Poštnina plačane v gotovini
Ste v. 131.	V	Ljubljani,	sobota	10.	junija	1939.	Leto	IV
Nove nemške kazni za dogodek v Hladnem
Praga, 10. jun. m. Nemški poročevalski urad poroča: Nujni ukrepi, ki jih je izdal po umoru poveljnika straže nemških pole. oddelkov Kniita, protektor nad Češko in Moravsko, ostanejo še dalje v veljavi. Določbe so še v toliko poostrene, da se v času od 8 zvečer do 5 zjutraj dovoljuje lioja po ulicah v Kladnu saino tistim, ki lahko dokažejo, da gredo v službo ali pa se z nje vračajo na stanovanje. Razen tega je sklenjeno, da
lio	vsakdo, o komur bodo ugotovili, da pozna morilca poveljnika straže nemške policije v Kladnu Knifta, ustreljen, če teh morilcev ne bo izdal. Če storilcev, ki so zagrešili umor policijskega poveljnika, ne bodo našli do nocoj ob 20, bodo izdani
Nj. kr. Vis. kneginja Olga
praznuje jutri rojstni dan, h kateremu ji vošči vso srečo slovensko ljudstvo kot požrtvovalni ženi, ki z vsem srcem spremlja vse vesele in žalostne dogodke dogodke svojega ljudstva in z vsemi silami skoia z delom v najrazličnejših dobrodelnih ustanovah lajiatl trpljenje in bedo najpotrebnejših.
Protiletalski topovi za varstvo angleške kraljeve dvojice v Newyorku
Washington, 10. jun. o. Angleški kralj in kraljica sta včeraj ob 10 na angleškem poslaništvu sprejela angleško kolonijo v Washingtonu, nato pa sta odšla v Capitol, sedež poslanske zbornice in senata, kjer so jima predstavili člane obeh zbornic. Za tem sta 6e vkrcala na jahto »Potomac« ter se 6 predsednikom Rooseveltom odpeljala v Mount Vemon, kjer 6ta položila venec na grob očeta Združenih ameriških držav, Ge-argea Washingtona.
Kralj Jurij VI. in predsednik Roosevelt sta med vožnjo do Mount Vemona imela dve uri dolg političen razgovor, ki bo nedvomna velikega pomena za bodoče sodelovanje obeh demokratičnih velesil.
V	Mount Vernonu sta kralj in kraljica obiskala tudi Washingtonovo rojstno hišo. Zatem 6ta 6e odpeljala v Fo.rthu-nt ter obiskala taborišče brezposelnih delavcev, nato pa sta se 6 predsednikom Rooseveltom vrnila v Wa6hington, kjer je bila v beli hiši prirejena čajanka.
Zvečer je bila slovesna pojedina s sprejemom na angleškem poslaništvu, udeležile so se je najojdličnejše vojaške osebnosti iz ameriškega življenja.
Ob 4.45 sta se angleška vladarja poslovila od Washingtona in predsednika Roose-ve,tta, navzlic pozni uri ju je pozdravljala pri odhodu ogromna množica ljudstva. Kralj I!\v/	-^‘ca	s*a sc vkrcala na vojna ladjo
»VVarrinjstori« in bosta dopotovala v New d*nes ob 16. Na suho bosla stopila v Manhattanu, kjer ju bo v imenu New sprejel župan La Guardia.
Za varnost angleškega kralja in kraljice
V	New Yorku et> biIi izdanj iaki ukrc,pii
kakor jih v Ameriki nc pomnijo. Prvič v zgodovini Združenih držav bosta to pot skrbeli za varnost tujega vladarja ameriška vojska in policija skupno. Vlada je za bivanje angleške dvojce v New Yorku izdala izredne varnostne ukrepe. Med drugim so razpostavili na vseh važnejših točkah protiletalske topove, da bi izključili sleherno 'Presenečenje. Med sprejemom m sprevodom bodo nad New Yorkom krožili močni oddelki vojnega letalstva. Vse ceste po katerih bo drevj Jci avtomobilski sprevod z angleSko kraljevo dvojico, so že od snoči zastražene,
Jutri si bosta angleška vladarja ogledala svetovno razstava in sicer le poglavitne ter najbolj presenetljive zanimivosti.
Ameriški li®tj p;še,j0i da bo kraljevo ladjo na poti proti Evropi spremljal sloviti letalec, sedanji vrhovni nadzornik ameriškega letalstva, polkovnik Lindbergh.
še novi ostrejši ukrepi. Najbrž bo odstavljena sedanja češka vlada ter imenovana nova, ki bi ji predsedoval sudetski narodni socialist dr. Frank.
V	vrsti ukrepov po umoru poveljnika straže nemške policije v Kladnu, je policija odredila tudi kazen 50.000 nemških mark, ki jih bo morala plačati občina Kladno. Nemški oblastni svetnik v Kladnu je dobil ukaz, naj gleda na to, da gornja kazen ne bo preveč zadela češkega delavstva. Češka vlada pa je s svoje strani razpisala nagrado 40.000 K za tistega, ki bi izdal morilca.
Pri raztelesenju trupla pok. Knifta je bilo ugotovljeno, da sta umor izvršili najmanj dve osebi. Knitt je bil ubit z revolverjem 9 mm kalibra. Nad ustnico je imel okroglo rano, ki je povzročila takojšnjo smrt. Na roki pa so našli drugo rano, ki izvira do izstrelka 6 mm kalibra, streli so bili oddani iz precejšnje daljave! Knift se ni mogel branitL
Berlin, 10. junija, m. Razen uradnega poročila o umoru nemškega policijskega predstojnika v Kladnu, nemško časopisje ne opisuje obširneje tega dogodka. Zadnje dni so nemški časopisi pričeli opominjati Čehe na posledice odpora proti novemu stanju na Češkem in Moravskem. Na podlagi tega se jo dalo sklepati, da se tam kaže precejšen odpor in da nemške oblasti s tem tudi računajo. Včerajšnja »Hessener Nazional Zeitung« ponatiskuje poročilo, ki ga jje objavil praški >Der neue Tag«. V tem članku se omenja poskus neke visoke osebnosti iz organizacije »Čelke narodne skupnosti«, za katero trdi, da je s 5000 K poskušala podkupiti nekega urednika nemškega lista. Ta list meni, da bo to imelo posledice za politično delovanje osebnosti, ki je tu prizadeta. Končno pa kar naravnost pove, da je ta osebnost predsednik češke narodne stranke Hruby.
Knez namestnik se je vrnil iz Nemčije
Darila, ki sta si jih dala knez Pavle in kancler Hitler
Belgrad, 10. junija, m. Z dvornim vlakom sta se davi vrnila v Belgrad Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga, Na topčiderski postaji so jima priredili slovesen sprejem, katerega so se udeležili zastopniki vseh najvišjih ustanov v državi. Zunanji minister, ki je spremljal kneza Pavla, na njegovem obisku v Nemčiji, se je vrnil v Belgrad že včeraj popoldne.
Belgrad, 10. junija, m. Berlinsko časopisje po odhodu kneza namestnika Pavla in kne-
ginje Olge spet poroča o velikih slovesnostih, ki so jih jima priredili v Nemčiji. Omenja tudi darila, ki sta jih dala drug drugemu knez Pavle in nemški kancler Hitler. Hitler je poklonil knezu namestniku star dubrovniški top, knez Pavle pa je Hitlerju podaril staro sliko nemškega slikarskega mojstra Konrada Kreutznacha iz Frankfurta ob Maini. To delo je iz leta 1525. in predstavlja poprsje zastopnika trgovske hiše Fugger iz Florence, oblečenega v staro nemško nošo.
Anglija in Francija sta pripravljeni prevzeti poroštvo za male ruske sosede
London, 10. junija, o. Angleška vlada je sklenila slanca Williama Stranga. Ta naj bi v Moskvo nesel z Rusijo. Strang bo odpotoval v Moskvo v ponedeljek skušal odstraniti vse težave, ki ovirajo sklenitev te Novi predlogi Anglije in Francije bodo vsebovali Anglijo, Francijo in Rusijo vsebuje tudi določila o sede od katere teh treh velesil. Anglija, Francija in koli svojih malih sosed smatrale kot napad nase in Anglija in Francija zadosti ustreči sovjetskim zahte Rusija
da pošlje v Moskvo kot posebnega svojega odpo-nove predloge Angležev za sklenitev voja&e zveze ali torek in bo v razgovorih s sovjetskimi voditelji zveze.
t glavnem izjavo, da naj bodoča pogodba med poroštvu in pomoči za vse male države, ki so so-Rusija se zavežejo, da bodo vsak napad, na katero ite tem državam takoj na pomoč. S tem mislita vam glede poroMva za baltiške države, ki meje na
Slovenska društva na Koroškem -tudi za naprej dovoljena
Sprejeti bodo morala v pravila določilo, da smejo biti člani samo nejudfe
Slovenska prosvetna zveza, v Celoveu je prejela 2. junija sledeče obvestilo:
»Po zakona od 17. maja 1938 je komisar za avstrijska društva sporazumno z državnim komisarjem za pridružitev Avstrije k Nemčiji odredil, da so slovenska društva svobodna.
Društvom se naroča:
1. da uvedejo arijski paragraf;
2. da prevzamejo v pravila načelo imenovanja društvenih voditeljev (Fiihrerprinzip).
Slovensko prosvetno zvezo pozivam, da nakaže na račun komisarja za društva, organizacije in zveze kot doklado za izpolnitev in upravni prispevek skupno 1000 RM«.
K teinu dodaja »Kor. Slovenec«, da je z gornjim pisanjem pristojnega komisarja končnove-ljavno razčiščeno, da se smejo slovenska društva v smislu svojih pravil svobodno udejstvovati in s svojim premoženjem svobodno razpolagati. Zve-2a je pristojno oblast svoječasno zaprosila, naj vsem prosvetnim organizacijam slovenske narodne družine na Koroškem dovoli enotna pravila.
V	enotnih pravilih se 1m> upoštevalo tudi zgoraj navedeno naročilo društvenega komisarja. Društvom se naroča, naj se s svobodo kulturnega udejstvovanja v smislu društvenega namena čim izdatnejše okoristijo.
Darujte za VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja, ki bo v Ljubljani od 25. do 30. julija 1939
Vojaška zveza med Francijo in Turčijo bo v kratkem podpisana
Pariz, 10. junija, m. Zunanji minister Bonnet je včeraj popoldne pred zunanjepolitičnim odborom v senatu podal poročilo o splošnem zunanje političnem položaju. V svojem govoru je poleg drugega izjavil, da bo francosko-turiki sporazum podpisan v ponedeljek ali najpozneje v torek. Vsa sporna vprašanja med Francijo in med Turčijo so rešena, odkar je Francija privolila v to, da vrne Turčiji pokrajino Alcksan-dretto. Bonnet je tudi dejal, da Poljska lahko računa na podporo Francije in Anglije in sicer brez vsakega pridržka.
London, 10. jun. o. Sinoči je odpotoval iz Londona načelnik francoskega generalnega štaba in vrhovni poveljnik francoske vojske general Gaimelin, ki se je mudil v Londonu štiri dni.
Anglešfco-turški posveti za tehnično sodelovanje obeh vojska, ki so se začeli v Londonu tudi te dni, bodo trajali meeec dni. Med njimi bodo
rešili vsa vprašanja glede vojaškega sodelovanja med obema državama, katero določa angleško-iurska vojaška zveza.
Vesti iz Belgrada
Belgrad, 10. jun. m. Po jutrišnji pontifikalni »v. maši v cerkvi Kristusa Kralja, ki jo bo daroval prevzv, nadškof dr. Ujčič, bo v Belgradu telov-ska procesija, ki obeta biti tudi letos lepa verska manifestacija belgrajskih katoličanov.
Belgrad, 10 jun. m, V Belgradu sc je ustanovilo združenje slovaških izseljencev v Jugoslaviji. Novo društvo hoče zbrati vse slovaške izseljence, in si je nadelo nalogo podpirati jih v njihovem težkem položaju.
