodili posamezni profesorji, o čemer bomo govorili v posebnem članku.
Iz poročila ravnatelja gimnazije prof Kumerja, ki je podal na konferenci stvarno in kon-

zanje interesi šole na zadnjem mestu. T| so tudi indirektni povzročitelji anonimnih pisem, o katerih je bil govor na zadnjem roditeljskem sestanku. To-< varišl in tovarišice, ki tako ravnajo, so, zelo nekolegialni do ravnatelja, na katerega je padlo
stoju. Izvedeli smo, da tega id kriv Iniciativni odbor, pač pa prepočasno izdelovanje idejnega načrta. Tega dela Mestni projektivni biro v Ljubljani že čez eho leto. Po pogodbi bi morale biti risbe že do aprila t. 1. skon-čane. V Trbovljah so tnnogo pozneje začeli s pripravami za gradnjo doma, jpa so jim vendar šli na roko, tako da sedaj že zidajo. Ali je Zagorje zapostavljeno in zakaj?
Planiranje stavbišča je že skončano in bi lahko že začeli s kopanjem temeljev, nato pa z zidanjem. Lahko si mislimo, da bo še nekaj časa trajalo, preden bomo mogli začeti z nadaljevanjem del. Idejni načrt bo treba dati še na pregled reviziji pri Gospodarskem svetu LRS, nato pa bo treba izdelati glavni projekt in podrobne načrte. Ce ta dela ne bodo potekala z isto hitrostjo kot doslej, potem letos sploh ni misliti na nadaljevanje gradbenih del.
Ali se opisani postopek ne bi mogel pospešiti in s tem zadovoljiti rudarje in ostalo prebivalstvo Zagorja, ki se je začelo živo zanimati za gradnjo Delavskega doma?
*
: Agilna ekipa potujočega kina ^Svobode II" v Trbovljah
Ekipa potujočega kina društva
Nato mladi kadri

struktivno kritiko o delu nft gimnaziji, povzemamo sledeče:
Vsi tovariši in tovarišice profesorskega zbora so to šolsko leto več ali manj vestno opravljal) svoje dolžnosti v šoli In laven nje 9e vedno pa dajejo nekateri tovariši ali pa tovarišice
glavno breme obtožb, pa tudi do vseh tistih tovarišev in tovarišic, ki v redu opravljajo svoje delo v šoli in izven nje. Postopanje ravnatelja z vsemi na šoli je bilo tovariško ln demokratično — z drugo besedo' akademsko- Nekateri izrabljajo to de-
mokratičnost, drugi pa spet vidijo v njej slabost ravnatelja, ker nočejo demokracije, ker je ne razumejo. Demokracija pa nalaga poleg pravic tudi doli-
Sfirl”Sv.S“S”u1'S'S,.SV«6o<... v zgornjih so pr, svojem aeiu	ljah je delavna. Pred dnevi je
^Zaradi pomanjkanja Učnih P^zovala P° raznih krajih in moči so nekateri učitelji morali poučevati preko maksimalne obveznosti, nekateri Celo izven učnih ur — zlasti dijake, ki so se pripravljali na sprejemni izpit za višjo gimnazjo. So pa med profesorji tudi taki, ki razen pn pouku niso imeli nobene zveze z dijaki in niso videli socialnih prilik, v katerih se naši dijaki šolajo. — Ocenjevanje je bilo na splošno objektivno. Nekateri Učitelji so pa dostikrat prišli v razred nepripravljeni, krčili ure, jih svojevoljno menjavali brez predhodnega obvestila šolskega ravnatelja itd. — Taka disciplina zasluži grajo in strog ukor.
Taki opomini in graje pa imajo edino le ta namen, da bi delo v šoli potekalo v redu ln v skladu z zahtevami socialistične družbe. Kdor take graje in opomine jemlje drugače. al| celo osebno, ta izpričuje, da ni avtokritičen, da ne prenese kritike ter vidi v šoli le vir za svoje preživljanje
—	ne pa ustanove, v kateri je treba vzgajati in Izobraževati mladino
Glede izveošolskega dela je treba ugotoviti, da so se mnogi tovariši v polni meri zavedali, kaj družba zahteva od vzgojitelja, ki naj postane res pravi ljudski učitelj. So pa med njimi tudi takšni, ki niso ničesar prispevali k izobrazbi in kulturnemu dvigu najširših ljudskih množic, bodisi zaradi svoje nesposobnosti ali pa zaradi ko-modnosti ln osebnih interesov.
—	Vedno bolj se poudarja zahteva, da morajo učitelji stanovati v kraju, kjer so v službi-Na prosvetne delavce in na šole postavljajo ljudska oblast, množične organizacije In društva zahteve, ki jim ni kos le eden ali pa nekoliko tovarišev, marveč je zanje potrebno sodelovanje vseh članov profesorskega zbora Ni tovariško, da nekateri Člani zbora popolnoma mirno gledajo kako se posamezni tovariš! pehajo in delalo za skupnost, sami pa posvečajo svoj
kmečkih vaseh našega okraja, ki zaradi svoje oddaljenosti težko obiskujejo naše kinematografe, zvočna filma »Niki« ln »Včeraj rojena«, v bližnjih dneh pa namerava skupina mladih tehnikov v tem društvu predvajati ameriški film »Ne poj mi žalostnih pesmi« in sicer:
Dne 24. VII. ob 20. Uri na Do-brhi, 25. VII. ob 20. urj na Izlakah, 26. Vit. ob 10. uri dopoldne pti Sv. Katarini, ob 16. uri pa na Dobovcu, 27. VII. ob 20. uri na Tereziji (Trbovlje), 28. VIL ob 20. uri pa v Internatu Rud. industrijske šole na Polaju (Trbovlje).
Dne 31. VII. bo ta kino prikazoval ameriški film »Pohod v džunglo« ob 20. uri na Hcbmi,
1.	VIII. ob 20. uri na Izlakah,
2.	VIII. ob 14. uri v Cemšeniku, ob 17. uri pa v Turju, 3. VIII. ob 20. uri na Tereziji (Trbo /Ije), dne 4. VIII. Ob 20. uri pa v Žabjeku v Trbovljah.
prosti čas le za svoje ozke osebne koristi.
Disciplina dijakov in dijakinj je v nekaterih razredih komaj zadovoljiva. Hitro lahko opaziš, kje vodi razred skrbna razrednikova roka ln kje so dijaki brez nadzorstva. Posli razrednika so častna naloga vsakega tovariša. Razrednik mora biti najboljši tovariš in prijatelj svojim dijakom, biti mora njihov zagovornik in stalni nadzornik njihovih dejanj. Največ pa vpliva razrednik na svoje dijake s lepim zgledom, zato mora biti sam discipliniran ln vzornega Vedenja.
Kakor vidimo, so na zagorski gimnaziji začeli na podlagi konstruktivne kritike ozdravljati šolsko delo, kar bo imelo v prihodnjem šolskem letu za posledico boljše učne uspehe — izboljšalo se pa bo tudi izvenšol-sko delo učiteljev, kar bo spet v veliko korist kulturni in politični izobrazbi širokih ljudskih množic,	H.
Stran rt

Štev. 29
Širom po nosom Zasavju
IZ LITIJE IN OKOLICE
16. avgusta bodo odprli zadružni čebelnjak v Jablaniški dolini
V litijski okolici so čebelarji zelo agilni in podjetni, kar dokazuje njihova najnovejša zamisel. Sklenili so, da si bodo postavili zadružni čebelnjak, kjer bi se stalno shajali in si izmenjavali izkušnje ter se tako izpopolnjevali v čebelarstvu.
Svoj sklep so pričeli izvajati pred tedni in zdaj je zadružni čebelnjak že pod streho. Postavili so si ga v Gradiških lazih v bližini doma društvenega predsednika tov. Pavleta Brica, po domače Dragarja. Mož je med najstarejšimi čebelarji, ima za seboj že sedem križev, je pa še ves mladeniški in podjeten ter požrtvovalen predsednik čebelarske podružnice v Litiji
Litijska čebelarska podružnica šteje 80 članov, njihovo delovno območje pa obsega širok litijski okoliš vse do Stange, Vač Javorja in proti Polšniku. Na ozemlju te podružnice je več sto panjev, med najmočnejšimi je Državno posestvo na Ponovi-čah, ki ima celo posebnega nameščenca — čebelarja, ki skrbi za več kakor sto panjev.
Otvoritev zadružnega čebelnjaka v Gradiških Lazih je določena za nedeljo 16. avgusta.
dopustu. Tako poslovanje je seveda povzročalo precej več upravnega dela in so rasli režijski stroški. Lansko leto so pa uvedli v tovarni kolektivni dopust. Ker so pokazale izkušnje, da je tak način najboljši in za podjetje najcenejši, bodo tudi letos imeli v predilnici kolektivni dopust. Obrat tovarne bo v času kolektivnega dopusta, ki bo v zadnjih dveh tednih letošnjega julija, počival. V tem času pa bodo izvedli vsa strojna in druga popravila, da bo po vrnitvi delavcev z dopusta delo potekalo nemoteno. Kljub kolektivnemu dopustu bo pa teklo nemoteno delo v pisarnah, kjer bodo med počitnicami ugotovili vrednost obratnih osnovnih sredstev.
Za muzej NOV v Litiji
Litija je bila v času NOV med prvimi žarišči uporniškega gibanja. O tem priča tudi krepko
delujoča organizacija ZB in prekrasen spomenik, postavljen sto partizanskim padlim borcem in žrtvam NOV iz Litije in okolice. Litijani so izdali tudi kot prvi knjigo o spominih na NOV. Zdaj se je začela v občinskem odboru ZB akcija za ustanovitev muzeja narodnoosvobodilne borbe. Med prvimi, ki so se zavzeli za ustanovitev muzeja, je tov. Tone Koprivnikar, s partizanskim imenom Gorki, doma z Brega pri Litiji, zdaj pa zaposlen in stanujoč v Ljubljani. Tov. Koprivnikar je že posnel precej zanimivih slik, ki so zgodovinsko važne za čas NOV Iri zbira tudi drago muzealno gradivo. Pri ZB v Litiji se je zavzel tov. Gorki za postavitev muzejskega odbora, ki zbira zdaj gradivo za litijski muzej NOV. Akcija zasluži vso podporo javnosti. Vsakdo, kdor ima gradivo NOV, naj bi ga oddal ZB v Litiji za bodoči partizanski muzej.	,, .
IZ LOKE PRI ZIDANEM MOSTU
Taborjenje mladinskega aktiva v Logarski dolini
Taborjenje mladinskega aktiva v Logarski dolini. — Mladina Loke je hotela svoj načrt taborjenja uresničite že v maju, vendar ji je nestanovitno vreme to preprečilo. Tako so se mladinci odločili za julij in odšli v Logarsko dolino. Taborjenje je trajalo štiri dni. Udeležilo se ga je devet mladincev in mladink Oviralo lih le sicer deževno vreme, a dobra volja in vzraj-nost lahko vse premaga.
Utaborili so se pod Okrešljem V gornji Logarski dolini. Postavili so si šotore ter si uredili tudi kuhinjo. Dnevno so prirejali krajše izlete in tudi vzpone na bližnje planinske postojanke Planjavo in Tursko goro, odkoder so občudovali ostale vrhove Savinjskih planin. Hkrati se jim je nudil lep razgled na Koroško, kjer se zrcalijo nešteta jezera, med njimi Vrbsko jezero, prav
Nekaj zgodovine ob 70-lefn’ci gasilskega društva v Loki pri Zidanem mostu
Kakor smo že omenili v našem listu, so v nedeljo. 5. julija 1953 praznovali 70-letnico Gasilskega društva v Loki pri Zidanem mostu. Menda ne bo odveč, če podamo ob lepem jubileju te humane organizacije
Čebelnjak so izdelali v glavnem nekaj njene zgodovine s prostovoljnim delom zavedni ' v časih pred 100 leti je bila
tehnika šele v početnem razvoju in je bilo tehniško delo v gasilstvu takrat še otežkočeno, kar se je pokazalo še prav posebno pri izbruhih požara. Ti so bili v tisti dobi še pogostejši, ker so
čebelarji sami, prav tako tudi terenska dela. Čebelarske podružnice lahko pohvalimo kot eno izmed najbolj marljivih kmetijskih organizacij v vsej naši doBni.
•
Sedemdesetletnica starega splavarja
Letos slavi 70-letnico rojstva po Zasavski dolini poznani splavar tov. Jože Feštajn. Mož sc je rodil v vasici Renko, kjer je že stoletja znapa brodniška ln splavarska postojanka. Jubilant stanuje v samotni hišici ob savski strugi med Renkami in Zagorjem, tik znanega splavarskega znamenja Ajdovega zrna.
Tov. Jože Feštajn, ki mu je ljudska oblast dodelila pokojni--no za dolgoletno zaposlenost pri splavarskem poslu in s tem olajšala jesen življenja, zna povedati mnogo zanimivosti o mladih letih, ko je skrbel za prevoz splavov v zagorski, trboveljski in hrastniški rudnik. Staremu zasavskemu rojaku čestitamo k sedemdesetletnici.
Kolektivni dopust v litijski predilnici
V prejšnjih letih so izrabljali litijski predilničarji svoj redni letni dopust v različnih datumih in je podjetje delalo kljub temu, da je bil del kolektiva na
nezavarovane*. Tako je tudi Loko leta 1850 zadela huda nesreča, kjer je pogorela cela vas. Leta 1864 je izbruhnil drug požar; v tedanjem grajskem hlevu je ždel neki maček, ki se ga je prijela goreča slama. Maček je zbežal v Brenčičev hlev in nesreča je bila tu: vnelo se je poslopje! Tako je tedaj zopet zgorelo pol vasi, kakor pripoveduje gasilska kronika.
Seveda so bili vaščani silno zaskrbljeni. Začeli so prav resno razmišljati, kaj bi bilo sto-
Nle stavbe in poslopja zgrajena riti, da bi se požar omejil vsaj wlj primitivno (lesene zgradbe, na eno hišo, posebno še, ker je s slamo krite in proti požaru1 bilo na vasi pri nekdanji ko-
Zagorfe le lep krai
' Ce pogledamo Zagorje in zagorsko dolino, vidimo marsikaj lepega in bogatega, kar obdaja ta prijeten kraj in ga krasi. Poglejmo samo nove hiše, ki rastejo kot gobe po dežju! Pa tudi stare se popravljajo in dobivajo lepše lice. Poleg teh lepih hiš pa bodo lepe tudi zagorske ceste in ulice 2al je le, da se ceste tako počasi spreminjajo. Menda velja ravno pri cestah znana rečenica: »Počasi, pa zanesljivo!« Teh znanih besed se menda marsikdo prerad drži, zato gredo dela na cesti počasi naprej (četudi bi lahko šlo marsikaj hitreje).
Poglejmo še mično zagorsko okolico. Povsod na vse strani bogata lepota. Ce gremo proti Kotredežu, vidimo krasno novo stanovanjsko kolonijo, ki je dobila ime po padlem borcu Francu Farčniku.	•
In ne samo kolonija. Tudi drugih lepot je dovolj. Krasna
polja so tamkaj In travniki, zeleni gozdovi, lepo ' preurejena cesta in še drugo. Gostilne so kar tri. Ce te ob nedeljah morda pot zanese proti Kotredežu, tedaj se kar oglasi na primer pri »Frencku«. Postregli ti bodo z dobro kapljico. Ce te pa morda srbijo podplati, boš tudi prišel na račun. Ob glasovih harmonike se lahko zavrtiš, če te je volja. Plesal boš lahko po mili volji do pozne noči. Pa ne samo pri »Frencku«. Tudi drugod boš našel podobno zabavo, tako da lahko izbiraš po želji. Pa ne samo v Kotredežu. Če se odpelješ s kolesom proti
vačnici na koncu vasi eno samo korito za vodo. Takrat je pa prišel v Loko kot poštar Franc Gamšek. Z vso požrtvovalnostjo se je zavzel za vas In leta 1882 ustanovil v Loki gasilsko društvo ali »požarno hrambo«,
tako so imeli pogled po Dravski dolini.
