lnserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta:
8 kr., ee se tiska lkrat,
1^	o	a	h	,*	^ a
15	a	a	„	m	0 »
Pri večkratnem tiskanji se ■sena primerno zmanjša.
Rokopis!
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo ‘ (administracija) in ekspedicija na velikem trgu h. štev 9, II. nadstropji.
filititnliit za sloveasii naroi
Po pošti'prejeman velja:
Za eeio leto . . 10 gl. — kr. Za poileta . .	5 „ -	„
Za četrt leta .	„ 50 „
V administraoiii velja:
Za	celo leto	.	.	8	gl.	40	kr
Za	poj leta	.	4	.,	20	„
Za	četrt leta	.	,	2	10	„
V Ljubljani	na	dom pošiljan
'eija 60 kr. več na ieto.
VredniStvo na velikem trgu št. 9, v II. nadstropji.
Izhaja po trikrat na teden sicer v torek, četrtek in soboto!
Zarja pred solneem.
S štajerske v m. februariji.
I)a napredujemo v dobrem, treba se nam je pred vsem varovati mlačnosti. Za vsako stvar, ki je nam v resnici vspešna in koristna, treba se je vnemati, ji slediti, jo zagovarjati, braniti, vsaj ni ničesar oditr-nejšega, nego omahljiva mlačnost. Tako si počnem misliti vsikdar, kadar malo temeljitejše pretehtujem osodo naše narodne stvari tu na tleh južnega Štajarja, ko pomišljujem, kako je tu a tam kak okraj ali posameznik začel narodno čutiti in delovati, a vsled slabih vspehov svojih nakan ni vstrajal do konca, marveč omahnil, spremenivši se mlačneža. Toda, hvala Bogu! prevelike škode nimamo od teh, vsaj je zadnji čas namesto teh vstopilo dosti novih, ki še z mladeniško gorečnostjo slede svojemu cilju in nadejati se smemo, da homo, ako nam ostane vreme količkaj prijazno, dosegli v očetnjavi svoj že davno določeni smoter, kot zaveden in napreden narod.
Vpraša >:e pa. kaj krepi in ohranjuje pri trdne.j volji naše slovenske pionirje, da klnbujejo že tolikim neprilikam in viharjem, a vendar od svojega namena ne odstopijo.
Vsakdo bo gotovo odkrito priznal, da le pravičnost naše svete stvari in nje posledica: vedno živejša slovanska vzajemnost, slovanska zavest.
Ko je pred tremi leti vmrli ruski učenjak Sreznjevski, prepotovavši poprej 1.1841 skoro vse slovanske zemlje, predaval potem na več krajih o vspehih svojega pota zbranemu občinstvu, začel je berilo s pomenljivimi opomnjami; »Kako davno je vže, da -so začeli murni učenjaki v svojih skromnih bivališčih delovati in študirati Slovanstvo, skrivajo se kakor pušCavniki, ne misleči na to, da bi obrnili na-se pozornost, niti na slavo? Kako davno je še temu, da so govorili o Slovanih, kakor o kaki tatarski tropi ? Pred tridesetimi leti o Slovanih skoro nikdo ni mislil, pred dvajsetimi — le malo kdo o njih pisal, a pred desetimi — le malo kdo hotel o njih govoriti! Sedaj pa so se kar naenkrat v deveterih mestih Evrope odprle učne stolice k poslušanji lekcij o Slovanih." Omenjaje potem mladega po-holenja Slovanov, njega delovanje itd., končuje z besedami: „v njem je nada Slovanstva, v njem je jedro njegove sreče in bla-ženstva dveh tretjin Evrope!"
Zares, o razvoju slovanskega mišljenja tu ne more biti govora, (zato bi trebalo cele knjige,) pa recimo vendar, da je tudi dosti vspešno napredovalo, vsekako njega razvitek ni bil povsodi enako napreden. Zlasti tam na Severoslaviji ni hotel edeu narod (narod poljski) o njem nič vedeti, marveč protivil in oddaljeval se je njemu, jkar se je dalo. Tenm so bile sicer dosti
krive nepovoljne novejše razmere Poljske k Rusiji, še več pa so bratovski razpor skušali in znali v korist si obrniti Nemci, ki so Poljake, boječi se njih združenja s Slovanstvom rabili edino v to, da so jih proti prvemu plemenu — Rusiji ščuvali. V tej stvari so si vsi Nemci podobni in da lože zvrše svoje nakane, volili so si nalašč predmete za romane in povesti iz poljske ali ruske zemlje, ter risali premnogokrat črno na belem, grobo izmišljeno s kočljivo resnico vred. In posrečilo se jim je to, zavlekli so na tej severnej strani razvoj slovanske stvari, I>a od časa, ko je cerkveni poglavar bla-
a zgubili pa mnogo. To odvračanje, in ne daj Bog da oviranje, glavnega proda, postavilo nas je do pobratimov na napačno stališče, vsred katerega se še čutimo nekako tuj ci.
(Konec prih.)
Govor grofa Riharda Belcredija
pri splošni debati o Šolski noveli v gosposki zbornici
19. feb ru arij a 1883.
(Dalje.)
L. 1869 posvetovali so se o ljudski
goslovil zbrane pred sabo slovanske sinove, opazuje se tu že vspeh tega blagoslova, morda bolj kakor je Nemcem ljubo.