Belgrad, 10. jun. m. Na svojem kongresu so se strojevodje, včlanjeni v Strokovnem združenju strojevodij kraljevine Jugoslavije izjavili za spremembo zdaj veljavnega zakona o prometnem osebju iz leta 1931. Kongres danes svoje delo nadaljuje ter bo sprejel tudi resolucije.
Iz naše notranje politike:
Vsa Jugoslavija hoče sporazum
Zagreb, 10. junija. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je na potovanju s Sušaka predsinočnim dospel v Zagreb, kjer so ga na postaji pozdravili zastopnik oblasti. Dragiša Cvetkovič je potem odšel v hotel Esplanade in se tam razgovarjal s časnikarji do odhoda vlaka, s katerim ie odi>oto-val ponoči v Belgrad.
V	razgovoru s časnikarji je predsednik vlade o sporazumu povedal naslednje:
»Razmere se urejajo. Ni več prejšnje zaostre-nosti. Ljudstvo zahteva sporazum in misli, da je glavna naloga kake vlade, da s svoje strani stori vse, da bi ^ prišlo do popolne ureditve razmer. Delam v tej smeri z vsem srcem, vestno in odkritosrčno.«
Belgrad, 10. junija, m. Zadnje dni tega tedna je v političnem oziru v Belgradu spet precej živahno. JRZ je v Belgradu in drugod v državi nada-
ljevala s svojo reorganizacijo, ki je bila potrebna zaradi neprijateljskega stališča, ki so ga do vlade zavzeli nekateri poslanci iz okolice bivšega predsednika vlade dr. Stojadinoviča. Reorganizacija jo do sedaj izvedena že v dveh banovinah ter v belgradu, kjer so bili izvoljeni banovinski in mestni odbori JRZ. V Belgradu so izvolili tudi nove krajevne odbore. Jutri bo sestanek banovinskega odliora JRZ za zelsko banovino na Cetinju.
Delovanje dr. Stojadinoviča in njegovih najzvestejših agitatorjev: Gjure Jankoviča, Dobrivoja Stošoviča, dr. Behmena in drugih, je po neuspehih, ki jih je doživelo, zastalo. Dr. Stojadinovič in njegovi najožji prijatelji so namreč mislili, da bodo z interpelacijo proti sporazumu zbrali okoli sebe dosti več poslancev, kakor pa so jih.
Z delovanjem teh poslancev se je dvakrat ba-vilo tudi predsedstvo kluba JRZ. Po včerajšnjem
Matura Nj. Vel. kralja Petra II.
Belgrad, 10. jun. m. Nj. VeL kralj Peter IL je te dni delal gimnazijsko maturo, katero je naredil z odličnim uspehom. Danes mu bodo slovesno izročili maturitetno spričevalo. Slovesnosti se bo udeležil tudi knez namestnik Pavle, ki je za to priliko hotel biti vsekakor navzoč in je zaradi tega pospešil svoj prihod v Belgrad.
Vesti 10. junija
Romunski zunanji minister Grigorij Gafenco, ki
je včeraj imel v novem romunskem parlamentu obširno poročilo o politiki romunske vlade, je snoči odpotoval na uradni obisk v Ankaro, kamor bo prispel 11. junija. V Ankari bo ostal tri dni, nakar bo odšel na uradni obisk v Atene.
Za sedem milijonov dolarjev zastav so obelili okrog Niagarskih slapov ob obisku angleške kraljeve dvojice.
Nemško časopisje ostro piše o govorih, ki so jih imeli zadnje dni predsednik angleške vlade, zunanji in trgovinski minister, ki so vsi zagotavljali, da Anglija Nemčije ne misli obkoliti, da je pripravljena upoštevati vse njene razumne zahteve, da pa ne bo odnehala pred grožnjami s silo. Listi te govore imenujejo hinavščino in podlost.
17 letnico odhoda Italijanov iz Šibenika bodo z velikimi slovesnostmi praznovali 12. junija letos.
Danes so odpotovali iz Čudiva italijanski letalci, ki so sodelovali v španski vojni. Spreml ja jih vrhovni poveljnik španskega letalstva general Kindelan. Parnik z letalci se bo ustavil tudi na Majorci in vzel na krov italijanske vojaške strokovnjake, ki so med državljanska vojno bili tam.
Vse knjigarne v Pragi so zadnje čase umaknile iz izložb dela Karla Čapka, Masaryka ter drugih pesnikov in pisateljev, ki so nekdaj vzgajali v Čehih narodno samozavest. Knjigarne so storile to zaradi tega, ker so dobile od oblasti sporočilo, da ponujanje teh knjig po izložbah danes ni primerno.
Bolgarija je prva uradn« priznala zasedbo Albanije, ko je podpisala kulturni sporazum z Italijo. Besedilo sporazuma se začenja z uvodom, ki daje italijanskemu vladarju tudi naslov albanskega kralja.
Grški kralj bo v kratkem obiskal Italijo, da se udeleži poroke vojvode Spoletskega s svojo nečakinjo.
Nemški otok Helgoland v Severnem morju je bil s posebnim odlokom nemške vlade razglašen za vojaško obrambno ozemlje, na katero ni dovoljen dostop nobenemu tujcu.
Rusija ne bo podpisala nobene zveze in nobene pogodbe, ki bi jo kakorkoli obvezovala, marveč bo zavlačevala pogajanja tako dolgo, da jo bodo razmere same poklicale za sodnico v Evropi. Tako pišejo nekateri francoski listi, ko razpravljajo o dolgotrajnih posvetovanjih za zvezo med Anglijo, Francijo in Rusijo.
Večje število letal je v Nemčiji naročila Romunija in je v Berlin odpotovalo posebno romunsko odposlanstvo.
Italija je naročila v Argentini večje količine raznega žita po trgovskem sporazumu, ki so ga pred kratkim podpisali v Rimu.
Poveljniki angleškega brodovja v azijskih vodah bodo imeli v začetku prihodnjega tedna važen posvet v Ilonkongu.
Načelnik oddelka za trgovske pogodbe s tujimi državami v nemškem zunanjem ministrstvu, dr. \Vohltat, je včeraj odpotoval v Španijo, kamor je pred njim odšla cela vojska gospodarskih strokovnjakov, ki bodo delali za sklep obsežne in_ važne trgovske pogodbe med Nemčijo in Španijo.
sestanku je bilo sklenjeno, da se iz kluha JRZ izbrišejo vsi poslanci, ki niso odkritosrčni pristaši JRZ. Ta sklep se v glavnem nanaša na bivše poslance JNS, s katerimi je dr. Stojadinovič pred decembrskimi volitvami sklenil sporazum ter jih vzel na svojo kandidatno listo. Teh poslancev je okoli 16. .Predsedništvo kluba JRZ je sklenilo predlagati plenumu poslanskega kluba JRZ izključitev poslanca Gjure Stankoviča, sorodnika bivšega ministra Stankoviča, ki je pismeno povabil svoje somišljenike, naj zavzamejo sovražno stališče do sedanje vlade.
Isto stališče kot dr. Stojadinovič s svojimi najožjimi prijatelji so zavzele tudi vse druge politične skupine, predvsem politične stranke, ki zagovarjajo integralno jugoslovenstvo. Vse te skupine še vedno zagovarjajo misel o združitvi vseli unitaristično usmerjenih skupin. Tej skupini bi se rad pridružil tudi dr. Stojadinovič, ki je ponovno že iskal stikov s Perom Žikovičem, predsednikom JNS, ki je pa vsak stik i dr. Stojadi-novifeni zavrnil. Stališče, ki sta ga zavzela predsednik vlade Cvetkovič in voditelj Hrvatov dr. Maček, povsod zmaguje in se povsod kaže optimizem, vera in želja, da bi do sporazuma čim prej prišlo, da se tako pravično uredi naš skupni dom. Misel sporazuma zmaguje na vsej črti in so danes vračajo k njej celo tisti, ki so zadnje čase bili proti njej, ker so pričakovali, da jih bo to privedlo do oblasti. Ker pa se to ni zgodilo, so nastopili med ljudstvom in ga začeli begati ■/ izmišljotine. Zaradi lega so se pretrgali tudi vsi stiki med belgrajsko združeno opozicijo in bivšo SDK v Zagrebu.
V	zadnjem času so so pojavili spet romarji, ki potujejo v Zagreb. Iz pisanja »Hrvatskega dnevnika< pa se vidi, da so Hrvatje še vedno zelo previdni do svojih bivših zaveznikov, ki eo jih zapustili v trenutku, ko so jih najbolj potrebovali.
^ Sporazum bo tudi glavno vprašanje na jutrišnjem sestanku glavnega odbora bivše demokratske stranke. Razen tega bodo bivši demokrati razpravljali tudi o stališču, ki ga bo treba zavzeti nasproti zemljoradnikom in skupini bivših radikalov, ki se zbirajo okoli starine Ace Staniv-jeviča, ki je snoči tudi prispel v Belgrad.
jutrišnja nedelja velja obisku velesejma!
V pondeljek, zadnji dan velesejma« bo Srebanje vstopnic za dobitke.
Toča uničila vse vinograde ob Sotli
Najhujše so prizadeti Podčetrtek, Imenske gorce, Imeno in Slak
Celje, 10. junija.
Iz vseh krajev šmarskega okraja, predvsem pa iz Podčetrtka, Imenske gorce, Imenega, Slaka in drugih vinorodnih krajev c»b Sotli prihajajo poročila o velikem pustošenju vinogradov, ki ga je povzročila včerajšnja toča. Okoli 5 popoldne so se začeli hudi nalivi s točo. Vada je preplavila sko-
raj vso dolino. Posebno mnogo škode so naredili hudourniki. Vinogradi v vseh omenjenih krajih «o
čista uničeni. Te kraje je že lani zadela težka nesreča in ljudje niso skoraj ničesar pridelali. Letos pa, ko je letina kazala zelo dobro, jc prišla spet nesreča, še mnogo hujša od lanske. Prebivalstvo, ki je že tako revno, je obupano in prosi čimprejšnje pomoči.
Ljubljana od včeraj do danes
Pravijo, da dan štiridesetih mučenikov in dan evetega Medarda napovesta vreme za štirideset dni naprej. Druga leta se je to opazovanje naših prednikov kar potrjevalo, vsaj v glavnem, letos pa že mučeniki niso hoteli ostati pri tradiciji, Medard pa še manj. Kakšno lepo vreme smo imeli na prazniki Takega letos sploh še ni bilo. Pa se je že včeraj popoldne zoblačilo tako nemarno in hudo, da 6e je marsikdo upravičeno zbal hude ure in toče. K sreči se strah ni izpolnil. Deževati pa je popoldne le začelo in rosilo je še prav do zgodivje noči. Ponoči ee je zjasnilo, spet so se prikazalo zvezde; jutro pa 6e je izmotalo iz megle in oblakov. Sonce kar ni moglo prav posijali, nazadnje je ostalo za sivim prestiralom. Dan ne obeta prav nič dobrega, močno spet kaže na dež.
Na velesejmu kupčija cvete
Danes je bil predvsem dan interesentov za najrazličnejše blago. Delale so vse stroke. Poljedelskih strojev je veliko prodanih. Naši kmečki gospodarji so uvideli koristnost uporabe teh strojev in jih čim dalje bolj cenijo. Tovarne so zelo uvidevne in dovoljujejo plačevanje v obrokih, ne da bi bila zato cena višja. Enako uvidevni so do-
Malenkosti...