Dnevi taborjenja so se kmaUj bliža koncu, obiskali so tudi znani Frischaufov dom ter občudovali nadalje nov planinski hotel v Logarski dolini, ki ga je letos odprlo PD Celje.
Posloviti se je bilo treba od prelepih planin, ki so napravile na vse izletnike globok vtis. Dobro razpoloženi so se vrnili prejšnjo sredo zvečer v Loko.
Verjetno bodo šli še letos na bližnje postojanke okrog Celja, na Čemšeniško planino ali na Pohorje. Lepa priložnost se jim nudi, da se udeleže od 1. do 3. avgusta medrepubliškega planinskega tabora v Vratih pri Aljaževem domu ob 60-letnici SPD. Kdor še ni član, se lahko priglasi pri PD Radeče, da bo lahko užival olajšave. Prospekt o tabora je na vpogled tudi pri tov. Dominiku Culetu v Račiči.
lo"aki iz Amerike
na obisku na Izlakah
Pododbor Izseljeniške matice v Zagorju je pred dnevi priredil v Počitniškem domu na Izlakah nad Zagorjem sestanek z rojaki, ki so prišli na kratek dopust iz Amerike v svoj rojstni kraj Kolovrat. V prijateljskem razgovora in prisrčnem domačem vzdušju so naši amerišiki rojaki poudarili velik razvoj, ki ga je naša dežela doživela od takrat, ko so se izselili v Ameriko. Ogledali so si mnoge kraje naše domovine; povsod so zasledili velik napredek na vseh področjih naše družbene dejavnosti
Kar so videli pri nas, bodo ura^vo «“	pripovedovali tudi v Ameriki.
hramba ali požarna straža, ki jo je sestavljalo šest gasilcev, je bila nekakšna podružnica gasilskega društva v Radečah. Tjakaj je teh šest mož hodilo na gasilske vaje. Leta 1884 je Franc Gamšek začel z delom: zbral je prostovoljne darove za nakup brizgalne, ki so jo leta 1885 kupili za 800 goldinarjev (kar je bil takrat velik denarni znesek). Gamšku je uspelo dobiti tudi zasilen prostor za shrambo brizgalne in za drugo gasilsko orodje. Prav tako je pospešil izgradnjo dveh vodnjakov, ki so ju sezidali 1. 1888 in 1892. Tako je bila Loka do neke mere zavarovana pred večjimi požari
Gamšek je ostal načelnik požarne brambe do svoje smrti leta 1909. Kot načelnik mu je sledil Martin Zupančič, ki je ostal na tem mestu do leta 1921. Do leta 1900 se je poveljevalo pri gasilskem društvu Še v nemškem jeziku. Tega leta se je p« gasilsko društvo odcepilo od tedanje Deželne gasilske zveze v Gradcu in se pridružilo Gasilski zvezi oziroma Gasilski župi v 2alcu. Pozneje se je
se priobčili tudi v slovenskih listih, ki izčfajajo v Ameriki, in z njimi razgalili vse tiste, ki širijo o svoji domovini laži in izmišljena obrekovanja. Obvezali so se nadalje, da bodo v Ameriki izvedli akcijo za postavitev spomenika padlim borcem iz Kolovrata nad Zagorjem.
Naši izseljene} so bili veseli, da jim je na letnem oddihu na Izlakah mudeči se pionirski odred iz Trbovelj zapel nekaj lepih slovenskih pesmi. — Zagorski pododbor Izseljeniške Matice sprejme vsakega izseljenca, ki se mudi na oddihu v domačih krajih, in mu posreduje resnico o Novi Jugoslaviji. H.
Lokam — Kisovcu ali pa če I društvo priključilo k Rajhen-tjakaj pešačiš in greš dalje po I burgu, od leta 1922 dalje je pa
ozki soteski do Izlak, boš spet naletel na prekrasne naravne lepote, ki Da jih čestokrat sami ne opazimo. Tujci jih pa vidijo in nas opozarjajo nanje.
J. H.
IZ RADEČ IN OKOLICE
Elektrifikacija na vasi
Kot vsi, ali vsaj velika večina delovnih kmetov, so si tudi kmečki prebivalci v vaseh Studence in Češnjice v radeški občini želeli električne luči in električne pogonske sile. Za dosego tega so prizadeti že mnogo žrtvovali in se dovolj trudili, vendar dolgo brez uspeha, tako da so nekateri žc čisto obupali. Ze pred štirimi leti so imeli vse pripravljeno:	že postavljene
drogove in urejene hišne instalacije. Treba je bilo le še napajalnih žic za daljnovod in ostalega materiala, nato bi se pa priključil tok. In ravno na to so morali čakati celo štiri leta! Pod bivšim KLO Jagnjenica se jim ta želja ni in ni hotela izpolniti. Ko pa se je ta krajevni ljudski odbor priključil k LOMO Radeče, je slednji takoj uvidel nujno potrebo in dal na razpolago 600.000 din — še manjkajoča sredstva so pa zbrali prebivalci sami. Navedeni znesek je LOMO nakazal iz denarja, ki so ga dali delovni kolektivi, ki na ta način pomagajo delovnemu kmečkemu ljudstvu.
Sedaj so kmetje omenjenih vasi zadovoljni in imajo nov, velik dokaz, kako ljudska oblast skrbi za napredek in dvig življenjske ravni delovnih ljudi. Zanimivo ob vsem tem je tudi to, da so bili zbori volivcev
to prepotrebno, humano dra-l bovlje. Pri vzgoji otrok pa pre-štvo. Pač pa je v njem vklju-l malo sodelujejo starši, ki se ne
zavedajo, da so za vzgojo otrok
čeno mnogo pionirjev, ki prfdno vadijo in dajejo mnogo upanja, da postanejo lz njih nekoč dobri gasilci. Letos si je to društvo končno po velikem trudu kupilo motorno brizgalno, kar je za tako majhno podeželsko gasilsko enoto gotovo lep uspeh.
Vprašanje pa je, kaj bo z gasilskim domom na Jagnjenici, za katerega že dolgo stojijo temelji — opeka pa, pripravljena za zidanje, že od leta 1950 na velikem kupu propada. To pač ne dela časti ne gasilcem ne celotnemu prebivalstvu kraja, ki bi moralo pri tej gradnji pomagati in sodelovati.
Kaj pa Prosvetni dom na Jagnjenici
Zelo potreben bi bil na Jag-njenicl tudi Prosvetni dom. za katerega so že izdelani načrti. Člani Prosvetnega društva imajo do dela vso voljo in so pripravljeni veliko žrtvovati, toda manjka jim treh stvari: denarja, denarja in spet danarja. Ker se pa to vprašanje ne tiče samo Prosvetnega društva, marveč vsega T>rebivalst&a,vkrajevnih množ^njh .ofgkj^jzacij in same ljudske*" ofeRŠti’ upajmo, da se bomo že v doglednem Jašu lahko lotili te gradnje ob sodelovanju ln pomoči vseh, ki
v navedenih vaseh — preden Je' jim je kulturni dvig naše vasi
odgovorni v prvi vrsti oni sami, za njimi pa šola. Kako malo se starši brigajo za šolo vidimo v tem, da je na jagnjeniški šoli manjkal vsak učenec povprečno 13 šolskih dni, kar je porazno. Zgodil se je celo primer, da so staršj naučili hčerko, naj v šoli reče, da je bila bolna, v resnici je pa bil otrok ta čas zdrav pri svoji teti samo zato, da je šolarka pazila na njene otroke. S takim načinom domače vzgoje bo Soli pač težko Izoblikovati odkritosrčnega človeka. Starši naj vendar pomislijo, kaj bo v bodočnosti s takim otrokom, kdo mu je bil boljši prijatelj in vzgojitelj, ali šola ali dom, in kdo Je v prvi vrsti kriv za morebitne poznejše zablode takega otroka. Proč torej s takim načinom vzgajanja otrok, ki je nadvse škodljiv ln kvarenl
Ne pačimo krajevnih imen!
Da je okupator pačil naša
bilo v Posavski gasilski župi v Brežicah. Leta 1909 jc načelnik Zupančič vpeljal v gasilsko četo slovensko poveljevanje. Leta 1921 je prevzel načelstvo gasilskega društva poštni ekspeditor
Prvi uspehi Aerokluba Trbovlje
Mnogi Trboveljčani ne vedo, da že deset mesecev deluje v naši domovini Aeroklub.
Člani kluba — večinoma mladinci — do sedaj o sebi niso dosti govorili. Pogumno so po ustanovitvi kluba lanskega septembra prenašali vse začetne težave. Pristojni činitelji v Trbovljah niso hoteli razumeti koristi in potrebe, da se v Trbovljah razvije »prelepi sinji šport, ki naj v mladini zbudi ljubezen do domovine. Vodstvo kluba se teh neprilik ni ustrašilo, temveč je sprovajalo svoj program. Njegov namen je bil vzgojiti nadobudno delavsko mladino, ki je bodočnost naših narodov, v samozavestne ljudi ki bodo znali ljubiti svojo domovino. Hotelo je zajeti v svoj klub vse mladince, ki imajo veselje do letalstva ter jih s smotrnim spoznavanjem letalske tehnike usposobiti za dobre jadralne in pozneje v motorne civilne in vojne pilote. Ta naloga se mu je v polni meri posrečila.
Pozimi sta bila dva tečaja — jadralni in padalski. Tečaj je končalo 40 udeležencev. Zaključni izpiti so bili združeni s pogostitvijo tečajnikov. Na to domačo slovesnost so bili povabljeni vsi vidnejši predstav-
čiča so pa izvolili za častnega člana.
Leto 1921 je za loško gasilsko društvo pomebno, kajti tedaj je novi odbor začel misliti na zidanje gasilskega doma, ki je bil nujno potreben. Iskali so primeren prostor za ta dom. Takrat se Je pa začela huda borba s tedanjim graščakom v Loki Lovensteinom. Ta bi dal gradbeni prostor le pod pogojem, če bi mu občina izdala domovnico. Tega pa ni storila, kar je bilo pravilno. Boj se je še bolj poostril. Načelnik Jenčič Je začel pisati na vsa pristojna mesta v tej zadevi- Tudi tedanji načelnik župe v Brežicah, ravnatelj bolnice se je zavzel za to stvar. Kljub vsemu pa deželna vlada v Ljubljani ni mogla nastopiti proti graščaku, ker ta ni bil pod agrarno reformo. Pač pa je tedanja vlada poslala gasilskemu društvu podporo 10.000 din.
Medtem je načelnik Jenčič pridno delal, da bi društvo prišlo do potrebnih denarnih sredstev za izgradnjo gasilskega doma. Njegovo prizadevanje se je posrečilo, saj je zbral 43000 din; med darovalci so bili tudi rojaki iz Ameriko Karel Pražcr Ivan Krohne ln Ana Spec.
Se istega leta je odšel iz Loke . graščak Lovcnstein, graščino in krajevna imena, bi bilo razum- posestvo je pa prevzel graščak
Rudolf Jenčič, Martina Zupan- niki oblasti in podjetij, vendar
sta se odzvala le predsednik OLO Trbovlje in predsednik
zagorela v njih električna luč — mnogo bolj živahni in bolj številno obiskani, kot so sedaj, ko imajo elektriko. Zakaj?
Gasilsko društvo na Jagnjenici
To društvo je zelo agilno, da-si ima le malo članov, kar dokazuje, da je med prebival-
ki zgraditev socializma na vasi pri srcu in ki so za dosego tega cilja odgovorni.
Starši so odgovorni za moralno vzgojo otrok
Sola na Jagnjenici Je letos zaključila šolsko leto že v novi učilnici, ki so jo zgradili ob pomoči Prosvetnega društva in
stvom premalo razumevanja za I Sveta za prosveto pri OLO Tr-
Jljivo, nc moremo" pa razumeti, da si^kaj takega lahko privošči tudi^-Uprava za ceste, ki Jo namestila nove table z označbo krajevnih imen, knr Je sice* zelo pohvalno, toda ljudje v Jag-njeniei so zelo ogorčeni nad napisom »Jagnjca«, saj sc kraj vendar lepo imenuje »Jagnjcnl-ca«. Od cestne uprave jc to res vsega obsojanja vredno. Ce table ne bodo hitro izmenjali in postavilj pravilen napis kraja, jo bodo ogorčeni prebivalci sami »popravili«, ali bolje rečeno: »pospravili« — in to v potok!
V im.
Tausstg, po rodu Dunajčan. Tu dt k njemu je takoj šel načelnik
mestne občine V prijetno doli-nost si štejemo zahvaliti se tovarišu predsedniku Martinu Gosaku, ki je naše težave v polni meri razumel ter nas materialno in moralno podprl. Prevzel je tudi pokroviteljstvo nad klubom. Vso podporo smo našli nadalje v tovarišu načelniku Vojnega odseka Trbovlje, ki nam je izposloval lepo dotacijo in uniforme za člane.
Aeroklub je tako okrepljen nadaljeval s svojim delom in teoretično znanje prenesel v prakso na zelene poljane ln sinje višave. Po številnih izletih v Zagreb In Brežice ter Celje,
loma v Sevnici, deloma pa iz celjske opekarne Smodin v Ljubečni — kamenje so pa nabrali iz loškega potoka.
Meseca maja 1922. leta so sklicali ostanek gasilcev, kjer so sklenili, da prevzame celotno zidarsko delo pri gasilskem domu polir Ivan Bobera za ceno 50 kron od kubičnega metra zidu, kar je bilo zelo poceni. Bobera je namreč dejal: »Vedno sem bil vnet gasilec, zato ne pričakujem od društva nobenega zaslužka — samo da dobim toliko, kolikor mi.je dnevno potrebno za tobalf.« Kqi; pa Bp.be-ra m .mogel sam prevzeti dela .plačeval ni namreč koncesije
Jenčič, da ga zaprosi za prostor, i — so odšli tov. Jenčič, Mlinar Pa so imeli nekaj časa tudi s Ijn Leopold Baumgartner k stavb. Taussigom težave. No, končno nemu mojstru Golograncu v so je le vdal in celo on na-; Celju, ki je brez pomišljanja
na letališča je začel pošiljati svoje tečajnike na sosedna letališča. Dva mladinca sta odšla v zvezno pilotsko šolo v Rumo, pet jih pa gre v avgustu v jadralni center v Vršac. Vsem ostalim je pa zagotovljena brezplačna vadba v jadranju in skokih na letališčih v Celju in Mariboru. Prav posebno razumevanje kaže za naše člane Aeroklub »Žarko Majcen« iz Maribora, ki jim da vse na razpolago ter občuduje hladnokrvnost naših padalcev; ni strahu v srcih revirskih mladincev, ki se z veseljem poganjajo iz letal in skačejo s padali iz vsake višine. Naši padalci so že toliko napredovali, da se bodo udeležili HI. republiškega tekmovanja v PostojnL
Vsakemu je jasno, da je za uspevanje kluba potrebno, da si čimprej uredi svoje letališče. To pa je v Trbovljah združeno s terenskimi težavami. Začasna rešitev bi bilo zasilno letališče na izsipaUščih rudniškega dnevnega kopa. Upajmo, da se bodo vsaj sedaj zganili faktorji v Elektrarni, Cementarni, Strojni tovarni »Miha Marinko«, na rudniku, pri mestni občini in ostali, ki so bili doslej gluhi za vse klubske prošnje glede materialne podpore.
