Št. 81.
'v~GR«dnK"' T. avguSlsoo.
Tečaj XXX.
Izhaja trikrat o* teden *¦ 4 ost In lzdanjih, in sioer: vsak torek, 9 .rtek in sohoto, ssjutranje Is-danje opoldne, režemo izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane s uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poSM pre-jemana ali v Gorfcn na dom pošiljana: Vse leto    ...."... 18 K 20 h, ali gld. 6-60
pol leta . .•: . ... ^-fli^eo:^«. ^^MQ,„.
četrt leta  . t.....3 , 40 , % ; ,    i'%
Posamične Številke stanejo 10 vin, Naročnin./ sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GabrSček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oct 9. do 12. ure. Na naročil« brez dopoalane naročnine se ne oziramo,
-   »PRIMOREC« izhajaTf&odvisnorod «Boce» vsak petek in stane vse lato 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«Soča» in « Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; —• v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu delta Canerma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
[Večerno izdanje).
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici Si 7 r Goric! v t. aadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8, do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo, se nahaja v Gosposki ulici fit 9.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništva.          '
Naročnina, reklamacije in droge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se .pošiljajo le upravnlStvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništva ne
upravništvo.                   ---------
Oglasi In poslanic«
se računiio po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat
, 7 kr., 3-krat 6 kr, vsaka vrata. Večkrat po pogodbi. —
Večje črke po prostoru.
,       Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica.
„tforiSka TIskarna*4 A. GabrSček tiska in zalaga razen cSoče* in .Primorca« Se -Slovansko kuji&nlco", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «81ov. knjižnici* bo račnnijo po 30 kr. pBtiitasnoa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
«Gor. Tiskarna* A. Gabrsčck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal,
if                                                            h   j.....
„Užnjivemii Kljukcu"
resna beseda.
.Primorski List" od f, t. m, je milo zajsvkal zastran naših — »Tutti frutti*, tako v srce segajoče, da bi se nam zares smislil, ko bi hinavec ne bil znan kot »Lažnjivi kljukec". — Po nauku semeniških razsajačev
bi mi...... ,t«kih škandalfikov  po vesti ne
smeli odkrivati drugemu npgo predstojniku, v tem slučaju Nj. eminenci kardinalu, kateri bo vse potrebno poskrbel, da" se pohujšanje zatrč*. Dalj« pa piše:
,Res je, pohujlanje mora biti! Vsaki stan — tudi najsvetejši — ima svoje pohuj-šljivce. Sv, katoliška cerkev je ustanovila 4 kvaterne tedne v letu, v katerih naj verno ljudstvo goreče prosi in moli Boga, da mu polije dobrih in vestnih duhovnikov.
Ni nala dolžnost, da bi preiskovali, koliko je resnice na škandalčkih, katere spi-s»|ejo gg. okoli »Soče* — imamo predstojnike, kateri z« to skrbe. Recimo, da bi bilo kaj res, kar piiejo sotrudniki »Soče*, bila bi njih dolžnost, ovaditi take stvari pri predstojnikih.
Priznati morate, gg. okoli .Soče", da se » Primorski List* b c r i z m o r a l n i m i sredstvi. Takih sredstev, kakorlnih se poslužujete vi,..bi mi imeli na tisoče in tisoče, pa se jih kot katoličani ne moremo posluževati.
Dasi je pa orožje, s katerim se vi borite proti nam vse drugačno, kakor naše, ne mislite, da se vas bojimo. Nepoštenje mora pasti! Zato kličemo goriškim rojakom somišljenikom, naj se s podvojenimi močmi pripravijo na boj! Duhovniki, učitelji in drugi razumniki, katerim je blagor ljudstva pri srcu, prizadevajmo si, da se zdivjan o-s t-n a rod ni h n a p r e d n j a ko v zatre. Na delo, ker je moralnost nedolžnega slovenskega ljudstva v nevarnosti !*
%* Kako  nedolžen je  nakrat ta .Lažnjivi Kljukec".   Moramo   mu   posvežiti    oslabeli spomin!
Pomladni mraz.
Novela Svetozara Hurbana Vajnikep.
Ali se ,L. K." ne spominja več, kako infamno je .Gorica* lagala o dveh prhkih nase stranke? Spravljala je delikatne odno-§iije, ki so sami na sebi povsem korektni, v taki obliki na dan, da je moral čitatelj najgrše mislili. To, kar je »Gor." zagrešila, je najin-faronejie, kar smo kdaj čitali, kajti napadenec se niti braniti ne sme radi povsem nedolžnih oseb. Kako se je obnašal »LažnjiviKljukec"? Ali ni opravičeval take pisave, ali ni tudi sam še v zadnjem času namigaval in nalol-ceval tako infamno, da je zaslužil v odgovor edino palico po posvečeni grbi?! — AH ni bil »Lažnjivi Klukec" tisti, ki je posegal v najdeljkntniše zasebne razmere ? Ali niso njegovi pristaši tisti, ki vtikajo svoj nos v vse tajnosti, vsa hočejo vedeti, povsod imeti vmes svojo odločujočo roko ? Nič jim ni sveta ne mir vesti, ne mir rodbinski in ne večno izveličanje, pač pa jim roji le neomejeno gospodarstvo pred očmi. »L. K.* je pristno zrcalo takega življenja! •— Zdaj pa prihaja na dan s smelo trditvijo, da se bori le t moralnimi sredstvi!
»Prim. List* pravi, da bi o nas po-svetnjakih mogli povedati na tisoče in tisoče podobnih rečij, kakoršne opisujejo »Tutti frutti*, pa kot katoličani ne morejo... Mi radi priznavamo, da smo i mi posvet njuki grelni ljudje, kakor so bili od prvega človeka naprej! Ali zato sle pa vi duhovniki tukaj, d a s tre ž e t e n a S i m d u š-n i m potrebam, kedar nam to veleva vest....; ako nočemo, vas pa ni potreba, ker nikdo ni prisiljen, hlepeti po nebesih, zlasti pa uničuje to hrepenenje — vaše življenje, vaši zgledi siso prav nič vspodbuje valni, dasi lahko mi to z vso pravico od vas zahtevamo. Med nami iti vami je v tem oziru velika razlika, ljubčki okoli »P. L.* I Res je tudi, da pri spovedi veliko izveste, toda prav .vi...okoli. »Lažnjivega Kljakca* ste vsem naprednjakom v grozno strašilo, da se vas morajo bati in izogibati povsod, torej tudi pri spoved niči! Ako jih bo vedno manj, ki vam bodo praznili svoj meh, boste krivi sami! Brez takih duhovnikov, kakor ste vi, pride vsakdo prej v nebesa, ker vi ste le za zdratbo, za jezo, za — greh! — Sicer pa le poskušajte! Vemo dobro, kako si v družbah
Ornošinski je nestrpljivo pričakoval vlaka. Z lastnimi rokami je posadil ženo v voz prvega razreda ter se pomiril, spravivši v red prtljago. Ko je vlak bddral, se je globoko oddahnil, kakor prebudivši se iz težkega snu..
V D. se je Marica res popravila. Toda čudno 1 Mati je pričakovala, kako bo točila solze" radosti, kako jo objemala in poskakovala, ko se povrne. Toda tega ni bilo. Marica jo je sicer objela okrog vratu, poljubovala ji lice, o5i, usta. Potem pa se je vzravnala in utihnila.
=»Ej, kako zala si U se je radovala mati. Gospa učiteljica, pozvana na ta rodbinski praznik, je stala od daleč ter se zadovoljno in veselo smejala. Iz srca je privoščila mladi ženi to srečo.
»A vas, gospod zet, skoro nisem opazila«, je rekla zetu; »oj, jaz neum-mea ! Odpustite materi t To vam je kaj čudno bitje... Blagovolite odložiti in sesti!« Na to je zopet jela poijubovat\ svojo hčer. Hči ji ni povračevala poljubov. Lice ji je obledelo in oči so dobile nekak zlokobni lesk.
pripovedujete tudi reči, o katerih navadno mislimo, da so neskončno tajne, toda le začnite s tistimi »tisoči in tisoči*, potem boste videli, kako. vas ljudstvo s palicami izžene iz svojih svetišč, v katerih po nevrednem gospodarite ter imate svet in Boga za norca t Kar mi pišemo, odgovarja resnici! Napačno informacijo, ki je mogoča, radi popravimo. — Odklanjamo pa modri nauk »L. K.*, da bi morali mi take reči ovaditi pri predstojnikih, oziroma edino kardinalu. Mi nimamo s kardinalom nikake dotike in je ne iščemo, ker je to previsok gospod.,.,! Mi čutimo sami dolžnost, gibati zlo, ki se utihotapljn v našo deželo, a o v a-d u h i nočemo biti! En sam krat smo našteli kardinalu dolg »Sundenregister* o gorečem pristašu »L. K/, a se nanj ni prav nič oziral.. Vemo tudi iz dolgoletne skušnje, da se ljudstvo veliko pritožuje, našteva grozovita fakta, a — v škofiji se za to ne zmenijo, narobe: potem je šele prav utrjeno stališče dotiftnikovo. - Eden naših prvokov se je tudi obrnil do kardinala s pravo za* tožbo, ali visoki gospod se ni blagovolil toliko ponižati, da bi bil le z mezincem ganil, kakor bi bila njegova — dolžnost. Od tedaj se do tega gospoda ne obračamo več zasebno, tako neumni nismo l Mi se lahko javno burimo proti črni korupciji, kajti od te in ne od naše strani je v - »nevarnosti moralnost nedolžnega slovenskega ljudstva". Ne naš boj proti pohujšljivcem, proti zapeljiv-cem naroda, marveč dokazana dejstva od strani pristašev »L. K.* so nevarna — narodovi sreči. Zato se bomo borili proti njim toliko Časa, dokler ne izščistimo augijevega hleva.