Senator dr. Kramer, s Čigar imenom so za
■	ecno zvezane volitve leta 1931., je kakor smo x>ročali včeraj tožil naš list in »Slovenca« zaradi lekaterih člankov ob lanskih volitvah, ki so dr. Kramerju dale nagrado za leto 1931. Izredno važ-
10	pri razpravi je bilo priznanje Kramerjevega lastopniika dr. Cepudra, čigar ime ima tudi svoj »litioni sloves, o tem, zakaj je dr. Kramer vložil ožbe. Vložil jih je, kakor mu jc dr. Kramer na-•nčil povedati, zuradi tega. ker je bil prepričan, la ho 1. aprila 1939 dr. Stojadinovič uvedel dik-aturo. S tožbami je previdni in načelno preino-■rtni dr. Kramer hotel dobiti material za obrambo >vojega političnega dela.
Kaj ee to pravi v navadnem neeenatorskem eziku?	,	....
To se pravi, da se je dr. Kramer, tedanji de-nokrat, federalist in zaveznik dr. Mačka, sociali-dov in komunistov, tudi pripravljal na Stojadi-mvičevo diktaturo, v kateri je menil igrati vlogo, d se je je naučil kot duša 2ivkovičevega režima in jugoslovanskega fašizma. Ker je pa zagrešil omenjeno volivno ženitvijo precej hudo stvar z »žirom na svojo edino pravo politično linijo in z Mirom na dr. Stojadinoviča, je bilo treba zbirati material, ki naj bi dokazal, da te reči s federalizmom in demokracijo le no gre jemati tako resno, kakor bi kdo pri dr. Kramerju menil. Skratka, Ir. Kramer jo hotel s temi tožbami dobiti pred iH>dočo diktaturo in bodočimi diktatorji pravno opravičilo za čudne politične skoke, ki jih je ta zagrizeni in nepomirljivi jugoslovenski unitarist delal ne iz skrbi za mandat, marveč iz skrbi za narod in državo, Ce bi res prišlo tisto, česar je pričakoval in si — saj nam dovoli to predrzno domnevo — tudi najbrž želel, bi lahko dejal bodočim diktatorjem:	Glejte, saj ni res, da sem
pokleknil pred dr. Mačka, saj ni res, da sem delal politične akrobacije, saj ni res, da sem postal federalist. Vse tiste, ki so sc drznili kaj takega očitati, sem poslal pred rihto in jih dal zamehu-riti. Enkrat ali dvakrat po 500 din eo mi morah plačati, s čimer je moja politična čast pred vsem svetom oprana in moja politična linija čista kakor da bi jo zdrgnil s sidolom. Edini človek, ki prihaja v Sloveniji v poštev kot mezinec diktature sem jaz, nekdaj, decembra lani in danes veliki, nepomirljivi in brezkompromisni unitarist...
To jo bil politični namen Kramerjevih tožba. Iz gornje utemeljitve tega tožarjenja za politično čast je šele razvidno, kakšen greh in krivico so storili naši listi, ko so temu dr. Kramerju očitali politično akrobatstvo in politično špekulacijo...
bavitolji specialnih strojev za mizarje, sodarje, tesarje itd. Veliko zanimanje je tudi za izdelke iz umetnega kamna in za razne plošče za oblogo fasad in notranjih prostorov. Izdelke preiskuje zavod za tehnično preiskavo materiala na naši univerzi, ki je ugotovil, da je trdota teh plošč enakovredna trdoti magmatičnih kamnov ali trdoti keramičnih izdelkov. Nemške norme vzlie svoji strogosti predvidevajo za tovrsten material mnogo nižje rezultate kot so pa zgoraj navedeni.
Omenjamo še paviljon »H«, kjer se sicer ne delajo zaključki na debelo, zato pa je tamkaj za vsakega kar preveč skušnjav. Če se že ne ustaviš prt Šilcu in drugih dobrotah, je še toliko skušnjav, zlasti za ženski svet, pa kavo moraš pokušali, otresali se napolitank, čokolade in sredstev za kurja očesa, da ti je vroče in si želiš med friži-derje, ki jih zelo okusno razstavljajo v paviljonu »G« in so jih tudi veliko prodali. Koles in motorjev je prodanih toliko kakor malokdaj, pa tudi razstavljalci avtomobilov so s kupčijami zadovoljni.
Včeraj popoldne je parkiralo vzdolž velesejma ob Gosposvetski cesti 56 avtomobilov, pred Ilirijo in v drevoredu čez 100 in tako tudi na sejmišču. Obiskovalcev, ki občudujejo najmodernejšo tekstilne vzorce, je yedno dovolj, kar bo tudi v kupčijskem pogledu imelo dobre posledice. Vrvarna in tovarna platna iz Grosuplja ima razstavljene vreče, izdelane iz lanu, ne več iz jute. Juto je treba uvažati in šteti za njo zlate devize, lan pa rasi e doma, ves zaslužek ostane našemu človeku. Naročajte v bodoče vsi, ki jih potrebujete, lanene vreče! Okrog 80,000 ljudi si je doslej ogledalo prireditev. Če računamo od tega samo 20% resnih interesentov, se nam pokaže, kakšne koristi je velesejem za naše gospodarstvo že samo za izmenjavo dobrin. Velesejem radi obiščejo tudi tujci, da si o priliki, ko vozijo preko lepe Slovenije, ogledajo tudi revijo našega gospodarskega dela in uspeha. Po njih gre potem naš ^sloves naprej v tuje. dežele in ugled naše države raste. Med 'takimi obiskovalci beleži velesejem razen Nemcev in Italijanov tudi Francoze, Angleže in Švede. Razstavlja 611 tvrdk, od tega je 402 domačih, 119 pa inozemskih, od tega Amerika 16, Belgija 1, Bolgarija 2, Francija 4, Italija 13, Madžarska 2, Nemčija 62, Ceško-moravski protektorat 14. Nizozemska 4, švedska 1.
Podlegel je poškodbam
Uradnik v papirnici Vevče, Srečko Beki, je padel z motorja ter se poškodoval. Ostal je doma, ker je menil, da poškodb« niso hude. Včeraj pa «e mu je stanje nenadoma poslabšalo. Odpeljan je bil v Šlajmerjev sanatorij. Še sam je odšel z avtomobila v poslopje. Vse njegove znance in prijatelje pa je žalostno presunila vest, da je včeraj ob šestih zvečer nenadoma podlegel hudim notranjim poškodbam. 1 okazalo se je, da je pri nesreči dobil pretres možganov.
Padel je po stopnicah administrativni poročnik v pokoju Josip Žogan tako nesrečno, da je z roko zadel v šipo ter se hudo porezal.
V tovarni »Jugobruna« je eksplodiral manometer. Pri tem je dobil težje poškodbe na obrazu ključavničar Dobriskv Dolizaj.	T «■ -	. ,
V roko se je vsekala Ivana Japelj, zena železničarja iz Ljubljane.	#	_ ,	,	.	_
Kolesar je podrl posestnico iz Gaberja pri lre-beljevem, Marijo Tratun. Tratunova se je pri padcu precej potolkla.	,	... . ... ,
Desno roko si je zlomil pri padcu dijak Vinko
V nogo se jc vsekal posestnik France Sveti iz Pcršovega.	.	_	,	,
Na kolesu je peljal svojo hčerko Francko kajzar Zdravje iz Iške vasi. Dekletce je po nesreči vtaknilo nogo med šipke na kolesu ter se poškodovalo.
Združenje bivših mornarice
Malo komu je znano, da obstoja z sedežem v Ljubljani centrala organizacije združenja bivših mornarjev. To je mlada, zelo agilna organizacija, širi
pomorsko zavest v zaledju in s tem seznanja široke plasti o junaških dejanjih in požrtvovalnem delu naših mornarjev.
Tako nas je na letošnjem velesejmu Združenje bivših mornarjev iznenadilo s potapljaško ekipo vojne mornarice, V njej je naš najboljši potapljač narednik
Komadina, po rodu Hrvat, in dva mornarja, eden od njiju je Slovenec. Naloga potapljačev je zelo težavna.
V	globini do 80 m se mora v prosti potapljaški obleki boriti ne samo proti morskim tokom temveč tudi proti morskim nestvorom; vse njegovo orožje pa se sestoji iz ostrega dvoreznega noža.
Ne bomo opisovali potapljaške opreme, saj je vsakomur dana možnost, da vidi edinstveno prireditev na ljubljanskem velesejmu.. Uspeh, ki ga je doživela ta mlada organizicija s prikazanjem potapljača priča dovolj, saj povsod govore o potapljaču na velesejmu. Vidi se, da se naša publika dobro zaveda naloge potapljačev. Marsikak gledalec prav rad vrže dinar ali dva, celo po 10 ali 20 v bazen. To potem pobira potapljač v zadovoljstvo gledalcev. Ne smemo pa prezreti našega neumornega govornika bivšega pomorščaka Razina, ki od jutra do večera tolmači obiskovalcem vse podrobnosti o potapljanju,
Filmi
»Ciganček« (Kino Mačica). To je res filui, ki razvedri človeka, če se je le še sploh sposoben prepustiti šali brez razmišljanja. Norčav in neugnan je v njem humor, burkast in prešeren, človek ob prisrčnosti igre kakor je je sposobna mala Jane \Vithers pozabi na to., da je vse skupaj izmišljeno, preda se svojski operetnosti ciganske romantike brez pridržka in duh no presoja posameznosti s strogostjo, ne tehta, ampak 6e pusti nesti. Muzikalni ekscenlrlld Bore Mlinjeviča so vražji korenjaki v šali in v muziciranju. »Cigančka« si bodo ogledali vsi, ki se radi od časa do časa od srca nasmejejo in olajšajo.
Novo mesto
APZ. — Drevi bo v dvorani ljudske iolc koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Na sporedu
je pesem slov. preporoda. Dirigira France Marolt. Rojaki, sprejmimo APZ v polni dvorani! — APZ se odpelje iz Ljubljane danes ob 15. uri z avtobusi.
Črni premog bodo začeli kopati v Lipi pri Frankolovem
Zaposleni bodo samo domači delavci
Celje, 10. junija. r*red kratkim smo poročali, da so v Lipi našli sledove črnega premoga. Danes lahko poročamo, da začenja delniška družba »Mirna« iz Zagreba že z delom, črni premog, ki ga bodo tu kopali, ima nad 7000 kalorij. Že pred kakimi 80 ali 100 leti so rudarji delali v teh krajih. Našli 60 na nekaterih mestih do dva metra debele plasti premoga, ki pa jih niso začeli izkopavati, kor so
Odkritje spominske plošče zgodovinarju Kosu
Jutri bodo v Selcih nad Škofjo Loko odkrili spominsko ploščo slavnemu slovenskemu zgodovinarju Francu Kosu, očetu našega sedanjega zgodovinarja univ. prof. Milka Kosa in slikarja Gojmira Kosa. Koliko zaslug si jc pridobil ta veliki mož, dovolj zgovorno pričajo njegova številna dela, ki nam jih je dal. Med drugim je zbral tudi ogromno gradivo za zgodovino Slovencev, ki ga je štiri obširne zvezke. Napisal je tudi podrobno zgodovino škofje Loke. Brez dvoma jc to eden največjih slovenskih zgodovinarjev. Pri jutrišnjih slovesnostih v Selcih, ko bodo temu zaslužnemu možu v znak velike hvaležnosti odkrili spominsko ploščo, bodo navzočne številne vidne osebnosti iz slovenskega kulturnega življenja, poleg tega pa 1x> zbrana tudi vsa domača šolska mladina.
Sodbe pred mariborskim okroinim sodiščem
Maribor, 9. junija.
Pred mariborskim okrožnim sodiščem sta bili danes dve zanimivi razpravi, o katerih smo že v včerajšnji številki »Slov. doma« obširneje poročali. Sodbe pa so pri obeh razpravah izpadle 6ledeče: Ivan Skuhala, ki je dvakrat poskušal zažgati Betnavski gozd, je bil obsojen na štiri mesece strogega zapora ter na izgubo častnih pravic za dve leti. Pri drugi razpravi se je zagovarjala v tajni razpravi cela vrsta podeželskih »junakov« iz framske okolice zaradi raznih divjaštev. Mihael Kare je dobil osem mesecev strogega zapora, Franc Kovačič štiri mesece strogega zapora, oba nepogojno; Alojz Meglič tri mesece in deset dni strogega zapora, pogojno na tri leta; Alojz Kobal je bil oproščen, postopanje zoper Legata Antona pa je bilo izločeno ter bo proti njemu razprava prihodnjič.
