Ql^om
ND
f-yu6&ce..»
$ NO. 100
AM€ftlC#S*^ 44Qa»
#OR€IGH IN |IANGUaw?W)NL
AMERIŠKA BCMOVINA (ISSN 0164-680X)
bervmg Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver,
SLOVENIAN
MORNING NCWSPAPGR
inaianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Bock Spring!, til Ohio
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 10, 1980
Bani šadr ni potrdi! nekaterih predlaganih članov iranske vlade
TEHERAN, Iran. — Iranski predse dnik Abolhasan ' Eani-Sadr, ki je že več mesecev osrednja tarča muslimanskih skrajnežev, zbranih v vrstah Muslimanske republikanske stranke, se je odločno branil v nedavnem govoru, ki ga je prenašal radio Teheran.
Bani-Sadr je kritiziral svoje nasprotnike, češ, da širijo proti njemu neresnične trditve. Med drugim njegovi nasprotniki očitajo Baniju-Sa-dru, da ni lojalen do ajatole Homeinija in da celo ni predan revolucionarni iranski vladi. Namen teh zahrbtnih napadov, je rekel Bani-Sadr, je ukrotiti predsednika države.
Tisti v iranski družbi, ki stalno iščejo nove nasprotnike revolucije in si jih celo izmislijo, je dejal Bani-Sadr, v resnici hočejo doseči nadvlado nad iranskim ljudstvom. Ampak njihova vladavina ne bi bila ne muslimanska ne v skladu z mislimi ajatole Homeinija.
Novi ministrski predsednik iranske vlade Mohamed Ali Radžaj je predlagal novo vlado, v kateri bi bilo 21 članov. Bani-Sadr pa ni sprejel sedem od predlaganih članov rekoč, da predstavljajo le manjšinsko skupinico in da uporabljajo nepoštene metode.
Najnovejši spor med Bani-jem-Sadrom in v e r s k im i skrajneži je dokaz, a nobena politična struja si še ni priborila končne zmage na političnem prizorišču in da se Homeini sam še ni odločil ali za Banija-Sadra ali za skraj-heže.	1
Dokler nima Iran uradno priznane vlade, ni mogoče misliti o razreševanju problema o zajetih ameriških talcih. Talci prebivajo danes svoj 312. dan v ujetnišvu. ----------o—?----
Bomotožen kubanski begunec ugrabil letalo Eastern
TAMPA, Fla. — Razočaran ih domotožen kubanski begu-nec Juan Pedrosa se je hotel Vrniti nazaj na Kubo in je v i-3 namen ugrabil letalo letal- . ske družbe Eastern Airlines in pilota prisilil, da je poletel 113 Kubo. Pedrosa je bil med 122,000 kubanskimi begunci, ki so prišli v ZDA preko tkzv. morskega mosta po 1, 5133ju letos
Ugrabitev je bila prepro-st3- Pedrosa je pokazal steklenico posadki letala in rekel, da je v njej bencin. Zagrozil Je, da bo sežgal letalo, ako ne bo poletelo na Kubo.
Nekemu potniku je Pedro-Sa rekel, da je zapustil ženo m dve hčerki na Kubi in pri-Sel v ZDA zato, ker je slišal, da je v ZDA povsod boga-Nvo. Kmalu je pa ugotovil, da to ni res.
VREME
Spremenljivo oblačno in ’-etrovno danes z naj višjo temperaturo okoli 68 F. Pretežno sončno jutri z najvišjo temperaturo okoli 72 F.
Novi grobovi
Helen Mrozinski
Včeraj je v Lake County Memorial West bolnišnici po dolgi bolezni umrla 56 let stara Helen Mrozinski s 1658 Rush Rd. v Wickliffeu, rojena Rupar v Clevelandu, žena Chester j a, mati Lancea, hčerka Franka in Marian, roj. Zalar, sestra Josephine Merhar, članica ADZ št. 17 in ABZ št. 37. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek, 12. septembra, ob 9. dopoldne, v cerkev Naše Gospe Karmelske v Wickliffeu ob 10, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes zvečer od 7. do 9. ter jutri popoldne od. 2. do 5. in zvečer od 7. do 9.
Frank Hrovat
V Suburban bolnici na Warrens ville Hts. je po dolgi bolezni umrl 73 let stari Frank Hrovat p.d. Tytse, oče Ronalda R. in Audrey Po-remba, 13-krat stari oče, sin pok. Franka in Mary, roj. Kuhel, brat Frances /Kovach, Victorie Baumbich, Eleanore Malenšek (Kal.) in pok. Josephine Chesnik, ki je umrla pred 4 meseci v Garrettsville, Ohio. Do svoje upokojitve je pokojni lastoval in vodil prodajalno Open Pantry št. 24 na Garfield Blvd. Pred leti je lastoval in vodil Mili Cafe, Sheraton Lounge in je bil upravnik raznih Lawson trgovin v zahodnem delu Clevelanda. Nekaj časa je bil zaposlen kot nadzornik pri Cuyahoga Works, American Steel & Wire Co. Po upokojitvi se je preselil v Florido, a se je po srčni kapi vrnil nazaj v Cleveland. Bil je član KSKJ št. 63 in bivši direktor Slovenskega doma na E. 80 cesti v Newburgu. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Fortuna na 5316 Fleet, Ave. jutri, v četrtek, ob 9.30 dopoldne, v cerkev sv. Lovrenca ob 10, nato v mavzolej na pokopališču Vseh svetnikov v Northfieldu, O. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
John Vojtek
Preteklo nedeljo je na posledicah srčne kapi umrl v Euclid General bolnici 63 let stari John Vojtek z 27061 Eli-nore Ave. v Euclidu, mož Mary, roj. Moravchek, oče
Dorothy Kerr (Columbus, O.), Mary Ann Shafer, Cathy, Debre in pok. Jimmyja, 5-krat stari oče, brat Georgea (pok.), Josepha, Dorothy Rich in Ed-warda, zaposlen do svoje upokojitve pri White Motor Corp., veteran druge svetovne vojne. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v četrtek, ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Viljema ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9.