DOPISI.
V Gorici, dne 5. avgusta 1900. (Tu 11 i frutti). — Ženico »Prim. L," bodejo v oči članki, katere prinašajo naši »Tutti frutti*. Pravi, da so nemoralni. Ha, ha! Kdo bi se ne smejal! Nemoralni zato, ker prinašajo to, kar gospodje nunci v istim po farovžih uganjajo. Jaz mislim, da tiči nemorala povsod drugod, in da »Tutti frutti" imajo !e nalogo maziljene grešnike malo  ostrašiti, da preveč
debelih ne uganjajo. Naj jonjajo različni Skandalčki po farovžih in »Tutti frutti1 bodo molčali kakor grob. — Da pa gospodom povemo nekaj res nemoralnega, n»j čitajo sledečo zgodbico. Znani nunepravdar, kateri je rekel: »Kaj mi hočejo vzeti, saj nimam nič", je bil nekdaj v Št. Petru jako zidane volje. Pel je in še več pil in razsajal kakor kakšen pijan mežnar. V družbi pa je bilo tudi neko lepo »Adamovo rebro" in na to žensko so se vedno vpirale poželjive oči g. nunca. Vrtel se je okoli nje kakor Izraelci okolu zlatega teleta. Ali njegove prošnje niso bile uslišane in žena je razžaljena odšla. Grozdje je bilo kislo, kaj ne gospod v črni suknji P i
Ali najlepše še pride. Ko je žena odšla in so se nuncu vsi smejali, je ta rekel: »Prekleta baba, kaj je mislila, da jo hočem.,...
Ker je to najbrže »morala*, nam g, nunci golovo ne bodo zamerili, ako jo vluk-nemo v »Tutti frutti*, sajnamjooznanjujajo in podajajo gg, nunci sami I Je pač »morala* na katoliški podlagi!
U Prage, 3. avgusta 1900. (0 položaju. — Obletnica Ilavličkove smrti, — Umor kralja Humtortn. — Razno), Krasno sliko poljskega kluba je podal staročeški časopis »Budivoj*, ki je glasilo dr. Zatke. Priobčuje razgovor z odličnim poljskim poslancem o posl. — Javorskem, o znanem vodilnem duhu desnice, ki je postal vsled agitovanja za ureditev vladine večine s pomočjo nemških strank proti Čehom pri teh prav zelo nepriljubljen. Karakterističen je ta-le del razgovora : „Če premislite, je dejal poljski poslanec, da se je Javorski cesarju v začetku junija zavezal, da s svojim vplivom naredi parlament delavnim, potem razumete njegov gnjev proti Čehom, ko so mu ti s svojo obstrukcijo prekrižali račune in tako znižali njegov vpliv na zgoraj. Zatorej se tudi ni čuditi, da je skušal desnico, v kateri so bili Čehi, zrušiti in jo s pomočjo nemških strank sestaviti ter se z njo pobahati pred cesarjem.... Takrat Javorskemu ni šlo za nič drugega kot obvarovati samega sebe na zgoraj. Javorski dobiva vsako leto od. cesarja častni denarni dar, katerega mu cesar daja iz svojih novcev", T* govori dosti jasno, kako je in kaj. Ni treba komentarja. Češki časopisi vzemajo to
* Ne   mati...   dovolj !   Oh,  gospa učiteljica!«   S   temi  besedami pozdravi Marica svojo prijateljico;  Mesk v očeh ! je zginil in« lice zarudelo. -Kako me ve- ( seli, oj, kako veseli.  Pojdite, pojdite !« In vlekla jo je v svojo spalnico.
VIII.
O Čem sta govorili prijateljici, — nam ni znano. Le toliko sta opazila mati in zet, da jo Marica prišla k čaju mirna, tiha, gospa učiteljica pa objokana, raztresena in nekako zbegana, urno-Šinski se jo takoj domislil, da je bila med njima spoved, ki ima to lastnost, da olajšuje vest spovedajočega se, na dušo spovednika pa naklada breme. To je sploh prelivanje čutil iz jedne duše v drugo, in če se gorje in tuga ne izljjete popolnoma, se vsaj nekoliko izgubi od njune teže, vsaj za nekaj časa.
Po čaju je Marica prosila mater in zeta, da smo gospo učiteljico nekoliko pospremiti.
»Pojdimo vsi«, reče Crnošinski.
»Ah, ne, ne«, odvrne urno Marica, •Čemu bi se trudila ? Saj bo to trajalo le par minut Imamo tako krasen večer... *
In resnica, bil je jeden od onih krasnih pomladnih večerov, kateri vsi-kdar počasi minevajo, kakor bi tudi njim bilo žal, posloviti se od dolin in gričev. Jasni so kakor bi bilo solnce pozabilo nekaj svojih žarkov, ko se jo skrilo za gore. Prijateljici sta šli, držeči se za roki. Za mestom ovije Marica roko gospej učiteljici okrog pasti in tako
sta šli tesno druga pri drugi, Marica skloni glavo k njenemu ušesu.
»veste li, da sem se pregrešila?« ji pravi šepetaje ; »nikdar, niti v največji tugi nisem pomislila na vas. Ne vem, kako se je moglo to zgoditi, toda popolnoma ste mi prešli iz spomina.«
Naokrog poleg ceste so cvetele črešnie; da, tu pa tam se je že kazal zelenkast njihov sad. Bilo je hladno. Nebo je bilo jasno, brez najmanjšega oblačka ; nežen severni vetrič je šumel in jima pihljal v lice.
»Kako bi tudi mogli misliti sredi širokega sveta na revno učiteljico ?« ji odvrne prijateljica, zavijajo se v svoj sivkast ogrtač.
Marica nakrat obstane. »Oh, kako zopern mi je ta široki svet! Sama temnica, ječa!« Zobje ji jamejo klepetati. »Nil, niti vi me ne razumete! Nočete verjeti! Nisem li mar vam še povedala vsega ? Nisem li vam odkrila svoje duše ? Vi me izdaste!«    ,
»Oh, nikdar, dušica, nikdar!... Ce mi dovolite, pridem jutri k vam. Otroci mi res ne dajo miru, toda vsekako pridem. Nu, po tej stezici pojdem; vi pa se vrnite.«
»Ne, še nekoliko... tjekaj k gozdiču, kamor sem zahajala s postrež nico... potem se vrnem.«
»Inu, dosti je«, reče učiteljica, ko sta po zložnem rebru dospeli k gozdu, ki je ravnokar jel zeleneti. Nežno, mladp, zažoltelo njegovo zelenje je bilo sveže in prijetno. Listje na drevju -se še ni razvilo, ker je Ša le ravnokar prišlo iz
popkov. Zdelo se je, da trepeta od hladnega večernega vetra.
»Z Bogom!« reče Marica, polju-bivši učiteljico v čelo, na katerem so se že kazale prve vraske. »Z Bogom ! Jutri vam povem še mnogo, mnogo. Samo, če se ne boste jezili?" Vidim grozne slike, strašne prikazni; one me proganjajo. Gutim v sebi stud, da se sama sebi gnusim in se bojim, da se tudi vam gnusim! Nisem več poprejšnja vaša Marica!«
»No, za to pa ste bogata in krasna gospa! Kaj si vse domišljujete ?«
»Krasna, bogata gospa !« vzklikne Marica... Njen krik je odmeval po tihem, praznem polju, pak dvignil se v mlado-zeleno goro in tukaj, se je zdelo, je zatrepetalo od njega mlado listje to-polek in brez. Nad breze se je razpenjal ogromen hrast, Še popolnoma pogreznen v zimsko spanje. Nič zelenega še ni bilo na njem.
Nil, čas je že! Mene čakajo otroci in moi, vas pa tudi že čaka soprog!« S temi besedami poda učiteljica Marici svojo trdo roko. Poslovita se.
Marica je videla, kako je učiteljica zginila za drevjem. S početka je šla nazaj po stezi; ko je videla, da je bila učiteljica že daleč v gozdu, dvigne kviško svojo suknjico ter jame teči po gozdu, na levo od steze. Tekla je naravnost v hosto. Nežni lističi so jo oplazovali po obrazu, ki ji je bil ves v ognju. Veje so ji strgale z ramen ogrtač, ki ga ji je dala s seboj skrbna mati. Ona ni opazila tega.  Dospela je  na planjavo,
novost .trpko sicer, ali radi na znanje; omogočila jim je, da so "spoznali: kakšna je politika poljskega kluba....
Kako so jo pa na znanje vsprejeli voditelji češke obstrukcije, dr. KaizI, Kramaf in Stranskv, se še ne ve. Najbrže je jim ni neznana.... Čudna so pota avstrijske politike. Drug dragega varajo. Neodkritosrčnost vlada... In posledice? Kdor pozna politiko poslednjih Časov, ve za nje.
»Budivoj" misli, da bi bilo dobro, če se skliče shod vseh slovanskih poslancev. Vprašanje je, če bi ta kaj pomagal. Saj so gospodje na Dunaju tako skoro vedno skupaj.... Seveda se ne menijo o politiki, temveč o nečem drugem. No na vsak način bi bilo treba, da se cela politika spremeni, da zapusti dosedanjo diplomatsko cincanje ter da krene na pot prave ljudske politike!