Ogenj divia po Beli kraiini
V	okolici Metlike so se začeli širili požari.
V	soboto, 3. junija je pogorelo vse poslopje: hiSa, pod in hlev, pos. Rozmanu v Vinomenu pri Dra-šičih. Kako je ogenj nastal, ne vedo. »koda je krita z zavarovalnino. V nedeljo dopoldne je zgorel pod in kozolec pos. GrSiču iz Suhorja, ki je bil zavarovan za nizko vsoto, zato trpi pos.
iskali zlasti železno rudo. Delo so pozneje opustili.
Zadnje čase je spet izsledil te premoške plasti posestnik Lužar. Pri raziskovanju zemlje je porabil skoraj vse svoje premoženje. Zdi se, da bo izkopavanje premoga prineslo mnogo uspehov in da se obeta Frankolovu in sosednim krajem še lepa bodočnost, zlasti ker je vodstvo podjetja »Mitna« izjavilo, da bo pri delu zaposlilo samo domače delavce.
občutno Škodo. Sumijo, da so ogenj zanetili najbrž otroci. Na praznik 8. junija ob pol 1 ponoči je izbruhnil ogenj na Lokvici pri pos. Martinu Plutu. Zgorel mu je zopet pod, katerega je postavil leta 1935. Zgorel je do tal, zgorelo mu jo tudi več poljskega orodja in salmoreznica, žitna čistilnica, voz itd. Koliko truda in dela je imel, da si je pod postavil! Ko je zanj Vozil los, mu je hlod ubil konje. Škoda, ki mu jo je naredila najbrž zlobna roka, ni še daleč krita z zavarovalnino. Lepo vreme imamo zadnje dni, sonce greje po njivah in vinskih goricah, kjer je začela trta ravno cveteti. Ako bo lepo, jo upanje, da bomo imeli 6pet enkrat dobro trgatev.
Kolpa že vabi kopalce v Metliko. Kakor slišimo, bo zopet letos jmslala ljubljanska občina revne otroke na kolonijo v Metliko, in tudi vajenci iz Vajeniškega doma bodo imeli počitnice
v Metliki.	,
Zadnje dni smo spremili k večnemu počitku Otmarja Sturma, pos. in trgovca v Metliki. Kako je bil priljubljen, je pričal njegov pogreb, katerega 6e je udeležil tudi senator dr. Kulovec in nar. poslanec dr. Koce ter ogromna množica prijateljev.
Ban je podpisal odlok, da se z deli na novi cesti Drašiči—Repica zopet nadaljuje. Odobrenih jo 150.000 din. — Bodo vsaj nekaj zopet revni
zaslužili.
Planinski pramlk pri Sv. Jerneju
Maribor, 9. junija.
Frisrčen planinski ljudski praznik je bil na Telovo pri Sv. Jerneju na Kozjaku. Do 40 planincev s pevci Jadranaši se je od postajo Vuzenica-Muta mimo Sv. Primoža povzpelo do najvišje župnije v lavantinski škofiji, kjer so jih pričakali veseli farani s svojim župnikom Zmrzljakom. Udeležili so se ne samo maše, ampak tudi lepe Telove procesije. Peli so Jadranaši, ki so bili tudi pogoščeni od župnika in cerkvenega ključarja. Po cerkvenih opravilih pa se je razvila pristna ljudska domača veselica pod starodavno lipo v najboljšem razpoloženju. Možje, matere, fantje, dekleta, V6i so prišli. Navdušeno so jim spregovorili dr. Bergoč, dr. Tominšek, Kralj in Zorzut. Jcrnej-čani so so zahvaljevali za ta izlet ter so prosili Mariborčane, naj jih obiščejo še na Jernejev god, na njihovo lepo nedeljo v avgustu.
H«rw«y Allem
189
Antonio Adverso, cesarjev pustolovec
Zunaj na svobodnem jutranjem nebu so sc dvigala iz morja svetlih sopar rdeče ožarjena snežišča »Speče gospe«. Pogled na ta nebesni privid je bil tako mogočen, da sc je Antonijevo srce dvignilo iz tfiče ‘n ie govorili
»Tvoj jo dan, o Bog in tudi noč,
kajti Ti si ustvaril jutra z vzhajajočim soncem.
Sonce tone in mesec roma nad vodami po Tvoji moči,
na stolpih Tvojih gradov svetijo zvezde, flt večnosti v večnost bo veduo hvajeno Tvoje ime.
Mera neba je globina Tvojih misli in pogled na Tvojo lepoto poživlja mojo dušo. Resnično, v Tvojih rokah hočem počivali ponoči, kakor počiva jezero med ljubkimi griči, in podnevi ostati med njimi, da bodo gora slišale moj glas.
V	Tvojem imenu se dvigam in se radujem.. .<
Vrh gore je čez nekaj časa izginil. Zakrila ga je megla in skozi okroglo odprtino ni videl nič drugega kakor nebo. V jetniš-nUi avetoga Lazarja se je začelo dnevno opravilo.
Antonio je sedaj lahko videl, kje je, Njegova celica se je iz-ka*«!a kakor velika kletka, ki jc zapirala prostor ob vhodu. Pred uita so je širila dolga cerkvena ladja. Ob njenih stranskih stenah, klat bi po gradbenem načrtu cerkve moralo biti kapelo, so bilu sama zamrežena vrata.
Od vsepovsod je sedaj zadonelo mrmranje in pridušeno cvilenje. Zdelo sc je, da v zamreženih celicah in sobicah živi cela množica ljudi. Nekoč’ je zaslišal smeh in rožljanje vorig.
Skozi odprtino na kupoli je priletelo nekaj golobov in zopet
frfotaje izginilo. Vrata za njim so se odprla in eden izmed ključarjev je stopil iz stražarske sobe. Ko je zagledal novega jetnika, se je nečesa domislil; izginil je in se vrnil z ostanki slavnostne večerje.
»To lahko poješ,« je rekel.. »Onadva še spita. Mislila bosta, da sem pojedel jaz. Od kod prihajaš?«
»Iz Santa F<5.<
Mož ga jo vprašujoče pogledal. »Ali imaš še več dolarjev v vrečici?«
Antonio je vzel iz svoje kožno vrečice kipec in obrnil vrečico. Ključar se jo zasmejal.
»No, to lahko obdržjš,« je rekel. »Zdi se, kakor da jc bil v ognju.«	,,
Nekaj časa je mrmraje ogledoval kipec in mu ga vrnil. »Ranjene noge?«
Antonio jo prikimal.
Mož jo odpel verigo od mreže. »Na velikem dvorišču zunaj je kanal. Tam se lahko skoplješ. Toda ovij si verigo okoli sohe, ker sicer napravlja prekleto hrupa. Se boš že navadil na tto. Ta še ni tako slaba, kakor krogla z nožnimi okovi. Železen pns imamo za blazneže. Včeraj sem mislil, da si neumen, ker si bil tako zadovoljen. Tu imamo neko žensko, ki misli, da je svetu Terezija. Prepeva pesem o žarečih rožah in o petih svetih ranah. Io gre človeku skozi in skozi ušesa. Pri tem dela obraz kakor angel. Meni jo nekoč skoraj odgriznila uho, ko sem se naslonil na mrežo in jo hotel malo zabavati. Ali imaš tudi ti kasno idejo, ki te slaluo
preganja?«
Obotavljal sc je odpreti ključavnico.
»Kaj torej? Ali naj lajum kot pes?«	,	,
»Za božjo voljo nikar. Enega takega ze imamo Ir Oba sta se zasmejala. »V eni uri pride zdravnik k jutranjemu obhodu.,
Odprl je kletko, nakar sta skupno odšla vzdolz po cerkveni ladji. Tu in lam je paznik odprl vrata in podrsal s ključi po ze-
CZU»Tu notri so gobavci. Vedno so veseli. Uživajo So svoje zadnje
11	* »fu io celica za bolnike, ki imajo kugo. Sedaj jo prazna. Preteklo leto jih je bilo toliko, da jih je bilo pol cerkve polno. Niti to se nam ni posrečilo, da bi jih pravočasno prinašali in odnašali.«
Pri nekem stranskem vhodu se le prikazalo nekai nun in ča-
kalo, da jih spusti notri. Tri druge so prišle blede in utrujene ven. Ena izmed njih je dvigala dva prsta kvišku. Paznik jc prikimal. »Že prav. Potem bom prinesel nosilnice. — Ta lopa je za one, ki imajo mrzlico, v maju tu ni mnogo dela. Toda v avgustu bo že nekaj več. Tu se da podedovati prav lepe obleko. Tukaj je izhod.« Odpri je nezaklenjena vrata.
»Ko boš opravil, pridi zopet sem.	Dati	moram	vodo sveti	Tere-
ziji in psu. Ali ju hočeš videti?«
Antonio se jo zahvalit in 6tekel skozi vrata na dvorišče. Zn trenutek se je začutil zopet svobodnega na svežem zraku in na soncu. Toda samo za trenutek. Ko je opazoval poslopje, je lahko pregledal vse naprave svojega novega stanovanja. Stal je pred nedokončanim pročeljem velike spačene cerkve — ene izmed mnogih, ki so jih morali jezuiti pri svojem izgonu pustiti na pol dovršene. Na podolžno eleno so bile naslonjene zavodove lope, ki bile vzidane v cerkev. Na eno steno je bilo naslonjenih šest nizkih podolgovatih in beloopaženih poslopij, z okroglimi zamreženimi okuj.
Cerkveno pročelje jo bilo mogočno in mračno. V globoko senčnih vdolbinah so 6lali na pol dovršeni kipi, velikanski svetniki z oglatimi glavami, surovo izklesanimi ustnicami in nosovi. Roke so počivale na prsih, kakor neobdelana polena ali pa so štrlele v zrak. Oči so bolščale iz okornih očesnih votlin. To je bila grozna in turobna druščina, čez in čez ponesnažena od ptičjega blata. Antonio se je z grozo obrnil vstran.
štirideset čevljev visoko zidovje	ec je	dvigalo okoli njega. Zidovi so obkrožali velik četverokol	okoli	vsega	zavoda in	so se
dotikali podolžne cerkvene stene. Prostor je bil tlakovan z neobdelanimi ploščatimi kamni, med katerimi je poganjalo skromno grmičje. Sredi med njimi je tekel potok, zajet v kamenito korito. Antonio se je sprostil svojih cunj, razen verig in jeklenega obroča m ee okopal. Nato je sedel na kamen in se sušil na soncu. Takšnega jo zatokcl doktor Lopez. šef-zdravnik kliniko.
»Kaj vam manjka?«, jo vprašal, »saj ste kakor kak gladljator.t »Nič«, je odgovoril Antonio.
Moral jo stopiti na kanton, nakar gu jo zdravnik preglodal od nog do glave. — »Kakor sužnje na Gallegovini,« si jo mislil Antonio. Nato je tudi doktor sedel na kamen in ga jo izpraševal pol ure.
»torej sovraštvo guvernerja iz Sanla-Fč je edini vzrok, da ste tukai?«
Od tu in tam
Kralj Faruk jo povabil znanega zagrebškega egiptologa Franja Kalajžiča v Kairo. Kalajžič je že odpotoval. Egiptovski učenjaki so priznali, da so Kalajžičeva nova opazovanja važna in na njihov predlog je egiptovski kralj Kalajžiča povabil v Kairo, da bi svoje preučevanje nadaljeval na terenu.
Razstava bolgarske knjige bo odprta v nedeljo v Belgradu. Istočasno pa bo v Sofiji podprta razstava jugoslovanske knjige. Obe razstavi bosta odprti po sporazumu belgrajske jugoslovansko-bolgarske in sofijske bolgarsko-jugosiovanske lige.