Pauline Telatko Preteklo nedeljo je na svojem domu v Oakwood Vil-lageu umrla 68 let stara Pauline Telatko, rojena Cigoi v Illinoisu, od koder je prišla v Cleveland pred mnogimi leti, vdova po pok. možu Franku, ki je umrl na isti dan pred 28 leti, mati Franka in Carol Vondrak, 8-krat stara mati, sestra Veronice Dittler (Chicago, 111.), Edwarda, Josepha in Hank-a (Fla.). Pogreb bo iz Fortunovega po-grebnenga zavoda na 5316 Fleet Ave. danes dopoldne ob 9.30, v cerkev sv. Lovrenca ob 10, nato na Kalvarijo.
------^------
Dosežen je sporazum o letalskih povezavah med ZDA in Kitajsko
PEKING, Kit. — Ameriški in kitajski pogajalci so dosegli sporazum, ki bo odprl pot do prvih neposrednih poletov potniških letal med o-bema državama v zadnjih 31 letih.
Sporazum je menda zelo o-mejenega značaja. Kitajska letalska družba bo imela redne polete od mest Pekinga in Šanghaja do Honoluluja, San Francisca in New Yorka, iste polete pa bo imela neka ameriška. letalska družba.
Kdaj se bodo poleti začeli, še ni znano, napovedujejo pa, da bo prvi polet v prihodnjem mesecu.
Sporazum bo v veljavi dve leti, nato pa ga bosta obe strani ali podaljšali ali spremenili. Ameriški pogajalci so mnenja, da je pravkar doseženi sporazum le prvi korak pri razvijanju letalskih povezav med ZDA in Kitajsko.
Gospodarske posledice poljskega sporazuma bodo katastrofalne!
VARŠAVA, Polj. — Poljska vlada je objavila poročilo, v katerem pravi, da bo sporazum o povišanju plač štrajkajočih in drugih delavcev stalo okrog 3.3 milijarde dolarjev. Gospodarstveniki na Zahodu, ko so izvedeli za to ysoto, so soglasno menili, da bo to katastrofalno za poljsko gospodarstvo.
Po mnenju teh strokovnjakov novi izdatki, na katere se je obvezala poljska vlada, bodo vodili prej ko slej k iste--mu položaju, zaradi katerega so izbruhnili pravkar končani štrajki. Z drugimi besedami povedano, navajajo, da je sporazum med vlado in delavci slepa ulica, iz katere ni nobenega sprejemljivega izhoda.
Podatke o novih stroških je posredoval novi načelnik Odbora za gospodarsko načrtovanje Henryk Kisiel. Kisiel je priznal, da bo ta sporazum povzročil nove težave za' že preobremenjeno gospodarstvo.
Položaj bo še slabši v naslednjih mesecih, ker vlada ni vračunala v svoje nove obveznosti do delavcev stroške, ki bodo nastali zaradi obljubljenega uvoza mesa, pospešene gradnje novih stanovanj itd. ,	.*».
Poljski funkcionarji odkrito govorijo o možnosti, da bo prišlo do novega vala štraj-kov, končno morda celo do izgredov.
Novi voditelj Poljske, 53-letni (Stanislav Kania, potuje sedaj po državi in se razgo-varja z občinskimi in pokrajinskimi funkcionarji komunistične stranke in drugimi predstavniki oblasti. Tu in tam se tudi srečuje z delavci oz. njihovimi zastopniki. Kania poudarja povsod, da bo vlada spoštovala in izpolnjevala vse sporazume, ki jih je dosegla z delavci.
Včeraj je bil Kania na obisku v Katowicu, južnem mestu Poljske, v kraju, kjer je veliko premogovnikov. Ru-arji so tudi štrajkali in si s tem priborili nekatere ugodnosti.
------o------
Sporočajte osebne in krajevne novice!
Ob zahtevi po novi kulturni reviji
ii.
V vodstvo problemov so dali dogmatične komuniste, ki so tako zamenili tolerantne demokratične humaniste. Tega početka, pravim, naša vloga ne omenja, pač pa riše razmerja ob reviji sami: sodelujejo najmlajši pa tudi petdesetletniki, križajo se kriteriji, pa tudi kvalitete, blokirajo se skupine med seboj; prav mlajši se ne morejo uveljaviti, dasi veljajo Problemi za mladinsko revijo.
Poleg tega izdajatelj še meni, da takoimenovani zastopniki srednje vrste (tisti iz Perspektiv!) ne morejo priti že a priori na uredniško mesto. “Zato je nujno, da ti ustvarijo novo revijo, mladi pa naj ostanejo v tej reviji mladih.” To pa jim ne gre v račun.
Lahko bi se rešila kriza tudi na ta način, da bi se sotrud-
niki porazdelili po različnih revijah, toda tako bi bile “različnosti med revijami še manjše, kar bi vodilo v stagnacijo, anemičnost in v do kraja zavrti položaj. Nova revija bi nedvomno preprečila otrplost, ki grozi z zabetoni-ranjem slovenskega kulturnega provincionalizma.
Problemi niso sicer hoteli biti politično opredeljeni ne kot pozicija ne kot opozicija . . . niso hoteli biti negacija vsega obstoječega . . . hoteli so biti časopis za mišljenje in pesništvo, hoteli so ustvarjati pluralizem in uvesti nove mere ocenjevanja itd . . . toda ene misli so blokirale druge (zunanje blokade pustimo v miru!), tako da se nobena ne more izraziti do kraja.
Tudi zato je potrebna nova revija: Konec je linearnega časovnega razvoja umetnosti, zaporednosti idejno-slogovnih
zasnutkov, estetskih programov. Konec je vrednotenja umetniške veljavnosti na temelju idejno-estetske pripadnosti.” (Zadnje razumem: komunizem ima svoja estetska merila, katolicizem svoja . . tega bo konec.)
Gre za povrnitev k bistvu umetnosti. Ločiti je treba kulturno ideološke projekte od umetnostnega dela. Posel umetnika je ustvarjati umetniška dela, premisliti umetnost kot umetnost.