V jeseni hočemo izvesti nad Trbovljami velik letalski miting z pdskokom padalcev. Seveda letala še ne bodo mogla pristati, priletela pa bodo iz svojih baz ter priredila razne akrobacije in manevre. Na ta miting opozarjamo prebivalstvo že sedaj.
Ob koncu želimo klubu obilo uspeha v njegovem delovanju, na odločilne činitelje pa apeliramo, da v prihodnje, v polni meri podprejo delovanje kluba z materialno podporo. Dolžnost nas vseh je, da nudimo vodstvu Aerokluba vso pomoč za uspešno izvedbo začrtanega programa.
TURISTIČNO IN OLEPŠEVALNO DRUŠTVO V TRBOVLJAH
sporoča, da bo v četrtek, dne 23. julija 1953, ob 5. uri popoldne v rudniški reala« vraclji v Trbovliali
USTANOVNI OBČNI ZBOR
društva, In vabi vsr ki se zanimajo za olepšavo trboveljske doline, da sc K* udeleže v čim večjem številu.
Pripravljalni odbor
Skrb za nove kadre
Na rudniku Zagorje so orgf' nizirali strojepisni tečaj, ki §a
pravil načrte za zgradbo.	j obljubil prevzeti nadzorstvo nad 1 obiskuje n tečainic ki so z
uspehom končale 4 razrede dr*-nižje gimnazije v Zagorju. Trajanje tečaja je odvisno od mar'
Nato so začeli z gradnjo. Tre- delom pod zelo ugodnimi pogo-ba je bilo preskrbeti material, j ji. Dejal jc namreč: »Od vas ne to je les, cement, apno in po- J potrebujem popolnoma nič, sa-dobno. Na pobudo so številni mo da mi povrnete dejanske posestniki darovali les za novi stroške; mpja dolžnost je, da
gasilski dom, deputacija Je pa odšla v Zidani most k tedanjemu direktorju 2ižku zaradi ce-
pomagam društvu.«
To sta bila dva zelo zaslužna moža za gasilsko društvo v Lo-
menta in apna- Tovarna je dala k,i, ki so jima bili tedanii loški ves material — cement in apno j občani zelo hvaležni.
— zastonj. Opeko so kupili de-1	(Dalje sledi)
ljivosli učenk. Učijo se namr*-
»slepega« tipkanja in vzporedno s tem tudi korespondence. Ne kaj nnjboljših tečajnic bodo P° skončanem tečaju sprejeli n& rudniku v službo.
jPiottiijem in mHadinL
N-ši pionirji na ooč tn ca^
DOPOLDNE OB RIBNIKU Komaj se je sonce povzpelo ne nebo, že je bilo ob ribniku vse živo. Tu sem videl Tončka, ki je	letos Še v prvi razred,
Kako letujejo naši pionirji
Branka:

s trnkom v roki. Tam spet četo večjih fantov v čolnu napravljene v Indijance. Ob ribniku so še: Jože, Janez, Brane, Stane.. Lahko bi našteval še naprej, toda če vam povem, da je bilo to dopoldne vse živo od dvajsetih obiskovalcev ribnika, mislim,da je dovolj.
Tudi ko^Tecv ni manjkalo: vsakdo je b.l vesel, ko'je prišel iz ribnika ves svež na tople deske, segrete od poletnega sonca. Naenkrat zaslišim krik: »Jano, Jano!« Bil je Jože. Ujel je veliko ribo in se hotel z njo pred menoj malo postaviti. Dejal mi je: »Mašina, ali si ti že kdaj ujel tolikšno ribo?«
»Ne,« sem mu odgovoril malo osramočen. Nato sem ga povabil v ribnik in ga na vso jezo (ker je imel takšno srečo) nekajkrat potunkal pod vodo.
Med tem časom je zazvonilo v fcvoniku dvanajst. Zasidrali smo čoln in . odšli lačni proti domu na kosilo.	Jano.
Pripomba: Prednje pismo nam je poslal Jano Koprivc, dijas. III. c razreda gimnazije v Trbovljah, ki se nahaja na počitnicah v Krmelju na Dolenj CkSBjU
Trboveljski pionirji taborijo nad kopališčem na Izlakah. Tudi moj sin je bil med njimi. Ker je Imel takrat rojstni dan, sva jo z njegovim sošolcem Milošem mahnila na kolesu na Izlake.
Ko sva prišla tjakaj, nisva natančno vedela, kje taborijo. Zato sem najprej vprašala v šoii. Tamkaj taborijo najmlajšt. Da bi bilo bliže, jo zavijem kar za šolo in pogledam nehote v kuhinjoi resnično, prijetne dobrote so bile tamkaj pripravljene.
Torej daijei Ko se pripeljem nasproti kopališča, že zagledam na jasi nad njim šotore Tako lepo jih je bilo videti, da mi je bilo žgi, da nisem imela s seboj foto aparata. Takoj so me opazili in že so bili okrog mene. Nasmejani in zadovoljni so čebljali in mi vsevprek pripovedovali, kako živijo. Tudi svojo kuhinjo imajo.
»Pa ml menda vendar nisi prinesla hrane s seboj, saj je imamo tu več kot preveč,« me je sprejel sinko.
Nato smo odšli vsi skupaj v kopališče. Ker je bila to prva Izmena pionirskih letoviščarjev, so mi poročali, kaj vse so še po svoiem prihodu uredili; vse malenkosti so bile važne, ker so jih pač sami napravili
Tudi za dnevni red letovanja sem se pozanimala pri tovarišici, ki jih vodi. Pripovedovala mi je, kakšne težave so Imeli s kopanjem. Kopališki odbor je bil mnenja, da je dovolj kopanje po dirakrat na teden Ugnala aa je v kozi! rog, nakar so se kopali vsak dan. Pionirji «o jo ji pa že kar prvi dan zagodli-, trije navihanci so jo začeli na v*p mile viže prositi, naj jih nauči plavati. Nekoliko sumljtvo se ji ie vse skupaj zdelo, ker so vsi delali vtis športnikov, privolila ie pa 'vendar, ker so tako leno prosili. Pri tem po delali Izredno
resne obraze in šli so verno za njo v bazen.
»Toda, iantje, jaz znam plavati samo prsno in še pri tem pazim, da si ne zmočim glave.*
»Nič zato,* so ji odgovorili »naučite nas vsaj to. Toliko smo jih že prosili, pa nismo uspeli.* Tako jim je tovarišica-vodite-ijica pokazala začetne vaje z nogami. Se vedno so se navihanci držali resno.
»No, poskusite sedaj vil To je začetek.*
Takrat so se pa vsi zagnali in ji prekravlali nekajkrat kratki bazen in se vrnili. Obrazi so jim kar žareli od zadovoljstva. »Grdobe navihane,* se je smejala tovarišica z njimi; silno so bili zadovoljni, da so jo tako Imenitno potegnili.
Tudi nočno stražo imajo Menjajo se. To je zanimivo in romantično. Ponosni so na tak red. Vsakemu se zdi, da je še posebno važen, kadar je na straži.
Dež jih ni prav nič jezil. Imeli so dnevni šotor, v katerem so jih šaljivci zabavali. Milan je najraje govoril o Indijancih, ker je pri n;em trenutno zelo v časteh
Karl May. Ali pa napravijo šaljivi nogomet, clj kakšno drugo imenitno predstavo kar na dežju. Saj so vsi Črni pantri, in ne vem
še kališ na nova ime pa imajo med seboj, tako dobro utrjeni, da se za nobene vremenske neprilike ne zmenijo.
Čeprav me, je na povratku temeljito močil dež, sem bila vendar zadovoljna. V izmenah je sa-odfičho; hrano tudi, in vsa deška mo po 22 Otrok, nadzorstvo imajo fantazija ima dovolj priložnosti za izživljanje. Kaj hočemo starši še več? Kdor ne verjame, kako dobro se naši otroci počutijo na počitnicah, naj jih gre obiskat — in vsem hudobnim jezikom bo odklenkalo.	Branka
Kdo Se kriv?
Resnična povest: (Nadaljevanje tn konec)
Pionirska nagradna križanka
Pionirka Marija Praunseisova iz Trbovelj, Bevškega štev. 19, nam je poslala v rešitev sledečo križanko:
12	14	5
r				1
1				
				P
				
		i		#
Prvi taborniki
na Izlakah
Dne 29. julija 1953 smo prišli v taborišče. Šotori: »Črni panter«, »Sinji galeb«, »Planika«, »Srna« in »Sivi brat« so postavljeni nad izlaškim kopališčem. Tu smo preživeli v veselem razpoloženju 12 dni. Dnevi so nam hitro potekali Čeprav nam je vreme pošteno nagajalo, smo si znali pripraviti mnogo veselih In prijetnih uric. Ob slovesu izrekamo tovarišu upravniku, tovarišici ekonomki, vzgojiteljicama in kuharicama iskreno zahvalo.
Taborniki
Trbovlje.
I. izmene okraja
»Ja, fant, vse ni prav in nemara boš imel Je sitnosti. Ampak če pošteno ^misliš in hočeš, lahko .ostaneš pri nama. Zaenkrat boš naše koze in ovce pasel, nato- ti bom pa že našel kakšno delo' Le tvoje papirje bo nekako treba dobiti. Povem ti pa: če boš pošten in dober, te bova imela rada in boš lahko pri nama, če ne — bo pa seveda drugače. No ja, pojdi Reza, umij ga in naj gre danes spat!«
Umil sem se in spal na postelji. Od srca sem jima bil hvaležen za vse in sklenil, da bom'vse napravil, kar bom mogel, da bom lahko ostal, saj sta bila videti tako prijazna In dobra.
Do konca počitnic se stric ni . dosti brigal za moje papirje. Ko n’nnirii pa se je začela spet šola, je le * i začel misliti nanje. Kar bal sem se; zdelo se mi je, da bo kmalu konec teh lepih in prijetnih dni. Končno sem našel človeka, ki sta me imela rada Vse sem jima napravil prav, nikoli me nista tepla. Vse sta mi lepo pokazala; Janez, to se napravi tako, to tako!
Peljal me je v šolo Upravitelj si je zapisal ime in kraj, kjer sem hodil v šolo, ln obljubil, da bo pisal tja po papirje. Prišel sem v razred in kmalu opazil, kako si nekateri fantje nekaj prišepetavajo Ko sem se jim med pavzo hotel približati, so me zavrnili. »S teboj se ne bomo razgovariali, ker Si tak;
•* kradel si denar!«
Smešna racionalizacija
Kopališče Izlake
Lester:
Bolniška post 1 a
(Prispevek bolnika, ki se zdravi v zdravilišču)
Mnogokrat srečujemo v mestu ljudi, kako begajo sem ln tja, vsak za Svojim opravilom. Pozdravi neznanec ali neznanka, zazre sc mi v obraz In že beži naprej. Gledam za njim in se grenko nasmehnem. Da, ugrabljen sem iz tega sveta, nekako zaznamovan, vsaj zaenkrat. Ljudem so dandanes še vedno zazdi, kadar čujejo besedo tuberkuloza, kakor da so so srečali s smrtjo. Razumljivo je, da ima vsakdo pred boleznijo strah — a da bi moral biti ta strah prav Paničen, no, tako strašna pa ta bolezen vendarle še ni! Seveda ne morem tega trditi o vseh, ali mirno lahko rečem, da jih je velika večina.
Stopil sem malo naokoli no našem zdravilišču od sobe do tobc. Kako so različne, tako po velikosti in obliki, še bolj pa po ljudeh, kj prebivajo v njih. Nekatere so velike, z visokimi okni. ki so vedno na stežaj odprta, da lahko zajameš zrak s polni-pljuči Druge so manjše, s Podolgovatimi okni in {notnimi stenami. V njih je mir ln titt* n«, tn ponekod lahko čuješ četo uro, kako Uk-taka na omari. Tu in tam pade beseda, pa še J« je otožna in grenka, da bi se človek zjokal, toliko gorja se Je rivalo na en sam kup. Pogled preleti z obraza na obraz: StoJ, starci in mladeniči, dekle-in žene, vsi priklenjeni no Posteljo, da se ne ganejo z nje. Od vseh je najhuje gledati mlade ljudii strgane iz vrtinca življenja, ki so izžeti in trudni kot Jdaroj z bledimi, koščenim1 pkjaza, vročičnimi očmi, ki so “Jto polne prošenj in se ob vi-?*> Pomikajo za zdravnikom, *®k«r za življenjem. Da, mladi
ljudje, ki se jim je hrepenenje ustavilo, kj jih vse preveva samo ena želja in misel: zdravje! To so vsi tisti, ki so prišli pre-kasno in jim ved zdravniki tega sveta in znanost ne pomo-rejo več O, kako srečen bi bil zdravnik, ki bi mu bilo znano, da bi s svojimi rokami delil zdravje kakor kruh! Kako slečen bo zdravnik ali znanstvenik, ki bo nekoč le našel naj popolnejše zdravilo proti straš nemu bacilu tuberkuloze! In tudi starejši, možje velih let ki sc pomikajo že po' večnem nagibu usode proti grobu, niso nič manj uporni, nič manj željni Življenja, kakor kater koli drugi! Več ko je kdo preživel, teže se mu je ločiti od te borne zemljice, teže je vedeti, da je konec, da odpotujemo, tja, od koder ni več vrnitve!
Seveda so tukaj tudi drugi, ki so na poti okrevanja, in teh je največ. V njihovih sobah je ■vedro in skorajda prijptno, kolikor pač uore biti prijetno . v zdravilišču, kjer Je vea tvoj posel ta, d« čim manj delaš, dobro Jel in veUko ležiš, počival. To poslednje Je najtežavnejše za ljudi, ki čutijo v sebi zagon energije, da morajo delati, notranje izgorevati, dokler slednjič ne prekipe. Vendar se človek privadi na vse. Hudo je tudi to, da ne veš, kdaj pride tisti srečni dan, ko boš dosti zdrav, da te odslove. Ob prostem času Je na razpolago šah in radio. Pesem nas popelje po naša lepi domovini in ob dobrem čtivu kaj hitro pozabiš, da si bolan, ločen od domačih in Cesto med neštetimi tovariši
Vodoravno in navpično:	l.
važen del avtomobila; 2. potrebuje jo invalid; 3 znano moško ime; 4 sladek sadež (množina); 5 egipčanski bog.	.
Črke; AA. EE. H, II. M, N, OOOOOO, P. RRRR, TT.
♦
Rešitve nam pošljite najkasneje do nedelje. 19. julija zjutraj Izžrebani bo dobil od uredništva našega lista lepo knjižno darilo.
va nam priredi vsaj enkrat tedensko kinopredstavo. Tudi razne amaterske družine nas obiskujejo in prinesejo s svojimi malimi močmi le drobce kulture med nas. Veseli smo jih vselej, kadar jih pozdravimo v paši sredini, saj to nam Je dokaz, da tudi dingi še mislijo na nas in niso pozabili na to, da smo tudi m; členi verige, ki veže naš narod, kakor enega moža.
Bilo ja v Hrastniku , pred vojao. Seveda , so tudi ; takrat na rudniku mislili, pa mehanizacijo in racionalizaciji, ki naj bi prlštedila na produkcijskih stroških in morda tudi kakšnega človeka.
Zvedelo se, je, da pripravlja sam direktor nekaj posebnega. Ves teden je hodil v delavnico, kjer se je delalo, nihče pa ni vedel, kaj. Naposled je direktor povabil nekega delovnega popoldne ožji štab na separacijski prostor, kjer naj bi se novotarija predvajala.