V Belgradu in Sofiji bo razstavljenih skupno okrog 2500 knjig.
Skobec si je spletel gnezdo sredi Zagreba v
Amruševi ulici. Na zgradbi si je napravil gnezdo precej visoko od tal skobec. Pasantje so se ustavljali in poslušali čivkanje mladičev. Skobec se za ljudi, ki so ga opazovali, ni prav nič zmenil, ampak je mirno priletaval ter nosil mladim miši.
Trgovec Rihard Fuchs iz Petrove ulice se je pripeljal z avtomobilom pred svoje stanovanje in lio je bil že nekaj minut v hiši, se jo spomnil, da je v avtomobilu pozabil usnjeno torbo, v kateri je imel 24.000 dinarjev. Brž je skočil na ulico, toda v avtomobilu ni bilo več ne odeje ne torbe, ki je bila skrita pod njo. Torba je sicer imela patentno ključavnico na številke, toda kaj ja to pomagalo, ker je bil tat odnesel celo torbo. Policija je naglo uvedla preiskavo in izvedela, da se je neki Milovan Miloševič bahal pred svojimi sostanovalci z večjim zneskom denarja ter ni skrival, da je hotel ukrasti odejo, da pa mu je bila sreča mila in je dobil še torbo z denarjem. čez čas pa je izginil iz Zagreba. Policija ga je iskala po vseh krajih. Tačas pa je v Belgradu, Novem Sadu in na Sušaku prav pridno krokal. Ko pa je pognal žo skoraj ves denar, je sedel na parnik ter se odpeljal v Dubrovnik z zadnjimi sto dinarji v žepu. Tu je šel v neko avtomobilsko garažo in ker v njej ni našel ničesar drugega, je vzel šofersko legitimacijo z imenom Ivo Bona. Čez nekaj dni je prišel v neko drugo garažo, iz katere je vzel avtomobilsko sesalko, odejo, gobo, olje in razne vzorce, last Predraga Trifkoviča. Tokrat pa mu sreča ni bila naklonjena. Policijski agent ga je pograbil za ovratnik ter ga pospremil prav do Zagreba, kjer ga je izročil policiji.
Sedem mladih volčičev je našel v neki votlini pri Kninu Filip Lazič. V bližini se je nahajala tudi volkulja, ki pa si Laziča ni upala napasti, ko je stopil v votlino. Lazič je volčiče pobral ter jih odnesel v Knin, da bi jih predal občinskim organom ter dobil običajno nagrado po 50 din za enega. Na občini pa so mu dejali, da so^ mu voljni dati le po 20 dinarjev za enega. Lawč pa se je razjezil ter dejal, da bo volčiče vzel in jih spet nesel nazaj v votlino, če mu ne bodo plačali 50 dinarjev za vsakega volčiča.
Dva Sloveka sta ntonila pri Vinkovcih. Po kosilu se je šel kopat 20-letni ključavničarski pomočnik Ivan Haman. V njegovi družbi so bile neke ženske. Hamann se je odločil, da bo preplaval reko Bosno, ko pa je priplaval do srede reke, se je začel nenadoma potapljati in klicati na pomoč. Ženske pa se mu niso upale plavati na pomoč. V bližini brega sta bila tudi dva fanta s čolnom, pa tudi onadva mu nista ili na pomoč.
  Druga žrtev je bil 13-letni dijak vinkovske
realne gimnazije Gjuro Guoko. Ko je plaval, se je spustil čez novi bosutski jez po slapu. Pri tem pa 6e je s kopalnimi hlačkami zataknil za neko žico, tako da se ni mogel rešiti. Tudi njemu ni nihče prišel na pomoč.
Svrdljiškl >doktor za vse« je bil obsojen na Štiri leta robijo. Stanimir Rakič, ki jo leta 1937 in 1998 zdravil razne ženske, je prišel pred ni-fiko okrožno sodišče. Prav sto tožba je prišlo iz raznih krajev. Rakič se je izgovarjal, da je bil pijan. Vsa razprava je potekala v znamenju prepira med RakiČem in njegovimi pacientkami.
Lesene krile je vso zimo kradel s pokopališč Ivan Zvoreti, zidar v Subotici. Izročili so ga so-dišču.
V	prepad je padel tovorni avtomobil na poti, k! peljo iz Banje Luke v Jajce, v bližini vasi črna Reka. Najtežje jo bil poškodovan šofer, ki si je nalomil hrbtenico, dva druga potnika pa sta bila pri nesreči lažjo ranjena.
Celih 80 let jo sivel kakor ženska. V Der-venti je umrla 80-letna »starka« Persa Cerlč. Njena smrt je v Derventi izzvala pravo senzacijo. Zenske, ki so pripravljale vse potrebno za pogreb, so opazile, da pokojna >Persa« ni bila zenska, ampak moški. Persa Gerič je služila celih 20 let kot »kuharica« pri derventski orožniški postaji. Bila je v kuharskih umetnostih izborno podkovana. Nihfie nikdar ni podvomit, da Persa ne bi bila ženska. Zdaj pa je prišla resnica na dan. Cerič je 80 let živel preoblečen v žensko.
Včerajšnji dan je bil prav gotovo v znamenju samomorov, pretepov, krvavih obračunavanj in družabnih škandalov. Človek, ki vzame v roke srbske časopise, takoj dobi ta vtis. Toliko samomorov in kriminala, kakor ga je bilo zaznamovanega včeraj, že zlepa ni bilo v zadnjem času zaznamovanega.
Temelji	za	helgrajsko	akademsko menzo bodo	položeni	v	nedeljo ob	11 dopoldne. Poslopje
ho namenjeno siromašnejšim Študentom ua bel-grajski univerzi.
Do nenavadne nesrečo	je prišlo na poti med
Bjelovarom	in	Grdjevcem.	Avtomobil tvrdke Ju-
raj EU iz Varaždina je vozil 100.000 jajc iz Bjelo-vara v Varaždin. Avtomobilu pa se je pripeljal nasproti kmečki voz, ki se je premalo izognil. In že je prišlo do karainbola. Avtomobil je odletel v jarek, ki je bil globok več kakor osem metrov. Tam pa se j° dvakrat prevrnil, šoferju
po čudovito srečnem naključju ni zgodilo nič, avto je bil le malo poškodovan, jajca pa so se vsa razbila.
Devet mladih volkov sta v neki duplini v Ozrenu pri vsi Jezera našla in ujela kmeta Pe-tronije Stojanovič in Golub Milenkovič iz vasi Jezera. Staro volkuljo, ki se je prav v hipu, ko sta segala j>o volčičih! prišla blizu, pa sta ubila s strelom iz puške. Volčiče sta odnesla v Sko-banjo. Tam je svet kar drl skuDaj. Kmeta bi bila rada svoj lov prodala, pa ga nista mogla; ker ni bilo interesentov, zato sta volčiče odnesla naprej v Niš.
Že v kratkem bodo pričeli koransko progo od Karlovca čez Slunj do Bihača. Te dni bo prišla tudi komisija, ki si bo ogledala teren ter preučila gradnjo proge. Komisija bo na terenu samem delovala približno dvajset dni.
Naj zanimivejše domače novosti na velesejmu
Ljubljana, 10. junija 1939.
Na letošnjem pomladanskem velesejmu v Ljubljani je razstavljenih mnogo novih izdelkov, ki so za marsikatero stroko, posebno dandanes, ka je čas bolj kot kdajkoli preje zlato, nujno potrebni. Prenosni stroj na električni pogon za glajenje, čiščenje in zabčanje ploskev za furnir.
Stroj za vezavo z zobci v vseh mogočih oblikah. Oba stroja omogočata lahko hitro delo, pri katerem se delavec ne zamaže in ne utrudi. Zaradi prihranka na času in delovni moči 6e nabava takih strojev vsakemu mizarskemu mojstru hitro izplača,
Kovinotiskarstvo razstavlja izdelke, ki v kakovosti in zunanji obliki v ničemer nc zaostajajo za inozemskimi, ki smo jih doslej uvažali, so pa mnogo cenejši.
Domač izdelek je tudi aluminijasto posodje, iz % debelega aluminija, ki se ne obtolče, prihrani na kurivu in 6e brez truda čisti; dalje higienski predmeti za brivsko stroko ter masažni aparat »Vibrator«, ki se s posebnim uspehom uporablja zoper vsa reumatična in živčna obolenja. Cena tega aparata je zmogljiva za vsakogar.
Krasne izdelke umetelnega kovaškega dela razstavlja kovinarska zadruga iz Krope, ki veže 600 letno preteklost naših železnih rudnikov, plavžev in fužin, žebljarjev in ogljarjev z novimi časi tehničnega in socialnega napredka. Oprta na stoletno podedovano izurjenost, razumnost in uka-željnost člano>v v vzajemnem delu, ohranja in izboljšuje 6taro žebljarsko obrt, zraven pa uvaja nove izdelke. Zaposluje samo domačine in dela izključno z domačim kapitalom. Dela vseh vrst žeblje, vijaek, smučarske in športne predmete ter umetno kovane predmete pQ lastnih in tujih načrtih. Z umetnim kovaštvom hoče zadruga *Pla-
Viseko odlikovanje našim gasilcem
Naši javnosti je že znano, da 6e vrše velike priprave za gasilski kongres, ki bo 13.—15, avgusta letos v Ljubljani. Kongres bo po svojem obsegu ter prireditvah prekosil vse dosedanje podobne kongrese, Zato so nam porok vestni in nesebični gasilci-delavci, ki prav skrbno pripravljajo vse, tudi najmanjših in na prvi pogled morda brezpomembnih priprav niso prezrli ali omalovaževali. Misel na kongres je širom države zadobila mnogo zagovornikov. Iz vse države se pripravljajo gasilci in njihovi prijatelji za veličastne manifestacije gasilske ideje ob kongresu.
Nesebično delo naših gasilceo pa je dobilo te dni zopet z najvišjega mesta veliko priznanje. Maršalat dvora je namreč obvestil Gasilsko za-jednico dravske banovine, ki prireja kongres in tudi vrii vse priprave, da je sprejel pokroviteljstvo nad kongresom Nj. kr. Vi6. kraljevič Tomislav, ki je že sicer pokrovitelj gasilske organizacije v državi, S tem 60 dobili naši gasilci z najvišjega mesta visoko priznanje za svoj trud in delo, ki ga pa tudi v resnici zaslužijo.
Šport
Teniikl turnir v Parizu
Danes se je v Parizu na stadionu Roland Garros nadaljevalo mednarodno teniško prven^ stvo Francije. Tega prvenstva se udeležujejo tudi vsi naši najboljši teniški igralci Punčec, Mitič in Pallada. Včeraj je izmed naših igralcev nastopil samo Pallada proti Lecoindreju in ga premagal v treh setih z 6:1, 6:1, 6:3. Lahka zmaga našega igralca nad dobrini in znanim francoskim igralcem Lecoindrejeni kaže, da je Pallada danes v odlični formi. Punčec je svojo igro dobil par for-fait, ker njegov nasprotnik Vanseau ni nastopil. Prav tako so se v nadaljnje kolo kvalificirali tudi Madžar Gabory in Lacroix.
V prvenstvu žensk pa je naša teniška igralka Kovačeva izgubila svojo prvo igro proti Madžarki Somogyjevi. Kovačeva je s tem izgubila možnost nadaljnjega sodelovanja pri tekmah za francosko teniško prvenstvo žensk.
Olimpijski dan 18. t. m.
V Ljubljani je za olimpijski dan določen sledeči spored:	,	,
Ob 10 dopoldne: Start h kolesarski dirki Ljubljana—Ig—Laverca—Ljubljana izpred Narodnega doma. Dirkači vozijo strnjeno po Bleiweisovi, Aškerčevi, Cojzovi cesti, po nabrežju da Prul in ob Gruberjevem prekopu na Dolenjski most, od kjer se prične dirka. Cilj ob 11 pred Narodnim domom. Tekmujejo juniorji in seniorji.