Pogoj za novi kriterij je svobodno pretakanje kulturnopolitičnih, idejnih in estetskih pogledov. Ponovno re-flektiramo svojo apolitičnost, dasi se ideološkim pritiskom le nismo mogli izogniti, ampak smo bili pogosto celo najbolj izpostavljena tarča političnih in ideoloških podtikanj in diskriminacij.
Zavzemamo se “za plurali-
POGLAVITNE SMERNICE PREDSEDNIŠKE KAMPANJE 2E POSTAJAJO JASNEJŠE
WASHINGTON, D.C. — Letošnja trikotna predsedniška kampanja med predsednikom Jimmyjem Carterjem, republikanskim kandidatom Ronaldom Reaganom in neodvisnim tekmecem Johnom Andersonom je že dobila svoj bistveni značaj.
Predsednik Carter zavzema stališče, da je Reagan skrajnež, ki ni sposoben postati ameriški predsednik. V domači politiki, trdi Carter, bi Reaganova administracija pomagala samo večjim družbam in tovarnarjem, pozabila pa bi na posameznika, na tkzv. malega človeka. V zunanji politiki je Reagan nevaren jastreb, ki bi kaj kmalu tvegal vojno s SZ ali kako drugo državo.
O Andersonu Carter sploh noče govoriti.
Carter meni, da je program, ki ga sam zagovarja, stvarnejši in treznejši in da je po treh in pol letih predsednikovanja med vsemi kandidati prav on najbolj zanesljiv in sposoben. Carter se ponaša tudi s trditvijo, da se ZDA v teh letih niso spustile v nobene vojaške pustolovščine.	... ___
Reaganova taktika
V prvih tednih svoje voli vne kampanje je Ronald Reagan imel več težav zaradi nekaterih svojih preroških izjav. Reagan ima namreč slabo navado za politika, ker govori točno, kaj misli. Najjasnejši primer tega je bila zmeda, ki je nastala okoli njegove politike nkpram Kitajski in Tajvanu.
Da bi se izognili sličnim težavam v naslednjih tednih, so se Reaganovi svetovalci •odločili, da: njihov kandidat ne bo imel veliko tiskovnih konferenc in ne bo nič rekel, ako ne bodo nameravane izjave najprej napisali in jih pretehtali z vseh strani.
Druga posebnost Reaganove kampanje je, da začne s svojimi javnimi nastopi šele pozno dopoldne in jih konča že popoldne ali malo kasneje. Njegovi svetovalci se bojijo, da bi kampanja kma-
zem ; samoupravnih interesov. V spopadu s samoupravnimi in restalinizirajočimi tendencami je v ospredju utemeljevanje samoupravljanja, demokracije in mišljenjske diferenciacije.” V tem stavku Vidimo pravo vsebinsko bistvo nove revije.
V nadaljevanju je govora o spremembi kriterijev, a samokritiki in razgibanosti, dinamičnosti novega kulturnega življenja, ki ga hoče revija vnesti v sedanjo kulturno stagnacijo. Hoče povezave s svetom in poročati o njem ... in seveda kritično spremljati “izrazito in samobitno slovensko kulturno delovanje in način umetniške in mišljenjske diferenciacije. Le tako bo zagotovljen pluralizem stališč in dialog ne le med revijami, ampak tudi znotraj revije med njenimi sodelavci samimi.” (Dalje)
lu utrudila 69-letnega Reagana, kar bi vplivalo neugodno na volivce, ako bi to opezili.
V Chicagu se je Reagan sestal z bivšim predsednikom Geraldom lordom. Ford je rekel, da bo potoval po ZDA in govoril v prid Reagana. Obenem je pa Ford priznal, da ne soglaša z Reaganom glede Reaganove trditve, da se ZDA sedaj nahajajo v gospodarski depresiji. “Kaj takega jaz ne bi rekel,” je dejal Ford.
Sinoči je Reagan pripotoval v Cleveland in bo govoril danes opoldne na Glavnem trgu v središču mesta. Reagan bo menda pojasnil podrobnosti o svojem gospodarskem načrtu, ki ga je podal v Chicagu včeraj.
Anderson vztraja
John Anderson vztraja v svoji kampanji in najnovejša javna povpraševanja kažejo, da ga podpira okrog 15 odstotkov volivcev. Anderson je mnenja, da lahko napreduje le, ako se udeležuje predsedniških debat med Reaganom in Carterjem in ako dobi finančno pomoč za svojo kampanjo od zvezne vlade.
N e p r i stranski .opazovalci menjo, da bo Anderson menda res dobil denarno pomoč od zvezne vlade — to pomoč prejemata že Carter in Reagan — da pa izgledi za predsedniške debate niso zaenkrat prav nič rožnati.
Predsednik je že rekel, da se ne bo udeležil debate, ki jo pripravlja Liga volivk. Liga je namreč povabila tudi Andersona.
-----o-----
Zadnje vesti
•	Tripoli, Lib. — Libija in Sirija sta se sporazumeli o združitvi. Sirijski samodržec Hafez Al Asad je prišel v Libijo in sklenil sporazum o tem z libijskim samodržcem Moamarjem Kadafijem. Podrobnosti o združtivi še niso znane, voditelja sta pa, izjavila, da bosta napadla ameriška vojaška oporišča, ako jih bodo ZDA postavile na arabskem ozemlju.
•	New York, N.Y. — Na primarnih volitvah, ki so bile včeraj v tej državi, je bil dolgoletni zvezni senator Jacob Javits premagan od svojega zelo konservativnega tekmeca v republikanski stranki, Alphonsea D’Amata. V demokratski stranki je pa nepričakovano zmagala 39 let stara kongresnica Elizabeth Holtzmann, ki pripada liberalni struji v stranki.
•	London, Vel. Brit. Angleška vlada je zaprla svoje veleposlaništvo v Teheranu in odpoklicala domov vse svoje diplomate v tej državi. Niso hoteli, so rekli v Foreign Office-u, da bi njihovi diplomati postali talci tako, kot so Amerikanci. Odnosi med Veliko Britanijo in Iranom so bili izredno slabi.
• Washington, D.C. — Ameriško obrambno tajništvo je priznalo, da je kar 6 od 16 rednih kopenskih divizij vojske nesposobnih za vojaške akcije.