Tisti čas smo s konjem prevažali vozičke premoga od jaška do separacije, jalovino, zasip in jamski les izpod vzpenjače in proti Podkopnemu rovu. Za poslugo sta bila dva delavca. Starejši je konja prigovarjal ob glavi, mlajši pa je moral nositi vago da ni udarjala konja po zadnjih nogah.
niti poplačat; z denarjem. Kaj in koliko ti ljudje store in nam pripomorejo, ve le tisti, ki je dalj časa dihal z nam; isti zraK. Vendar je tudi naša dolžnost, da jim. pomagamo, kjer le moremo po svojih skromnih močeh in to najlaže storimo, če ubogamo njih nasvete tn st jim čim pokomeje podredimo.
Prijatelj mi je pripovedoval, da je nad nekim češkim sana-
Direktor je hotel nadomestiti mlajšega vozača z leseno kroglo, montirano na os. ki jo je bilo treba pripeti na vago. S tem. da se je vrtela, je nosila tudi vago
Ko so Mišku pripeli kroglo in je stopil čez tračnice z enega na drugi tir. je krogla zadela najprej ob prag, nato pa še ob tračnico, odskočila in udarila konja po nogah Preplašeno se je konj spustil vzdolž tirov v tek, naravnost proti Bobnu, mehanizacija pa za njim Cim večja je bila hi-
Debelo sem jih pogledal in se odstranil. Še sanjalo se mi ni, da sem začel hoditi v šolo v kraj, kjer sem kradel. Tisti žalostni in hudi dnevi so mi nekako zbledeli, odkar sem bil pri stricu Mihi. Kaj sedaj? Obupno je bilo sedeti s tem občutkom v šoli. Komaj sem čakal, dp sem prišel domov in stricu potožil. »Jejhata, jejhata, fant, to je pa zanič; naj jih vrag pocitra! Mogoče so ravno tisti, ki so te takrat nagovorili. Dobro si jih oglej, da se boš znal zagovarjati, če bo treba. Jaz se bom že potegnil zate, če bo le kaj pomagalo.«
Zvečer sva sedela na klopi. Kar nič nisem bil zgovoren; stric me je tolažil, kolikor je vedel in znal. Tako iz srca sem mu bil hvaležen! Nisem mu znal tega povedati, le tesno k njemu sem sedel Razumel me je. Ni me objel in tako sva tiho sedela, dokler naju ni teta Reza poklicala k večerji.
Drugi dan sem si fante ogledal v šoli in res: bili so isti! Nič nisem rekel, pustil sen; jih pri miru. Prišli so moji papirji in upravitelj me je poklical k sebi Nekam čudno me je -gledal in me začel izpraševati Nerad sem odgovarjal. Ko je videl. da ne prideva nikamor, mi je naročil, naj pride stric Miha v šolo. Doma sem stricu povedal kako in kaj. Drugo jutro sva šla skupaj tiho v šolo. V šoli sploh nisem mogel poslušati pouka, tako me je skrbelo. Po šol; nae je stric že čakal; skupaj sva šla domov. Povedal mi je, da je z mojimi papirji prišlo tudi pismo, v katerem ni bilo dobre besede zame, in tako težko je prepričal upravitelja, da ni vse res To da sem v resni-ci čisto drugačen fant.
Ko sem doma zložil zvezke te torbice, da bi vzel s seboj malico na pašo, sem našel med zvezki sto dinarjev. Debelo sem pogledal! Saj vendar nisem imel denarja s seboj- Sploh ga nisem imel, še ukradenega sem dal stricu, naj ga shrani. Ves preplašen sem stal sredi sobe in gledal teh nesrečnih Sto dinarjev. Se opazil nisem, kdaj je prišel stric v sobo. »Odkod imaš denar?« me je vprašal. Razložil sem mu, da ne vem, odkod se je vzel denar in da mi ni jasno, kako je prišel med zvezke. Stric je zmajal z glavo. Proril sem ga, naj denar shrani in da naj ne-
trost, tem bolj je krogla odskakovala ln tolkla konja po no- i iKaj stori, gah. Tudi komisija je z glasnim j Na paši sem bil zelo raztre-odobravanjem pohitela za no- sen; ves čas sem premišljeval,
! odkod ta denar.
silcem novotarije, ki ji je kmalu izginil izpred oči.
zdravilišče si je namreč zlomil nogo. Zaradi tega je moral več mesecev mimo ležati. Dobra hrana' in zrak so storili svoje, ne preveč oslabljeni organizem Je vidj nekaj prispeval in ko so mu sneli mavec z noge, so na rentgenu ugotovili, da se je stanje na pljučih neverjetno Izboljšalo in kmalu je zapustil zdravilišče krepak in zdrav.
Sam sem bil težko bolan, ko
... mm
W.
______________	,	v	, - -r,„
Ko sem prišel spet v šolo, me je že čakal učitelj in prišel je tudi upravitelj. Peljala sta me v pisarno. »Zakaj si ukradel sto dinarjev?« Debelo sem ju gledal; bolj ko sem jima razlagal, manj sta mi verjela. Trdila sta, da so drugi povedali, da sem kradel jaz in da me na šoli ne bodo več gledali. Poslali me bodo tja, kamor sodim — še prej pa me bodo izročili sodišču-Prijokal sem domov. Stric Miha je takoj tekel v šolo in prišel žalosten domov. »Ves svet se je zarekel proti tebi, fant moj!«
In tako sva prišla danes domov s sodišča. Tam je bila moja mati, očim, stara mama in še cela vrsta drugih ljudi. Stara mati me je gledala žalostno in jezno, mama je jokala, moj očim bi me pa bil najraje kar na sodišču pretepel. Edino varstvo mi je bil stric, toda še tega botn izgubil..,
»Ves svet se je zarekel proti tebi, fant moj!« je tarnal stric ves čas. »In tako rada sva te imela s teto. Tako priden si bil! Kako nama bo dolgčas po tebi!«
»Toda — kam me bodo poslali, stric? Jaz tega ne razumem. Kaj je to, poboljševalni zavod? Zakaj ne morem in ne smem ostati pri vama?« Gledal sem oba vprašujoče. Oba jočeta in še jaz. »Zakaj me ne pustijo prt edinih dveh ljudeh, ki me imata rada ln Id me razumeta? Zakaj moram spet med tuje ljo-di, ki me ne bodo razumeli in ki jih ne maram?,..«.
LE S PRAVOČASNIM PREGLED OM Sl BOMO OHRANILI DRAGOCENI ZAKLAD — ZDRAVJE1
Najdeš sl tovariša ali celo prijatelja m končno: vse se preživi m z dobro voljo si končno enkrat zopet deloven član naše skupnosti.
Zahvala, kj smo Jo dolžni zdravnikom in sestram, tem
ln sotrpini s svojimi skrbmi. In I ljudem, ki dan in noč bede za vendarle popolnoma sam. Upra- 1 nas, se ne da izreči z besedami.
torijem napis »Želimo tl, ki prihajaš, da si ob vstopu v naše zdravilišče zlomiš noge!« Slaba želja, bi človek dejal. Vendar je izrečena iz srca in z najboljšim namenom. Vzrok nje pa je zgodba oziroma dogodek, ki se je primeril že pred desetletji nekemu pacientu. Ob vstopu v
sem prišel, vendar s pomočjo najnovejših zdravil in z dobrim kirurškim posegom sem konično le na poti okrevanja in imam upanje, da se bodo nekoč za mano zaprla ta vrata, za katera želim pač vsakomur, da Jih čim manj pozna Vendar, kdor jih prestopi, naj ne obupa, rav-
na se naj po navodilih zdravnika ln ako mu je še možna pomoč, mu je zdravniki ne bodo kratili. Nekateri ljudje se strašno boje kirurgovega noža in sploh operacij. Tem porečem le to, da mora slednji v življenju marsikaj prestati in veliko težje so duševne bolečine, razrva-nost duše ali vesti, kakor pa tiste telesne bolečine, ki nam pa končno le povrnejo najdražje, kar moramo tudi najbolj čuvati: zdravjel
Stran 8
Štev. 29
X. B.:
X. D..
Kmetovalci trboveljskega okra'a na poučnem izletu v Prekmurju
Prvi planinski »let Ločanov
»Kdor se hoče kaj naučiti, mora po svetu iti!* Ta pregovor je nastal v časih, ko ni bilo ne knjig ne časopisov, ne radia ne fotografij in filmov. Takrat je res moral vsak, ki je hotel kaj znati, mnogo potovati. Zlasti rokodelski pomočniki so mo1 rali za več let na pot ta kraja v kraj, od enega mojstra do drugega, da so po vrnitvi lahko postali sami mojstri v sVoji stroki.
Dandanes se lahko marsičesa naučimo Soma, te knjig in časopisov, la filmov ta preko radia. Ta način učenja je res udobnejši kot haporno potovanje. Toda to, kfU* vidimo na lastne oči, laže in bolj razumemo ter nam ostane bolj V spominu Zato je potovanje Se vedno najboljša, četudi ne najlažja šola.
Tudi na« kmetovalci te radi udeležujejo skupnih potovanj V druge okoliše, na kmetijske šole in vzorna državna posestva ter v kmetijske znanstvene ustanove Letos je ie več kmetijskih zadrug našega okraja priredilo krajše, enodnevne poučne izlete, OkTajha zadružna zveza pa je v dnčh 28. in 29. Junija organizirala dvodnevno ekskurzijo V Prekmurje,
Ekskurzije se Je udeležilo 45 kmetovalcev ln kmetijskih strokovnjakov iz desetih kmetijskih zadrug. Med njimi ja bilo deset gospodinj, najstarejša med njimi, tovarišica Marija Levrač iz Podllpovice pri Izlakah, je pri svojih 68 letih junaško vzdržala naporno potovanje ta dokazala, da človek ni nikoli prestar »a učenje. Največ udeležencev Je bilo iz Kmetijske Zadruge Trbovlje, ki je Ba svoje člane prispevala del stroškov, kaf je posnemanja vredno. Tudi KZ Izlake je poslala na strokovno ekskurzijo lepo število Svojih članov, gospodarjev ta gospodinj. 1* drugih zadrug j« pa bilo le Po nekaj, čemur se tudi hi čuditi, ker so bib predvideni stroški precej visoki —• okrog 2000 dinarjev — in te večino kmetovalcev brez pomoči *a-druge težko zmogljivi Vendar menda nikomur izmed udeležencev ni žal denarja, ki ga Je žrtvoval za to pot. Saj «6 videli toliko poučnega ln zanimivega, da je bilo za dva dni skoraj preveč.
Udeleženci ekskurzije So se zbrali v nedeljo, 28. junija tjU-traj na trboveljski postaji ta se odpeljali c avtobusom najprej do Medloga prt Celju, kjer so si ogledali gospodarska poslopja in nasade Vrtnarske Sole Medli Posebno všeč Je bil vsem preprosto, a praktično in sodobno zgrajen »vinjak, ld mu mrtvda ni para v Sloveniji- Ogledal naj bi si ga vsak kmetovalec, ki namerava obnoviti svinjak)
Po lepi Savinjski dolini, med hmeljnikl ta zorečimi Siti, je veliki avtobus odpeljal ekskureiste dalje. Ustavili » »e spotoma v Sentpetfu, kjer 96 rt Ogledali zanimive izkopanine te ronskih časov. Savinji, ki Je pred mnogimi stoletji porušila ta zasula te rimske grobnice ta Jih prav na ta način ohranila Vse do danes, moramo biti hvaležni, da dan se lahko občudujemo viaoko razvito umetnost takratnih redov Kdo ve, koliko podobnih stvari Se skriva naša žemlja, M Jih bodo morda odkrili šele pozni zanamci ali pe sploh nihče!
S taksnimi ta podobnimi mislimi so se izletniki odpeljali proti severu proti Šaleški ta Mislinjski dolini V St. liju pri Velenju 90 si Ogledali sadno plantažo vsem našim kmetovalcem znanega drevesni Carja Antona Jelena, id dokazuje s svojim delom, da marljiva roka lahko tudi na narihnem posestvu Vzorno gospodari.
Na nadaljnji poti so 86 izletniki za trenutek usta vik tudi V soteski Huda luknja, ob znameniti podzemeljski jami, ki je pa sedaj zapuščena.
V	okolici Slovenjega Gradca so nafti kmetovalci občudovali bujne in zdrave krompirjeve nasade; z zanimanjem so si pa spotoma ogledal] tudi znameniti »križni« kMolec v Tu ritki vosi, ki ima 18 bkan,-po dve dvojni na vsako stran neba.
V	Dravogradu so videli Met« niki prvo Izmed številnih elektrarn v nafti dravski dolini, pri Vuzenici druge, že skoraj dograjeno pri Vuhredu pa tretjo v gradnji. Nekdo izmed udeležencev ekskurzijo je pri pogledu na velikanska gradbišča pripomnil! »Zdaj se pn ne bo vež čudno zdelo, zakaj ni dobiti cementa! Koliko ga aamo tukaj vsak dan zazidajo!«
V	Rndliah (Marenbergul so sl naši kmetovalci ogledali veliko državno posestvo in poskusna polja Semenske postale Kmetijskega poskusnega ta kontrolnega zavoda Najboli so )lh zanimali uspehi pri odbiri ali selek-
ciji krompirja, ki Jasno prikazujejo, da imajo gomolji vsakega krompirjevega grmiča drugačna dedna svojstva in dajejo drugačne rastline. Ti poskusi so živ in očiten dokaz, kako važna in nujbh je odbira semenskih rastlin, Skoda le, da je ploha pregnala haŠe kmetoValce prehitro g poskusnih polj. Ogledali so si tudi hleve z ruirienorogato in rumenopafkljato marijadvor-sko živino, ki bo sicer kmalu izginila, ter svinjake, kjer jih je najbolj zanimala reja ple-
ment. Udeleženci so imeli tudi srečo, da so videli izlivanje raztopljene kovine »ferokroma« iz talilnih peči v vozičke iz iste tvarine, ki vzdrži tolikšno vročina Vozički iž železa M še od žareče kovine, ki škropi ognjene kaplje daleč fia »koli, sami raztopili!
Medtem ko je na enem mestu tč toVame tolikšna vročina, delajo na drugefri kotiCu iste tovarne tolikšen mraz-, da zmrzne cele zrak in se spremeni V tekočino. Če v tak »tekoči arak«
tnenskih merjascev V majhnih, pasjim hišicam podobnih hlevčkih za vaškega posameznega merjasca. Za ogled strojev žal rti bilo več časa, čeprav bi naše kmetovalce zlasti zanimal stroj za ličkanje koruze in črpalka, ki potiska gnojnico nad sto metrov visoko v hrib.
Gospodinje so si medtem ogledale gospodinjsko šolo Radije, kjer je bilo letos tudi več gojenk iz našega okraja Okolica šole je pravcat rožni vrt, le žal da je prav v času našega obiska deževalo ta so raje vsi hiteli pod Rtreho h kosilu, nato pa v avtobus naprej.
Na vožnji proti Rušam to izletniki videli našo najstarejšo dravsko Veleči fektramo Fala, v Rušah pa haSo največjo tovarno apnenega dušika, 8 katerim vsi nkU napredni kmetovalci ie dolgo gnojijo polj«, zlasti pa travnike- Vsi udeleženci so občudovali velikanske peči, v katerih žari električni ogenj, ki daje slepečo svetlobo in tolikšno vročiho. da tali kamenje in premog, ki ga delavci z dolgimi lopatami mečejo v peči, nato pa bežijo stran, ker nihče ne vzdrži dalj časa v strašni vročini. V teh pečeh se apnenčevo kamenje spoji s premogom v karbid, ki ga potem porivajo na vozičkih v dolge peči, kjer pita varita vas* dušik, ki se 8 karbidom spoji v gnojilo »apneni dušik«. Tega nato v velikanskih mlinih zmeljejo ta polnijo v pločevinaste in lesene sode, pa tudi v papirnate vre-*e podobno kot trboveljski ce-
namočiš na primer cvetko in jo potem vržeš na tla, zazveni in se razdrobi, kakor da bi bila iz stekla. V tovarni spreminjajo 2rak v tekočino zato, da ločijo dušik od kisika. Dušik uporabljajo — kot Že omenjeno — za izdelovanje apnenega dušika, kisik pa polnijo v jeklenke, ki ga kovači uporabljaj.o za varjenje kovin.	s
Naši kmetje so bili po oglecfu te tovarne mnenja, da je v njej vse želo zanimivo, da pa je delo v tovarni Se težje kot kmečko.
tz RUš je Vodila naše izletnike pot V Maribor, kjer So si ogledali poslopja Irt nasade Srednje kmetijske šole ta Inštituta Za sadjarstvo. Naše kmetovalce je Zlasti zanimala klet za shranjevanje sadja, kakršne bi nujno potrebovali tudi v vseh naših sadnih okoliših.