V nedeljo 29. julija sta se vršila dva tabora na Češkem. Jeden v Porisanih, drugi v Horicih. Prisotnikov je bilo že zelo, zelo manj kot pa na Muški gori. Na tabor v Po-Jičatiih so že vse stranke poslale boljše govornike in odličnejše svoje pristaše. Za nila-docehe je prišel dr. Fort, za staročehe dr. Bastvf, za državno pravne radikalce dr. Baksa, za radikalne naprednjake g. Hubka itd. Govorilo se je o vsem mogočem. Marsikak zaključek in izrek je prav smešen. Baksa je dejal, da o češkem vprašanju ni ba§ treba odločevati na Dunaju, -— saj imamo Pariš, Moskvo, Petrograd.... Klofač je pripovedal, da • ima že 1100 adres rezervnih podčastnikov ter da se pojde sedaj z agitacijo tja, kjer se še do sedaj ni bilo itd. itd. Mej govorniki sta se pa po duhovitosti svoji odlikovala dr. Baslvfr in Hubka. Bastvf je povdarjal gospodarsko stran ter jo povdarjal kot jedini vspeh napredka. »Bodočnost v Avstriji", je dejal, »bode tistega, kdor more najdalje čakali*. Na taboru v Hofičih so govorili posl. Junda, Sedlak, Sobotka, Hruby, Kraschrl, dr. H. Križ in Simonides. Vsi so protestovali proti Koerberovim načrtom jezikovnih naredb.
Havliček je jeden onih mož, ki so prebudili češki narod k delu, k zavesti, k boljšemu življenju. Bil je izboren žurnalist, fin politik in ženijalen naravnost boriteij za prava svojega naroda. Vitez Schmerling, c. kr. avstrijski minister justice je 1.1850. dejal o Havličku: Es bleibt unbestreitbar, der Havliček ist der taientvollste und genialste Redacteur in Oesterreich, und man muss bedaUern, dass er sich mit der Regierung nicht vereinbaren will. (Ni dvoma, da je H. najbolj nadarjen in najženjalnejši urednik v Avstriji, mora se-le obžalovati, da noče biti z vlado). Umrl je 29. julija 1851. Češki narod slavi vsako leto njegovo obletnico smrti na dostojen način. Prirejajo se predavanja o Havličku, pišejo članki o njem, izdajajo njegova dela. Ni čuda! Poleg Husa in Palackega je vendar bil Havliček, kateremu se imajo toliko in toliko zahvaliti! Haviičkove ideje, misli imajo še vedno isto vrednost. Misli njegove p narodnosti, o veri,
o patrijotizmu, o radikaiizmu itd. so še vedno moderne in napredne. Čitatelji .Soče* so se o tem že iz prevoda njegovega spisa .Občina* o tem brez dvombe prepričali. Dalje Slovenci poznamo Haviičkove »Kutnogorske epistole*, katere je objavljal ,Si. Narod«. Kdor jih je fiital, mora reči, da so velike vrednosti i za sedanje čase. Pomena Havlič-kovega ne morem boljše označiti kakor če rečem: Havličkovo telo so položili res pred polstoletjem v grob, ali duh Havličkov je ostal v narodu češkem. Ni prestal biti jeden najvažnejših faktorjev pri narodnem delu češkem, in prestal biti voditelj tega. Češko ljudstvo se čirndalje bolj in bolj zaveda, da so smeri, po Havličku naznačene, najboljše. Hodi po njih, ravna se po Havličku....
Založnik I. Laichter izdaja Politiške spise Haviičkove. Dosedaj jih je izšlo že 9 zvezkov. Ureja jih dr. Zdenek V. Tobolka. Kdor zna češki in kdor se hoče poučili o Havličku, preskrbi si jih. Masarvk je napisal o Havličku celo knjigo razmišljanj. Češki realisti se smatrajo pa /.a naslednike Havlič-kovega učenja.
Umor kralja Humberta je zopet dobrodošla kost v dobi kislih kumar. Obžalovati je sicer čin napadovalca Brescija, ali to vsemu pripisovati, kakor to delajo krvoločni časopisi dunajski in praški, tega vendar ne! Italifaje nesrečna zemlja. Toliko korupcije, toliko bede in glada, toliko soka ni v nobeni drugi državi. Nobeno dejstvo se ne sme obsoditi kot samo dejstvo, samo kot čin, ne, ampak treba je to dejstvo, ta čin premotriti od vseh stranij. Ne ugaja mi, ko časopisi kar na slepo vsled tega dejstva udarjajo po vseh anarhistih kot po tolpi, ki ni za nič, ki je izvržek in izmeček človeštva. Vem sicer in sem prepričan, da je Bresci svobodnemu gibanju za boljše življenje s svojim činom samo škodil, kajti posledica takih dejanj kot je Brescijevo, je obično povečana persekucija svobodne misli. Moncki atentat se smatra le kot anar-histiški zločin, ali ni le to, temveč je stroga obdolžitev italijanske vlade in vladajočega sistema v Italiji. (??! Ured.)
Klerikalizem v Avslro-Ogerski se širi in širi. Uradni diecezni časopis v Zagrebu poroča, da so jezuiti v Zagrebu dobili dovoljenje ustanoviti, tam gimnazijo, za katero imajo že 200.000 gld. kapitala. Poleg gimnazije ustanove baje tudi internat za vseučiliščne dijake. Zagrebška kolonija bo dobila — španske jezuite. Vendar le nekak »napredek*. Če drugega ne dobimo, dobimo vsaj jezuite..... Katoliški »napredek*. Italijanska buržoazija v Avstriji ima dve logiki. Jedno uporablja tam, kjer je v večini, jedno tam, kjer je v manjšini. Na Tirolskem je za jednakopravnost na-rodovno, v Istriji proti nji. Dr. Conci je pred svojimi volilci v nedeljo, dne 29. m. m., v Taju na volilnem shodu dejal, da se poslanci z italijanskega dela Tirolske morejo v drž. zboru pripojiti le onim parlamentarnim strankam, ki so za narodno jednakopravnost. Z ozirom na tirolski deželni zbor je pa dolžnost Italijanov,   ne   bodo   It   njihove autonomne
katero je predirjala kakor srna, kojo proganjajo z lajanjem lovski psi. Na planjavi je bilo mokro in močvirno; Marici so se vdirale noge do gleženj v mehko zemljo. Padla je, roke so se ji zarile v mehko, vlažno travo. Toda dvignila se je zopet ter zdirjala navkreber. »Kam hitim?« je vprašala sama sebe, toda odgovora ni bilo; pač pa je bila čudna, nerazumljiva želja : bežati. Bežala je pred samo seboj, toda zbe-žati ni mogla. Bežala je pred svojimi mislimi, telesno gibanje je razganjalo one prikazni, ki so se ji kopičile v glavi. Njene krasne prsi so se dvigale, kakor dva morska valčka. Njena obleka se je zacepila ob trnje... ona se je ozrla s strašnim pogledom, z onim groznim bleskom v očeh, ki se je tako cesto pojavljal v njih. Odtrgala se je, pustivši na trnju kosce obleke. »To nisi ti, pošast, nisi, to je trn, priprosti trn! Haha !
Pred njo se je prikazal goli grič, ki pa se je že zavijal v pomladni večerni mrak. Nad njeno glavo se je vspe-njai ogromni hrast, suh, brez sočnatega zelenja, široko razprostirajoč svoje veje. Mogočno je dvigal k nebu svoje črne roke, kakor bi se grozil nižjemu, z zelenjem in svežostjo bahajočemu se drevju. Marica je bila vsa mokra od znoja; moči so jo zapuščale, pod brastom je pokleknila na eno, pote » na obe koleni, na to padla na roke. Hotela se je dvigniti. Zopet jo je nekaj* podilo dalje, dalje v goro, v pustinjo.
Toda moči so ji opešale '. Z velikim trudom je vstala... Sedaj pa jo je prevzela, nekaka sladkost, kateri se ni mogla prptiviti. Njene prsi se puhtele z vsakim dihom opojno vonjavo. Po tre-
[je vsprejete, da vstopijo v obstrukcijo. Tako Italijani na Tirolskem. Italijani na Goriškem in pa v Istri nočejo niti slišati o kaki narodni iednakopravnosti. V isterskem deželnem zboru, v goriškem, v tržaškem pa so, ev. hočejo biti absolutni gospodarji. Slovansko manjšino zatirajo kolikor ie morejo. Krasna načela to! Kjer jim koristi, so za jednakopravnost, drugi so pa njeni največji grobo-kopi I No, avstrijska  vlada jih pa Se ščiti in
varuje. Njim na voljo pa prezira in......:..
—¦ nas Slovence.
Dnače in razne urice.
Porok«. — Včeraj v jutro se je poročil v cerkvi sv. Antona g. Anton Puuelj, brivec na Travniku, z g.čno Haveljevo. Čestitamo!                                       '
Izvrševal ni odbor narodno-napredne stranke je imel v četrtek nad dvourno sejo. v kateri so prišla v razgovor razna vprašanja. Tudi o 400-letnici je bilo govora. Odobrilo se je stališče, na katero se je že postavila .Soča". — Enako se je odobrilo v polnem obsegu .Sočino* stališče glede užitni ti.
Kako se tolažijo. — BNarodno-napredne stranke ni; Ie par kričačev ro?ovoli, pa ne bodo več dolgo!" Tako se tolažijo pri »Norici*. Njen katoliški mož »Lažnjivi Klju-kec" pa je dejal zadnjič: »Po tej poti naprej, kmalu boste pokopani !* — »Soča* ne šteje niti 300 naročnikovi" zatrjujejo klerikalci na vso sapo in so o resnici tako prepričani, kakor oni, ki trdč: »Gabršček je imel prej v tiskarni najmanj 15 delavcev, zdaj ima le še tri!" — Mangiando vien appetito, kaj ne?! Le tolažite se, bruninc dušice, saj edino ?e v tolažbi in v »udanosti v božjo voljo* dobite toliko moči, da ne obupate! Zunanjemu svetu pa le bahajte se dalje z — lažjo!