Mi Slovenci, spoznavši kolike koristi za Slovanstvo je, ako je tudi poljska veda, poljska umetnost, sploh mišljenje poljskega naroda njemu v prid, nismo se malo rado vali, videti Slovane zbrane složno v skupino v državnem zboru, in ko smo čitali večje ali manjše poljski pisane študije o Čehih. \ kvaijaje se s češko literaturo, navzeli so se tudi sami slovanskega mišljenja in — led se je počel tajati med bratoma. — Kusi so v svojih slovanskih »Zbornikih" (Petro-gradskih, Moskovskih in Kijevskih) počeli pretresovati razna poljska vprašanja, prirejali bankete v proslavo zaslužnim poljskim pisateljem, Nemci, potuhneni Nemci v Prusiji pa so pri vsej sladkoustnosti le energično davili poljski živelj v Slezi ji in Poznanji; a vendar se je vsa situacija za nas na bolje obrnila in kaj misli sedaj mnogo znamenitih poljskih domoljubov, nam javljajo besede Varšavske »Pravde", 1 štev. Pri oceni češkega „Slov. Sbornika" tam čitarao toliko znamenite besede, da bi jih bilo treba navesti kar v originalu, a evo njih natančni prevod:
Po širokem žlebu poteka dandanes slovansko mišljenje! Ozek potočič davne »vzajemnosti" narastel je s časom, se ojačil in si izdolbel prostrano strugo, a da si tudi je mnogo zgubil na svoji davnejši ceni, si je pridobil nasprotno neprimerno več na važnosti in . . . razmerah. Slovansko mišljenje je vzbudilo večji del pobratimskih nam plemen k novemu življenju, vstvarjalo, prešinjalo je vseskozi in vtiskalo neizbrisljive znake v njih književnost, privabilo naposled na dan velika vprašanja politična, ki še sedaj čakajo razrešenja.
Vzroki, katerih tu bližje razlagali ne bomo, držali so nas dolgi čas v oddaljenosti od tega oživljajočega proda. Je bil li to proizvod zdravega razumevanja stvari, ne-premčrnosti ali predsodka? Ne bom razino-troval mimogrede tega važnega vprašanja, omenjam le samo zaključek: z ravnanjem svojim si nismo pridobili ničesa,
šolski postavi, tedaj zopet o podrobni postavi ; v § 48 nahajamo tiste besede, ki so bile zbrisane iz prejšne postave leto poprej in sedaj se tam glasi, da vsak lahko učitelj postane ne glede na versko izpovedanje. Te besede so bile sprejete tudi tukaj v tem slavnem zboru in nahajamo jih v šolski postavi, a zopet povdarjam v podrobni postavi, in sprejemajo, te besede v postavo, niso nikakor naglaševali tega, da bi postava 1. 1867 v osnovnih pravicah državljanov tega zahtevala.
Ako iz teh besed, katere je vlada tačas govorila, posledice izpeljujem, in se vprašam, ali je mogoče, kedar se § 6 razlaga tako. da je s prosto izvolitvijo učitelja, ogniti se vsacega prepira s cerkvijo, moram to odločno zanikati. Zmota je v tem, da so spregledali, da je uže § 2 v svojem drugem odstavku in § 3. šolske postave 1. 1868 odpravil verski znak šole, ker v § 2, odstavku 2 se pravi: Vse poučevanje, izvzemši v verouku, je nezavisno od cerkvenega vpliva ali verske družbe, in na to pride § 3. ki govori iz ravno tega vzroka, da ima vsak otrok, ne glede na versko izpovedanje, naj bo katolik, protestant ali jud, pravico biti pri nauku v isti šoli. No, gospoda moja, če je ves nauk nezavisen od cerkvenega vpliva, se to vendar pravi, da je nezavisen od vsake positivne vere; ko bi bil namreč od nje zavisen, bi mogla imeti cerkev ali verska družba vpliv do nje, ker le ona je poklicana čuvati nad verskim naukom, da ostane nepopačen. Ako je pa poučevanje nezavisno od vsake positivne vere, mora pa vendar zaviseti od česa, to pa ne more kaj drugega biti, nego veda; a veda gre uže več let za gmotnim pravcem. Recimo, učitelj verouka, ki pa sicer nima vplivati na druge nauke, marveč ostaja pri svoji stroki, pripoveduje otrokom o stvarjenji sveta, drugo uro potem pa uči učitelj, da je snov večna. Kaj pride iz tega ? Ali je vse delovanje verskega učitelja zaman, ali pa so otroci tako zbegani, da sami ne vedo, komu bi verjeli. Zmotnjava pa gotovo ne vzgaja. — Oporekali mi boste, tega učitelj ne sme povedati. Vsekako ne bi imel povedati, ali v prvi vrsti bi mu postava ne smela dovoliti,
da bi kaj tacega povedal, (prav resnično ua desni) iu da postava to dovoli, o tem ni dvourna.
Le berite § 3, v katerem stoji, da ima učitelj poučevati, kar je vedeti naj bolj vrednega, vendar učitelju se ne more v greli šteti, ako se bode držal naj slavnejših mož v vednosti. Kako upanje nam pa potem ostane? Drugo ne, nego prava .razumnost, prav takt pri učiteljih.