Zaradi enega Samega žeblja, ki Je prebodel gumo avtobusa prav sredi Maribora, so si izletniki — hočeš nočeš — morali skoraj dve uri ogledovati mesto in poskušati mariborska vina. To sicer ni bilo težko — toda zamujeni čas je bil kriv, da izletniki niso mogli obiskati ie Kmetijske šole na Svečini ln državno posestvo Plač, kakor Je bilo v načrtu, marveč so se odpeljali skozi prekrasne Slovenske gorice naravnost v Radgono ter se za pol urice ustavili v znanem zdravilišču Slatina Radenci, kjer so sl privoščili radenske kisle vode ob izviru — seveda ne same •..
(Dalje prihodnjič)
Planinsko društvo Radeče je še mlado, saj je bilo ustanovljeno šele v decembru 1931. leta. Letos se je že precej razmahnile, saj šteje okrog 230 članov, ki pa se še vedno pri-glašajo. Med njimi jih ie okrog 70 samo V območju občine Loka pri Zidanem moštu. Seveda je med hjimi mnogo mladine in pionirjev.
,2e večkrat smo' se pripravljali na skupinski izlet v območje našega okraja, vendar nam je neprestano deževje načrt preprečilo. Končno siho pa le d5-ločiii datum m sicer 27. m 28. junij. Odpotovali smo ob treh ,D»poldne iz Loke proti Trbovljam. Sedem nas je bilo, da Smo lahko uporabili ob j avb z žniža-no vožnjo. Na postaji v Trbovljah smo vstopili v avtobus ih Se kmalu pripeljali do rudniške restavracije. Pri trboveljski knjigami smo zavili navkreber in kmalu dospeli do hribovitega predmestja Trbovelj — do Kleka. Tb je lepd haseljč, k! se ponaša s Prosvetnim domom »Tončke Čečeve«. Od tu je lep I razgled na Trbovlje, zlasti ha ! rudniške kolonije. Nato smo Se začeli vzpenjati po planini, pa spet skozi hladen gozd, dokler nismo prišli po kratki, a stmu vzpetini do cilja — do Počitniškega doma trboveljskih rudarjev ha Partizanskem vrhu ali Sv. Planini. Upravnik doma nas jfe vljudno sprejel, To ni dom, marveč hotel, ki je prav udobno urejen, kjer se takoj počutiš domačega. Postrežba Je bila solidna. Tisti večer ftas je presenetila domača godba iz Trbovelj, ki so jo sestavljali mladinci, ki so se prišli poslavljat tu gori preden gredo služit v JLA. Nastalo je majhno planinsko rajanje ob zvokih prijetne godbe Prenočili smo v udobnih posteljah, ker tu ni skupnega ležišča.
Drugo jutro smo se že na vse zgodaj čudili krasnemu razgledu po nočnem dežju proti Kopi tniku in Kozjem nad Zidanim mostom ter LiSei nad Bregom oziroma Sevnico. Pa Kun nas je pozdravljal, ter Sv Gora nad Savo in Mrzlica. Nadaljevali smo pot proti Cemšeniški planini do kamor je dve url hoda Pot drži dalje po planini, kjer smo srečavali jutranje lovce. Sli smo skozi gozd, v katerem ie prijeten hlad. Zajela nas je ■megla, da smo se morali za nekaj Čaša ustaviti nato se je pa pod nami nenadoma razprostrla Savinjska dolina od Šmartnega do Gore oljke, pa skoro do Vranskega, kamor se vije glay>-
hodiš pd udobno markirani ste zi. Tako smo dospeli na vrh Cemšeniške planine, od koder se nam je nudil lep pogled po strmini navzdol na več vasic zagorske mestne občine. V koči (1206 m) smo imeli nekoliko daljši oddih, kjer Sino ee tonči-11, medtem im so se okrog nas spuščali posamezni prameni dežja. Ob enih popoldne je sledil odhod V dolino, ki pa je bil nad vse prijeten. Kmalu smo prišli fta točke, 9 katere Se nam je nudil edinstven razgled: pred nami, je bila Mozirska planina, nekoliko dalje Velika kopa na Pohorju, pa Uršlja gora nad sidvenjifc Gradcem ter še zasnežene Katnhiške platane z Gtlh-tovcem in MoraVška dolina. Spustili smo se strmo navzdol proti Gethšetaku, ki j€ lepa gorska vaš z elektriko ta Ža-družnim domom V gradnji. Žejo smo si gasili S Slastnimi borovnicami.
Naš kOhčta edlj 66 bita — Iž-lafee, kamor smo prispeli po lepi poti ob potoku 66 treh popol-dne. Naj vam povemo, da soj
la prav pljetna, ob kateri rastejo nove hiše kar vidno. Ob potoku Mediji srečaš mnogo žag. Loke nad Zagorjem so veliko rudarsko naselje, ki je podobno predmestju Zagorja.
TU »mo vstopili v avtobus in kmalu prišli mimo zanimivih rudarskih objektov rudnika in skozi mesto Zagorje na železniško postaja V udobnem pulma-nu smo prispeli do Zidanega mosta. Od tu pa Spet peš proti Loki, ker tedaj nj VOzil vlak proti Zagrebu. Pa glej šfečo! Kmalu od postaje has je dohitel voz nekega domačina. Prijazno nas je povabil všeh sedem na voz. Tako smo med prepevanjem narodnih Ul partizanskih pesmi še ob svetlem kmalu dospeli v Loko. Polni lepih Vtisov s tega zanimivega izleta femb se poslovili med reboj i želje, da se spet kmalu snidemo na planinah.
Planincem iz Loke priporočamo, da še opogumijo ih sledijo naši prvi tari. Mnogi pravijo, da je najlepša plahinska točka one. Naj vam povemo, ut suj— Lisca. Kdo temu Oporekal Izlake s svojim toplim vrelcem Treba je pa spoznati tudi drog« naj lepša ta najbolj privlačna vrhove naših lepih planin. Dne letoviščna točka trboveljskega ; 3. ta 4. avgusta se bo nudila okraja. Vas se ponaša z novo j vsem planincem lepa priložnost, šolo, ki je podobna palači, z Ga- i da se napotijo v Vrata v Alja-
žev dom, kjer bo Planinsko društvo Slovenije slavilo svoj 60» letni jubilej. Planinsko društvo Radeče že zbira Člane za ta izlet. Od tam se bo vsakemu nudila prilika, da še povzpne nai kamor prihajajo z! očaka naših planin — na Tri-avtomobili ali pa glav, kamor ni težko dospeti. i®
silfekim domom ta krasno kopališko restavracijo Sedaj raVito Širijo cesto proti Trojanam, ki Jo bodo skozi Izlake asfaltirali, da bodo še bolj prikupne ža letoviščarje, ki jih ob nedeljah kar mrgoli avtobusom.
avTODusom. avromuum cui pci	v, nmuut
motorji. Tudi mi smo Bi osvežili od koder se ti nudi lep razgled telo v kopališču Tako »rege- na naš Jadran in po ostalih vr-nefirani« smo nadaljevali pot hovih naših Julijskih Air proti Lokam-KisoVcu. ki je bi- Karavank.
llE g1
na 'cesta Celje-L'.ubl tana. Prišli smo do naselja SV. Lenart ttad Znoitlami.	. .
Tu smo pa zgrešili pot, Ker je slabo markifftna ta slabo vidna. Namesto da bi Bi po gozdu na levo, smo se obrnili na desno. Strmina je bila vedho hub 5a, a steza vedno ožja ln vedno bolj zaraščena. Končno smo le prodrli iz objema gozda ter se znašli na odprtini sredi kopriv
robidovja ln malinja. sedaj Mladinki Ančka ta Majda sta bili v Vodstvu »planinske ekipe« ta sta morali pač prvi okusiti »božanje* kopriv ta robidovja po nogah Pa smo si zapeli tisto znano »Dobra voli a je najbolj*« in šlo te čez »dm ta s trn« — pardtnv čez robidovje in koorive ali pa narobe, kakor je pač naneslo. Turistom, ki bodo Sl! kdaj na Cvmšeoiško Planino. priporočamo, da sledijo »naši mflrtraeijl*, kaitl z veliko večjim užitkom prideš do cilja, če greš skozi ovire kot pa da
' i
f4J*gj
te zarana bo partizani krenili Iz vasi. Pot pred njimi /e te č^lga polna nevarno sff In zased
Solze partizanskih vdov
Čuden naslov kaj ne? Pa Je vendar resničen Ko grem po cesti ln srečavam otožne vdove naših padlih borcev, se Oko oroil tudi meni. Zakaj vendar? Kaf spomnimo se nazaj na dne* ve, ko so se naši molje borili po naših gozdovih za srečnejšo In lepšo prihodnost nas vseh in nanjo dali tudi svoje najdralje, kar so Imeli — »vojo življenje. Koliko nesrečnih lena Jo takrat Jokalo noč ln dan! In kaj ne bi Jokale! Saj smrt ni istrgala ženi samo moža, am-
s-tvtmsrrjt
tolažbo h ata Je bita ko. da bodo tud! »a nas poskrbeli sa lepše življenje! dobivale bomo pokojnino m mimo Uvele s svojim! »traki
In Mio je tudi nekaj let tako, Marsikatera vdova je pa sprevidela, da JI bo pokojnina le premajhna za hrano in obleko sate ln za otroke Videla je nadalje, da JI otroci rastejo it dneva v dan ln da potrebujejo vsak dan več Odločila se je. da si bo poiskala kje kakšno slui* bo da si še sama nekaj zasluži. da bo otrokom lahko kupila vsaj najnujnejše kar morata Imeti Tako je potekalo leto zn tatom Otroci so rastli In začeli hoditi v šolo. Vsak razumen
Človek pa v«, kako Je materi, | ko gleda ta opazuje svoje do-raščajoče otroke. Sama skrb lz dneva v dan. kako Jih bo pripravila za Šolo. Poleg teh skrbi so pa prišle še večje brige.
Časniki te saten Pisati o ustavitvi pokojnin ln o starosti ovdovelih lenft. Marsikatera parttsanska vdova Je dejalat »Takrat, ko se Je moj mol boril v hosU. ga nihče ni vprašal, koliko let ima njegova lena, ki je doma.« Sedaj, ko smo same, nas pa gnjavijo • pokojnino. Po nekaj mesecih takih ln podobnih govoric Je m Prišlo «o tega. Itakomme s* ustavijo
Ko Je prišel prvi julij, so b!ll ček! tiallh pokojntasklh nakazil precej suhi in skromni. Marsikateri vdovi ie Je tresla roka. ko Je drfala v rok! pero alt
svinčnik da podpiše ček. Pa kaj se H ne bi pri današnji draginji! Danes ji bo manjkalo marsikje in marsikaj.
Prizadete smo seveda v prvi vrsti tiste vdove, ki smo v službah. Vprašujemo sc pa vendar, zakol je tako. Ali je morda v naših domovih res taksno »zlato življenje«, kot to slišim marsikje od mnogih drugih žč-ha, ki imajo Še može?
Ne M jita želčtfi, da Bi tudi te žene doživele čas, ko bi tudi1
one morale ostati brez mola ln se morale boriti za denar, kot se moramo partizanske vdove, če hočemo našim otrokom res ustvariti lepše življenje, kot ga Imamo me Tudi te Žene bi potom garale ln to podnevi v slulbl, ponoči bi pa morale de-lgtl doma, če bi hotela Imeti biroke spodobno oblečene, Mite ln zašite Te lene lahko vse to napravijo pri belem dneVU, In ko pride noč. gredo lahko k počitku. Me pa moramo vse to delati ponoči, pa la ni doma vse v redu
- In spet se vpraSuJemoi ali niso bllt tudi naši molje v slulbl ta sl pristalih Iste pravim kot vsi drugt? Zakaj se Je pokojnina ustavila tem vdovam. Če so uslulbehe, saj če katera dela, vendar s tem koristi sebi ta
skupnosti? Zdi se mi potrebno poudariti, da so možje, ki so o tem razoravljali ta končno tud! tako odločni, videli pri teh vdovah le njihove »lepe« dohodke, niso pa videli njihovih žulj&vlh rok in zmufenih teles ?ato Se nam dane« solzi oko, ker se Čutimo močno prizadete, ker SMO le me ki garamo ln delamo, prikrajšane ta nimamo dante tistega kar «o nam prislužili naši možje!	d. N-
S iMi mm nisi zaflovoiisl
V Zagorju imamo državne, z.adružne ln kmetijske trgovske poslovalnice. V Vseh je postrežba solidna in tudi ureditev izložb ter čistoča v poslovalnicah in skladiščih je zadovoljiva. Toda stranke vendar mrmrajo in se nepovoljno izražajo o trgovini zaradi pr epi čle izbire blaga in potrošniških predmetov na splošno. Mnogo predmetov široke potrošnje sploh ne dobiš oziroma ne dobiš ustreznih vzorcev, zaradi česar hodijo ljudje kupovat v Trbovlje, Celje ali Ljubljano. Imamo pa »pet konkretne primere, kjer je Uti konfekcijski predmet dražji kot v Ljubljani, čeprav sta vzorec pa tudi kvaliteta slabša, tako n. pr. pri srajcah. Mislimo, da bi naše poslovalnice danes te lahko imele bogatejšo izbiro in da se ne bi bilo treba Izgovarjati, češ da bo ta ali predmet le redkokdo kupil. Saj ni treba naročevati na debelo, vendar je treba imeti na zalogi od vsakega predmeta določeno količino,
da se ustreza želji VBakega potrošnika.
Potrošniki zelo zamerilo našemu trgovskemu omrežju, da ni organiziralo nobene poslovalnice ž zelenjavo, sadjem in a poljskimi pridelki sploh. V Zagorju imamo privatnega trgovca z zelenjavo in ostalimi poljskimi pridelki. Ta pa prodaja brez konkurence, zato ni prav nič čudno, čč je Ml n. pr. mladi krompir kar za 10 din dražji kot v sosednjih Trbovljah. Pa tudi pri drugih predmetih ceno v primeri z drugimi trgi niso zadovoljive. Gospodarski Svet LO mestne občine Je sicer na predlog zborov volivcev že Obravnaval vprašanje ureditve tržnice v Zagorju in na Selu, toda rešiti bo treba tudi vprašanj« nakupa pridelkov. Zakaj n« M pri vsaki tržnici prevzel* eno ali drugo podjetje prodajo poljskih pridelkov? Ali so morda vodstva naših trgovskih podjetij prekomodrta, da bi sa ukvarjala b tako trgovino?
