UMRL JE FRANC PEZDEVŠEK
Po dolgi in leiki bolezni nas je sredi julija zapustit Franc Pezdev-šek, nosilec Parrizanske spomenke 1941, organizator OF in zanesljiv medvojni aktivist, hraber borec, dober tovariš, iikren prijatelj in skrben družinski oče.
Rodil se je 27. septembra 1904 v Šmarju pri Jelšah na mali kmetiji, kjer so mu potekala tudi mlada leta. Po odsluženju vojaškega roku v domačem kraju ni našel zaposlitve in ker lucli na domu ni hilo kruha zn vse, je morai i.skali zaposluve drug-je. Pot ga je pripeljaja v Ljuhljano, kjerje našel delo streinika v bolniš-nici.
Težke raztnere v predvojni Jugo-slaviji in nepreslan boj zo obstoj so kalik mladegu Franca in ga obliko-vale v dobrega delavca in revolu-cionarnega horca za pravice deluv-¦ikega razreda. Že pred vojno se je priključil naprednemu delavskemu gibanju in mu osial zvest v.se do kraja livljenja. Dogodki leta 1941 so ga našli pripravljenega in ve.s predan delavskemu razredu in do-movini se je vključil med borce proli okupatorju in domačim izdajulcem, za svobodo in boljši kos kruhu.
Bil je med prvimi bolničarji, ki so organizirali prvi matični odbor
OF zdruviliškega odbora in posial eden najzaneslivejših njegovih so-delavcev. Organiziral je podobore OF po oddelkih, prenašal ilegalno liiermuro in propagandnlmalerial v bolnišnki, sodeloval pri pobegu nuših uktivistov iz bolmšnke in redno pošiljal saniielni material na javkc za partizane.
Njegovo aktivno delo ni ostalo prikrilo sovražniku. Bil je dvakrat aretiran in sirahovito mučen na Ijubljanski kvesiuri, loda iz njega ni prišla nili beseda niti niso v njem okupatorji uspeli zlomiii upornega duha. Kmalu za lem (junijd 1943) je bil eden glavnih organizalorjev in sodelavcev množičnega odhoda zdravnikov in osebja v panizane. Tam je poslal gtavni bolničar v po-slojankah Centralne slovenske vo-jaške purtizanske holnišnice na Rogu. Z nesebkno požrtvoval-nostjo je pomagal neštetim ranjenim borcem, ki se ga preživeli s hvalei-no.sijo spominjajo kot dobrega, iskrenega prijmelja in soborca.
Svobodeje bil neizmerno vesel in bil nanjo ponosen, saj je tudi sam prispeval izdotni delei k njej.
Ko vi je po vojni zfcadil nov doin — med vojno mu je okupator vse uničil —, gu je doletela nesreča pri
delu in bolezen go je priklenda na bolniška posteljo. Na njej je ostal vse do svoje smrti.
Tovariš Peidevšek! Hvala Ti za vse, kar si napravil za skupnosi, zti nas vse. Želimo Ti miren počitek v slovenski zemlji, kaiero si Ijubil. se zonjo bojeval in jo cenil vse svoje življenje.
Tvojim dragim, ženi. sinovoma, vnukom in snaham pu v imenu zveze borcev NO/ Zadobrova — Sneberje iskreno sotalje.
Slava Ti!       MARTIN   SODEC