No gospoda moja! Kaj nam gre misliti o šolski napravi, ki zavisi od tega, da 27.000 učiteljev in učiteljic vselej pravo zadene, da ima namreč pravi takt — (veselost na desni) — ravno ta lastnost se redko kje med ljudmi nahaja. Učitelj verouka poučuje po 2 uri na teden, ali po večem po nekaterih škofijah po 3 ure, ljudski učitelj pa po 25—26 ur na teden. Očitno je vendar, kdo ima več vpliva do odgoje? Ako pravijo, ne
imeti pravico, da prosto odločuje o tem. Kajti politika ne sme imeti pred sabo smotra in cilja, mora tudi poskušati, katero pot ima nastopiti, da pride do svojega cilja. Načelo mora biti skoz in skoz pravo, pa bode vspešno razvilo le tam, kjer se resnica, ki v dejanje spodbuda, živo spoznava. Tako spoznanje se ne da ukazati, mora pričenjati mora se vzbuditi. Naj smo še tako mrzli do vere, spoznati vendar moramo, da z ozirom na otročjo starost učencev, z ozirom na njihove razmere v vsakdanjem življenji, v katerih se nahajajo, mora šolska vzgoja biti jednotera. To pa je nemogoče, ako šolsko poučevanje ni jednotero; vesoljno poučevanje mora imeti središče, in ker je ljudska šola vzgojišče, za vzgojo pa je človeku, ker je tako vstvarjen in nihče tega spremeniti ne more. vera prvo in naj potreb-nejše, ne more biti drugega središča pri
samo učenik verouka, tudi učitelj mora ver- poučevanju v ljudski šoli, nego vera. (Dobro, sko vzgojevati, prašam vendar: kako more j na desnici). Postavodajalci se tudi nikakor
niso bali, da bi bilo razumnosti na livar, ako šola postane verska. Kako bi sicer dali verskim šolam pravico javnosti, in to pa daje postava, ker pripušča take šole, ako le zvrše stavljene pogoje, potem je privatna šola v isti vrsti z javnimi, kar se tiče nje izvršetka. Vse postopanje zoper versko šolo se da le s tem razlagati, da v današnjih časih preoblada le besednost, država mora biti do vseh veroizpovedanj vnemama, ljudska šola je državna naprava, tedaj mora šola biti brezverska. V Nemčiji, kjer so si v izgled stavili ljudsko šolo, so bili ti izgledi verski; na Pruskem, Virtem-berškeui, Saškem in Badenskem so bile šole verske in so še dan danes Sicer so tudi v teh državah sprejeli pouk o rečnih pred-
to storiti, ako ima tudi voljo za to, ko postava zahteva, poučevanje mora biti neza-visrio od cerkve? Ako tudi opustim to: kako če začeti, ko pred njim sede učenci raznih izpovedanj, ko se veroizpovedanje od veroizpovedanja loči? Ali ima rabiti v namen vzgojevanja načela kake positivne vere ? Potem vstreže tem, a unim se zameri, ki so tudi navzoči, tega ne sme storiti, vse učence mora versko vzgojevati Kaj mu preostaja drugega, nego rabiti versko modrovanje, drugega pripomočka nima. Ako so otroci razumeli to modrovanje, vzel jim je. positivno vero. O tem se nikar ne motimo.
Po naših postavali je šola v načelu brezverska, in nemogoče je v nji vzgojevati versko-nravno. Ako me sedaj vprašate, kakšen
sem
da bode mogoče zboljšati to, kedar čas pride in bodo duhovi bolj pripravljeni to sprejeti, kakor dan danes, odgovarjam.
Držim se načela, da se mora tem, ki so v prvi vrsti vdeleženi, dovoliti nekaka prostost, kako vravnati šolstvo. Dal bi tedaj prostost o določevanji občini, okraji, deželi, kratko malo temu, ki šolo vstanovi in jo vzdržuje. Prostost bi mu dal v ti meri, ko ima država samo izreči, da se mora poučevati in kaj se mora poučevati? Ako vde-leženci sami zadoste tem zahtevam, potem država nima povoda, da bi še kaj napravljala in ukazovala. Ako se ne zvrši kar država zahteva, potem je ona opravičena, naslovu bodo baje končali še le jutri
sedaj napram postavi in kako si mislim, metih med ljudsko poučevanje, a nikdar niso
prezirali velike važnosti positivne vere pri ljudski vzgoji.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani 9. marcija.
Avstrijske dežele.
Iz Dunaja 8. marcija. V državni zbornici so danes nadaljevali podrobno debato o proračunu za ministrstvo uka in bogočastja. Naslovi „više šole;‘ in srednje šole so iz-budili daljšo debato, v katere je tudi na-
slov do vseh mestuih občin, v katerem na* znanja, da so svitli cesar z odlokom dne 4. marca dovolili, da se smejo brez kazni vrniti ogerski podložni v Rumuniji bivajoči, ki so pred vojaščino tje pobegnili.
Poslance iz Erdeljskega, ki so v državnem zboru v Pešti, je opozoril mlsg. p. č. škof Erdeljski France Lonhart, da je načrt postave v srednjih šolah, o katerem se sedaj posvetujejo v zboru, zoper avtonomijo in zoper pravice katolikov, ki so javno zagotovljene in tedaj pričakujejo o njih, da bodo svoj glas povzdignili in se potegnili za samoupravo in pravice katolikov. Mini-sterski predsednik je pa 6. t. m. povdarjal vladino stališče v tem načrtu, ter rekel, da predlog ne krati pravic nobenemu veroiz-povedanju in le toliko zahteva, kar sme zahtevati vsaka država, tisti, ki so zoper načrt, se ali motijo ali pa se boje.
Deželni zbor v Gorici je poslal do državnega zbora v Beč prošnio, da se v sredje šole kot deželna jezika vpeljata slovenski in laški.
Vnanje države.
Iz Belgrada. Obletnica razglašenja Srbije za kraljevino se je v Belgradu praznovala slovesno. Strel iz topov je napovedoval svečanost. O 11 je bila slovesna služba Božja, catero je opravil administrator nadstolice. Ti službi Božji je bil kralj Milan, ki je imel veliki Orlov red; potem kraljica Natalija, diplomatiško osobje, starašine in poslanci, mnogo častnikov in uradnikov in brezbroj-uo ljudstvo Po cestah je bilo ljudstvo v gostih trumah. Posadka Belgrada je vsa bila v paradi. O 12 uri je kralj slovesno sprejemal brezštevilne čestitke. Zvečer je bilo mesto razsvitljeno.