Iz Clevelanda in okolice ,
Sporočilo vsej slovenski mladini in staršem—
To nedeljo, 14. septembra, bo ob 7.39 zvečer prvi sestanek za vse tiste, ki se zanimajo za slovensko folkloro, za narodne in ljudske plese. Sestanka naj se udeleži slovenska mladina vseh starosti. Folkloro bo vadila ga. Eda Vovk Pušk Sestanek se bo vršil v veliki dvorani (telovadnici) šole Marije jVnebov-zete na 15519 Holmes Ave. Vsi vljudne vabljeni!
Vabilo—
V nedeljo, 14. septembra, ob 10.30 dopoldne bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Collin-woodu, sv. maša za pok. generala Leona Rupnika, ustanovitelja slovenskih domobrancev za časa komunistične revolucije v Sloveniji. Hkrati bo sv. maša darovana ob 34. obletnici njegove mučeniške usmrtitve od titovih komunistov in 100-letnice njegovega rojstva. K sv. ipaši so vabljeni vsi Slovenci.
“Fantje na vasi” vabijo— Pevski zbor Fantje na vasi se pripravlja na svoj tretji vsakoletni koncert, ki bo v soboto, 13. septembra, ob 7. uri zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Gostoval bo tudi pevski zbor “Zvon” iz Fairfielda, Conn. Vstopnice so po $4 in se dobe pri članih Fantov na vasi, cvetličarni Jamesa Slapnika ml. na St. Clair Ave., Baragovem domu ali pri Tony’s Polka Village na E. 185 St. Za otroke do 14 let je vstop prost.
Seji-
Slovensko ameriški Primorski klub ima svojo sejo v nedeljo, 14. septembra, ob 3. uri popoldne, v stavbi “Tony’s Polka Village” na E. 185 cesti.
Slovenian National Art Guild ima svojo sejo v torek, 16. septembra, ob 7.30 zvečer v Tony’s Polka Village na E. 185 cesti. Ga. Muriel Haus-rath bo razstavila svoje slike o živalih. Program bo zelo zanimiv. Novi člani in gostje so dobrodošli.
Srebrna poroka—
Danes obhajata s voj d srebrno poroko Donald in Patricia Močnik, v krogu svojih sinov in hčera. Donald je sin ge. Mary Marinko, Pat pa je hčerka ge. Ann Larko. Čestitamo!
John Telich na TV-8—
Clevelandska televizijska postaja WJKW-8 je sporočila, da postane g. John Telich športni napovedovalec ob sobotah in nedeljah. Mladi, komaj 27-letni John Telich je sin znanega zavarovalninske-ga zastopnika Johna Telicha st. in vnuk prav tako znanega Mike-a Telicha, ki je med drugim veliko prispeval Slovenskemu domu za ostarele. John Telich ml. bo prvič na postaji 8 v soboto, 27. septembra. Pri isti postaji je že zaposlen napovedovalec Dick Russ (Hlabše), na postaji 5 v našem mestu pa prikupna Jan Pauiich Jones.
Raznašalca iščemo—
Uprava A.D. išče raznašal-ca za Miller, Ivan, Arms, Tracy, Beckfort, Nicholas, E. 220, 222, 223, 236, 237 in 243 Sts. Oglasite se v uradu ali kličite 431-0628.	•
T| \l i «/1 c- » x
Ameriška Domovina
diuoLOgj'...■ iiiri,"i"fer
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)	~
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
naročnina!
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Beseda iz naroda...
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
No. 100 Wed, Sept. 10, 1980
Primorski Slovenci
Avstralski mesečnik ‘Misli’ je v letošnji aprilski številki objavil tole: “Slovensko gledališče v Trstu je v hudih denarnih težavah. Italijanska deželna vlada (Furlania-Venezia Giulia) ne da denarja ... Državni sporazumi velikokrat služijo samo podpisnikom in njihovi propagandi. Eden tak je tudi zadnji čas tolikokrat omenjeni “Osimski sporazum”, ki služi Tito-Jugoslaviji za “stabilizacijo” režima, Lahom za “nacionalizacijo” našega narodnega o-zemlja, zamejskim rojakom pa pomeni kulturno likvidacijo slovenskega življa.”;
Ostra sodba je to o zadržanju obeh držav do slovenske manjšine, katero obravnavata kot nadležen balast, ki se ga je treba čimprej znebiti. Če se slovensko kulturno življenje, zgrajeno na načelih krščanstva, ohranja in celo lepo razvija, to ne gre na rovaš moralne, kaj šele materialne pomoči, bodisi od strani Slovenije-Jugoslavije ali Italije, ampak na račun visoke kulturne stopnje primorskega človeka, od koder izhaja potreba in volja po skrbnem negovanju slovenske besede in pesmi, običaja in tradicije davnih rodov. Navdušenje za te vrednote se rodi iz zavesti, da so iz primorske sredine izšli vodilni kulturni ustvarjalci za celoten narod, kakor Simon Gregorčič, France Bevk, A-lojz Gradnik, Ivan Pregelj, Vinko Vodopivec in vrsta drugih. Iz te zavesti raste in cvete kulturno življenje 'ffied Primorskimi Slovenci.
II. Kulturna setev in žetev
Po, padcu fašizma so našli Slovenci na Primorskem kulturno pogorišče na svoji zemlji. A lotili so se krepko obnove svojega kulturnega potenciala in oživitve nekdaj cvetočih prosvetnih društev v mestu in v podeželju. V go-riški pokrajini So začeli v Gorici, pridružilo se je društvo v Pevmi in Štcverjanu. nakar so ustanovili Zvezo slovenske kulturne prosvete, (ZSKPJ. Pozneje so v Zvezo vstopila še društva iz Doberdoba, Standreža, P o d g o r e, Rupe-Peči in Zveza je razvila obsežno delovanje, zlasti še potem, ko je bil v Gorici dozidan Katoliški dom, ki je postal c e n t e r prosvetnega dela.