V Kresnicah preiskujejo savsko dno ra novi most
V Kresnicah pri Litij! so sl že mnogo pred drugo svetovno vojno želeli most preko reke Save. Takratni režimi so Kres-nlčanom in drugim okoličanom obljubljali fnost pred velikimi volitvami, ali taki obeti so bili le priboljšek k volilnemu gu-ljažu. Zato pa mostu ni Mio in ni bil*. Po osvoboditvi so Kresntčani spet sprožili Staro misel, da bi se med Kresnicami ta Vernikom zgradil most, Lani so Se te zamisli oprijeli čisto resno. Na telo odbora je bil izvoljen agilni šolski Upravitelj Ivan Tomc. Na poziv gradbenega odbora s« je razgibala vsa okolica ln kmetje so začeli podpisovati svoje obveze v denarju, lesu, vožnjah in drugih dajatvah, Nato Je gradbeni odbor stopil v slik z ljudsko oblastjo, zlasti So našli razumevanje pri okrajnem ljudskem Odboru Ljuhljana-okollca.
Zdaj so Se preddela *a postavitev mostu pri Kresrtlčfch že začela Tč dni Jč žflčel i preiskavo saVSkčaa dnft geološki zavod Slovenije. Strokovnjaki Geološkega zavoda so postavili na reki Sovi dva odra, enega na kresMškl drugega n« levem bregu pri Verneku ter so začeli
S sohdažniml deli. V dno so zavrtali svedro ln Iščejo primerne plasti, kamor bodo kasneje postavili mostovne nosilnice.
Gradbeni odbor za nov! most je naročil že tudi potrebne načrte, ki Jih Je Izdelal strokovnjak Ljubljanske univerze prof. Lapajne. Bodoči savski most bo visečega alstema, počival bo na debelih Jeklenih vrveh. Most bo dolg 170 metrov, širok pa 6 metrov, Brina vozišča bo meril« tri metre. Most bo počival na dveh trprtmiklh, ki bosta 80 metrov vSuMotel.	...
Rasumljivo Jč, da veš okoli* pozorno spremlja pripravltaina dela fca novi kresnlški most. N® postavitvi mostu je Zainteresiran širok okoliš do VaČ ib četa Moravč, Saj ni vse od SetttJB" koba ob Savi pa do Litija nobenega mostu.
O ugotovitvah geološke komisije bomo poročali zaključku pripravi talnega del®-Kakor fttno obveščeni že sedaj, je kofftistla našla zadovoljive plasti karbonskega Ikrtljevcfl ▼ globini n metrov pod savw® strugo, ki bodo verjetno zadosti vzdržni, da bodo na ju* počivali nosile! bodočega kres«* niškega mostu.
KOTIČEK ZA GOSPODINJE
Francoski kriminalni film
Ka; na ^rav mo v
Povrtnina. — Grah In fižol pridno trgamo. Na gredice, s katerih sme pospravili zgodnji grah zgodnje kolerabice in solato, takoj posadimo zimsko endivijo, glavnato solato, kodrasti kapus rožni kapus in man-gold. Če zgodnjega krompirja nismo sadili preveč na gosto, posadimo zdaj vmes zimsko zelenjavo (beto zelje, ohrovt, kodrasti in rožni kapus). Pozni grah, ki smo ga obtrgali, po močnem dežju rad še enkrat obrodi.
Zadnje dni meseca posejemo gredice, k= so prazne in ki smo jih vnovič globoko prekopali, letošnje seme črnega korenja, ker ima potem drugo leto lepše
vrtu še ta me*ec
korenine kakor tisti, ki ga sejemo spomladi Tudi za krebuljo je bolje, če jo sejemo že zdaj, ker spomladi vsejana navadno ie počasi raste
j Zgodnji letošnji grah posejemo lahko še v drugo. Paradiž-, nikom porežemo vse stranske ' poganjke glavne poganjke pa | sproti privezujemo. Kakor hitro ' prične delati zelena gomolje, ji porežemo zgornje stranske korenine. da se gomolji lepše raz-j vijejo. Zeleno, paradižnike in ! cvetačo moramo večkrat zaliti z gnojnico.
| Rože. — Odcvetele vrtnice I porežemo hkrati z dvema ali tremi listi, ki so pod cvetom.
da dobimo lepe odganjke za jesensko cvetje.
Zadnje dni tega meseca razmnožimo najlepše nageljne s potaknjenci ali pa z grebeni. Dalije privežemo k palicam.
Rastline v lončkih je treba sem pa tja zaliti z gnojnico (najboljši je razredčeni kravjek: kurji in zajčji gnoj je zanje preoster in jim več škoduje, kakor koristi). Tudi prst v lonč. kih moramo vedno na vrhu rahljati, da se ne naredi skorlup.
Škodljivci. — Kapusov belin leže zdaj svoja rumena jajčeca na spodnjo stran listov kapus-nic; ta jajčeca moramo sproti pokončavati. Mlade gosenice, ki žive spočetka skupaj, in sive listne uši, ki jih nahajamo na zelju in ohrovtu, zmečkamo, preden se preveč razmnože.
PANIKA
Neznanec je v nekem pariškem predmestju umoril starko Nobletovo in jo oropal. Inšpektor Michelet storilca ni mogel hitro najti. Samo mehanik Alfred je povedal, da je bilo žrtvi ukradeno 7000 frs. Iz zapora se
Dr Minko Bric Novo Celje
Na vlaku
Ko je pripeljal vlak na celjsko postajo, se je vsula velika množica ljudi izza železne pregrade proti vagonom. Bila je sobota in vsakdo je hitel, ali na nedeljski oddih ali pa k svojim domačim. Z veliko težavo sem se preril do stopnic vagona, ko me neka mati z otrokom v naročju očitajoče pogleda in reče: »Boste ja pustili otroka naprej.« Komaj sem dobro reagiral na njene besede, me. je že spodrinila in si s komolci utirala pot v notranjost vagona. Sedeža jaz nisem dobil, sem pa na zelo ozko odmerjenem prostoru stal, zdaj na eni, zdaj na drugi nogi na hodniku.
Vlak je hitel proti Ljubljani. Da bi mi čas hitreje potekel, sem začel opazovati svoje sopot. nike. V oddelku za matere in otroke so bili sami očetje brez otrok, matere z otroci pa so se tiščale v kupejih za kadilce. Z veseljem sem opazil, da je moja znanka s stopnic dobila prostor v oddelku za kadilce. Ni bila sama z otrokom, tudi trije drugi otroci so vriščali v prenapolnjenem kupeju.
Kot zdravnik sem postal pozoren na dva potnika, katerih zunanjost ni kazala najboljšega zdravja. V spomin sem s; poklical vse tuberkulozne bolnike in kaj hitro uvrstil tudi ta dva med nje. Vedel sem, da imata | obadva odprto pljučno tuberkulozo.
Pogovor v kupeju za kadilce j je postal živahen. Tudi moji znanki s stopnic je žarel iz oči vroč in vesel temperament. Začeli so s pogovorom o vremenu, kakor je pač stara navada pri ljudeh, ki se prvikrat peljejo skupaj. Od vremena so prišli na bolezni, na prehlad, ki je v takem spremenljivem vremenu tako pogost, na kašelj, ki tako rad spremlja prehlad, in še na druge, zanje aktualne teme in probleme.
Ves ta pogovor je spremljal in prekinjal mučen kašelj obeh tuberkuloznih bolnikov. Kašljala sta, ne da bi dala robec ali roko pred usta. Ali sta to delala hotč ali nehotč, o tem si nisem bil na jasnem. Bila sta prijazna in matere so jima zaupale od časa do časa svoje malčke, da Jih pozibata na svojih kolenih, da bi one lahko nemoteno poka-
dile cigareto Steklenica vina je potovala od materinih ust preko tuberkulozno-bolnih v usta nežnih otrok. Prešern smeh je zaoril med njimi in kmalu je prišlo do bližnjega spoznavanja in to s stikanjem rok in po-ljubovanjem Moja znanka s stopnic je bila z vožnjo zadovoljna in je prišla na svoj račun. Na prihodnji postaji sem izstopil.
Po poti do doma sem premišljeval o veliki nizkotnosti nekaterih tuberkuloznih bolnikov, ki delajo s svojim nediscipliniranim ponašanjem nevarnost za celo okolico, in o nekaterih nespametnih materah, ki na ta način lahko postanejo ubijalke svojih lastnih otrok.
ANEKDOTE
Angleškemu pesniku T. S. Eliotu je poslala davkarija obrazec za davčno napoved, ki jo je vestno izpolnil. Pri vprašanju na obrazcu: »Kdo je pri poslu še udeležen?« je T. S. Eliot pomislil trenutek in brez obotavljanja napisal: »Samo davčna uprava1«
Hamburški nogometaš Posipal se je sešel z nekim mladeničem, ki se je hotel postaviti. Siroko-ustil se je, da je pred dnevi takoj po zajtrku pretekel 12 kilometrov v pol ure. Končno je vprašal Posipala: »Ali bi tudi vi zmogli kaj takega?« — Nogometaš je premeril širokouslneia in mu hladno odgovoril:	»Dragi
moj, teči sicer ne bi mogel — pač pa lagati!«
★
Znanega ameriškega humorista Marka Tv/aina je nekoč vprašal neki mladič: »Ali je res, da ste pasli govedo, preden ste postali pisatelj?«
»Res /e,* mu je odvrnil Twain, »zato pa še danes lahko že od daleč spoznam vsako govedo.«
Prizor iz filma »Panika«
Motiv iz okolica Makarske
! je vrnila Alfredova ljubica Aliče. Skrivaj sta se sešla, kajti | Aliče je šla sedet namesto nje-; ga v ječo. Meščani so začeli sa- j : mi iskati morilca Nobletove v j ekscentričnem dr. Hiru. astro- ; logu. Alfred, resnični morilec, | je to mnenje še podpihoval in j ga širil, kajti Hire je bil ne- j varna priča zanj. Alfred ga je hotel zaklati, pa mu ni uspelo. Zato je pa storila Aliče vse, da bi rešila ljubčka suma umora. Omrežila je dr. Hira, nato pa skrivaj zanesla v njegovo sobo torbico umorjene. Alfred je zbobnal skupaj ljudi, in ko doktorja ni bilo doma, so vdrli v njegovo stanovanje in našli dokaz, da je morilec. Ko se je dr. Hire vrnil z dežele v svojo četrt, so ga pričakali razjarjeni, nahujskani meščani. Padli so po njem in ga hoteli linčati. Zbežal jim je na streho, ljudje in policija pa za njim. Hiru je spodrsnilo in komaj se je še ujel za žleb, toda moči so mu popustile, pomoč je bila prepozna. Padel je in se ubil. Priče ni bilo več. Ne, še mrtev Je Hire pokazal na pravega zločinca, V doktorjevem fotografskem aparatu so našli nerazvit posnetek starkinega umora. Morilec je bil Alfred.
Nemški film
..MAJA
V TANČICI*
Svetovno znani plesni pari Nemčije, Francije, Belgije, Italije, Holandske, plesna skupina hamburške Državne opere, Mladinsk* balet, Hiller-Girls, vodne vile, revijski plesi in baletne točke, šlagerji.
Vse mesto govori o reviji, ki je večer za večerom polnila nočni lokal s čudnim naslovom po znani Goyevi sliki »Maja v tenčici«. Umetniško vodstvo zabavišča sta imela Rubin nadrealistični slikar In njegova prijateljica Melly. Vsakdanji
————i<m
CK	18
Cna^st tet t
Ko je začutil v svojih rokah njeno vitko, gibko telo, si je mislil: presenetil sem jo! Tega ne bi smel storiti.
Tudi ona se ga je začela braniti. Poskusila ga je suniti od sebe. Glavo je nagnila stran.
Takrat jo je pa prijel čvrsteje. Pritisnil je njeno glavo k svojemu obrazu. Poljubljal in poljubljal jo je neprestano, divje, obupano.
Končno jo Je izpustil.
Opotekla se je in se naslonila z rameni na neko drevo, čigar deblo se je lesketalo kot srebro. Ni ga pogledala. Strmela je mimo njega tja v daljavo, kakor da ga sploh ne vidi.
»Ne smeš odpotovati. Ko-stanca!« jo je prosil. »Sedaj ne več!« Hotel je govoriti glasno, zapovedujoče, toda njegov glas je zvenel kot tiho šepetanje.
Tu pa je Konstanca zajokala. Tih, neslišen je bil njen jok. Njen obraz je bil mil, nespačen. Le solze so ji drle iz oči; zlato-rjava barva teh oči je postala naenkrat črna.
Ob njenem joku mu je postalo grenko pri srcu. Stopil je k njej in jo zgrabil za ramena »Kaj je?« jo je vprašal jezno. »Zakol jočete? Ali je... ali je ros tako strašno, če vas ljubim?«
Ni mu odgovorila, samo njene roke so tipale in iskale ner-
vozno okrog pasu; končno Je našla robec in si ga pritisnila na oči. Njegove roke so še vedno ležale na njenih ramenih.
»Govorite, prosim!« jo je rotil. »Spregovorite vendar besedo! Ali je bilo res tako strašno, kar sem storil?«
Tedaj pa je nad njim zavpila. Kar naenkrat. Glasno. Divje. Dobesedno bruhnilo je iz nje: »Ne!« je zakričala. »Ne!« Nato pa, kakor da je spet prišla k zavesti, mu je rekla tiho, komaj slišno: »Vi... vi vendar o meni nič ne veste...«
On pa ji je odgovoril: »O, kako dobro je, da ne vemo ničesar eden o drugem ...«
Kakšna Jesen! Povsod je zorelo grozdje. Jagode na grozdju so bile velikanske. Trta se je šibila pod težo grozdov. Na sadnem trgu v Kataniji ni bilo več prostora za pisane košare z grozdjem. Nebo pa je bilo še bolj temnomodro kot kdaj koli. Ob večerih so vzdihovale in Jokale iz vseh kotov, iz vsake kavarne omamno zveneče mandoline, kakor bi bile omotene, pijane ... Se vedno je pritiskala silna vročina. Bila je neznosna, dušeča. Noči niso prinašale nobenega olajšanja od te moreče | sopare. Silvina sc je premetavala v svoji postelji in strmela
budna, brez spanja v gube mo-skitne mreže nad seboj, ki je bila videti kot zvon. S široko odprtimi očmi je poslušala glasen, vabljiv smeh, k; se je slišal v njeno sobo iz vrtnega gledališča v vili Bellini. Ta smeh je bil od noči do noči vedno bolj glasen in zapeljiv ...
Preživljala je noči brez spanja. 2e na vse zgodaj je vstajala, kakor hitro je zaslišala raznašalce mleka. Potem je šla k zajtrku na eno ali drugo izmed številnih teras, ki so bile prilepljene na pisano vilo družine Marziani. V višine je gledala doli na vso bujnost tropskega vrsta, na vso to divjo mešanico najrazličnejših rastlin, ki so rastle, se bohotile in širile v neizprosnem boju za svoj prostor pod soncem.
Brez cilja je tavala in begala po cestah mesta, kupovala s pisanih vozičkov oranže in agrume ter prispela tako brez posebnega truda na morsko obalo. Prostor za kopanje. Nikogar ni bilo tamkaj v teh zgodnjih jutranjih urah, nihče je ni videl, ko se je v svojem Črnem kopalnem kostumu predajala valovom.
Morje je bilo mlačno tn nemirno S svojimi mehkimi šapami je udarjalo na obalo in se spet umikalo, se vrtinčilo v bll-I skajoče pene ter risalo svoje srebrne črte nad temno globino.
Silvina se je prepuščala valovom. da so jo nesli po mili volji. Na ustnicah je okušala sla-
no vodo in premišljevala, kako lepo bi bilo, če bi sc potopila.