Donavska konferenca je bila p. sredo 7. t. m., a bila je zopet odložena na danes t. j. saboto. tako ve „Temps". Po seji so se razgovarjali: Musurus-paša, laški poslanec Nigra in angleški Granville. Je pač menda tako, kakor smo opomnili: »Rusa se boje.11 Francozje se med sabo rujejo, Angleži njih prijatelji — jih pa vščipnejo, kjer morejo. Nekaj tacega se kaže v srednji Afriki, ob reki Congo. — Zemljepotniku Brazza — so dali Francozje malo armado, da se tam ob reki Congo vsede. Ob ti reki so dosihmal vomarili Portugizi, sedaj jim pa nič kaj ne ugaja, da so se Francozje tam všotorili.
da pomagaje vstopi, in če nastane med državo in družino ali občino razdor, je kriva temu poslednja
Ne imel bi nič zoper to, — ker v načelu nisem zoper osemletno šolsko dolžnost, le temu nasprotujem, da so se bremena s tem sklenjena navalile občinam, ne da bi one imele korist o tem — tudi bi ne imel nič zoper to, da se vdeležencem daje prostost
za vravnanje, kakor se to godi po nekaterih J in drugo vi mislijo, da ljudi ničesa bolje ne deželah, n. pr. na Švicarskem pri šolah prve spravi in duha ne razjasni, nego tovarištvo, in druge vrste, ali na Saškem, kjer so pri proste, tedaj bode delalo društvo, ki se ima nasuo-
srednje in višje ljudske šole, tudi nič zoper to, da se čas šolanja podaljša, kakor je na Saškem, kjer imajo srednje šole Metno, a više lOletno šolsko dolžnost.
učni minister segel. Razgovor v poslednjem Portugiški poslanec in francoski minister
Challemel Lacour sta se v ti stvari resno razgovarjala. Za Portugizi so pa zopet Angleži. — V Egiptu so jih prekosili, na Madagaskar spodrinili, sedaj jim pa še v južno-zahodni Afriki načrte križajo.
Izvirni dopisi.
Z Dunaja, 8. marca. (N a učno minili er st vo) mora že tretji dan pri budgetni obravnavi poslušati jako grenke besede in napade na desni in levi, in vendar še ne kaže, da bi bila obravnava o naučnem proračunu danes dovršena. Prvi dan so se odlikovali Rusini in se hudovali, da so se bazilijski samostani v oskrbovanje in nadzorovanje izročili jezuitom, včeraj pa sta
Iz Zagreba. Spraviti se hočejo Srbi (pravoslavni) z Hrvati (katoliki). Odkar namreč veliko-srbska ideja ljudem po glavi roji, prideli so si staroverci ime »Srbov", da se razločijo od Rimokatolikov Hrvatov. Jeden in isti narod srbo-hrvaški se hoče tedaj deliti, prijenjujejo pa zopet katoliki. Dr. Ma-kanec pa hoče spraviti oboje pod en klobuk in to baje na poseben način. Dr. Makaiiec
vati, tudi na skupne zabave. — Pri zabavah se res marsikaj poravna, a vztrajna ni sprava, ki se na tej poti zvrši; več bi menda pri-jpomoglo, ko bi se med tako zvanimi pravo-Se ve. da bi se moglo to tako vravnati, slavnimi razširjala omika in učenost, potem J ropotala levičarja'L us tkaude 1 in Suess kakor je na Saškem, da otroci ubožnih sta-1 bi bilo lože odpraviti presodke, katere imajo J zarad češke šole na Dunaji, in ščipala mi-
razkolniki do Rima, kajti pravoslavni dolže jnistra, da je dovolil to šolo. Lustkandel je
rišev, ako v kraji ni priproste ljudske šole, tudi na višji ali srednji (ljudski) prej do-vrše svoj čas za poučevanje. Na ravno tem stališči sem tudi glede vere, kdor vstanovi
nas katolike, da smo mi razkolniki, a pni J omenjal vsega, kar mu je ravno na misel
se drže stare prave vere.
prišlo in g. predsednik ga je moral opom-
Iz Pešte 6. marcija. Vladni list raz-J niti, da naj se drži predmeta, o kterem go-
šolo in pripomore k njeni vzdržavi, mora glasa okrožnico ministerstva znotranjih po-lvori. Lustkandel je odgovoril, da njegove
razprave zadevajo šolsko nadzorništvo, iu da naj mn predsednik vzame besedo, ako ne sme govoriti. Predsednik mu je med splošnjim smehom rekel, da se mu tega ni treba bati, pa je prav malo opravil s svojo blagodušnostjo, ker je Lustkandel tudi še potlej mahal okoli sebe, in dolgočasil zbornico, iz ktere so bili pobegnili celo njegovi prijatli popustivši ga samega.
Včeraj je pa tudi gornje-avstrijanski poslanec Wikkoff prijemal vlado, da hoče linškemu škofu nazaj dati grajščini Garsten in Gleink, ki mu ji je bila vzela vlada Gis-krova. Prav dobro sta ga pomlatila Lien-bacher in Pfliigel, ki je rekel, da jndje v zbornici ne napadajo višjega svojega rabi-nerja, protestantje ne višjega intendenta, ampak samo katoličan Vikhoft napada svojega škofa. To je tem grji, ker je Vikhoff že sivolas starec, ki naj bi mislil na smrt.
Jako ostre pušice tudi Čehi spuščajo na ministra Konrada. Predvčerajšnjem je govoril Adamek tako zbadljivo, da ga je predsednik posvaril, ker je rekel, da z zaničevanjem odbijajo besede, s kterimi je ministrski zastopnik pri neki pravdi zagovarjal preziranje čeških prebivalcev v Šleziji. — Danes je govoril o visokih šolah Kvičala, za njim pa dr. Vaša ti. kije naznanil, da bode sicer glasoval za budget, da naj se pa to ne smatra kot zaupnica za g. naučnega ministra. Zasolil jo je tudi ministru Pra-žaku, kteremu je očital, da v štirih letih za narod češki še nič ni storil. Zdaj govori Poljak Cerkavski za medicinsko visoko šolo v Levovu. Pri srednjih šolah sta Tonkli in Vitezič menjala za govore, pa upamo, da tudi Tonkli pride na vrsto, ker sta se dala vpisati tudi še Klun in dr. Vošnjak, ter pripomoreta vsaj dr. Tonkliju k besedi.