Najbolj delavni v prosvetnih društvih so pevski zbori, manj zanimanja pa tudi možnosti imajo za odrske predstave. Tudi mladinske zbore gojijo, v Gorici imajo glasbeno šolo, kjer se mladina .uči raznih inštrumentov. ZSKP
J
oskrbi vsako leto dve stalin' prireditvi: cecilijanko: in pustovanje. Na pfvi "nastopajo in tekmujejo zbori in. je vse velikopotezno pripravljeno in izpeljano, drugo predstavlja pustno veselje v kulturni o-bliki in vsebini. V okviri L ZSKP deluje tudi nekaj glasbenih ansamblov, predvsem v zabavne namene; eden od teh, Lojzeta Hledeta, je lani gostoval pri nas v Ameriki.
Goriško prosvetno gibanje tesno sodeluje s Slovensko prosvetno zvezo in Glasbeno matico v Trstu, kakor tudi1, z zgoraj omenjenim Slovenskim gledališčem v Trstu. Tudi Prosvetna zveza v Trstu povezuje, kot krovna organizacija, delavnost okoliških krožkov in društev, pa prireja tudi sama lastne proslave (npr. Prešernovo) in seminarje. Odlična posebnost tržaškega kulturnega udejstvovanja je Društvo slovenskih izobražencev v Trstu, ki prireja na široko priznane študijske dneve “Draga”, katerih se s predavanji in razpravami udeležujejo slovenski izobraženci iz vseh delov sveta, kakor tudi iz matične Slovenije. So na vrhu kulturnega ustvarjanja in so vsem Slovencem v čast in ponos.
Kaj takega je bilo mogoče pred leti (do letos je bilo 14 “Drag”) zasnovati, ker se je v Trstu zbrala po vojni skupina visoko izobraženih pisateljev in drugih umetnikov, ki so se zavedali svoje posebne misije v svobodnem svetu in zaorali na globoko. Razen študijskih dni prireja DSI kulturne večere visoke vrednosti, kjer sodelujejo med drugimi pisatelji B. Pahor, A. Rebula, Vinko Beiičič, Martin Jevnikar •— sama znana imena v slovenski literaturi,
V okviru tržaške Prosvetne zveze so ustanovili slovenski študentje Slovenski kulturni klub, kjer se med šolskim letom sestajajo ob sobotah, da si izmenjavajo misli in poslušajo predavanja, poleti pa priredijo seminar za izobraževanje kulturnih voditeljev. Iz sporeda predavanj se vidi, da je delo kluba zelo razgibano in aktualno. Klub tudi skrbi za družabnost in zabavo s prirejanjem miklavževanja, božičnice, pustovanja in podobno.
Skupno z goriško ZSKP prireja od časa do časa tržaška Prosvetna zveza “Mladi oder”, ki je namenjen nepoklicnim gledališkim in igralskim skupinam za šolanje a-materskih igralcev na podeželskih odrih. Posebne omembe vredno je prizadevanje Zveze cerkvenih pevskih zborov, ki povezuje, uravnava in
Slovenski upokojenci v Euclidu poročajo
EUCLID, O. — Lep poletni dan je privabil na septembrsko sejo okrog 300 članov in članic. Posebna privlačnost je bilo obvestilo, da bomo predvajali film o turi po Avstraliji, ki jo je vodil g. Tony Petkovšek. Film je dala na razpolago Kollandro-va potovalna agencija, predvajal ga je Joe “Red” Klir, tolmačil pa je g. Petkovšek.
Z velikim zanimanjem so naši člani sledili filmu. Nato so pa predvajali film o koncertu Slakovega ansambla, snemanem v dvorani Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. dne 8. julija letos. Tudi ta film je bil zelo zanimiv.
Klubov predsednik, g. Joe Birk se je vsem zahvalil za uslugo ih se pri tem še poseb-’ no- zahvalil našemu marljivemu članu Johnu' Kaušku, ki je, vse to oskrbel.
Nato se je začela redna seja. G. Birk je pozdravil vse navzoče, med njimi -tudi 10 novih članov, ki smo jih ta dan sprejeli v naš klub. Prvi podpredsednik John Kaušek je apeliral na vse člane, naj ob veste svoje družine o tem, da spadajo v naš klub. Dodal je, da naj sorodniki obvestijo odbornike o smrtnih slučajih klubovih članov. Le tako bodo vedeli odborniki, naj pridejo umrlega člana kropit v pogrebni zavod.
Ga. Ann Mrak, naša pridna organizatorka izletov, je zopet na delu. Tokrat pripravlja nov izlet in sicer v Barberton, Ohio. Udeležili se bomo banketa, ki ga bodo priredili tamkajšnji upokojenci 11. oktobra.
Na žalost, imamo precej bolnih članov. Ti so: Marion
spodbuja cerkvene zbore iz vse pokrajine, da sodelujejo, skupno nastopajo in med seboj tekmujejo. Zveza načrtno pospešuje poleg petja v cerkvi tudi učenje in prepevanje svetnih pesmi in v ta namen prireja posebne skupne koncertne nastope. To delo je v kulturnem in narodnem oziru vse hvale vredno.
Na koncu tega kulturnega
* pregleda na Primorskem samo še kratko besedo o slovenskem tisku, ki ni pod tito-istično kontrolo, vsaj z navedbo vodilnih publikacij. V Trstu izdajajo tri revije: Zaliv, Most in Mladiko. Vse tri so na zavidljivem kulturnem in umetniškem nivoju, , sa j jih izdajajo in vanje pišejo res kulturno visoko stoječi sodelavci. Uspešno se kosajo in dostikrat nadkriljejo podobne revije v matični Sloveniji, ker je v tržaških beseda svobodna in ni pod nadzorstvom partije.
V Gorici pa nosi zastavo neodvisnosti od ljubljanskega režima tednik Katoliški glas, prvovrstno urejevan in razgledan list, ki uživa splošno priznanje in ima kot tak velik vpliv na javno mnenje na Primorskem. Končno je tu še Goriška Mohorjeva družba, ki je med svojimi knjigami v zadnjem času izdala taka monumentalna dela, kot sta Kobalovi dve knjigi ‘Svetovni popotnik’ in pa že šest, snopičev ‘Primorskega slovenskega biografskega leksikona’.
Kulturna setev po drugi vojni med Primorskimi Slovenci bujno cvete in rodi bogate sadove.