E. Klavžarsi noče prislužiti 1000 kro-nic, dasi bi bil ta »zaslužek" najlepši v dosedanjem rokodelstvu. Svojo drzno trditev o »goriški kukavici v bovškem gnezdu*, o poduku iz narodno napredne stranke itd. ne more podpreti z nijednim dokazom, pač pa v svoji brezmejni smelosti dalje klobasari, kar se mu le pozdeva, kar bi on rad malce posumničit in pozabavljal po »Goričanski* navadi. —- Kako in zakaj je dopis iz Bovca tak in ne drugačen, tega mi sami ne vemo, ker si z g. dopisnikom nismo v tej reči nič dopisovali. (Prosimo ga tu, naj nam pojasni!) , Nespodbitno dejstvo pa je, da iz narodno-napredne stranke, niti iz našega uredništva ni šel na deželo nikak poduk, nikak ? dopis, ne take ne podobne vsebine. In dejstvo je, da Klavžar še dalje svojo i m p er line nt no laž vzdržuje, dasi bi si ženim samim dokazom prislužil 1000 kron in bi nas po vrhu še pobil, kar bi gotovo tako rad storil, da bi še sam po vrhu doložii 1000 kron, ako bi jih imet. — Kaj zasluži tako postopanje deželnega asistentka, ali kar že je ?! Škandalozne razmere, da smo deželani, da cela velika stranka izpostavljeni vsak hip impertinencam docela neznatnega deželnega uradnička, ki pa ima na vrvici celo deželnega glavarja vsled razmer in razmerie, ki so vladale in še vladajo v deželnem odboru. — Ako bi se kaj podobnega pripetilo n. pr. v deželnem odboru kranjskem, kar počenja ta človeček v Gorici, bi ga stante pede zalo-viii—! AH on ve, kaj dela! On ve, da bo tukoj konec njegovih škandaloznih mahinacij v   deželnem   odboru,  ako  zmaga  prihodnje
sočih se udih se je razlivala sladka, pomirjajoča mrzlica. Še enkrat je poskušala vstati... roke se ji niso več ganile... da, zdelo se ji je, da nima več nikakih rok. Trda skala, na katero je položila lice, se ji je zdela mehka, neizrekljivo blažilne občutke vzbujajoča blazinica. Odprla je oči, ter se je prepričala, da jih odpira le z največjim trudom. Nad njo je dvigal k jasnemu nebu hrast svoje suhe, prečudne roke... Te so se daljšale, rastle in raztezale na širjavo. A nad njimi, daleč, se je smejalo jasno nebo vsem-naporom mogočnih vej. »Ne dosežete, ne dosožete, če se še tako trudite*, smejalo se je nebo in se razširjalo zmagovito, brezmejno, neskončno ter se lahko in brez truda umikalo mogočnim vejam.
Sladkost, katero je čutila Marica v vseh svojih udih, je začela zapuščati njeno telo... Zapre oči... Sladkost se je zbrala v prsih, okolo srca. Ona ni čutila več ni rok, niti nog, — kakor da bi jih niti ne bilo... Potem pa je zginilo vse, tudi čutilo sladkosti in prijetni hlad skale, vse jo polagoma ginilo in nastopila tišina, tako neobsežna, neizrekljiva tišina...
Črnošinski je razumno in jasno razložil Bijankovičevej, da on sicer ne pričakuje kake si bodi sreče, toda živeti z Marico mu je nemogočo. On ji hoče zagotoviti letne dohodke,.preskrbeti jo... vsekako pa tudi hoče Še preživeti nekoliko let, med tem ko mu Marica ne pusti ni svobodno dihati v lastni hiši.
Bijankovičeva je obupala. »Moj Bog, kje je Marica ?!c je kričala, opa-zivši, da se je že stemnilo.
»Povejte to njej, pred mojimi očmi!« je dejala Bijankovičeva jokaje. »Kaj je to, moj Bog, — jaz ničesar od tega ne razumem.«
Ker Marice le ni bilo nazaj, jel je celo sam črnošinski postajati nemiren. Postrežnica je šla po ljudi. Črnošinski je šel ž njimi iskat Marice. Šli so po veliki cesti, potem po stezi prav do vasi. Gospa učiteljica je trdila, da se je Marica vrnila domu... Črnošinskega je objel strah; urno se je vrnil z ljudmi v mesto.
»Moj Bog, moj Bog!« je vzdihal stari sosed Bijankovičevi, ki je šel s Črnočinskim, »strašen mraz imamo! Star s/,m že, toda takega se še ne spominjam v tem času.«
Zjutraj, komaj je solnce izšlo, je odšla Bijankovičeva z ljudmi v gozd. Mogoče, da je Marica zablodila... Pridejo v gozd. Tožno je bilo gledati sveže zelenje, pokrito z mraznimi bleski. Bli-ščali so se na jutranjem solncu kakor briljanti. Listje je venelo pod solnčnimi žarki in tajajoče se ivje je kapalo na zemljo... solze uvenelih.
Pod starim hrastom najdejo Marico v raztrgani obleki, ležečo z glavo na skali. Na njenem hladnem in bledem licu se je zrcalil tihi smeh.
Mati pade na mrtvo truplo. Pomladni mraz! Ko so pripeljali mrliča na pripro-stem, lesenem vozu k hiši Bijankovičeve, je velmožni gospod Črnošinski, zvedevši vse, kajseje zgodilo, je sedel že v vozu prvega razreda, hladen, mračen, — žrtva pomladnega mraza.
leto narodno-napredna stranka, zato dela z vso silo i on, da bi še nadalje hodili v deželno hišo posedat — narodni trotje, kajti tem je Klavžarek pravi pravcati sv. Duh. On jim navdihuje »važne* načrte in predloge, on izdeluje poročila, da jih ubogi trotje še citati dobro ne znajo, on je na sploh Madchen tur Alles I In godi se imenitno! I>tos so mu priznali kar na brzo roko letnih 400 gld. »nagrade", za katere se še pogledamo in pokličemo krivce na odgovor!
Tako! Zdaj srno dali Klavžarčku še nekoliko gradiva, za kar se lahko pomenimo na — drugem mestu, kakor je blagoizvolil zagroziti v Gregorčičevi „Norici*. Čudno, da ni še zlezel do »Lažnjivega Kljukca*, ta bi bil še bolj pripraven, - Mi smo g. Klavžarčku na uslugo: za vse, kar smo pisali, nastopimo   dokaz   resnice;   se  ne
bomo zvijali  in.....jzgpvarjali,_ kakor  gospodje___
pri »Norici", ko se jim stopi na rep. Najprej oblastno lažejo, potem se pa skrijejo, češ: »Jok vala ! Saj nismo tega rekli! Mož je poštenjak od nog do glave!" — Mi pa narobe: kar smo rekli, je res, in to bomo skušali dokazati, dasi je vse že obče znana in od davna pripoznavana istina. -* Tako, zdaj pa kar na delo!
Tudi »Norica" kliče na pomoč vse svetnike, pa vse duhovnike, učitelje in razumnike proti »Soči* zaradi teh šmentanih — »Tutti frulti*. Kar smo rekli »Ližnjivemu Kljukcu", velja še v večji meri »Norici*. Ta brezvestna tercijalka nima pač nikake pravice, da se zgraža nad »Sočo*, saj smo začeli le »vračati milo za drago* v dokaz, s kako grdim orožjem so klerikalci posegli v naš domači boj, s tako grdim, da konečno sami padejo pod njim. — Ali to so le neznatne bombice; kartuče in granate so še v zalogi. Ob potrebi pridemo tudi s temi na dan!
In zopet s cepcem po dr. Turni. —-Posvečeni in neposvečeni rokovnjači okoli klerikalnih zmašil ne mirujejo in ne mirujejo. Posebno je tem črnim hujskačem pri srcu »Goriška Ij. posojilnica". Zopet so napisali o njej in o dr. Turni članek, ki razkriva vso niigoto t'i brezvestne klerikalne svojati, kajti zopet so le ponovili že večkrat neoporečno zavrnjene polepuharije! — Ne pade nam na um, da bi nosili vodo v morje in zopet zavračali, kar smo že z dejstvi opovrgli. Rečemo le to-le: Te 1 um parijo imajo namen, podpirati državno pravdništvo v znanih manevrih. Res ne vemo, ali sta klerikalna hujskača podružnica državnega pravdništva ali je narobe.,...!
Gosp. Ivan Krujnlk, nadučitelj na štiri razred niči v Kobaridu na Primorskem, je bil lansko leto nenadoma odpuščen iz službe, ker je bil porednega otroka »preveč v roke vzel". Vsi smo takrat pomilovali g. Krajnika, kajti zadela ga je skoro obenem tudi druga nesreča, da mu je umrla mlada žena in osivela mati. Človek bi bil mislil, da bode mož obupal. Toda vslrajal je. S pomočjo dr. T u m e, dež. poslanca v Gorici, se mu je posrečilo, da je naučno ministerstvo te dni privolilo, da se Krajnik zopet sprejme v službo.
Lutto nazionale po umoru kralja Umberta. — Agitacijo za razobešenje črnih zastav je bilo prevzelo takoj s početka uredništvo lista »II Friuli Orientale", kakor je povedalo samo, ker je razobesilo prvo zastavo, apelovalo na meščanstva, naj stori njemu jednako, in res, dan za dnevom videvamo, da se množi lutto nazionale v razobešenih črnih zastavah. Po nekaterih hišah se vidi mesto zastav črne preproge, ki vise z oken, nekateri Lahi pa nosijo črni znak žalosti na suknji. »II Friuli Orientale" poje slavospeve vsem onim, ki žalujejo po ranjkem kralju, ali ni mu še zadosti znakov narodnega žalovanja, marveč hoče, da bi moralo biti vsako okno zagrneno v žalosti.
Na municipijskem poslopju v Vrtni ulici je visela dober dan mestna zastava, ovita s črno, ali drugi dan je ~ izginila! Zdaj visi zopet.
Raz Gunklov hotel je bila tudi obešena trna zastava. Izginila je bila tisti čas, ko je bival v hdtelu korni poveljnik Succo-vatly, aH ko je odšel, je prišla črna zastava zopet na dan.