Šolske novele je šolski odsek rešil 5 .paragrafov. Pravijo, da bode te dni dovršil svojo nalogo in da pride šolska postava na vrsto že v torek še pred finančno postavo.
Iz Šenčurja pri Kranji, 7. sušca. Ker se je zdaj sklenila nabira udov družbe sv. Mohora za tekoče leto, sprejmi cenjeni »Slovenec" ta kratki dopis v svoje predale. Veliko se je že pisalo v slovenskih časnikih o družbi sv. Mohora in ugibalo, kaj je temu krivo, da se število udov zmanjšuje, mesto
umevno in razločno, k pristopu v tako koristno društvo. Ali je mar pomanjkanje denarjev temu vzrok ? To bi se že dalo nekoliko verjeti, ker veči del se vsaki še le zadnji teden vpiše, ki je že na spomlad, ko je na kmetih naj bolj trda za denar. Pa morebiti bode marsikateri rekel, vsaj se lahko vsaki popred, na pr. na jesen vpiše, ko knjige prejme. Ali, dragi moj, znano je, da rad vsak odklada, dokler more, posebno pa kmečki gospodar goldinar Škrat obrne, predno ga da iz rok. Tudi na jesen ima ubogi kmetovalec mnogo stroškov, zlasti zarad bližnje zime. Naj bolj priličen čas za nabiranje udov bi bil na kmetih o priložnosti vsakoletnega spraševanja za velikonočno spoved ; ker takrat pridejo iz cele fare vsi odraščeni farani skupaj, in pri tej priliki bi senajlaglje letuina pobirala za to koristno družbo. Posebno naj bi se priporočevala pa mladenčem. in dokletam. Ker mladina naj bi pridno či-tala lepe družbine knjige, v katerih se vedri um, in požlahtnujo srce. Koliko manj bi se nahajalo one neotesanosti in neolikanosti, iakoršna se žali Bog marsikje nahaja. *)
F. F., o....8t.
S Štajarskega. t Spričevala organistov. Čitalnice. Slov. šolska matica.)
Cerkvene predstojništva dele spričevala organistom, da teh na vsakem voglu mrgoli. Meni take spričevala nič kaj ne dopadajo, ker se ne dajo vsakokrat iz pravega namena, ampak bodisi zaradi učiteljev, bodisi da se organisti odpravijo. Kakor sem zadnjokrat'želel, naj bi nikakor vsili orglarjev ne priporočali in nikakor ne vsa-cega, tako bi naj tudi tukaj bilo; in kakor mora človek za zdravilno spričevalo od doktorja zdravilstva, tako si naj organisti iščejo spričeval le pri „Cerkvenem Glasbeniku" ali pri stolnih kapelnikih. Spričeval celo ni treba, ker organist sčasoma sam sebi veljavno spričevalo daje To pa nam je treba vediti, če bi radi v cerkvi navadne organiste ukoreninili .• „kdor ne dela na to, da postanejo gg. učitelji organisti, ta škoduje cerkvenemu cecil. petju ali pravi novi cerkveni glasbi, ker le gg. učitelji imajo šolsko mladež, pri-hodne cerkvene pevce pa cerkveni pevski naraščaj v svojih rokah."
Narodno društvo želi povsodi
kov ? koliko zaspanih ? Pravi zavedni se na
da bi se naraščalo. Skušnja nam kaže, dab j talnic. Lepa reč, pa za zdaj povsod ne-ima družba sv. Mohora mnogo vpljiva na izpeljiva. Koliko imamo zavednih narodnja-'priprosto ljudstvo, ker tako v velikem številu razširja svoje knjige. Ako le pogledamo samo zvezke slovenskih večernic, ki jih je izdala družba Mohorjeva, koliko nahajamo raznovrstnih domače in razumljivo pisanih sestavkov iz natoroznanstva, zgodovine, narodopisja, in drugih povest. In kako priljubljene so knjige prejšnih let, postavim: ,,Žalost in veselje1*, „Mati božja dobrega sveta11,
»Jurij Kozjak11, »Kristusovo življenje in smrt,"
,,Življenje svetnikov" itd. Take knjige gredo še sedaj zmirom od hiše do hiše po vaseh na posodbo, ker vsak jih rad z veseljem večkrat prebira. Posebno pa se nam je vsestransko vstreglo s slov. spisovnikom, ki nam je v vsaki zadevi pravi svetovalec.
Ali jako Čudno pa se nam dozdeva, ako pegledamo v imenik udov družbe sv. Mohora, da v nekaterih farah, ki štejejo 3000 do 4000 faranov, je komaj 30 do 40 vpisanih v družbo! Nehote se vprašamo, kaj je vendar krivo temu V Prečastita duhovščina in poverjeniki gotovo ne, kajti duhovščina se trudi in nabira, ter nagovarja ljudstvo v cerkvi in zunaj cerkve, uagovarja ljubeznjivo
Domače novice.
V Ljubljani 10. marcu.