L. P.
Slokar, Mary Vodičar, Mary Pižem, Frances Julajla, John Kuhel, Millie Ringenbach, Frances Frank in Joe Blatnik.
V zadnjem mesecu so pa umrli naslednji člani in članice: Joseph Kastelic, Emma Janc, Josephine Poropat in John Prelc. Predsednik Birk je pozval zbrane na seji, naj se z enominutnim molkom poklonimo njim v spomin.
Klubovi pogrebci za mesec september so: Joe in Vera Matej ka ter Rudi in Caroline Lokar.
Naš zastopnik pri organizaciji “Council on Aging”, g. Joe Matejka, je poročal, da je država Ohio svetovala temu svetu, naj obišče tri starostne domove, jih pregleda in oceni ter nato poroča o stanju v teh domovih na pristojni urad v Columbusu. Council of Aging je ugotovil, da je bil najlepši in n.ajbolje urejen prav Slovenski dom za ostarele na Neff Rd. G. Matejka je dodal, da smo torej lahko vsi ponosni na to ustanovo.
Za zaključek seje smo zapeli “Vesel rojstni dan” vsem našim slavljencem za mesec september. S tem je bil izčrpan dnevni red seje.
Vsem našim bolnim članom želimo zdravja, družinam u-mrlih pa izrekamp'.naše sožalje. Prav vsem, čitateljem tega lista pa pošiljamo lepe pozdrave.
Jennie F atur, zapisnikarica
PEVSKI ZBOR “ZVON” iz Fairfielda, Conn., bo tudi nastopil na koncertu “Fantov na vasi’ v Clevelandu v soboto, 13. septembra, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue-• Koncert se bo začel ob 7. uri zvečer.
Mimogrede ft Milwaukeeja
MILWAUKEE, Wis. — Ne bi rad nikogar strašil, ampak septembra se v daljavi že o-glaša zima. Slovensko ime za september je kimavec, druga imena pa so še: jesenik, ma-lomašnik, sadnik, šentmihel-ski mesec, kimalec, jesenščak in prskar. Ker je v septembru najmanj padavin, mu pravijo tudi “jesenski maj”.
Najstarejše ime za september — poberuh, je izpričano že leta 1466. Razumljivo, ker ta mesec pobirajo , sadeže z drevesa in pridelke s polja.
Pregovori za ta mesec pravijo: Kadar prve dni kimavca pogostoma grmi, bo dosti tepkovca, pšenice in rži. ;— Če se zgodaj selijo ptiči, bo huda zima o Božiču. — Ko žerjav leti na tuje, brž se zima približuje.
Večkrat slišimo, da pravijo o nekomu, da je dočakal jesen svojega življenja v dobrem zdravju. Nasprotno, če je odpotoval v večnost, pa pravijo, da je v jeseni svojega življenja umrl.
Mnogim jesen ni všečna. Mnogi pisatelji trdijo, da jesen vedno slabo vpliva na telo. Radi bi šli na jug, kjer ni jeseni, kjer se mraz ne o-vija okoli tebe, ki bo zdaj pa zdaj zapičil kremplje vate. Srce severa je mrtvo, njegovi prsti so prsti mrliča.
Angleški pesnik W. Bryant pa meni o jeseni takole: Prišli So dnevi melanholije, najbolj žalostni v letu, dnevi tarnajočih vetrov, golih gozdov, ter rjavih in uvelih trat. Toda zapomnimo si še eno, in to dobro:	Pomlad je
sicer lepa, toda če ne bi bilo jeseni, bi bilo oko sito, želodec pa prazen. Vsem prijetno jesen!
*
Ko je bila prvo nedeljo v avgustu poletna Olimpijada v Moskvi z velikimi slovesnost-
mi zaključena, se je ves športni svet oddahnil od neke športne more ter začel zopet svobodno dihati in pisati
0	športnih tekmovanjih. Zaradi bojkota Amerike, Japonske in še okrog 30 drugih narodov je bilo jasno, da bodo Sovjeti in Vzhodni Nemci pobrali največ zlatih, srebrnih in bronastih medalj.
Rusi so res zmagali z 80 zlatimi, 70 srebrnimi, 74 bronastimi, skupno 197 medalj. Vzhodna Nemčija si je priborila 47 zlatih, 36 srebrnih, 43 bronastih, skupno 126 odlikovanj. Športni strokovnjaki so mišljenja, da bi ZDA v teh olimpijskih igrah dosegle drugo mesto.
Zanimivo pa je vedeti, da od začetka modernih olimpijskih iger od leta 1896 pa dc> zadnjih olimpijskih iger v Moskvi, so ameriški športniki doslej največ zmagali in si osvojili 676 zlatih in s srebrnimi ter bronastimi skupno 1642 kolajn. Ruski športniki, čeprav v zadnjih olimpijadah zmagujejo, so še daleč za Amerikanci. Rusi so si osvojili do sedaj 318 zlatih in skupno 829 kolajn..
Obe Nemčiji, Vzhodna in Zahodna, sta dosegli skupno 205 zlatih oz. 730 kolajn. Četrta je Anglija s 155 zlatimi in skupno s 495 medaljami. Sledijo ostale države; 47 držav je imelo vsaj enega olimpijskega zmagovalca, 70 držav pa si je osvojilo vsaj kako kolajno.
V tej razporeditvi olimpijskih kolajn so vštete tudi zimske olimpijske igre, ki so se začele leta 1924. Po številu kolajn je Jugoslavija na 27. mestu. Prejela je na telovadnih in športnih olimpijadah do danes 16 zlatih, 21 srebrnih, 16 bronastih kolajn, skupno 53.
Na zimskih olimpijadah zastopniki Jugoslavije nimajo sreče, ker še niso prejelL niti ene zimske olimpijske kolajne. Prihodnje zimske olimpijske igre bodo v februarju leta 1984 v Jugoslaviji, na Ja-horini blizu Sarajeva, polet-
1	ne pa bodo v Los Angelesu, Kalifornija.
Na letošnji olimpijadi v Moskvi si je Jugoslavija o-svojila 9 kolajn, dve zlati, -— v košarki in v boksu lahke kategorije. Ob tej priliki naj čestitam ameriškim športnikom. da so, čeprav nejevoljni', - bojkotirali olimpijado v
Moskvi!