Vsi večji laški listi, pri nas ,11 Fr. Or.*, izhajajo dan za dnevom vedno le v žalni obliki ter prinašajo vse podrobnosti, o katerih je sploh mogoče govoriti isedaj glede na ranjkega kralja in njegov pogreb.
• Pošiljatevbrzojavk-sožalnic nadaljuje; na nje prihajajo tudi odgovori. Tudi iz Furlanije, kakor iz Ločnika, Krmina, Tržiča in dr. so bile odposlane sožalniee. Te, kakor druge, vse izražajo globoko žilost, katero občuti »italijansko lj udstvo radi umoritve Kralja i* Najbolj imenitni pa sta bili brzojavki tržaških poslancev in progressistov, ki so povedali čisto odkrito, da v Trstu, v te*n »kosu Italije* žalujejo nad izgubo svojega kralja. Radi tega je bil .Piccolo" kon-fiskovan, ali da je moglo tako očito sočusto-vanje vendar-le v javnost, v to svrho je prišel prav istrski deželni zbor, ki baš zboruje. Tam so stavili interpelacijo, zakaj da je bil »Piccolo* zaplenjen radi označenih dveh brzojavk. Vsaka interpelacija pa sme biti na-tisnena v listih, in tako sta prišli po nji v javnost tudi omenjeni brzojavki!
Italijanski podaniki v Gorici se (pripravljajo, da proslave na, kar mogoče sijajen način pogreb kralja. Prirede črno mašo, k pogrebu pa pošljejo posebnega odposlanca, da položi venec na rakev pokojnika,
Javnih znakov žalovanja- za kraljem v | Gorici je narastlo že toliko, da ljudje,  ki so bili zadnje dni  v  laškem  Vidmu  in  Čedadu, trde, da tam ni toliko zastav in sploh I ne toliko žalnih znamenj kakor v Gorici.
Zanimivo je tudi  konstatovati,  da „11 I Friuli Orientale* je hrulil celo c. kr. politiško oblast, zakaj da ne razobesijo takoj  znakov žalovanja po kralju. (In glej 1 Qd včerajšnega I . dne že vihra lepa "cesarska -z-astiva-raz po--I # stopje  okrajnega glavarstva  in sicer na pol I droga. Videti je, kakor bi imel,   »Fr. Orientale" vse na vrvici). Tudi* na deželni hiši je j deželna Zastava na pol drogu.
Mam je sicer vsejedno,  ali zapomnili I smo  si  sodbo,  .katera. Je _bila  izrečena   v I častniških krogih glede na lutto nazio-nale, in  katero je  označil  nevidno  sam I korni poveljnik Succovatly. Vemo, da vse to je za Lahe le postranskega pj>.mena,__ker_onL! baš  vsled   svojega  odkritega   »italijanskega* nastopanja   ostajajo   benjaminčki   avstrijske vlade. Iz tega spoznavamo tok naše avstrijske politike, spoštuiemo odkrito vest in srce Italijanov — za nas posebej pa so hipi, katere si moramo 7 -.pomniti, ker je neobhodno potrebno, da se ravramo  po njih, ako hočemo kaj veljati v Avstriji l Drug  komentar pride o prvi priliki.
Spor radi črno zastave. — V Getu na it.  7. stanuje  pekovski   delavec Mohor Gravnar.  Ko je prišel neki dan v preteklem tednu domov, je zagledal, da z okna njegovega stanovanja visi  črna  zastava v znak »lotto nazionale*. Možu  to  ni prijalo, zato je povprašal, kedo da je tisti, ki je razobesil v njegovi odsotnosti v njegovem stanovanju j z okna črno zastavo. Zvedel je, da je storil to gospodar. Takoj ga je pozval, da jo mora odstraniti, ker v stanovati u,   za katero pla- | čuje najemnino, da je"  01T gospodar odločiti, 1 kaj sine biti tam in kaj ne. Gospodar je šel na redarstvo, se pritožit o tem. Baje s > tam določili gospodje, da ni nikake  ovire glede na razobešeno zastavo,  da torej  ostane na svojem  mestu, ali  vendar so  klicali na zaslišanje Gravnarja, Po noči okoli  11. ure so mu prišli povedat redarji, da  mora  zjutraj na okr. glavarstvo.   Šel  je  in   tudi dosegel svojo pravico, ker tega tudi na našem okr. glavarstvu še vendar ne sinejo  dopustiti, da bi gospodar na vse strani določeval z ozironi j na  stanovanje strank. Tako  daleč  pravice I stranke vendar ne more  teptali,  da  bi   on I določal, da se razobesi  črna zastava v stanovanju kake stranke! Ali  nekaj   »nevšeč« nostij" je pa le čul  na  okrajnem glavarstu, kajti znani naš prijatelj  ofkijal  Kratkv je J nahrulil Gravnarja,   češ,   „da  je od kakega | Slovenca nahujskan • !
Če kdo varuje pravice, ki mu pritičejo v najetem stanovanju, ga je treba šele »na-hujskati* in seveda, tisti, ki hujska, mora biti Slovenecl Tako smo na kratkem I        !
Gospodar je storil seveda svojo »sveto J dolžnost*, da je odpovedal stanovanje Gr., j sestre njegove pa so kričale, da imajo pra- J vico, razobesiti celo italijanske zastave. Go- J spodar je povdarjal posebno s ponosom: I noi siamo del sangue caldo!
Na vsem tem je najzanimivejše dejstvo, da na okr. glavarstvu je iskal uradnik vzroka k samostojnemu ravnanju  Gravnarja v tem, I da ga je nahujskal kak Slovenec!  Povsodi j tam se išče Slovenca, kjer treba udariti, to j je jako značilno, in govori jasno, kakov po-litiški veter brije okoli  namestuiške  podruž- I niče na Travniku!                                           j
V Tolmina so imeli v nedeljo imenitno slavnost z zeld obsežnim sporedom v korist olepševalnega društva. Iz vse okolice je došlo mnogo občinstva. Celo bolj oddaljeni Koba-ridei so došli v prav odličnem številu. Za-dovoljnost vsestranska. — Več morda pride.
Kako nastajajo sožaljke. — V tukajšnjih laških listih morete citati cele vrste brzojavk, odposlanih kraljevi hiši italijanski iz Gorice in raznih istrskih občin. Zvedelo J se je pa, da je vse naročeno iz — Trsta. Take naročbe res niso »manifestazioni spon- j tanee*. Tudi tak« žalostne dogodke kakor je umor italijanskega kralja rabi ona proslula večtisočletna »kultura*, da pokaže kako rada bi hotela, da postanejo avstrijske krono vi ne provincije »deiritalia una".
Tatvina v cerkvi. — V Dol. Vrtojbi so zapazili ljudje, prihajajoči proti večeru v tamošnjo cerkev, da je bil oropan kip matere božje, ki stoji na stranskem oltarju, vsega dragocenega okrasja. Pri misijonskem križu je densirna nabiralnica, kojo so uzmoviči tudi hoteli odnesti, toda niso je mogli odtrgati od zidu. Hudodelcev dosedaj niso še našli.
Zbežal Iz goriške norišnice. — Pretekli teden je zbežal iz tuk. norišnice Ivan Kramar iz Sedla proti svojemu domu, bos in gologlav. V Sedlu so ga takoj prijeli ter zvezali mu roke in noge v njegovem stanovanju, in to samo črez noč, da ga drugi dan spet popeljejo* v Gorico. Županstvo je postavilo pred vrata tik njega tri može, da ga stražijo; toda po noči je mož vendar zbežal od doma, da ni o njem ni duha ni sluha. Čudno, daje zblazneli mož pri treh stražarjih zbežal. Tri dni že iščejo moža po hribih, a našli ga niso še do danes. Mož je bil gotovo slabo zvezan ; poleg tega so pa še stražarji zaspali. Pač malo previdnosti 1
Poskusen samomor. — V nedeljo po-poludne se je obesil na Gradišču nad Prva-čino neki posestnik. Ko je že visel, so ga k I sreči zapazili ter odrezali pravočasno vrv, da I se mu ni zgodilo nič hudega. Rekel je potem, I
i da ne ve, kaj ga* je zmotilo, da se je hotel , usmrtiti.
j           Nevihta  v  Dornbergu, — V Dorn-
| bergu, — pardon v tamošnji cerkvi, je v nedeljo treskalo. Vsegamogočni Bog Dorn-berškega okraja, župoik Juvančič, tisti ki je blamiral kardinala kot praznoverca, ker daje na svojem posestvu proti toči streljati, je ropotal   proti   Žaloščanom   in   dornberškim
preteraflom*««*B«a plesa. Toda, »to še ni, največje hudd*. SV mnogo bolj žalosto za blagor svojih , ovčic, (ki je v tem, da priznavajo nunca kot absolutnega gospodarja nad seboj), skrbečega gospoda — tisti »umazani časniki", (kakor so se blagovolili g. J. sam izraziti), ki prihajajo tedert na teden na dornberško pošto, da »verbajo duše za ta peklenski ogenj".
Mi v resnici pomilujemo gospoda Juvan-čiča, da mu njegove ovčicenapravljajo toliko skrbi in žalosti. Za to bi mu svetovali, naj jih rajše poučuje v krščanskem nauku (pa ne o Liguorjevi morali I), nego da vedno ropota proti neljubim mu listom. Sploh pa mora človeka kar groza obhajati, kako naši duhovniki zlorabljajo lečo v politiške namene. Kaj tega še ne bo konec f In potem se še jezite, | če smo pričeli tudi mi vas krcati na vse I strani? Se ve, vi bi rndi z drugimi delali kakor svinja z mehom, sami pa bili nedotakljivi ! Ne boš, Jaka! — Kdor seje veter, zanje vihar. To bodete še čutili!
i           »Vzajemno podporno društvo za za-
varovanje goveje Živine* v Sv. Križu v Tržaški okolici priredi dne 26. t. m. javno tombolo. Dobitka: činkvina 100 K, tombola 200 K. Po tomboli bode javni ples. V slu-čaiu slabega vremena se tombola in ples odloži na naslednjo nedeljo 2. sept.