Na igriščih Ilirije tennis turnir.
Na Stadionu nastop mednarodne vrste ZFO.
Ob 10.30 na športnem prostoru LSK ob Ljubljanici: start enojk in dvojk kajakov za klubsko prvenstvo Kajak kluba v tekmi na 5 km,
men« stopati z duhom časa in obenem ohraniti domače v oblikovanju železa za zunanjo in notranjo opremo stanovanj.
Motorno brizgalno v dveh izdelavah. Ena vrsta brizgaln črpa vodo z injektorjem iz globine
9	m na visok pritisk, ki doseže 20 atmosfer, do 85 Olitrov v minuti. S to brizgalno črpana voda v zimskem času v ceveh ne zmrzne. Druga vrsta teh brizgaln črpa tudi iz globine do 9 m z ckcen-trično črpalko, pritisk je nižji, a količina vode 1200 litrov minuti. Uporaba te druge črpalke je nekoliko bolj komplicirana od prve, je pa nekaj cenejša.
Prenosljiva parna pekovska peč, ki se more postaviti tudi v majhnem prostoru. Stranice te peči se setoje iz jeklenih plošč, ki so med seboj parotesno zvarjene. Medstenje je v svrho toplotne izolacije napolnjeno s specialna izolirno volno. Kuri se z drvmi, premogom ali plinom.
Popolnoma nova stvar za naše kraje je tudi izdelovalni in delilni stroj za testo. Z nekaj gibi in s pomočjo treh ljudi izgotovi ta stroj v eni imnuti do 7.500 kosov testa za drobno pecivo v poljubni teži, kakor 6C določi.
Kolo, skonstruirano tako, da na slabih zlijuk-njanih cestah ne trese in se voziš na njem kot v avtomobilu, ne da bi čutil tresljaje.
Navedli smo samo nekaj teh stvari, jih je pa še cela vrsta.
Obisk velesejma je zelo živahen. Kupci so bili za turbine, sode, aparate za filtriranje vina, igrače, pohištvo, kolesa in motorje, stroje za obdelovanje lesa, pekovske in mesarske stroje in potrebščine, Batine gumijaste izdelke, za izdelke kovinske industrije, šivalne, pletilne, pisalne stroje, elektrotehnični materija! in motorje, tekstil, kartonažo in avtomobile.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Koledar taborov:
II. junija;
Okrožna telovadna prireditev na Bledu. Dopoldne sprevod, popoldne telovadni nastop Tabor notranjskega fantovskega in dekliškega okrožja na Blokah Mladinski tabor v Št. Jerneju na Dolenjskem
Kr. generalni konzulat italijanski ▼ Ljubljani
sporoča, da js kr. itsjijanska vlada stavila naši univerzi ua razpolago študijske štipendije za prihodnje akademsko leto, ki se prične v Italiji oktobra meseca 1939.
Štipendije, katerih število bo določeno v najkrajšem času, bodo podeljene rednim slušateljem in mlajšim diplomiranim absolventom katerekoli fakulteto ljubljaneke univerze.
ProHnJs morajo >Mtt vloženo najkasneje do vile-tega 10. junija IMS na. rektoratu univerzi.
Predpi«! za prolnje:
1. Prošnje morajo biti sestavljene v italijanskem j».lku, vidirano od pristojnih gg. dekanov in na-slovljone na tKr. generalni konzulat Italije«.
2. Navesti je treba tukajšnjo bivališče, dalje stroko, v kateri »o hoče prosilec Izpopolniti, ter univorzo in fakulteto, ki ju bo obiskoval.
3. Priloiltl je treba: a) študijske listine v izvirniku in v italijanskem prevodu, ki gn bo overovil tuk. kr. italijanski generalni konzulat; b) krstni list v dokaz, da ho prosilci In njihovi starši arijskega po-kolenja: c) potrdilo o zadostnem praktičnem znanju italijanskega jezika.
4. Kompetenti morajo biti neoporečni ter moralo imeti najboljšo študijsko kvalifikacijo.
5. Izbrani kandidati se bodo morali osebno predstaviti tuk. kr. italijanskemu generalnemu konzulatu.
Kazen tega bo podelila kr. Italijanska vlada tudi štiri počitniške štipendije po 1W»I lir za Tedne slušatelje našo udiverz«, ki bivajo v konzularnem območju kr. ital. gen. konzulata v Ljubljani In ki žele pose-čati bodisi počitniške tečaje za Inozemee na univerzi v Perugii, ali pa druge take tečaje, ki jih je v raznih italijanskih mestih organiziral .Zavod za kulturne zvezo z Inozemstvom«.
Pogoji so enaki onim, navedenim pod 1. do 5.; mimo tega pa morajo refloktanti za te štipendije predložiti potrdilo dekanata, da posečajo predavanja o italijanščini na ljubljanski univorzl.
Ob 11 cilj kolesarske dirke pred Narodnim domom.
Ob 11.30 bo startalo jadralno letalo in bo krožilo nad mestom.
Ob 12 krst novega jadralnega letala pred Narodnim domom.
Ob 14,30 na Stadionu: ženski atletski meeting v izvedbi SK Planine in olimpijski meeting najboljših atletov Slovenije v izvedbi Ljubljanske atletske podzveze.
V	ponedeljek ob 20 v kopališču Ilirije! pla valna tekma SK Ilirije in sabljaiki turnir.
Zahvala
Vsem, ki ste izkazali ljubezen in spoštovanje moji ljubljeni ženi, naši
zlati mamici
ASTI
p tem, da ste zaujo molili, jo spremili na zadnji poti, darovali cvetje vence, oziroma po njeni želji darovali za uboge, vsem, ki ste nam izrazili blago sočutje iu nas tolažili, izrekamo naj-prisrčnejšo zahvalo. Bog povrni!
Ljubljana, dne 10. junija 1939.
Dr. Joža Basa j
v imenu otrok, njenega očeta, bratov in sestra ter vsega sorodstva.
Kraj	Barometer-sko stanje	Temperatura v C*		a* i§ &	03 O p T* u	Veter	Pada- vine	
		1 -5 «2	<3 i ”1 ° B			(smer, jakosti	B B	vrsta
Ljubljana	764-5	29-5	14-2	87	10	NEt	1-8	dež
Maribor	765*0	28-0	13-0	70	10	0	43-0	dež
Zagreb	761-3	28-U	m	70	4	0	—	—
Belgrad	761-8	23-0	11*0	60	0	0	—	—
Sarajevo	763-0	28-U	8-t	70	0	0	—	—
Vis	762-3	24-0	15-C	50	0	0	—	—
Spili	761-4	27-0	I8-C	70	0	0	—	—
Kumboi	760-i	26-0	15-C	70	0	E,	—	—
Rab	761-5	2č>-0	16-0	50	0	0	—	—
OubFODRlit	760-1	26-0	15-0	50	0	sw,	—	—
Vremenska napoved: Spremenljivo in nekoliko hladnejše vreme. Ponekod manjše padavine. Oblačnost spremenljiva.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno in
hladneje.
Koledar
Danes, sobota, 10. junija: Marjeta.
Nedelja, 11. junija: Barbara.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec, Rimska cesta 31.
Dom upokojencev. Mestna občina ljubljanska je postavila v svoj načrt za izpopolnitev socialnega skrbstva med drugim tudi ustanovitev doma za upokojence in rentnike. Ta dom naj bi nudil onim, ki na svoja stara leta nimajo svojcev, s katerimi bi mogli živeti v skupnem gospodinjstvu, prijeten, udoben, snažen in miren dom. V tem domu bi imeli stanovanje, hrano in vse drugo, kar spada k potrebam udobnega življenja. Vsak stanovalec bi plačeval primerno oskrbnino. Take ustanove Ljubljana Se nima. Zaradi priprav za izvršitev tega načrta, potrebuje mestno poglavarstvo^ čim točnejše podatke o tem, koliko je takih občanov obojega epola in vseh poklicev, ki bi želeli preživeti svoj pokoj v tem domu. Zato vabi vse, ki bi v domu za upokojence hoteli prebivati, da se do 30. junija t. 1. neobvezno, samo zaradi statističnih podatkov, javijo v mestnem socialnopolitičnem uradu v Mestnem domu II. nadstropje, soba St. 4, kjer bodo izpolnili statistično polo.
Zveza šoferjev dravske Ivan ovne je na svojem občnem zboru 1939 sklenila, da se vsem bivšim članom, kateri so iz kakršnegakoli vzroka preaie-hali s prispevki članarine, pri zopetni prijavi kot redni član, bivSo Člansko dobo litično všteje. Ker pa bo po prvi objavi v dnevnikih prijavna doba s 15. junijem 1939 prenehala, poziva Zveza šoferjev vse prizadete bivše člane, ki ee še niso priglasili, da to v lastnem interesu in koristi do označenega dne urede. Nihče ne ve, kaj se mu lahko jutri pripeti.
Notvomeščani! V soboto 11. junija bo ob 20 v telovadnici osnovne šole pod pokroviteljstvom Nj.
■	Vel. kraljice Marije koncert Akademskega pevskega zbora, ki bo Izvajal »Pesem slovenskega preporoda«. Naša narodna zavest nam veleva, da se koncerta udeležimo vsi, kakor tudi sprejema pred magistratom ob 7 zvečer. Vstopnice se dobe v trgovini ge. Koširjeve.
Mladčevski dan 11. junija v Rajhenburgu. Vsi
mladci z zelenega Posavja sc zgrnemo ta dan v eno družino, ki bo taborila v Rajhenburgu, Pa sv. maši bo mladinsko zborovanje v Slomškovem domu, Po zborovanju se prično tekme vrst in posameznikov za prvenstvo v okrožju, Popoldne bo nastop vseh odsekov s prostimi in raznimi skupinskimi vajami. Pa nastopu na prostem v Slomškovem domu zanimiv film »Mednarodni mladinski tabor v Ljubljani 1938«.
Na tir!, klasični gimnaziji v Ljubljani bodo sprejemali prijave za sprejemni izpit ra I. razred 21., 22. in 28. junija, vsakokrat od 9	do	11.	Izpit so bo	vršil
26. junija, pričotek ob R. Golico	za	proSnje za	spre-
jemni izpit «o dobivajo pri šolskem slugu. Natančnejša pojasnila jo objavljena na oglasni deski zavoda.
Uradne vre na banovinski vodkovski šoli v Ljubljani so od 11. junija 1931* daljo od 7 do 13.3.
Ka dri. realni pimnaziji	v	Kočevju bodo	sprejemni izpiti za I. razred 23.	In 24.	junija, vsakokrat
im prihodu jutranjega vlaka. Pravico do polaganja izpita imajo učenci, rojeni v letih 1926, 1927, 192S in J929, ki so vsaj z dobrim uspehom dovršili IV. razred osnovne šole. Prijavi je treba priložiti šolsko izpričevalo iu krstni Ust« — Dne 11. in 12. junija bo na gimnaziji odprta razstava risarskih Izdelkov ln ženskih ročnih del.
Poziv vojaškim obveznikom. V Ljubljano pristojni vojaški obvezniki do 50. leta starosti, kt so prejeli vojaške knjižice pred lotom 1934, sc pozivajo, da iste zaradi zamenjavo oddajo najkasneje do 15. t. m. v mestnem vojaškim uradu na Ambroževem trgu št. 7, »oba 6. Knjižici je treba priloži 1 obveznikove fotografijo v velikosti S in pol krat 4 iu pol ter njegov osebni popis. Na brbtu fotografije naj bo obveznikovo ime ln rojstna letnica. Osebni popis (postava, obraz, lasje, oči, brki, usta, brada, posebni znaki, kakšne jezike govori, Številka obleke, Številka čevljev) naj se napiše na poseben listek.