■ * *
Vsem nam je bilo dano v vednost, da je v Detroitu v mesecu j ulij u republikanska stranka soglasno izvolila guvernerja Ronalda Reagana za predsedniškega kandidata in Georgea Busha za podpredsedniškega kandidata. V sre-
di meseca avgusta pa je v New Yorku demokratska stranka na svoji konvenciji s precejšnjo večino izbrala ža predsedniškega kandidata do- i sedanjega predsednika Jimmy j a Carterja in dosedanjega podpredsednika Walter j a Mondalea za podpredsedniškega kandidata.
Če nekateri analitiki in novinarji mislijo, da je bila republikanska konvencija velik cirkus, potem demokratska konvencija ni bila cirkus; marveč velika tragikameidija. Tragedija, ki je najbolj prizadela sen. Edward a M. Kennedy j a, je bila v tem, da je senator kljub temu, da so ga na primarnih volitvah zaradi njegovega razbrzdanega karakterja in še več zaradi utopitve njegove sodelavke Mary Jo Kopechne v Chappa-quiddicku,, bil od ameriških volivcev odločno odklonjen.
Zaljubljen v sebe je sen. Kennedy zahteval, da Carterjevi delegat j e kršijo obljubo predsedniku in glasujejo za Kennedyja. Ni uspel, bil je poražen. Predsednik Carter je bil izvoljen z veliko večino glasov.
V svojem govoru je Kennedy branil svoj poraz in ker je ostro napadal republikanca guv. R. Reagana, je razumljivo dosegel med demokrati velik uspeh. Nekateri mislijo, da je bil Kennedyjev govor kot nekaka predhodnica za volitve v letu 1984, mnogi drugi pa so prepričani, da je bil njegov govor nekak labodji spev, ne pa oda za leto 1984.
Vsem je znano, da je moral bivši predsednik R. Nixon ki ni nikogar oropal in ubil, kruto plačati za grehe in laganje ameriškemu ljudstvu, tako mora sen. Kennedy dobro vedeti, da ima na svoji vesti zadevo Chappaquiddick ki ne bo nikoli pozabljena. Bog ne plačuje vsako soboto, plačuje pa vedno.
Na konvenciji je bilo zel R komično gledati in poslušati« razne govornike, kako se mu- ’ čijo, kričijo, in s pestmi tolčejo po pultu, v dvorani pa se nihče zanje ne zmeni in se zabavajo vsak na svoj način. Smešna je bila tudi scena, ko je predsednik J. Carter, po svojem končanem slavnostnem govoru moral čakati 18 minut, da je končno sen. Kennedy, brez žene, prišel na oder, stisnil roko predsedniku Carterju in hitro odšel v svoj hotel. Dosegli pa so vsaj na zunaj demokratsko slogo.
Politična borba med predsednikom J. Carterjem, guv. Reaganom in n e o d v i s nim kandidatom J. Andersonom je v polnem teku. Nam ne bo dolgčas do novembra.
Ameriški novinar Jack At1' derson je izjavil in napisi’ da ima predsednik Carter v načrtu malo pred volitvah11 zasesti Iran z vojsko in tak0 rešiti ameriške talce. Ce ^ bilo to res, bi moral novihar J. Anderson, če ima le naal0 soli v glavi, držati jezik za zobmi. Če pa ta vest ni reS nična, torej izvita iz trte, P° tem Jack Anderson spada ha
Studenec (norišnica).
*
V Waukeganu, 111., v Gre8*' Lakes Naval Training Cen tru, v katerem služi 27,0® vojakov in oficirjev, so neka teri vojaki protestirali P1-0;* igranju ameriške himne, celo zasramovali in se nor°e vali iz nje. Zahtevali so, predvajajo razne filme.
Komandant adm. Charf®5 Gurney je nerazumljivo povedal igranje himne, vojaki ne ubogajo zakonov JJ‘ discipline, je vojska v raZ sulu!
A. G-
od'
j!
Iz naših vrši
London, Ont. — Cenje11 ^ Sporočam vam, da zopet P°^ šiljam ček za eno lefo riške Domovine, katero ze rad preberem in na kate ^ sem naročen že 30 let. Se P° sebej rad berem novice Slovenije in pa nove ve, kjer vidim, ako je ka1 ^ od tistih, ki jih poznam “lager j a” v Špitalu ali iz jega rojstnega kraja.
Najlepše vas pozdravlj8 France Zade *
ob'
Warren, O. — Hvala za ^ vestilo. Priloženih je $2® ^ naročnino. Kritiziral bi le’ . časopis potuje dva ali tri 0 predno pride na moj nas Vam pa, da to ni vaša kr da.	.
Bogu se zahvalim, da s ^ še toliko pri zdravju, da lahko hodim in še dobro v dim. Sem pač star 91 let- n
Lep pozdrav vsem pri ^ ' Joseph Derma«3 ❖
Cleveland, O. — Drag1 Debevec! Pošiljam vam jL, za naročnino Amariške ^ movine, kar je več, pa liai ^ dar listu. Ne maram, da me spomnili o tem, ker v0 da imate stroške. Pozdrav J ni!
Terezija Sustarsic *
Lethbridge, Alta. — štovana' uprava Amerls ^ Domov ine! Priloženo vacC) pošiljam dtnarno nakaz'V za $40 za enoletno naroč111 ^ lista Ameriška Domovih8’ ^ željo, da bi list izhajal mnogo let in da bi našel ^ sto v vsaki slovenski drUz
Z odličnim spoštovanjeh1-
Anton, Dirhh1
MAKS SIMONČIČ:
Spomini iz begunskega življenja
V.
Popoldne sem dobil prvi stik z Logatčani, kjer sem služil svojo vojaško dolžnost kot domobranec. Mojim razlagam niso preveč verjeli, zdel sem se jim tuj, nezanesljiv... Dva dni sem živčno trpel, da sem bil od ljudi, od katerih sem se poslovil šele pred dvema mesecema, tako-rekoč nezaželjen prišlec, kot pa jim bil dobrodošel.