I      Oddelek vojaško-veteranskega društva
I v Kam 11 j ah vabi na veselico, katero priredi dne 12. t. m. ob 3'/* pop. v Potočah (pri Rebku) v proslavo rojstnega dne Nj. Veličanstva Fr. Jos. I. — Vspored veselice obsega slavnostni govor in prosto zabavo. Vstopnina k plesnemu venčku 1 K. Pri plesu svira voj. godba.
Nekdo Je pozabil par metrov prtenine dne 1. t. m. pri c. kr. policijskem uradu v Gorici. Lastnik naj se tam oglasi, kjer blago piejme.
Razgled po svetu.
Umor kralja Huntbertn. — V petek se je kraljeva rodbina   poslovila od zemeljskih ostankov  umorjenega   kralja.  Prizor je I bil pretresljiv. Truplo so  prepeljali   v pone- J ' deljek na kolodvor v Monzi; pogrebna slav-I nost v Rimu pa se bode vršila v četrtek.
Zasliševanje morilca Brescija se   nada-1 ljuje. Pozitivnega  ne   morejo  vedeti nič  iz j njega. Enkrat je rekel:   „Jaz   ne  obžalujem j I tega,  kar sem  storil  in  ako  bi  še enkrat prišel do svobode, izvršim še drugi del svoje j naloge in ubijem ruskega carja.                      I
j            Slomšekova  slavnost   se je  sijajno
dovršila.  Na  Ponikve  (jedna postaja pred I I Pragerskem) je privrelo od vseh stranij, celo I od daleč,  silno  veliko   ljudstva.  Tudi bratje I Hrvatje   so  bili   v  lepem  številu  zastopani. Žal,   da je   vreme  nekoliko  nadlegavalo. — I »Sokola* iz Ljubljane in Celja sta tudi došla in corpore.   —  Nekoliko  več sporočimo  v Četrtek.                                                             j
»Zveza"  jugosi.  učit.  društev   bo imela 8. in 9. t, m. svojo XII. glavno skup- J ščino v Mariboru. Kakor smo vedno iskreno I pozdravljali na takih sestankih zbrano uči- I U-ljstvo, tako vroče   simpatije mu   pošiljamo I ob tej  priliki   na   zeleno   Štajersko,   želeči I zborovanju   obilo   vspeha,   udeležencem   pa j I razvedrila, ki jim   vlije v žile   novih   močij za prihodnje delovanje v šoli in — izven nje. J
Spored smo že priobčili. »Učit. Tovariš* pa je napisal tem povodom navdušen članek, iz katerega naj ponatisnemo vsaj to-le: I           »Dobro vemo, kakšna je bila naša pre-
. teklost. Nobeden stan, razen kmetiškega in i delavskega, ki sta — in deloma tudi še J danes —- sužensko služila visoki, brezobzirni, izčrpajoči in nenasitni gospodi, nima tako 1 žalostne preteklosti. Ob pogledu vanjo nam mora zakipeli kri, in z bridkimi občutki | stojimo ob grobovih svojih prednikov.            1
Učitelj Deska   stoji v vsi svoji mizeriji pred našimi očmi. Vsa ona doba prekletstva, J suženjstva  in  pasjega   življenja,   katere  žalostni reprezentant je  izsušeni  Deska, nam j j plava v krvavem žaru   med   klici po mašče-I vanju pred očmi.  V nas se dviga   moč  kot I ogenj iz   Vezuva, ki si je z lastno  silo  napravil pot skozi trdo zemeljsko skorjo.
Pogledi  v preteklost  nam  dajejo moč za bodočnost, in   naša   sedanjost   nas   dela močne, ko nam je treba odbij-ti ostudne in neosnovne napade posvečenih  rok,   ko nam je treba neprestanega boja, da si  ustvarimo pravično in ugodno materijalno pozicijo med drugimi potrebnimi in nepotrebnimi stanovi. Nesramno  laže tisti,  kdor govori   ali piše, da  nima naše   delovanje programa in smotra, da ravnamo po načelih pravega liberalizma samo zavoljo tega, ker smo Se vdali ali — kakor se glasi njih omlačena fraza — udinjali liberalizmu, ker je nasprotnik cerkve-Nihč« nam  ne  more  dokazati,  da  smo se kdaj   pokazali   nasprotne   cerkvi   kot  taki. Nasprotni smo le onim, ki jo vladajo,  in to zato,   ker so   nasprotni oni  nam. V boju I posameznih stanov velja še dandanes geslo; I Oko za oko, glava zu glavo! To opazujemo ' v prirodi sami. Kadar se stepo  elementi — I
I recimo ogenj in voda — ne odneha prej eden, da ne podleže drugi. Ta princip velja tudi pri nas. A od svojih nasprotnikov se razlikujemo v ti glavni točki, da se bojujemo mi za to, kar nam gre, in da smo v tem boju zgolj stvarni in mirni, oni pa iztezajo grabljive roke po tem, kar jim ne gre, in so v tem boju zgolj osebni in strastni.
Y  za,dnjem času, odkar smo stopili s pravo barvo na dan; "smo morali čuti toliko nesramnih, uprav sirovih osebnih napadov, da zalije človeku dušo gnus in zaničevanje. Seveda so že davno umrli časi, ko je učitelj mirno prenašal udarce, ki so padali po njem. Porušili smo »pons asinorum«, in novi šolski zakon nas je iztrgal iz klešč, ki jih je za-predla pajčevina v shrambi krutega orožja grozovite inkvizicije. Nad nami plava solnce svobode, in naše duše pijejo to dobrodejno luč; Ne moremo se torej prečuditi onim izmed svojih vrst, ki silijo v temo nazaj in si natikajo prostovoljno jarem tlačanstva. Posamezniki se morda prav, dobro  počutijo
J v tej temoti, zakaj dobičkarija in nepoštenost dobro plačuje izdajice. A nikdar in nikoli več ne pridejo časi,  da bi še kdaj objemal
J vse učiteljstvo črni plašč, v katerega senci ugasne luč svobodne misii in napredka. Nikdar in nikoli več I Da, bili so časi, ko sta bila absolutna vladarja vsemu, kar je životarilo, cerkev in grad, ali teh časov ni več in jih nikoli več ne bo »Moč gradov je razpadla v nič,  cerkev
j je izgubila zavoljo brezprimernega ravnanja svojih služabnikov malone ves kredit, ostala nam je samo vera v pravičnost, ki deli dobremu delu plačilo, a slabemu delu kazen! S takimi mislimi prepojeni se bomo zbrali dne 8. in 9. t. m. v krasnem mariborskem »Narodnem domu*. Iz vseh slovenskih in istrskohrvaških pokrajin bo prihitelo naše vrlo učiteljstvo v zeleno Štajersko, da si tamkaj tovariši in tovarišice stisnejo roke, da si v resnem zboru zbrani nabero novih moči za nadaljnje tlelovanje na polju narodnega, naprednega, svobodnega šolstva in da si v prijateljskem krogu razvedre duha in v dobri volji zamore težke in otožne misli*. Poroka srbskega kralja Aleksandra. — V nedeljo se je vršila poroka kralja Aleksandra z gospo Drago Mašinovo. Že od ranega jutra so bile vse ulice polne ljudstva. Vseh goltov domačinov in inozemcev je bilo
I nad 30 000. Poroki so prisustvovali vsi diplo-
I mali. Uradni list nadalje naznanja pornilo-ščeuja. Pomiloščen je tudi bivši radikalni minister Taušanovič in urednik Protič" in sicer oba popolnoma, ter so jih že izpustili iz zapora. Svedoki pri poroki so bili ruski poslanik Manzurov, predsednik skupščine Ne-storovto, in posebni francoski odposlanik Mar-cha.id. Ogromna množica ljudstva je kralja in njegovo soprogo navdušeno pozdravljala. Družbi sv. Cirila in Metoda so od
I 16. do 31. julija t. 1. poslali prispevkov p. n.
I gospoda in društva: Ženska podružnica v Cerknici 66 K, podružnica na Brdu 4 K, šent-jakobsko-trnovska moška podružnica letnine 80 K in Giril-Metodovega daru 109 K 60 h, ženska podružnica v Kranju 133 K, moška podružnica v Kranju 122 K, župnik Mat. Preželj v Mavčičah 6 K, hranilno in posojilno društvo v Nabrežini 10 K, podružnica v Bolcu
I 58 K, podružnica za  Vuhred in Marenberg
I 10 K, podružnica šentpeterska na Krasu 69 K 90 h, na novi maši e. g. A. Merkuna na Igu zložili njega slavile! 22 K 52 h, ženska podružnica frančiškansko-šenklavška 100 K, kapi. K. Presker v Pišecah zbirko 4 K, ženska podružnica v Logatcu 58 K, ženska podružnica za Ilir. Bistrico in okolico 50 K, podružnica  na Ziljski  Bistrici (Kor.)  49 K
I 10 h, Franica Purič iz Repniča pri Sežani 2 K, Alh. Štrukelj v Tolminu zbirko 7 K, upravništvo »Slov. Naroda* zbirko 33 K 80 h. Škof proti antisemitizmu. — Škof v Debrecinu, Wolafka, je praznoval pred kratkem 25-letnico, odkar je duhovnik. Med drugimi mu je prišla čestitat tudi deputacija židovske občine, katero je vodil nadrabin Kraus. Temu se je škof izjavil, da morajo verniki čislati tudi žide, da se ne bo nikdar udeleževal verskih gonj, nego da bo učil vedno ljubezen in strpnost med vsemi ljudmi, ter da bo ščitil slogo, če treba s svojo krvjo.