Pred tremi dnevi se je vrnila z izleta na Etno. Pred tremi dnevi jo je Niko poljubljal pod oijkami. Od takrat ni več vedela, kaj dela in kaj naj stori. Prehitro in z vse preveliko silo jo je navalilo spoznanje, da Nika ne sovraži, da ga sploh ni nikoli sovražila. Da, tako je bilo. Kako bi sc sicer moglo zgoditi, da je ie tri dni trepetalo v njej presladko čustvo:	»Ljubi
me! Ljubi me!« Toda vsakokrat je premagala to čustvo; poskušala si je priklicati v spomin dogodek pred enajstimi leti v Forehl, a vsi ti spomini so bili prešibki, preslabotni proti novemu čustvu, ki jo Je sedaj prevzelo. Kaj je storil takrat? Nič! Padla je v prepad. Nesrečno naključje in nič drugega. Otresla si je grenke kaplje z ustnic. Toda njegov beg? Niko vsekakor živi v mislih, da je njegova Silvina mrtva, da je ni več. In obveznosti je imel! Tu je bil na primer njegov brat J8m, na katerega je bil tako navezan.
Začela se je smejati sama nad seboj, Sama je iskala zanj najrazličnejša opravičila in jih tudi našla Sedaj, po tolikih letih!
Plavala je nazaj k obali in se vlegla v vlažen pesek. S kopalne čepice ji je curljala voda. Snela jo je z glave in si stresla lase. Ali je Niko res brez krivde? Ne, ni! Ni brez krivde. Pa tudi z menoi je tako. Pozabiti moram. In spet se je zasmejala.
Poverjenikom Prešernove družbe!
1.	Prosimo, da nam sporočite najkasneje do 25. julija število do tedaj vpisanih članov Prešernove družbe ne glede na to, ali so članarino že plačali in ste jo odvedli ali ne. POSEBEJ navedite število tistih članov, ki zanje pričakujete, da se bodo vpisali v članstvo tedaj, ko jim boste obenem že tudi ponudili knjige (t. j. meseca novembra).
Najkasneje 1. avgusta moramo tiskarnam sporočiti naklado, v kateri naj tiskajo letošnje knjige Prešernove družbe. Zato opominjamo poverjenike in vso javnost, da bomo poznejša sporočila in vpise le težko upoštevali.
2.	Do 1. septembra nam nadalje sporočite, koliko in katere izmed petih knjig želite vezane v polpiatno oziroma platno. Doplačilo za vezavo koledarja v polpiatno je 100 din, v platno pa 200 din, za vsako izmed ostalih knig pa v polpiatno 80 din in v eelo platno 160 din.
3.	POHITITE Z VPISOVANJEM ČLANOV. Ker bo stala Dražbo vsaka zbirka 500 din, storite vse, da zberete
Cim več podpornih in ustanovnih članov.
Imena podpornih in ustanovnih članov, ki bodo plačali članarino do konca tega meseca, bomo priobčili lahko še v koledarju za leto 1954, sicer pa šele v naslednjem letn.
Kadarkoli nam pišete, nam sporočite tudi natančen naslov, kjer navedite tndi pošto in železniško postajo.
GLAVNI ODBOR PREŠERNOVE DRU2BE.
Kino »Svoboda-centerv v Trbovljah (Delavski dom)
predvaja nemški revijski film
»MAJA V TANČICI«
. Predstave od petka do sobote.
Kino »Svoboda« v Trbovljah n
predvaja francoski kriminalni film
»PANIKA«
Predstave od sobote do ponedeljka.
Razpored predstav bo razviden z lepakov.
program: sedem revijskih scen, vmes pa dražljive plesalke, plavajoče vodne vile, pevke in pevci, kvarteti, mednarodni plesni pari, artisti in komiki, šlagerji, »humor« in ritem.
Krona vsega tega bučnega sporeda je »umetnica« Helga Pitt, drugače marljiva hčerka Prickwitzovib. ki je doma veljala za bolniško sestro na kliniki dr. Kirsta. Helga je noč za nočjo plesala v lokalu in služila družini denar, oče, zagrizen nasprotnik plesa in gledališča, je pa mislil, da ima zmerom nočno službo. Dr. Kirst je vedel za skrivnost, Helgina mati, ki je postala garderoberka v zabavišču, pa ne. Nazadnje je tudi gospod Prickwitz prijel za delo; prodajal je sekt. Ponudit ga je šel seveda v zabavišče. Tam Je sedel večer za večerom dr. Kirst, tam so se našli zdaj presenečeni Prickwitzovi. Helga Pitt je postala Helga Pricksvitz in namesto dr. Kir-stova bolniška sestra v sanatoriju — njegova žena. Garderoberka se je spremenila v gospo Prickwitzovo, lastnik lokala Hnber si je pa zaradi dosti norčavega sporeda napolnil Ustnico.
j Rojstva, poroke in smrti
Meseca junija je v trboveljskem okraju umrlo 33 ljudi, rodilo se je pa 78 otrok. Poročili so se sledeči;
Dol pri Hrastniku:	delavec
Vincenc Kolander in delavka Hedvika Dolanc.
Hrastnik: delavec Jože Špan in poljska delavka Ljudmila Bizjak; delavec Franc Rizmal in nameščenka Jožete Kraus; trg. poslovodja Mihael Ačkun in administratorka Milena Urana.
Loka pri Zidanem mostu: delavec Leopold Očko in gospodinjska pomočnica Kristina Krajšek; upokojenec Jernej Plaveč in gospodinja Frančiška Kajtna; železničar Leopold We-ber in trg. pomočnica Ivana Kuhar.
Podkum: krojač Jože Medvešek in kmetovalka Vida Pod-bevšek; mlinar Henrik Potrpin in gospodinja Ana Medvešek.
Radeče: delavec Albin Marti-nič in delavka Pavla Kramžar, roj. Fon; kmečki delavec Janez Knap in gospodinjska pomočnica Frančiška Oblak; kmečki delavec Rudolf Sotlar in gospodinjska pomočnica Julijana Ratajc.
Trbovlje: sedlar Ivan Vidic in cestna delavka Alojzija Flere; šofer Franc Sirk in gospodinjska pomočnica Marija Logar.
Trojane:	kmetovalec Janez
Sešlar in gospodinja Leopoldina Zotlar.
Zagorje: pomožni kovač Otmar Polc in delavka Frančiška Železnik; rudar Franc Lazar in gospodinjska pomočnica Justina Matko; delavec Egidij Rep in gospodinja Frančiška Bokal; predmetni učitelj Karel Klanjšek in učiteljica Marija Dovič; čevljar Viktor Hribar in delavka Silva Fučkar.
Začutila je znova, kako raste v njenem srcu vroč, bolesten občutek sreče, po kateri je hrepenela toliko let.
Vstala je in se dvignila na kolena. Z zameglenimi, zasanjanimi očmi je gledala tja po morski gladini, »Ce mu povem, da sem Silvina, me bo morda celo spodil!« Tako je govorila sama s seboj in mislila in mislila. Smeh na njenih ustnicah je zamrl. Toda v takem primeru bo napravila z njim natančen obračun! »Vse njegove napake proti mojim. To, kar je storil on proti meni, in to, kar sem zagrešila jaz.«
In ko je prispela s svojimi oranžami in celim naročjem cvetja domov, je bil Hassolt že pri zajtrku. Očital ji je, da so njeni jutranji sprehod; norost. »Na obali se lahko temeljito prehladiš!«
V ostalem je bil v takem na-strojenju, da si slabšega misliti ne moreš. Ze cele trj dni je iskal in lovil Jilrgena Vopelija. Poklical je njegov laboratorij v Borgu in telefoniral tudi v Agri-gento. Jiirgena Vopelija pa ni bilo nikjer. In poleg tega sedaj še to čudno vedenje Silvine, odkar se je vrnila z zadnjega izleta. Ce jo je vprašal, kje naj bi bil Jorn, je brezbrižno skomignila z rameni. In če jo je spet vprašal, kako je bilo na izletu, mu ni rekla drugega kot: »Lepo je bilo!« To pa je tudi bilo vse. Več sploh ni govorila. Hodila pa je sedal z nekim čudnim, novim izrazom v obrazu, ki mu je dal misliti.
Nekaj se je moralo pripetiti. Toda kaj? Hassolt se je napotil v Borgo, kjer je bil Jhmov laboratorij. Odšel je tja v pričakovanju, da bo našel tamkaj vsaj rdečelaso dekle, ki so jo klicali za gospodično Cordo. Morda bi mu vedela ona povedati, kje je J5m. Toda ko je prišel tjakaj, je našel povsod zaklenjena vrata.
Ko se je vračal domov, se je zagrizel v fiksno idejo, da se mu Jurgen Vopeli morda nalašč izmika. Pa je opustil to misel in se spet povrnil na čudno zadržanje Silvine v zadnjih dneh po izletu. V mislih si je predstavljal, da je bila več ur v družbi z Nikom. Ali jo je na tej dolgi poti na vrh ognjenika morda spoznal? Ali se mu je mogoče ona dala spoznati? Alj je sploh vedel, kaj doživlja Silvina v svoji notranjosti in kaj se je zgodilo? Nič ni vedel.
V Via Pastore se je srečal z Veochionijem. Imel je na glavi spet svoj slamnik, ki ga je nosil postrani. Leno je pohajkoval. Ko ga je Hassolt zagledal, se je spomnil na skrivnostno pripombo, kj jo je napravil ta Italijan pri ogledovanju saracenskega bodala, namreč: da bi mogel o tem povedati neko majhno povest.
Hassolt ga je zaklical po imenu. Ko se mu je Vecchioni nad nepričakovanim srečanjem veselo nasmejal, ga je Hassolt že začel izpraševati
(Dalje prihodnjič)
Delootd kolektiv in upravo
Kolektiv in uprava

GRADBENEGA PODJETJA
MEBRAD
TRBOVLJE
MESTNO PODJETJE
gostinstva
AVTOIPAMM
TRBOVLJE
čestitata svojim c. obiskovalcem ob Dnevu vstaje
čestita k Dnevu vstaje
Obiščite naše gostinske obrate, kjer vas bomo postregli z najboljšimi alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami
čestitata
DNEVU VSTAJE/
in se vljudno priporoča s svojim tovornim in osebnim prevozom
Za kratek čas
10 novih kemičnih prvin
Od leta 1937 do danes so odkrili deset novih kemičnih prvin. Štiri teh prvin spadajo v okvir Mendeljeve prirodične lestvice 92. kemičnih elementov in zavzemajo sedaj tista mesta, za katera so do tedaj samo domnevali, da jih morajo izpolniti štiri neznane kemične prvine. Periodični sistem ali lestvico kemičnih prvin je dognal ruski kemik Dimitrij Ivanovič Mendeiev, ki - je živel od leta 1834 do leta 1907 skupaj s kemikom Mayerjem. Na periodični lestvici so kemične prvine razvrščene po točno določenem pravilu in po svoji specifični ali vrstni teži, tako da so lahko dognali tista mesta, katerih semičnih prvin še niso do zadnjega odkritja poznali. Zanimivo je, da so te prvine šele v zadnjem času odkrili. Ostalih šest novih kemičnih prvin pa ne spada v omenjeno periodično lestvico. Najlažja kemična prvina na lestvici je vodik, najtežja pa uran. Šest kemičnih elementov, ki ne spadajo v periodični sistem kemičnih prvin, je težjih kot uran. Zato spadajo v skupino tako imenovanih transuranskih prvin.
Vsaka kemična prvina ima svojo atomsko število. Tako imajo na primer štiri še nedavno neznane prvine, ki so jih odkrili po letu 1937, atomske številke 43, 61, 85 in 87 na periodični tablici kemičnih prvin.
Kemični strokovnjaki morajo vselej dokazati, ko odkrijejo
novo kemično prvino s kemičnimi poskusi, in ima tista prvina svoje posebne kemične lastnosti, po katerih se razlikuje od vseh ostalih, in da se od ostalih prvin lahko loči
Pred letom 1937 so izvedenci jedrne fizike že toliko poznali ustroj atomov in njihovih jeder, da so lahko osnovano domnevali, da štirih neznanih prvin periodične lestvice kemičnih prvin ni najti na naši zemeljski obli v prirodi, da morajo biti radioaktivne in da bi jih morda lahko Izdelali.
Po letu 1937 so kot prvo odkrili umetno kemično prvino atomska številka 43. Italijanska znanstvenika C. Perrier in Emilio Segrč sta namreč računala, da morata dobiti kemično prvino atomske teže 43, če bombardira atom molidbena, ki ima atomsko težo 42, z jedrom atoma težkega vodika, ki ima atomsko težo 1, in sta enostavno zaključila, da 42 in 1 je pač nujno 43. Poskusi, ki sta jih izvedla, so dokazali, da sta imela prav. Jedra težkega vodika ali euterona so v ta namen ustvarili s ciklotronom kalifornijskega vseučilišča. Z vodikovimi jedri bombardirani molibden so poslali raziskovalcema Perrier in Se gre v Italijo. Ta kemična snov je bila radioaktivna. Njena količina Je bila tako neznatna, da je niso mogli niti videti skozi najsodobnejši drobnogled.
Med znanstveniki je navada,
Cerkvena poroka v kletki
Pred nedavnim je zagrebški »Horizont« objavil zanimiv članek z naslovom: »Firma Vatikan & Comp.« Posnemamo nekatere misli, iz katerih je razvidno, kako nesramno a včasih vendar uspešno borbo vodi Vatikan, da bi v svojih rokah obdržal vse vire, ki se mu sicer izmikajo, a so mu potrebni za kopičenje ogromnih denarnih sredstev, da podpira boj reakcionarnih sil proti delavstvu ter oživljanje fašizma po svetu. Kljub takemu prizadevanju Vatikana in njegovih valptov pa ljudje v naprednih deželah čutijo vedno manj potrebe po veri in verskih obredih. Da bi držali ljudi pod svojim vplivom, se oprijemljejo novih, atomski dobi odgovarjajočih oblik. Tako so vatikanski emi-sarji v Parizu za božič 1952 izobesili plakat s takim napisom: »Sin božji vas pričakuje na polnočnico — v kinu Batignol-les«. Pri Parižanih je to izzvalo ogorčenje in posmeh, čeprav
da vsak sam krsti svoje odkritje z imenom, ki se mu zdi najbolj primerno. Italijanska učenjaka sta šele po desetih letih objavila, da sta dala novi kemični prvini ime tekmezij po sorodni besedi grškega izvora tehnika. S tem imenom sta hotela poudariti, da je kemična prvina, ki sta jo odkrila, prva, ki jo je človek izdelal s tehničnimi sredstvi.
KRIŽANKA
	1	2	3			4	5	6	
V 1				8		J			10
L					1 i	m	13		
		m	14			IS	m		
lh		17	UP	18			19		|
	10		21	•	22				
h				24	SR	25			26
27					28	IS	2°		
	•	30				31	18	32	
33	34	ut	35				36		
	37	38		9				40	
	tl		42	B	43				
44				45	m	46			4^
48					49	■	50		
	H	51				52	H	53	
54	55	■	56				57	■	
	58	59	*	60				bi	
|“			63	Sl	>4				
	65			66	■	67			
58					69	■	70		71
72					/J	14	m. w.	75	
	76					77			
Vodoravno: 1. mladinska organizacija (kratica); 4. poljska cvetica; 7. določena barva; B. otok v Dalmaciji; 11. obotavljajoče, izmikajoče; 13. obdobje;
14. pladnji (množ.); zaščitna organizacija (kratica); 18. ne-členar; 20. močan, silen; 22. vodna žival; 23. kraj v Istri; 29. plevel; 27. enovit, homogen;
29.	žensko Ime (ljubkovalno);
30.	zli duh; 32. veznik; 33. Ig-
ralna karta; 35. ga najdemo v panju; 37. množična organizacija (kratica); 39. čitam; 41. orožje primitivnih narodov; 43. Mo-hamedancem sveto mesto; 44. plin; 46. domača žival; 48. težak, delavec; 50. delo (srbsko); 61. posoda za natakanje; 53. veznik, pogojnik; 34. grška črka; 56. novačenje, nabiranje; 58. kratica za Slovenlja-avto; 60. ptič, tudi naš kipar; 62. prečni drog v kozolcu; 64. trgovski popust; 65. skrajšano moško Ime; 67. zver; 68. igra obraza (tujka); 70. hitro poteče, mine...;	72. rastlina,
plezalka; 73. francoski člen; 75. predlog; 76. osebni zaimek; 77. dragocena tekočina.