Za 36.01)0 din koškov za imeli bo mestna občima ljubljanska namestila na zidove hiš jn na kandelabre po najprometnejših ulicah in trgih, 6eveda pa tudi po parkih, da ljudje ne bodo več metali papirja, Kostanjevih in pomarančnih luščili ter drugih odpadkov kur po tleh. Odmetavanje odpadkov po ulicah ln cestah ter nasadih je itak že po ocatnopolicijskem redu strogo prepovedano iu tudi kaznivo, saj po drugib mestih stražniki pobiralo globo kar na kraju samem. Tndi Ljubljančani, ki tako radi poudarjajo snago po našem mestu, naj bi so naposled žo odvaditi te grde razvado in pri tem pomislili, da z odmetavanjema odpadkov škodujejo ugledu Ljubljane, na drngt straai pa delalo tudi samemu sebi stroske^. Za vsakli«, ti po ulicah smeti, je namreč treba tudi drugega, M te smeti pometa ali pa celo sproti pobira, Ce torej Ljubljančani hočejo, da bo mesto snažno In ne nasmeteno, bo treba najeti šo vntf delavcev in šteti zanje prav lepo denarje. Koško za smeti dobimo prav kmalu, aaj je že razpisana dobava koškov iz železne pločvine.
Ljubljanski drl. konservatorij je dal za izvedbo znamenitega Haydnovega oratorija za soli, zbor In ork<«tcr »Stvarjenje hkntaj vse sodelujoče iz svoje srede iz vrst svojih gojencov. Solisti, zhor in deloma tudi kompletni orkester, vse to tvorijo Iconser-vatoristi. V orkestru pomaga 10 članov našega opernega orkestra. Pod vodstvom dirigenta prof. dr. Švare bomo imeli v ponedeljek 12. junija ob četrt na sedem v veliki Filharmonični dvorani užitka poln večer. Pripominjamo samo še to. da bo stal sredi svojih izvajalcev - konservatoristov njihov ravnatelj kot bnsist solist. Predprodaja vstopnic po 5, 3 iu ? dinarja v knjigarni Glasbeno Matlcoi
Ljubljansko gledališče
Drama: Začetek ob 20.
10. junija, sobota: Neopravičena urn. Pit-uiijera. Prt
mijerski abonma.
11. junija, nedelja: Utopljenca. Izven. Znižano cene
od 20 din navzdol.
12. junija, ponedeljek: Neopravičena ura. Bed B.
Opera: Začetek eb 20.
10. junija, sobota: Tosca, i Gostuje Vera Majdičev«.
Bed Četrtek.
11. junija, nedelja: Zaprto.
12. juuija, ponedeljek: Zaprte.
Državni poglavar, ki je vladal le osem ur
Predsednik bivše ukrajinske države mgr. Vološin se Je končno
zatekel v iavetje Vat.kana
Letošnje leto, ki je prineslo svetu toliko neverjetnih in presenetljivih dogodkov, je med drugim rodilo tudi državico, ki je pravno trajala nič več kakor en dan. Bila je to Karpatska Ukrajina, katere prvi, zadnji in pa edini predsednik, msgr, Vološin je vladal kot državni poglavar vsega skupaj osem ur. Vladar najmanjše in najbolj kratkotrajne slovanske državice v novem veku je bil isti dan od ljudstva poklican na vodstvo karpatsko-ukrajinske republike in isti dan je že iskal pribežališča v drugi državi. I* Romunije je romal v Jugoslavijo, poskušal priti v Bolgarijo, v Grčijo, na Poljsko in išče zdaj zavetišča v Vatikanu. Na tem svojem romanju, na žalostni poti moža, ki ga je usoda izbrala za voditelja majhnemu, zatiranemu narodu, pripoveduje sam, ali pa pripovedujejo njegovi spremljevalci podrobnosti iz osemurnega trajanja karpatsko-ukrajinske republike, kakor so si' jih zapisali ali zapomnili tisti burni, pretresljivi dan.
Voloiinov razgovor z nemškim diplomatom
Dne 15. marea letos je vojska Velike Nemčije zasedla češko in Moravsko ter s tem zadala konec nekdanji češkoslovaški državi. Ob četrt na dvanajst tega dne je mgr. Vološin, predsednik avtonomne vlade v Chustu šel v širokem črnem Klobuku in z brevirjem v roki čez trg do Grand Hotela, edinega hotela v Chustu, kjer je stanoval Eugen Hoffman, diplomatski zastopnik Nemčije v Chustu. Vološina je spremljalo šest njegovih sodelavcev. Mgr. Vološin je nemškemu zastopniku govoril:
»Zvedeli smo, da se močni oddelki madžarske vojske zbirajo ob ukrajinski meji. Prosim vašo ekscelenco, naj nemudoma telefonira v Berlin in vpraša kanclerja Hitlerja, če lahko računamo na nemško podporo.«
Telefonski razgovor nemškega zastopnika je trajal sedem minut. Po njem je Hoffman slovesno izjavil:
»Govoril sem s Fiihrerjem samim. Prosil me je, naj vam uradno dam vsa potrebna zagotovila.«
Mgr. Voložin je z nasmehom izjavil nato:
»V pol ure bomo razglasili samostojno karpatsko ukrajinsko republiko.«
Natanko opoldne se je množica prebivalstva iz Chusta nagnetla v veliko gimnazijsko telovadnico. Zidovi so bili prevlečeni s sinjerumenimi ".astavami bodoče samostojne državice, ki naj bi nastala v nekaj trenutkih. Ministri avtonomne /lade so sedeli na odru, pred njimi je na sredi «tal msgr. Vološin, blizu njih je sedel nemški zastopnik Hoffmann. Vološin je spregovoril:
Madžarska voiska se bliža ...
»Ta trenutek se poraja prva samostojna in neodvisna republika našega ljudstva. Republika se bo imenovala Karpatska Ukrajina ...«
Nekaj trenutkov pozneje je Vološin s svetim pismom v rokah prisegel kot prvi predsednik nove države. Takoj nato je bila prva seja državne vlade pod vodstvom predsednika republike. Toda že med sejo so prihajale vznemirljive vesti z madžarske meje, katero je ogrska vojska prekoračila na več krajih, ne da bi naletela na resen odpor. Proti trem popoldne so prišla poročila o tem, da Madžari napredujejo proti prestolnici Chustu.
Ministri na seji so se presenečeno spogledovali. Kako si Madžari upajo nasprotovati uradnim navodilom nemškega kanclerja ‘? To je moral biti nesporazum.
Odločilna H tlerjeva brzojavka
Res, bil je nesporazum, toda drugačen, kakor so menili Ukrajinci. Čez dobro uro je v predsedstvo vlade prišel nemški zastopnik z brzojavko, katero je pravkar prejel iz Brelina. Vstopil je v sejno sobo, vsi obrazi ministrov so se obrnili proti njemu. Prebral je Hitlerjevo brzojavko, ki se je glasila:
»Ker se madžarske sile zelo naglo bližajo prestolnici Karpatske Ukrajine, ne morem sprejeti pokroviteljstva nad to državo. Ne dajajte nikakega odpora proti Madžarom. Adolf Hitler.«
To je bilo ob pol štirih popoldne. Ministri s predsednikom vred so prebledeli, ko so uvideli resnico: kancler Velike Nemčije jim svetuje, naj se udajo.
Toda niso hoteli tega storiti. Začeli so peti telefoni in prenašati povelja na vse strani in na vse meje državice. Vsi moški od šestnajstega do sedemdesetega leta so morali na bojišče, čeprav skoraj vsi brez pušk.
Romuni ne marajo vkorakati v Karpatsko Ukrajino
Mgr. Vološin je poklical Bukarešto in čez dobro uro stežka dobil zvezo s predsednikom romunske vlade ter ga rotil:
»Karpatska Ukrajina, kjer prebiva tudi veliko Romunov, želi priti pod pokroviteljstvo Romunije, toda ohraniti svojo avtonomijo. Prosim vašo ekscelenco, naj zapove četam, zbranim ob naši meji, da korakajo v Ukrajino.«
Predsednik romunske valde Calinescu je prosil uro časa za premislek. Ob petih pet in dvajset je odgovoril Vološinu:
»Dolina orjakov« je naslov velikemu filmu v barvah, izdelanem po sistemu tehnicolor, po karterem je bil narejen tudi siloviti »Robin Hood«. »Dolana orjakov«, v katerem nastopa cela vrsta novih pri nas malo znanih filmskih igralcev (Weyne Morris, Claire Trevor, Alan Hale in drugi) spominja po idejni zamisli na »Sadove zemlje«. Njegovo dejanje poteka v prastarih gozdovih Kalifornije, kjer se posestniki gozda in drvarji na življenje in smrt bore z grabežljivostjo lesnih tru6tov.
Nastop romunske mladine v Bukarešti, ko je te dni Romunija proslavljala devetletnieo vladanja
sedanjega kralja Karla.
»Kronski svet pod vodstvom Njegovega Vel. kralja Karla je sklenil, da vaš predlog odkloni.«
Sen o samostojni Ukrajini se je razblinjal. Čas je bežal s tragično naglico. Prvi oddelek motorizirane madžarske vojske je bil samo še trideset kilometrov od Chusta. Neoboroženo civilno prebivalstvo se redni madžarski vojski ni moglo dosti upirati. Madžari so postrelili vse, kar so srečali na poti. V dveh urah je bila pot za njimi zaznamovana s sto in sto trupli, z desetinami obe-šencev.
Nagrada na glavo mgr. Vološina
Nekaj miniut pred šesto so se trije zaprti avtomobili premaknili z glavnega trga v Chustu.
V	enem izmed njih je sedel novi, a že bivši predsednik republike, ki ni utegnil vzeti s seboj niti potnega lista niti ministrov. Avotmobili so krenili naglo proti romunski^ meji, mudilo se je, zakaj Madžari so razpisali že ogromno nagrado na glavo mgr. Vološina.
Dve uri pozneje, ob osmih, ko je v Chustu Zvonilo avemarijo, so se madžarske prednje straže ustavile pred občinsko hišo v Chustu. Čez nekaj trenutkov so na sedežu prve ukrajinske republike zavihrale madžarske zastave. Samostojna Karpatska Ukrajina je živela osem ur, njeni prebivalci, neoboroženi pastirji, pa so še skoraj tri tedne z golimi okami branili svojo svobodo in svojo zemljo proti moderno oboroženi vojski osvo-jevalca. Predsednik te enodnevne ukrajinske države pa te dni čaka, da mu bo dovoljeno zateči ee v mirno senco Petrove cerkve v Rimu...
Nove francoske vojne ladje
Po poročilu iz ministrstva za vojno mornarico je francoski minister Campinchi naročil pri raznih francoskih ladjedelnicah 14 lahkih vojnih ladij, da bi z njimi okrepil francosko vojno mornarico. Tako so naročene 4 kontratorpedovke tipa >Mo-gador« in Volta po 3000 ton. Te ladje bi imele hitrost nad 40 vozlov na uro. Te kontratorpedovke eo oborožene vsaka z 8 topovi kalibra 138 mm in z 10 torpednimi cevmi. Razen tega bo zgrajenih še 6 lahkih trpedovk, od katerih bo vsaka imela tisoč ton in ki bodo oborožene s topovi kalibra 100 mm. Končno bodo zgrajene še štiri patrolne ladje po 600 ton
Klavir, ki je potoval 24 krat čez Atlantik
V	glasbeni šoli v Insterburgu imajo klavir, ki je gotovo med najslavnejšimi na svetu. Ta klavir je bil na Zeppelinu »L 129«, ko ie ta zadnjikrat letel čez Atlantski ocean im se v pristajanju v Ameriki ponesrečil. Zgrajen je iz lahkega lesa dn nosi znamko »Blinz«. Svoj rekord pa je dosegel s tem, da je s Zeppelinom preletel nič manj kot 24 krat čez Atlantski ocean. Ko se je Zeppelin »L 129« ponesrečil, je ta klavir ostal po čudnem naključju nepoškodovan, to pa zaradi tega, ker 60 ga zaradi prevelikega števila potnikov morali razstaviti v posamezne dele, da bi na ta način dobili več prostora za potnike.