(Predavanje v korist „Narodnil šoli.“) Preteklo nedeljo je govoril g. profesor Wies-thaler ob volkodlaku, ter je to basen mikavno in vsestransko razložil v govoru, ki je trajal poldrugo uro. — Navzoč je bil tudi c. kr. deželni predsednik in nad 60 poslušalcev, ki so pazljivo poslušali g. profesorja. Jutro bode govoril profesor Senekovič „0 uplivu gozdov na podnebje.11
[Hranilnica Ljubljanska) je V občnem zboru 8. t. m. privolila naslednje darove; ter dobi: 1) Ubožni zavod tukaj 2350 gld. 2) Odsek gospa za obleko šolskim otrokom v čitalnici 200 gld. 3) Varušnica malih otrok v Ljubljani za božično drevo 200 gld. 4) Ubožni učenci gimnazije v Ljubljani 200 gld. 5) V Kranji 50 gld.; 6i V Kočevji 100 gld.; 7) V Rudolfovem 100 gld.; 8) Na realki v Ljubljani 200 gld.; 9) Ubožni učenci na učiteljišči v Ljubljani 100 gld. 10) I mestna šola v Ljubljani 150 gld. 11) II mestna šola v Ljubljani 250 gld. 12) a) Narodna šola 200 gld., b) Schulpfennig 200 gld. 13) Nunska dekliška šola 200 gld. 14) Nunska dekliška šola v Loki 100 gld. 15) Evangeljska šola tukaj 350 gld. 16) Deška ljudska šola v Rudolfovem 100 gld. 17) Dekliška ljudska šola v Rudolfovem 50 gld.
18)	Podkovijska šola tukaj 100 gld. 19)
19)	Dekliška mestna šola tukaj 100 gld.
20)	Dekliško učiteljišče tukaj 100 gld. 21) Učenke na dekliški šoli v Kočevji 50 gld. 22) Učenci (kranjski) meščanske šole v Krškem 50 gld. 23) Učenci na Mahu (Ljubljanskem) 50 gld. 24) Obrtnijska pripravnica na linIImestni šoli a)50 gl. - = 100 gl. 25) Godbena šola filharmonične družbe 200 gld. 26; Filharmonična družba za piskalno šolo 600 gld. 27) Glasbena Matica 50 gld. 2S) Za vzdrževanje varušnice malih otrok 200 gld. 29) Bolniško podporno društvo tukaj 100 gld. 30 i Požarna straža tukaj 500 gld. 31) Elizabetina bolnica 200 gld. 32) (»zdravljenci zapustivši bolnišnice 200 gld. 33) Dijaki na vseučelišči v Gradci iz Kranjskega, 100 gld. 34) Blagajna ubogih delalcev in invalidov 100 gld. 35) Podporno društvo tiskarjev 50 gld. 36) Delalsko izobraževalno društvo 50 gld. 37) Gledališče tukaj za 1882/83 450 gld. 38) Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov 50 gld. 39) Vincen-
marsikaterem kraju na eni roki ne prešte- cijevemu društvu za hiralnico 200 gld. 40}
jejo, trije sicer faeiuut eollegium, pa ne čitalnice. Nebo se mora prije tudi sčistiti, ker zaspani ne verujejo, da bi lepo vreme imelo obstanek in računijo na stari prevrat usta-vaški. Kar je zdaj moč, so male bralne društva. Ako se naročujemo na naše dobre časopise; če sta dva v kraju, vsak na drugi list naročena in si liste menjavata, n. pr. duhoven pa učitelj: potem imamo male čitalnice. Za svobodnejše gibanje med Slavjani je še treba malo čakati in če Bog da, bo čas prišel.
Šolske slov. matice treba? Če moramo nasprotnika posnemati: le tako dolgo, ko ta ima enako društvo, potem pa nehati! Vse, kar je nenaravnega, ne obstane. Od vsake strani na učitelja upljivati, je nevarno ter ga moti. Vsem dostojno plačo, in potem dobre učitelje ne bo motilo darilo nikov.
*) Objavimo dopis že zarad dobrega namena, dasiravuo je takrat maogo zadržkov, za katere
Za deško opravo v
znabiti dopisovalec ne ve.
Za deško zavetišče 200 gld. 41) sirotišče 300 gld. 42> Za hišno deškem sirotišči 300 gld. 43) Za dekliško sirotišče 200 gld. 41) Vinccucijeva konferenca pri sv. Jakobu 100 gld. 45) Zdravniško društvo na Kranjskem kot dodatek k Loschner-jevi vstanovi 200 gld. 46) Kranjski deželni muzej za iskanje prazgodovinskih stvari 200 gld. 47) Čebelarsko društvo 50 gld. 48) Patriotična pomožna družba gospej v podporo vojakov onemoglih, njih sirot itd. 300 gld. 49) Patriotična deželna pomožna družba v podporo invalidov itd. 300 gld. 50) Tukajšuo posojilno in hranilno društvo donesek k založni 200 gld. 51) Strokovna šola za rezbarije v Kočevji 500 gld. 52) Kranjsko ribiško društvo 50 gld. 53) Družba gospej krščanske ljubezni v podporo revnim nasprot- družinam in za dekliško zavetišče 200 gld. 54 Predstojništvo mestne fare B. D. M 0. za cerkvene namene 300 gld. 55) Arhiv za domovinoznanstvo 50 gld. Vsega skupaj 13.590 gld.
Vred n.
(Iz pred porotne sodnije.) V torek po-poludne je bil pred sodbo krojač in kletar France Čenčur iz Planine. Ta je v noči od 7. na 8. decembra v pivarni „pri Tirolcu11 v Reki. kjer je bil dobro znan, zlezel pod postelj kletarja in potem ko so vsi zaspali, je plačilnemu kletarju Gabrielu Krel vzel, listnico, kjer je bilo 127 gld. in drobiža za 4 gld. 92 kr., eno srebrno uro in verižico, dalje še drugemu kletarju uro, verigo in več ključev. Pobegnil je, prijeli so ga v Šent-Petru in najdli vse pri njem razen 3 gld. — Čenčur je bil že enkrat zavolj tatvine obsojen pri c. kr. deželni sodniji v Trstu na 18 mescev, a sedaj so ga odsodili na 2 leti težke ječe in postil se bode vsaki mesec.