I — Lepa razlika med tem škofom in našimi slovenskimi, kali? Kaj so tudi njega židje podkupili, gg. okoli Novega Lista ? Pričakujemo, da izreče »tri m. L." svoj anathema nad tem novim liberalcem z mitro.
V    združenih drŽavah severoame-rfŠkih se bliža volitev predsednika; ob takih priložnostih se razvija tam agitacija v takih dimenzijah, o kakoršnih Evropejci niti pojma nimamo. Glavna kandidata sta 2Y demokra-tiški, Biy<»n, republikanski, Mac Kinley. Republikanci so bili ob vojni riied južnimi in severnimi državami dolgo časa na krmilu, a so bili zaradi velikanske korupcije in razsipnosti od demokratov premagani. Pri zadnjih volitvah pa je njih kandidat Bryan propadel proti Mac Kinlevu zaradi malih diferenc. Mac Kinley je zastopnik imperijalizma, Bryan pa to zameta in proglašuje samostalnost narodov in držav, je torej tudi proti aneksiji Filipin in Kube. Zaradi zadnjih razmer pričakuje Evropa napeto izida.
Pravo skrunjenje. — Žalovanje pokazali so tržaški neodrešenci s tem, da so celo na javna stranišča razobesili črne zastave ! Postali so blazni čakajoč odrešenja.
Barska vojska. — Iz Pretorije javljajo,
da se je izjalovila namera maršala Robertsa,
I da obkoli in prisili na predajo čete generala
Bothe. Roberts je zopet v Pretoriji in je za* časno vstavil vse vojne operacije. Buri ob-sedajo pod poveljstvom generala Delareya mesto Rustenberg, v katerem je obkoljen angležki general Baden-Powell. Mestu je došel. na pomoč polkovnik Bickmann, ali tega so Buri zapodili nazaj. Vest, katero smd prinesli zadnjič, da je bil namreč burski poveljnik Prinsloo vjet; s 5000 mož ni resnična.
Anglež', so vjeli 900 mož, a po svoji navadi število povečali. Drugi časopisi trde, da je število vjetih Burov res 5000 ne vemo komu bi verovali. — Iz vsega pa je razvi-deti, da bodo imeli Angleži še mnogo opravka z Buri.
Vojna na Kitajskem. — Angležki in japonski poslanik v Pekingu je konečno vendar zamogel Voslati novice svoji vladi. Iz njih se razvidi, da so bili vsi Evropejci v Pekingu zbrani v angležkem poslaništvu, katero so bombardovali kitajski vojaki in ne boksarji. Med bombardovanjem je bilo ubitih 62 Evropejcev, sedaj pa brani kitajska vlada vse tujce, a to samo za to, da bi zabranila prodiranje združenih velevlastij proti Pekingu. Razun nemškega so vsi poslaniki živi. Združena vojska ni še začela prodiranja proti Pekingu in to zato, ker se različne vlade ne morejo sporazumeti radi vrhovnega poveljstva. Misli se, da bode prodirala vsaka vlast sama na svojo roko proti Pekinu. Brzojavi, došli iz Kitajske, ne javijo še nič o kakem prodiranju proti Pekinu,
V  Sangaju, kjer je bilo prej vse mirno, vlada po odhodu Lihungčanga anarhija. Regularna kitajska vojska se je zjedinila z boksarji. Prebivalci mesta so jako razburjeni. Nabralo se je 1300 prostovoljcev vseh narodov, kateri hočejo mesto braniti; razpolagajo tudi z nekaj topovi. Podkralj provincije Nanking je dovolil, da se izkrca 3000 Angležev, da branijo mesto.
Med Rusi in Kitajci je na severu že • prava vojna. Rusi so Kitajce že parkrat zapodili v beg in jih mnogo pobili,
Nemčija pošlje baj-a še mnogo vojakov na Kitajsko in prav tako tudi Francija.
Zadnje vesti poročajo: Evropejci zopet zgubljajo pri Tientsinu. Drugod so bolj srečni. — Med Rusi in Kitajci je res kakor prava vojna. Rusi prodirajo dalje. Povsod razo« bešajo ruske zastave in nastavljajo rusko •upravo. — Kitajska vlada Je proglasila, da pošlje vse Evropejce' iz Pekinga v Tientsinu pod vojaškim varstvom, zato baje Evropejisl i ne prodirajo proti Pekingu. I           Z bojišča na Kitajskem se javlja, da
so^ na severu ogromne te države buknile nove vstaje. Med evropskimi vojskami še vedno ni složnosti, največ zgage delajo Angleži. Ti ljudje so res prava zalega. Ti kramarji gledajo, da bi zgrabili največ dobička tudi tam, kjer je toliko Evropejcev v smrtni nevarnosti, No naj bo toliko hvalisana krščansko-evropska kultura ! Kakor nekateri listi poročajo, sta začeli ruska in japonska vojska Angleže prezirati iri prodirata sami proti Pekingu.
Raznotero. — Prebivalstvo na Kreti Šteje po zadnjem ljudskem štetju 301.577 oseb, od katerih so 33.432 mahoinedanci, ostanek kristjani, židje in dr. — Parižka razstava bo trajala, kakor nekateri listi poročajo, skozi vso zimo in bo zaprta samo ob največjem mrazu. Toda večina razstavljalcev se hoče vrnili že v jeseni domov, in tudi drugače je veliko vprašanje, če bi večina stavb,, za razstavo  narejenih, to vzdržala.
AnarhistiSko gibanje. — Neki new-vorški list javlja, da se je odpravilo iz Amerike v stari svet kakih 27 anarhistov lovit kronane glave. Skoraj vsi so Lahi. — Poleg dosedaj izvršenih atentatov javljajo listi še en nov. Na polu iz Kijeva namreč je bil umorjen v kupejne-ju odličen Rus od mladega, elegantno oblečenega gospoda in sicer z zastrupljeno iglo, katero mu je skrivaj, kakor nehote bodel v koleno.
Najnovejše gibanje med »neodvisnimi* daje vladam mnogo misliti. Kakor takrat, ko je bila umorjena cesarica Elizabeta, se tudi sedaj mnogo razpravlja, kako-ukrotili to nevarno zalego. Mnogo se obdolžujejo Zjedi-njene države, Švica in Anglija, ki nočejo pristopiti akciji za uničenje anarhizma, ker se hočejo kazati — liberalne in dajajo varna pribežališča njenim pristašem. V teh državah namreč morejo anarhisti prosto razširjati svoje ideje in propagirati umore. Mi pa mislimo, da bi bilo bolje, ako bi te države kazale svoje pravicoljubje in svoj liberalizem kje drugje, n. pr. v Transvalu, na Filipinah, Kubi itd.' itd.
V  Italiji so zaprli mnogo ljudij", o katerih sumijo, da so v zvezi z anarhisti. Ali anarhiste ne bo z lahka zatreti; pokazalo se je sedaj, da je med njimi močna in čila organizacija in da'je nje središče, nekje v Severni Ameriki. Od tam je prišel tadi Bresci in mnogo drugih anarhistov, kateri so sedaj razkropljeni po vsej Evropi*
Znano je, da se anarhisti delijo v dva tabora, namreč v teoretične in pa v anarhiste dejanja, to je v one, kateri oznanjujejo umor in rop.           •     -
Zadnji je pravi, moderni anarhizem .in njegov duševni oče je ruski nihilist Bakuniri. Njegovi učenci so knez Krapotkm in Francoz Reclus. Po smrti Bakunin-ovi 1. 1876. je bil-prvi kongres'anarhistov v Bernu na Švicarskem. Tam so izrekli svoje teorije in ideje' in žalibog jih sedaj tudi izvajajo. L. 1878. začel je izhajati prvi anarhističen časopis »Avantgarde* in takoj se je  pokazal  prvi,  krvavi
sad teh blaznih ljudij. Trije atentati so se zgodili v istem letu; skušali so umoriti nemškega cesarja Viljema L, Alfonza XII., španj-skega kralja in ravno tudi Humberta, sedanjo -žrtev. Ko je Krapotkin leta 1878. začel izdajati Časopis „La revolte* in zopet navduševal anarhiste, naj se pokažejo z dejanji, zvršil se je zopet atentat na Alfonsa XII. Od tedaj naprej so umori in atentati" začeli postajati gosleji. Vsako leto je bilo Čuti ali na Francoskem, ali Španjskero. 'v Italiji in celo na Avstrijskem o kakem atentatu. Pariz je postal pravcato gnjezdo anarhizma. Tam so skušali razdejali cerkve, parlament in mnogo zasebnih hiš z dinamitom. Anarhist Vaillant je vrgel bombo v pariški parlament, a k sreči tako, da ni nobenega poškodila. V Barceloni na Španjskem je nek anarhist vrgel bombo v gledališče; ubitih je bilo 20 ljudij ranjenih pa 40.
Vsem je še v spominu Italijan Caserio, kateri je umoril predsednika francoske republike Cdrnota, Luccheni, kateri je ubil avstrijsko cesarico, in sedaj Bresci, kateri si je izbral za žrtev italijanskega kralja. Mnogo nečloveških činov in nakan so ti ljudje še izvrgli, ali jih hoteli izvršHi, »h prostor nam ne dopuftča, da bi jih našteli. Treba pa »je na vsak nočin, da se iztrebi to kugo človeštva na katerikoli si bodi način.
120 let star ženin- — Na Turškem živi 120 let shri Izumil, ki je še vedno jako čvrst in zdrav. To dokazuje tudi okolnost, da hodi Vfčkrrtt v 6 ur oddaljeno mesto prodajat perutnino in jajca. Pred nekaj dnevi se je naš Tzmail v 34tič z velikim slavljem poročil. Pri sluvnosti je bilo samo ženinovih sinov, vnukov in pravnukov 140» ne vštevši ženskega potomstva.