Navpično: 1. ljub. zaželen; 2. mesec; 3. je na svatbi; 4. dva različna soglasnika; S. latinski pozdrav; 6. prebivalci feničan-ske kolonije v starem veku (izmen), oblika Imena); 7. humano društvo (kratica); 8. pripadnik mongolskega naroda; 10. egiptovsko božanstvo; 12. število; 15 reka v Španiji; 17. zavetišče, ustanova; 19. padavina; 21. mesto v Ukrajini; 23. dekle (v narečju); 24 Šibkost, slabost; 26 moško Ime; 28. prenašam;
31.	nenasitnost; 34. rimsko mestece v Dalmaciji; 36. zamenica za prislov: kot; 38. okamenina, Izkopanina; 40. zakotni zdravnik; 42. sredstvo proti malariji; 44 tisti, ki (oziralni zaimek); 45. športni čoln; 47. mesto v Južni Arabiji; 49. naš šahovski mojster; 52. obrtnik; 55. Izolator; 57. hišno Ime rojstne hiše dr. Franceta Prešerna; 59. kozaški poglavar; 61. okrasni prostori v parkih; 63. pokrajina v G H JI; 66. ameriški vzklik zadovoljstva (kratica); 68. kratica za mestni svet; 69. ločilni ln pro-tlvni veznik (pesniška oblika); 70. pomožni glagol; 74. veznik, naslonka (pesniška oblika).
Prodam šivalni stroj »Singer« Potočnik, Trbovlje, Loka 12.
so navajeni tudi drugih senzacionalnih in kričečih plakatov.
Kakšnih sredstev se Vatikan poslužuje, da drži ljudi okoli svojih pastirjev, kjer mu to več ne uspeva z običajnimi verskimi obredi, in da veča svoje dohodke, kažejo še te sličice:
Vatikan je odobril cerkveno poroko, ki je bila z vsemi cerkvenimi obredi izvršena v kletki med dvema zverinama. Sporočil je celo, da je tej poroki prisostvovalo mnogo vernikov in da zverini nista prav preveč renčali. Vatikan je tudi pohvalil duhovnika cerkve Sv. Elizabete, ki je krstil dva mlada leva in izvršil cerkveni obred krščenja med odmorom predstave v nekem cirkusu. Vatikan je celo dal za zgled vsem duhovnikom duhovnika iz Amerike, ki pri službi božji vernikom v rczvedrilo prikazuje razne »hokus-pokuse« s tem. da iz nekega posebnega tulca vlači razne predmete in pri tem govori: »Ce Jaz to lahko napravim, a vi tega ne razumete, kaj lahko šele Bog v svoji vsemogočnosti napravi.« Pred kratkim pa je bilo deležno posebnega vatikanskega blagoslova dekle, ki se vsako nedeljo pojavlja na prižnici v cerkvi, da s svojo lepoto in ženskimi čari priteguje veliko ljudi — predvsem moških — k molitvam
Starega pregovora: »Cilj posvečuje sredstvo« kot vidimo, se krčevito oprijemlje vsa vatikanska agentura Oba. cilj in sredstvo, pa sta vredna obsodbe.
Da je cilj vseh teh ceremonij izžeti iz vernikov čimveč denarja, navajam še druge otipljive dokaze:
Katoliški list »Ebony«, ki izhaja v Ameriki, je prišel do nadvse pohvalne zamisli. V eni svojih številk Je objavil naslednje: »Kako bom dobil magično formulo, da uspešno molim? Kje bom molil? Kako si bom zapomnil, kako bom prišel do denarja, kako se bom spoznal z vplivnimi osebnostmi? Napravite poskus zp pet dni. Pošljite nam karto za odgovor in vaš naslov. Priložite samo en dolar. Mi vam bomo poslali magično formulo, kako moliti Boga. Uspeh je zagarantlran. Če ne boste Imeli uspeha, nam pišite še enkrat in mi vam bomo vaš dolar vrnili. Mi ne potrebujemo denarja (?!). Pišite nam ponovno. Naš naslov je: Atomic 507 Fifth av. Dept. New York 17 NY.«
V nekaterih cerkvah v Ameriki so montirali posebne nabiralnike za denar. Več denarja ko kdo vrže v nabiralnik, dalj časa sveti električna svetilka pred tem ali onim svetilnikom. Prav tako se v Lurdu Marija prikazuje tem dalj časa, kolikor
VSEJ JAVNOSTI!
Obveščamo vse prijatelje dobre knjige, da smo dali letošnje knjige v tisk. Najkasneje do 1. avgusta morajo tiskarne vedeti naklado knjig. Zato nam morajo poverjeniki in knjigarne do 25. julija sporočiti število članov. Da v jeseni ne bo kdo ostal brez knjig Prešernove družbe, pohitite z vpisom v družbo. Članarino 240 din lahko plačate tudi pozneje in v obrokih.
Posebej apeliramo na vse, ki to morejo, da se vpišejo v Prešernovo družbo kot podporni ali pa ustanovni člani; podporna članarina je za posameznike od 500 din navzgor za kolektive pa od 5000 din. Ustanovnina znaša 25.000 din Imena tistih podpornih in ustanovnih članov, ki bodo nakazali denar do 25. julija, bomo objavili tudi v koledarju.
Podprite prizadevanje Prešernove družbe in omogočite neomejeno širjenje napredne ljudske knjige.
GLAVNI ODBOR PREŠERNOVE DRUŽBE.
več denarja ste vrgli v poseben nabiralnik. Da je Vatikanu mnogo bolj kot vernost potreben denar, kaže še sporazum med veliko tovarno osvežujočih pijač »Franch« in Vatikanom. Po dogovoru je za javnost izdala plakat, na katerem je prikazan Kristus, ki proč obrača glavo, ko mu rimski vojak ponuja gobo, namočeno v kisu. Pod podobo pa piše: »Ce bi mu ponudili osvežujočo pijačo znam-he »Franche« — ne bi obrnil glave.« —
Za dcbro volio
Pisec filmskega scenarlja, po katerem bi Igral prvo vlogo Hans Moser, se je pred dokončno stilizacijo hotel posvetovati z Moserjem Domenila sta se *a sestanek M oser le vprašal:	»Kje
se dobivat• Pisec je odvrnil: •Kjerkoli že.« — »ln uri?« — »M; je tudi vseenoI Nato M oser. •Dobro, prišel bom točno/*
Preklic
Preklicujem obdolžitve o sumničenju, izrečenem proti Silvi Sketako. Silva Golobič, Hrastnik
Razpis
strokovno praktičnih izpitov za osebje v trgovini
Na podlagi Pravilnika o strokovni Izobrazbi osebja, k{ Nezaposleno v trgovini (Uradni list FLRJ štev. 17-172/52), člen 19. ter na osnovi navodil in sklepa odbora za vzgojo kadrov pri Trgovinski zbornici
RAZPISUJE Trgovinska zbornica v Trbovljah strokovno-praktične izpite in sicer po sledečem razporedu:
V dneh 24., 25. in 26 avgusta v Hrastniku, dne ?8. in 29. avgusta v Radečah, dne 3., 4. in 5. septembra v Zagorju, dne 8., 9.,
Kellerla, znanega pisca novel, sreča v zgodnji jutranji url dijak, opotekajočega se po ulici.
ob katerij 10 u 17 jn ,8 geptembra 1953 pa v Trbovljah.
Zadnji dnevi so določeni za popravne izpite iz lanskega leta in za zamudnike.
Kandidati so dolžni takoj Iz-! polniti priglasnico. ki naj jo po svojih upravah dostavijo koml-
Keller ga vpraša: •Ali mi morete glji M stroUovne teplte pri Tr-povedatl kje stanuje Gottfned -ovlnski zborntc! Y Trbovljah. Kellert* Dijak se zasmeje rekoč:1 •Saj ste vi Keller* — »Tepec neumni, to sam vem. Vprašal sem te, kje stanufem.*
Redna registracija motornih vozil
Sporočamo vsem Interesentom, ki še niso dali registrirati
svojih vozil v teku leta 1953, da bo ta registracija dne 15. Julija 1953 pri Tajništvu za notranje zadeve OLO Trbovlje in sicer od 10 do 13,30.
Iz pisarne tajništvo za no-tranle zadeve OLO Trbovlje
Službo dobe
Sprejmemo takoj v službo 5 kvalificiranih mizarjev in 10 mlajših nekvalificiranih delavcev, ki imajo veselje do lesne stroke Plača po tarifnem pravilniku Splošno strojno mizarstvo, Trbovlje .
Obrazec »Prijava« imajo vsa državna podjetja (uprave). Za družni sektor, to je za Kmetijske zadruge pa Okraina zadružna zveza v Trbovljah, na katere naj se kandidati obračajo.
(Iz tajništva Trgov, zbornice Trbovlje)
Šport v Zagorju
Prejšnjo nedeljo so gostovali kegljači »Bratstva« iz Hrastnika« v Zagorju. Kosali so se tamkaj na novem dvosteznem kegljišču s kegljač) »Proletarca«. Zagorjani so v tej tekmi podrli 277, Hrastničani pa 237 lesov.
Na nogometnih igriščih so bile trj tekme. Pionirji iz Okro-garjeve kolonije so proti Zagorjanom zaigrali s 3:0, mladinci Proletarca in Bratstva iz Hrastnika pa 2:0. Prvo moštvo Bratstva je premagalo nogometaše Proletarca s 3:1.
Mestna klatmica Trbovlje
čestita delovnemu ljudstvu k DNEVU VSTAJE/
Rodniilta re<!avraciia
Mirko Sriftar 'Irhoolje
čestita vsem svojim gostom ob Dnevu vstaje
ter se še v bodoče priporoča za obisk
Kolektiv
KNJIGARNE
TRBOVLJE
čestita ob Dnevu vstaje vsem odjemalcem, ljubiteljem knjig kakor vsemu delovnemu ljudstvu in se priporoča tudi v bodoče
r
0D0
Kupujte v čimvečjem številu v našem podjetju: knjige, tiskovine, učila in šolske potrebščine I
Trgovinska In gostinsko zbornica okrala Irbovlfe
1
čestita Svojemu članstva kakor tudi vsemu prebivalstvu svojega okraja k prazniku slovenskega ljudstva
DNEVU VSTAJE
Borbene pozdrave ob prazniku Dneva vstajet 22. juliju, pošiljajo delovnemu ljudstvu okraja Trbovlje
KOLEKTIVI IN UPRAVE KOMUNALNIH PODJETIJ,
KURIVOPROMETA
TER PODJETJE.Z A PRIDOBIVANJE PREMOGA'
na Savi pri Radečah
PRI ZIDANEM MOSTU
TRGOVINA Z ALKOHOLNIMI IN BREZALKOHOLNIMI PIJAČAMI NA DEBELO
VINO-LIUBLIANA
Tržna ulica 6
ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K DNEVU VSTAJE - 22. JULIJU
KUPUJE IN PRODAJA ISTRSKA BRIŠKA, VIPAVSKA, ŠTAJERSKA, DOLENJSKA IN DALMATINSKA VINA, ŽGANJE, LIKERJE, BREZALKOHOLNE PIJAČE ITD - VEČJE KOLIČINE POŠILJAMO VAGONSKO ALI DOSTAVLJAMO S KAMIONI
l»
\
.(>
i»
)
\
#
r
4
\
<»
\
\
i»
i*
\
\
i'
\
i»
\
4
\
4

MESTNI KOMITE ZKS
IN
LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE
RADEČE
ČESTITATA VSEMU PREBIVALSTVU OBČINE RADEČE K PRAZNIKU SLOVENSKEGA LJUDSTVA - DNEVU VSTAJE
KOLEKTIV IN UPRAVA
pošiljata borbeni pozdrav vsem svojim gostom ob 22. juliju, DNEVU VSTAJE slovenskega ljudstva.
ZIDANI MOSI
Oglasite se pri nas, lepo vas bomo postregli! — Na svidenje!
Vsem svojim odjemalcem čestitata k 22. juliju kolektiv in uprava
MESTNEGA PODJETJA
„MESO" v Trbovljah
Vsak dan vam nudimo snele meso vseh vrst in kvalitetne mesne izdelke.
Na svidenje!
4
DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA
TflVlBNE DOKUMENTNUiH
in mnmsi pupibu
Radeče pri Zidanem mostu
pošiljata borbeni pozdrav k DNEVU VSTAJE
22. juliju!
<>
4
C
\
4
(»
1»
<>
(»
t
5
4
4
4
4
5
4
i
4
4
:
i
j
‘
:
4
)
4
>
l
4
*
4
*
*
4
4
:
*
*
s
?
4
4
;
i
*
*
4
4
*
4
*
4
*
4
*
t
\
<
t
*
>
t
*
t
*
*
4
t
4
4
*
4
4
>
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
Delovni kolektiv in uprava
Splošnega trgovskega
podjetja v Radečah
čestitata k prazniku Dneva vstaje ter se priporočata za obisk svojih poslovalnic!
%
Borbene pozdrave delovnemu ljndstvu pošiljata ob praznika
_____ DNEVA VSTAJE, 22. juliju
vsem svojim naročnikom in odjemalcem ter po njih delovnim kolektivom
DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA
Splošnega strojnega mizarstva
V TRBOVLJAH

BORBENI POZDRAV OB PRAZNIKU SLOVENSKEGA UUDSTVA,
DNEVU VSTAJE — 22. JULIJU
pošiljata vsem svojim potrošnikom in se priporočata za nadaljnji obisk
KOLEKTIV IN UPRAVA
Mestnega trgovskega ||j podjetja, Trbovlje
★
K DNEVU VSTAJE. 22. JULIJU. ČESTITATA DELOVNI KOLEKTIV. IN UPRAVA
INDUSTRIJE
GRADBENEGA
MATERIALA
ZIDANI MOST- RADEČE
i 1
;
4
4
5
4
4
4
4
4
Priporočamo in nudimo vsem graditeljem hiš in cest naše kvalitetne, lahke in cenene gradbene plošče, žgano apno, apnenčevo moko — cement_____________________
t
j
Mestni odbor ZB Radeče
ČESTITA K DNEVU VSTAJE!
Pohitite z nami v sredo. 22. julija, na grob narodnega heroja Milana Majcna »n k odkritju spominske plošče žrtvam fašizma na Brunku!

S

KOLEKTTV IN UPRAVA
TRGOVSKEGA PODJETJA
»Preskrba” Trbovlje
pošiljata borbene pozdrave ob
Prazniku vstaje — 22. juliju!
X
Obiščite naše poslovalnice in zadovoljni boste!
- t »
k -%■ "*> -V-«. •%. •

I
. I I
I
>
t
)
t
HustnaMmuta
ah ftekajetrefkica
v Radeeah
UPRAVA IN DELOVNI KOLEKTIV ČESTITATA
K PRAZNIKU DNEVA, VSTAJE
ter sc priporočata za obisk v svojih poslovalnicah, kjer vam stalno nudimo sveže meso vseh vrst in različno mesne izdelke najboljše kvalitete .


DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA
CEMENTARNE
V TRBOVLJAH
ČESTITATA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN PREKO NJIH VSEM, KI SE POSLUŽUJEJO NAŠIH IZDELKOV, K PRAZNIKU VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA — 22. JUL1JU1

Poleg celotnega kolektiva In uprave se čestitkam prir družujc tudi Delavsko prosvetno društvo »Svoboda — Zasavje« ki otvarja v Spodnjih Trbovljah v počastitev tega praznika prvi Dom Svobode v Sloveniji.
\
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4