Razne reči.
— Gledišče narodne čitalnice Novomeške priredi 11. marca dve igri in sicer: „Županova Micika11 in „Srečno novo leto". Vstopnina za 1. prostor 30 kr.; za 2. prostor 25 in za 3. prostor 20 kr. Začetek ob l/„8. uri zvečer.
— S ponarejenimi bankovci je nekdo sleparil prav zvijačno po Krasu kakor piše ,,Edinost". Pokazal je kmetovalcem pravega ter jim rekel: Glejte, tega sem jaz naredil. Ko se kmetič čudi, da je tako natanjčno narejen: mu pokaže še zavitek bankovcev rekoč: Glejte, tii noter so ravno taki; koliko mi daste za-nje, ker jih lahko še takih naredim, kolikor hočem, vam jih dam lahko bolj po ceni. Prodal je slepar že več takih zavitkov po 10 in več goldinarjev. Ko zavitek odprejo najdejo gole papirčke noter, a slepar jo je že naglo drugam popihal ter ponavljal svojo sleparijo.
— (Pastyr duchovni) 5. zvezek obsega raznovrstno in zelo zanimivo tvarino. V prvem, homiletičnem delu so 5., 6. in 7. postni govor, osnove za četrto in peto postno in za cvetno nedeljo; dalje govori za Veliki petek, Veliko nedeljo in Velikonočni pondeljek. V vednostnem delu razpravlja dr. A. Lenz vprašanje: Ali in kako se sme trditi, da je telesna smrt nasproti človeški natori? E. Ričak konča svoja „vzgojevalna pisma11 s tem, da kliče h koncu spisa: Mi potrebujemo versko-nravnega vzgojevanja; šola toraj ne more biti brezverska. Času zelo primeren je spis: Kako se deluje na Angleškem proti pijančevanju, ker se pisatelj ozira tudi na naše žalostne razmere; temu sledijo poročila in vprašanja iz duhovnega pastirstva. — V kroniki cerkveni opominja se list r. biskupa budejoviškega Jana Vale-riana Jirsika, kterega ime — kakor pravi — v zgodovini cerkve češke in mile domovine naše nikdar ne izgine. Dalje omenja slavnosti petdesetletnice mašništva, ktero bo obhajal letošnje leto vzorni vrhovni vladika češki, kardinal Scluvarzenberg. Naj bolj bi < povišali to slavnost in naj prijetniši dar bi prinesli svojemu pastirju, ko bi jeli zbirati prostovoljne doneske, da se čim prej dovrši veličastna cerkev sv. Vida v Pragi. Tudi drugi listi pos. „Čech“ so to omenili in vže dohajajo od vseh strani darovi za lepi namen. — V literarnem pregledu pohvalno omenja vrednik govorov za praznike, ktere je spisal slovaški župnik Jos. Kompanek kot 2. zvezek; 1. obsega nedeljske govore. Duhovnikom, ki si nabavljajo govorov iz Slovanskih jezikov, hodi zbirka ta toplo priporočena.
—- Požar, gori! tako so klicali v Niz-
njim-Novgorodu 25. t. m. v gledališči — žepni tatovi med Šilerjevo žaloigro »Kabale in ljubezen. Strašnja gnječa nastane, nični pomagalo , da so igralci stopili na oder, ter klicali: „Ne gori11, ker pri ti priči zavpije zopet nekdo na galeriji: Spasite se, gori! Vrhu temu je še nekdo iz požarne straže začel po ljudeh škropiti, a ti so mislili, da res gori, in strah je bil tem večje.
— Ljudstvo je zadovoljno, le središče je vzrok kulturnega boja na Pruskem?! -- Župnik vEhrenfelden g. Ropertz je bil obsojen na 6 mescev zapora, ker je svojemu kapelami prepovedal obhajanje svetih skrivnost. Kapelan je tožil, prva sodba v Kolinu priznala je za nedolžnega župnika in dekana, a kapelan je dalje tožil, in v Diissel-dorfu je bil obsojen župnik na (i mescev zapora, ker si je prilastil cerkveno oblast, dasiravno ga vlada ni potrdila. — Šest mescev, to je, po pruskih postavah najvolj-nejša kazen za take pregrehe. — Gotovo so bili vsi sodniki prepričani, da je župnik prav ravnal, a postava je postava, in ljudstvo bode celih 6 mescev brez službe Božje, — D že sedaj so župnije, v katerih celo leto ni službe Božje, in ljudje pravijo, vse bi radi prestali, samo da bi imeli še enkrat službo Božjo. — A ker službe Božje ni, so pa krčme toliko bolj napolnjene, in v ponedeljkih ima vselej sodnija naj več tam opraviti, kjer ljudstvo nima službe božje. — Po njih sadu jih boste spoznali!
— Pate rn ion trg na Koroškem je bil v veliki nevarnosti pred požarom. Goreti je začela 1. t. m. zjutraj ob 8 lesena hiša na severozahodnem kraji trga. Močen veter je vlekel iz severozahoda in tako je nastala velika nevarnost za ves trg, ogorke je neslo čez ves trg. Vžgalo se je še nekaj hiš, vendar so obvarovali, da ogenj ni dalje segel in so pogorele le nekatere hiše, ki so se bile vnele.
Listnica opravništva.
Vredništvo „Vaterlaud:il' je dalo govor grof Ilelcredijev o šolski noveli posebej tiskati ter je tudi nam nekaj stotin iztisov v neplačilo razdeli-litev poslalo.