Narodno gospodarstvo.
Mizarska zadruga. — V nedeljo 5. t m, se je vršil ustanovni občni zbor mizarske zadruge. Bil je dobro obiskovanj udeležilo se ga je nad 60 obrtnikov-mizarjev iz mesta Gorice in iz slovenskega dela naše dežele. Zastopan je bil Komen, Selo, po g« Fr, Bavčarju, nadalje Deskle itd. Shodu je predsedoval g. Anton Ornigoj, miz. mojster v Gorici, ki je oddal besedo g. dr. H. Turni. V lepem prepričevalnem govoru j? slednji pojasnjeval težnje obrtniškega stanu, posebno slovenskega, in dokazoval, kako bi se zamogel isti vsestranski dvigniti in razviti po zadružni organizaciji, z združenjem v zadrugo, ki mora obsegati vse obrtnike z lesom v celi deželi. Govor je bil sprejet z odobravanjem in so se vsi sklepi jednoglasno potrdili. V načelstvo so bili voljeni gg. Anton Crnigoj, mizar v Gorici, Andrej Ltčer in Josip Komel, oba miz. mojstra v Solkanu. V nadzorstvo so bili voljeni sledeči gospodje : Fran Bavčar, Val. Švara, Iv. Oblokar, Ant. Makuc, Fran Pavšič, Štef. Gomišček, Fr. Go-mišček, Jakob Bašin, Al. Poberaj, Fr. Boltar, Iv. Srebrnič, Jos. Komel; namestnikov je bilo izvoljenih 6 gospodov in sicer: Andr. Luznik, Ant. Jug, Leop. Trpin, Greg. Bašin, Ant. Milost in Još. Zavrtanek; zapisnikarjem sta bila voljena gg. Fr. Šuiigoj in Jos. Brijon.
Tako se je konečno vendarle po dolgotrajnem prizadevanju in po mnogih zaprekah aktiviralaprepotrebna mizarska zadruga in je konec vsem osebnostnim bojem in prepirom, ki so med drugim tudi ovirali ustanovitev te zadruge. Novo ustanovljeni zadrugi pa želimo najboljšega vspeha in vsestranskega napredka v korist in blagor našega revnega obrtniškega stanu; naj mu zašije v tej organizaciji zarja boljše bodočnosti.
Skrb ogerske vlade za povzdigo in okrepo industrije na Ogerskem je vedno intenzivnejša. Zveza avstrijskih industrijalcev se ježe dvakrat pritožila na.avstrijsko vlado, proseč jo, naj v ti stvari posreduje, kajti zapovedi in sveti ogerske vlade, ki teže za tem, da naj se vse kar le mogoče kupuje od domačih ogerskih izdelovalcev in pridelovalcev, so že prav znatno v škodo avstrijski industriji. Nedavno je n. pr. zopet izdalo mini-slerstvo prosvete zapoved, da se v vseh ogerskih šolah sme rabiti le ogerski papir iz ogerskih tovaren. Dijaki morajo imeti zvezke in vse šel. potrebščine iz ogerskega papirja. Šolske knjige se morajo tiskati jedino na ogerskem papirju. V to svrho naj si preskrbe ogerske tovarne papirja svoje posebne znake, katerih obrazce je treba podati ministerstvu, da sestavi seznam, katerega pošlje vsem šolam v porabo. — Ogerska se emancipuje; povzdiguje se gospodarsko, s političnimi frazami slepiti je nekako že prestala. Taktika izvrstna, nam Slovanom seveda neprijazna..
Kriza v angleški tekstilni industriji.
— Oznnnju se, da depresa v tekstilni angleški industriji vedno stopa. V okraju roy-lonskem je sklenilo 13 predilnic volne ustaviti delo na 14 dnij. Svrha je, da bi se ne pre-polnjeval trg z blagom, kateri ima malo odtoka. — »Bldge" posledice vednega ravsa in kavsa se že prav značno čutijo.
Največji dohodek v  Avstriji. — Iz
noročila ministerstva financ je na Dunaju 138 oseb, ki so izkazali dohodke, ki presegajo 100.000 gld. V Pragi je takih gospodov samo 14, v Brnu 5, v Trstu 4 in v Gradcu 2. Poleg teh 163 bogatinov je še 95 oseb, ki so izkazali v Avstriji svoj dohodek v svoti nad 100.000 gld. Od teh jih je na Češkem 42, na Moravskem 13, na Sleskem 5, v gornji Avstriji 9, v dolnji 7.
Zanimivo in poučno. — Uradna „St. M." prinaša zanimive podatke o razširjenju veleposestva v avstrijskih deželah. Za vele-posestvo se smatra skup zemlje, ki je večji nego 200 ha. Od 30 milijonov ha avstrijskih tal je v rokah veleposestva 8,700000 ha, kar nam pravi, če se izrazimo v odstotkih, da je 29 procentov vseh avstrijskih tal v rokah veleposestnikov^ Na._male„ posestnike^ spada le 71 proč. tal. Razmerje pa seveda ni povsod enako. Bukovina in Solnograško imata največ velikih posestev, namreč 46, resp. 40 procentov . vseh tal. V Galiciji je v rokah veleposestva 39, v Šleziji 38, na Češkem 32, na Moravskem 26, na Štajerskem in Koroškem 25, na Tirolskem in na Nižje-Avstrijskem 23, na Gornje-Avstrijskem 22. na Kranjskem 16, na Primorskem 8 in v Dalmaciji 3 procente vse zemlje. — Te številke nas pa objednem poučujejo z ozirom na politiki položaj v naši državi. Veleposestvo ima gospodarsko moč v sebi; v volilnih privilegijih pa moč politi ško. Veleposestvo je pa obično najzvfstejši tovariš klerikalecv.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giarditic, 8 priporoča
pristna bela „;>jr-yA-> briških, dal in črna vina ^^Pjl!!! matinskih in iz vipavskih* ^^fe'" isterskih furlanskih,         1&          vinogradov,
Doslavlja na dom in razpošilja po železnici na vse   kraje  avstro - ogerske  monarhije v sodih od 5.6
litrov naprej. Na zahtevo poSilja Usdi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poSfena.
****************
Kuštrin Anton
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica št 23. Priporoča svojo  zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste« Luka».
Eazpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljubnje točno In hitro postrežbo.
Išče se
kleparskega učenca
pod dobrimi pogoji: ponudbe je pošiljati na
Štefana Pavšič,
kleparja v liabrežini.
Dobi
povsod
pripoa najbolje sredstvo za čišče-^^     nje zob.
Ugodna prilika.
Radi preselitve se proda v Komnu za neverjetno nizko ceno dve tikajoči se hiši, (jedna dvonadstropna, druga jed-nonadstropna). Hiši ste bogato m o b 1 i r a n i, z lepim dvorjseem, z dverni podzemeljskimi kletmi, hlevom, žganjarnico, vodnjakom, z razno kletarsko in gospodarsko opravo in lepo vrejenim vrtom. Poleg tega še 10.437 m« velik, vzorno vrejeni vinograd, cepljen na ameriški podlagi v rofošk v 2. 3. in 4. letu starosti. Hiši ste jako pripravni za obrl, posebno pa za letovičnike, ter bi donašali z ozirom na neverjetno skromno ceno, velik letni dobiček.
Iz prijaznosti posreduje
Josip Štrekelj v Komnu.
l^arol prašču\,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Koron tyt. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i, t. d.
Priporoča   se  slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna  naročila   ter obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Zeta 1881. y Gorici ustanovljena tyrdka
E. Riessner, y Nnnsld ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovžčini in slavnemu občinstva svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaSke potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvriuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S. cl.)               tiskarno črk na perilo.               (P. d.
Ni kaka skrivnost ni več
da si vsakdo sam doma napravi brez vsake priprave in težave najfineje likerje po francoskem zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za napraviti po 5 litrov likerjev: Tropinovoc, Absinc, Vermut, Ruski pell-novec, Češki liker, Kimel po 80 kr.; Slivovec, Rum, Češnjevec, Alai, Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec, Chartreuse, Pilzenski liker $•© 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali po poštni nakaznici; \m poštnem povzetju 10 kr. več.
Vsaki poštljatvi pridenem  navodilo,  kako se  napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje.
Anton Rukavina
Trst — Via Belvedere štev. 23.
Čestitam in se radujem z Vami I na tako dobrem izdelku,     a
piše odličen trgovec gospod I. Prelog iz Trsta,  prvi kranjski tovarni    tfj testenin Žnideršič & Valenčič v Ilir. Bistrici.                         fk
Original tega lista z dne 22. jun. je vsakemu na ogled. ~"JMB    K
»Krojaška zadruga"
vpisana zadruga  z  omejeno   zavezo  v  Gorici.
Gosposka nlioa št. 7.
Velika zaloga manufakturnega biaga.
Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za spomlad in poletni čas, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: koden, Kamgrarn, Cheviot i. dr.
Krasna izbera volnenin, perkal, Battist, satin, »Voile de Lame«, Zephir i.- dr. za ženske obleke.
Priporoča izborno perilo, bombažasto in evirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajce, za hribolazce itd. itd.
Vse po najnižjih in zadnjih cenaii brez pogajanja.
Na željo se pošlje tudi uzorce, poštnine proste,
10^* Izšel je ravnokar *"^® II. zvezek »Svetovne knjižnice"   ,
MARCO VISČONTI
zgodovinski roman. Italijanski napisal Tomniaso   Orossi.
Gena: kron 2-40; po pošti 20 vin. več.
Razpošilja
»Goriška Tiskarna" A. Gabršček v Gorici
SV* edino proti povzetju ali naprej poslanim zneskom. -*p(§
Na zahtevo pošilja
..Popis leposlovnih ;n drugih knjig" lastne zaloge zastonj in franko.