Bomba v torbi
Danes dopoldne so pri vhodu v osrednjo jet-nišnico aretirali neko judinjo, ki je bila preoblečena v muslimanko. S seboj je nosila v torbi bombo, ki je bila tempirana tako, da bi morala v kratkem eksplodirati. Bombo so takoj demontirali.
Nova katoliška cerkev v abesinski prestolnici
Včeraj je apostolski vikar msgr. Casteiam blagoslovil temeljni kamen velike cerkve, ki bo zgrajena v Addis Abebi 6 prispevki, ki 6o jih zbrali med prebivalstvom, med legionarji in po garnizijah iz vsega italijanskega cesarstva. Na letošnji praznik sv. Rešnjega Telesa je bila tudi prva katoliška procesija v Addis Abebi.
Moških je na svetu manj kot žensk
Niti danes, ko je človek prodrl v skoraj Tse neraziskane kraje na zemlji, ni mogoče ugotoviti, koliko ljudi živi na svetu. Končne številke, ki naj bi podajale število ljudi na vsej zemlji, so sicer vedno bolj točen, vendar pa še ne čisto pravilne. Prav tako pa se zdaj tudi ne da ugotoviti, ali je na svetu več moških ali žensk. Po dosedanjih ugotovitvah pa vendar lahko trdimo, da je žensk več, čeprav ne vemo, koliko več. Zadnje podatke o celotnem številu ljudi na zemlji imamo iz leta 1935 Po teh podatkih je vseh ljudi okoli 2 milijardi 49 milijonov. Že te okrogle številke govore, da je ta ocena le približna. Žensk je nekaj nad polovico. Pravijo, da sta pri vsakih sto ljudeh dve ženski več. Ugotovljeno pa je tudi, da po nekaterih državah žensk ni niti polovico, do-citn jih je po drugih krajih precej več kot modkih.
Programi Radio Ljubljana
Sobota, 10. junija: la Vesei godba krajša čas — ta venček plošč igra za vas! — 12.45 Poroičla — 13 Napovedi — 13.20 Vesela godba krajša ča« — ta venček plošč igra za vas! — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) Selma Legerloff: Kako je Niels Holgerson popotoval z divjimi gosmi. — Povest v nadaljevanjih: b) Striček Matiček kramlja in prepeva — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radijski orkester — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Osnove slovenske književnosti (dr. Pavel Brezniki Bgd — 19.50 Kalman:	Fortissim' (plošče)
(venček operetnih napevov) — 20 Zunauja politika (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Slovenski humoristi IV. — orkester) Vesel večer s Franom Milčinskim. Rokopis pripravil Fr. Milčinsik ml., izvajajo člani rad. igr. druž., vodi Fr. Milčinski, ml. — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec (Radijski orkester).
... Nedelja, 11. junija. 8 Vesel nedeljski pozdrav (Malenškov trio) — 9 Napovedi, poročila — 9 15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve- Kenda- Slovenska ma£a - 9.45 Verski govor (g. prof. Filip' Ter-??,Y tT 10, Jflub]janski pevski jazz-kvartet in plošče —
11.15 Pevski zbori (plošče) - 12 Nedeljski koncert Radijskega orkestra — 1,3 Napovedi, poročila — 13.20 Radijski Šramel, vmes plošče - 17 Kmet. ura: Štajerska kokoš (inz. Greif Anton) — 17.30 Oktet pevskega drnci? «Smartno» pri Litiji, vmes duet citer (gg. Kosi —Skok) — 19 Napovedi, poročila — 19.40 Nac. ura: Kako sta pojmovala jugoslovanstvo Ktrossmaver ih Rački (Vojislav Radovanovič, publ.) Zgb — 20 Veseli zvoki (Radijski orkester) — 21.15 Rezervirano za prenos z velesejma — 22 Napovedi, i>oročila — 22.15 Za krajši čas (plošče).
»Toda, prijatelj, saj vendar veš, kaj je jutri. V tak pekel mi vendar ne boš pošiljal tega deteta.	«
Courtney se ni menil za njegovo rotenje, marveč je dejal sama:
»Ob zori mora biti oddelek »A« pripravljen, Da mi nihče ne bo manjkal.«
Scott je bil čisto bled. Težiko je dihal od razburjenja. Sklonil se je Courtneyu čisto blizu do obraza in mu sikaje šepetal:
»Ti 6i bil tisti, ki 6e je pritoževal, da Brand pošilja otroke v smrt. Pa tudi ti si rabelj...«
Zdaj se je domislil, da je šel prav za prav predaleč in da je do prijatelja krut. Zato je začel mirneje:
»Courtney, prijatelj ... Ronnie nima nič vaje in ni niti za las upanja, da bi se mogel vrniti. Usmili se ga ...«
Courtney je obrnil glavo in spregovoril:
»Prav toliko upanja ima, kakor ga imajo vsi drugi. Tudi meni je težko, verjemi mi Scott, da zapoved je zapoved. Nihče ne more čeznjo,«
Scott je bil ves obupan in je moledoval dalje:
»Vem, Courtney. Saj te ne prosim ničesar drugega, kakor da mi pustiš dva, tri dni časa, da mu bom pokazal nekaj
umetnij in zvijač, ki so nujna potrebne, če hoče človek vsaj nekajkratov priti živ in zdrav nazaj. Sam veš vendar, kako je to. Pomagaj mi, da Ronniea rešim. Ne dovoli, da bi mi ga ubili koj prvi dan.«
Ti trcnu-tki so bili za Courtneya nepopisno mučni. Rad bi bil ustregel prijatelju in ravno zaradi tega je še težje' prenašal njegove prošnje, katerih ni smel uslišati.
Toda ni mogel drugega, kakor da 6e je z vsemi silami skušal obvladati in hladno odgovarjati. Dejal je Scottu:
»Jutri navsezgodaj se bodo vzdignili vsi...«
Zdaj je Scott planil kakor besen in zavpil:
»Reci to Je enkrat!«
Courtney je ponovil:
»Vsi brez izjeme,..«
Scott je kričal:
»Prav! Toda jaz ga ne bom vodil tja. Jaz ne. Naj ga kdorkoli drugi. Imej posla z njim in odgovornost zanj ti. Kaj meni mar vse skupaj.«
Courtney ga je mirno pogledal:
»To se pravi?«
»Ta se pravi, da ne maram več poslušati tvojih zapovedi.
Zdaj je bila Courtneyu vsega preveč.
Planil je pokoncu in odprl vrata:
»Tu sem jaz poveljnik. Slišal si zapoved. Zdaj se zgubi!«
Scott je stisnil zobe in še malo postal. Toda Courtney je udaril s peto ob tla, da 6e je vse stresla:
»Si slišal!«
Scott je 6 trdim korakom mahnil iz sobe in 6amo mimogrede z jeznim, mračnim pogledom ošinil prijatelja.
Courtney je ostal sam.
Ko je malo premislil vse, kar se je bila odigralo te trenutke, je videl, da je res čisto sam... Izgubil je zdaj zaradi te trapaste službe najboljšega, edinega prijatelja. To je bil hud udarec, toda časi 6o bili neusmiljeni.
Stal je nekaj časa v sobi in premišljal. Ni vedel, kaj bi. Potem je zmignil z rameni in zamrmral skozi zobe:
»Prekleta vojna!«
Toda obraz, ki ga je službeno kazal te trenutke, je bil sama krinka. Courtney je imel dobro srce, ki ga ni maral kazati. Tudi samemu mu je bilo veliko, da bi rešil mladega Ronniea. Premišljal je nekaj časa, kaj bi naredil, potem pa je stopil k telefonu in poklical glavno poveljstvo.
Skušal je pregovoriti odločujoče ljudi tam, da bi spoznali, kakšna norost je pošiljati tako mlade in neizkušene ljudi na tako težavne naloge. Prizadeval si je vse, da bi to dosegel, pa se mu ni posrečilo. Bilo je taka	je	ponavadi
na vodilnih mestih; vsi so zaverovani v lastno brihtnost in nezmotljivost. Največje ponižanje zanje bi bilo, če bi kdaj »prejeli pameten nasvet od koga, ki je nižji pa službi, čeprav jih za tri nadstropja presega po pameti, Ne velja no-
bena misel, naj bo še tako koristna, če je ni 6počel višji um ...
Ko je Courtney videl, da ne more doseči ničesar, se ga je polotila malodušje. Kaj mu je ostajalo zdaj pri tej prislovični trdoglavosti glavnega poveljstva, kakor da pograbi steklenico in 6i nalije žganja ...
Tako je tudi storil.
Ko je pil, so se vrata potiho odprla.
V	sobo je previdno stopil Ronnie ter se ogledoval, kaj dela Caurtney in če morda ne spi. Ko je videl stotnika pri mizi, 6e jc začel opravičevati:
»Ne zamerite, vem, da bi Pirav za Prav ne 6mel kar tako k vam, toda ...«_
Courtney je zamahnil z roko in ga ustavil:	.	D
»Pusti neumnosti. Kar naprej, Kon-
nie! «	,	_	,
Ronnie je stopil do mize in začel ma-
lo	obotavljaje se:
»Slišal sem nekaj, da ste se prepirali z bratom ...«	_
Courtney mu ni nič odgovoril, zato je fant nadaljevali
»Kaj hočete. Včasih je malo čuden. Jaz tudi <..«
Courtney mu ni pustil, da bi govoril naprej in je dejal:
»Ne govori tako o njem. Tvoj brat je... in dober brat, meni verjemi.,.«
Ronnie je bil presenečen, ko je slišal, da se Courtney tako odločno zavzema za brata, s katerim se je pred nekaj minutami na mrtvo skregal. Courtney je videl, da je fantu neprijetno, zato je obrnil pogovor drugam:
»Ronnie, jutri boš moral lepo paziti. Drži se kar blizu brata, bo najboljše. Takega, kakor je on, ga ni med nami. Ka-
kor vrag, pa vendar oprezen ko podla-sica. Odličen letalec! — Naš najboljši
Ronnie je bil vesel, ka je slišal, kako prijatelj hvali brata. A ni nič de]al na Courtneyeve besede.
Stotnik ga je opozarjal:
»Torej, kakor sem dejal, jutri bo nevarna reč. Drži se brata!«
Ronnie bi bil 6pet rad napeljal besedo na prepir, ki 6ta ga imela prej Scctt in stotnik, ter je rekel:
»Ko me bo brat jutri videl, se bo že pomiril zaradi vsega, kar je bilo danes. Vesel sem, da bom lahko letel z njim.« ... Courtney mu na to ni nič dejal. Na-
lil	mu je kozarec žganja, potem pa mu je začel dajati navodila, kako naj «« vede v zračni bitki, ki ga ie čakala naslednji dan.
Ronnie ga je poslušal z navdušenjem, kakor da mu pripovaduie napeto, zanimivo zgodbo. Strahote zračnega boia ie poznal dozdaj samo iz pripovedovan)«! in sleherno pripovedovanje o čemerkoli, je skoraj vedno tako, da vsako reč kaže v zanimivi in privlačni luči.
Courtney je imel Ronnia rad. Spoznal ga je bil na Scottovem domu, ko je bil fant še otroče. Rad bi se bil pogovarjal z njim tako kakor tiste čase, toda Ronniea je držala zdaj samo misel, da je vojak in pilot in da bo julri prvič lete! kakor star pilot nad Nemce. Začel jc spet:
»Vi vsi mislite, da se jutri ne bom vrnil. • •«
Courtney se jc naredil, kakor da jt te besede preslišal, in je dejal:
»Slovenski dom< ithaja nali delavnih ob IS. Mesečna naročnina 12 din, fa inoiemstv« 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva olica 6/III. Telefon 4001 do 4005. Oprava: Kopitarjeva ulica 6
Za .luKOsIfltanakii tiskijm«' • Mulili:!ni: l'"'1 Kramarje Itdninleli inž Jože Sodja Urednik: Mirko Javornik