Priporočamo ga tedaj vsem , ki so nemščine zmožni ter se za šole zanimajo. Vsakemu ga damo radi, kdor se za nj oglasi, dokler kaj iztisov imamo
Tržne cene v Ljubljani.
9. marca.
Pšenica banaška hektoliter 9 gl. 30 kr.; domača 8 gl. 15 kr.; rež 5 gl. 90 kr.; ječmen 4 gl. 50 kr.; ajda 5 gl. 70 kr.; proso 5 gl. 50 kr. ; turšica 5 gl. 30 kr.; oves 4 gl. 90 kr.
Eksekuti vne dražbe.
12.	inarcija. Povzeta dražba grajščine Gross dorf iVelika vas). Ljubljana. 3. eks. dražba hiše Gustava Ilohn v Ljubljani; Ljubljana. 3. eks. drž. pos. J. nez Mohorčič iz Goč 205 gld. 97'/, kr. Vipava. 1. eks. drž. pos. Vincent Balantič iz Krtine 1!)2 gl. Brdo.
13.	marcija, 1. eks. dtž. France Čepek 2310 gl. Postojna 3. eks. drž. Luka Urh iz Grahovega 32 Logatec. 3. eks drž posest. Neža Vouko iz Ratež 905 gl, Rudolfovo, 1, eks. drž. pos. Mihael Andlovič iz Podrage 197 gl. 82 kr. Vipava. 3 eks. drž. pos Martin Turk iz Šent-Helene. 1578 gl. Trebno.
14 marcija. 1. eks. drž. pos Anton Zupančič iz Rebra 615 gld. Ljubljana. 3. eks. drž. pos. Janez Kodrič iz Brezovice. Kostanjevica.
Umrli so:
7.	marca. Bernard Šerik, delavec 63 let Flo-rij, ulice; naduha.
8.	marca Maks Osredkar, 5 mescev, božjast. Martin Mečič, gostač 60 let, tuberkuloza.
V bolnišnici:
5.	marca. Katarina Plesin, dekla 18 let. na Poljanah koze. Marija Križaj, gostija 65 let, vodenica. Marjana Laufer, gostja 80 let starost.
6.	marcija Marija Bizjak, gostija 71 let, sta* ro*t Rudolf Okorn 16. let. tifus.
Zahvalil.
Podpiralni zalogi slovanskih vseučilišč* nikov v Gradci blagovolili so v tekočem letu darovati: a) v gotovini: Gospa Nina Friih-licli pl. Felden v Gradci in gospod dr Gvi-don Srebre, odvetnik v Brežicah po 10 gld.: gosp. Jože Gregl, zobolečnik v Gradci, gosp. dr. Benjamin Ipavic., zdravnik v Gradci in gosp. dr. Jože Vošnjak, državni poslanec na Dunaji po 5 gld.; gosp. Verbovšek. uradnik v Gradci 2 gld. in gospod Fran Bradeška, gimnazijski vodja v Gradci 1 gld.; b) gosp.
.] osip Gorjup, znani slovanski rodoljub v Trstu, jedno državno obligacijo za 1000 (reci: tisoč) gld. a. v. — Vsem preblagim darova-teljem. posebno blagorodnemu gospodu Josipu Gorjupu, ki je s svojim velikodušnim darom stanje omenjenega zavoda za mnogo, mnogo zboljšal ter si s tem živ spomenik svoje radodarnosti in milosrčnosti postavil *).-izrekajo podpisani v imenu opravilnega odbora podpiralne zaloge tukajšnjih slovanskih vseučeliščnikov, in v imenu vseh onih, ki iz tega zavoda dobrote vživajo, najiskrenejšo-zahvalo. Bog povrni 1
V Gradci 6. dne meseca marcija 1883, Prof. dr. Gregor Krek s. r.
t. č. predsednik.
Gimn. učitelj Josip Lendovšek s. r.
t. č. blagajnik,
Viktor Bežek, stud. phil. s. r.,
t. č. odbornik.
*) Posnemanja vredno. Vivat secjuens!
Neueste Naclirichten
aus dem
Gebiete des Gartenbanes, der Obstbaum« zucht, Landwirthschift, Jagd nnd Fischerui
se glasi naslov lista , ki izhaja redno vsaki tedefr enkrat v Passau-vi pri vredniku in založniku g, Albertu Fiirstu. Velja za celo leto 5 mark po 59 kr., za pol leta 2 'j„_ m.)
Lahko se dobiva po pošti, ali pa po katol.-bukvarni. Za nameček dobi vsak naročnik lep zavitek raznih, novih semen.
Vereinigte Frauendorfer Blatter
donašajo enako berilo o vrtnarstvu, sadjereji in drugih kmetijskih rečeh.
Listr velja po pošti in bukvarnab 4 gld. za celo leto, za pol teta 2 gld.
Tudi za ta list se daje naročnikom lep zavitek novih semen, ali za vrt, ali po oknih, kakor si kdo izvoli.
Gartenbnch fiir Millionen
izdalo je tudi Vereins Centrale (Frauendorfer) za-
vrtnarje in prijatelje cvetlic ter velja i M. 10 Pfg- __________________________(2)
Misale Romanum
emu Proprio (lioec. Labacensis
imamo v zalogi razno vezane in sicerr-
a)	Z zlato obrezo v rudeiem, plitvem ali zelenem šagren-usnji po 25 do 27 gl.
b)	S posrebrnjenimi ali pozlačenimi okovi in zaklepi ter bolj ali manj ozaljšanem vezanji na izber po 35 do 45 gl.
c)	V izborno lepem vezanji po 70 do 80 gl. Tudi za druge škofije preskrbujemo vve-
zane ..Propria dioecesana“ zmisali enake oblike in enakega tiska, le prosimo 14 dni odloga, da zamoremo zahtevano vezanje preskrbeti.
Kntol. bukvama.