Tretje jutro mojega bivanja tej napetosti pa se je pojavil v taborišču sam kapetan Pirnat. Kako veselje ne samo za mene, ampak tudi za njega. Njegove potovalne zgodbe so bile drugačne, prerival se je skozi kratek čas negotovega življenja bolje kot jaz, le eno je držalo — tudi on se je zgubil od ostalih.	.	,v-
Ostali trije so prispeli v to taborišče nekako 14 dni za nama. Tako, resnica o brato-morski tragediji naše domobranske vojske in civilistov ni bila namišljena pripovedka. Bila je resnica nove trpke dobe, katero smo morali sprejeti z vso žalostjo, kakršna je pač bila.
Stal sem pred vprašanjem bodočnosti, kot takrat, ko sem se odločil doma, da se postavim na svoje noge samostojno.
Nisem bil preveč izkušen, trden o samoodločanju, čakal sem, kaj poreko naši taboriščni možje in s kakimi načrti bodo stopili pred nas.
Pa zadeva se ni razvijala hitro, bilo je preveč zaprek, negotovosti, nihče pravzaprav ni vedel, kateremu “gospodarju” bomo pripadali, da bo skrbel za nas ...
Taborišče so vsakodnevno objemala razna razburljiva poročila, katera so najprvo vplivala na nas razveseljivo.
takoj za tem jih je pregrnil teman oblak in nas zopet popolnoma spravil iz ravnotežja.
Spoznal sem se z g. Rudolfom Smersujem, kateri je prišel iz Avstrije nič manj o-korajžljiy kot popreje mi. Preko njega mi je uspelo spoznati nekaj “vplivnejših” slovenskih mož, s katerimi sem imel kasneje v begunskem življenju tesne stike, in sem mu za to poznanje še danes hvaležen.
Razumel sem po razlagi položaj, izčrpno me je informiral in kot odgovor na to sem zbral nekaj sokolegov in pričel z radio oddajo “SIMONČIČ”, katera je imela svoj vsakodnevni večerni čas, na stopnišču našega bloka. Kaj sem hotel v resnici doseči s tem programom, kateri je poleg resnih informativnih vesti prinašal tudi uradne taboriščne objave in veliko dovtipov na račun hove Jugoslavije, najbolj nazorno po- j ve pismo, katerega' mi je pi- i sal iz Argentine g. Smersu v j mesecu aprilu leta 1966.
“...Lepo se Vam zahvaljujem za pozornost. Z velikim veseljem se spominjam časov, ki'smo jih skupaj preživeli. Spoznal sem Vas v Mo-nigo. V tistih kritičnih časih ste ogromno dobrega storili s svojim “Radio Simončič”. Vsak večer smo se z veseljem zbrali okoli Vas. Danes vem, kaj je to pomenilo in koliko poguma in dobre volje ste vlivali v nas — brezpravne begunce.
In potem se spominjam lepega našega sodelovanja v Senigalliji, kjer ste s svojo spret nostjo marsikateremu našemu človeku pomagal do dela in kruha. Prav bi bilo, da tiste čase popišete, sicer bodo šli v pozabo. Sedaj tu-
FANTJE NA VASI
priredijo
KONCERT
V SOBOTO, 13. SEPTEMBRA 198«
V Slovenskem Narodnem Domu 6417 St. Clair Avenue
Gostuje oktet ZVON
ZAČETEK OB SEDMIH ZVEČER Po koncertu zabava in ples — Igra Alpski Sekstet ^ Dar $4.00	A.
olajšati vaše
SLOVENSKO LOVSKO DRUŠTVO IZ TORONTA PRIREDI VELIK PIKNIK
14. SEPT., OB PRILIKI GOSTOVANJA ZNANEGA ANSAMBLA IZ SLOVENIJE, FANTJE TREH DOLIN.
PIKNIK BO NA LOVSKI FARMI PRI ALLISTONU. ZA PIJAČO IN PRVOVRSTNO HRANO PRESKRBLJENO.
VSI ROJAKI DOBRODOŠLI!
SLOVENSKO LOVSKO DRUŠTVO IZ TORONTA VAS VABI! PRIREDITEV IZVEDENA V VSAKEM VREMENU.
kaj pisari g. Mirko Kunčič o tistih časih, pa se mi zdi, da niso njegove navedbe vedno točne ...”
(On je bil eden tistih beguncev, ki so želeli, da to ne bo pozabljeno, prav tako pa sem dobil v isti vezi še več drugih pisem od bivših naših prijateljev-beguncev. Obljubljal sem dolgo časa, odmetaval vstran za odlašanje zaradi pomanjkanja časa ter se končno odločil, kar pišem danes. M.S.)
Med tem časom so naši možje že izvolili vodstvo slovenskim u b e žnikom-begun-cem, toda do praktičnega delovanja m piišlti,; ker so ‘nas premaknili v drugi. kraj zaradi osebne sigurnosti,1 kot je zatrjevalo italijansko zunanje ministrstvo.
V novem kraju, kjer smo se znašli pravzaprav preko noči (ime kraja mi ni ostalo v spominu in ga ni napisanega v mojih spominih), smo doživeli skromno presenečenje predvsem zaradi oblike zgradb, katere so bile namenjene za stanovalce naših taboriščnikov.
Prostor se je razlikoval od taborišča Monigo. Bil je o-
mrežen z bodečo žico, kar je	...
vsaj iz moralnega pogleda	PrOITlOClJd
vplivalo na bivše koncentra-
šal vam bom gorje...
Kasneje lahko trdim, da sem napisal te besede pravilno. Bil ja globoko razumen, neverjetno odločen in srčno dober človek. Poslušal je tožbe, videl je solze nedolžnih ljudi, trudil se je, da se pokaže pravega voditelja tistim, kateri so mu zaupali to težko odgovornost. Na nas je napravil dober vtis, vendar razumeti smo morali eno: preko noči niti goba ne zraste v pravi obliki.
Kasneje smo izvedeli skrivnost borbe, katero so vodili zastopniki vseh narodov, bivajoči v prejšnjem taborišču. Odlok je padel, ker je prišlo posebno priporočilo, izrazito za slovenske begunce, kateri pa smo imeli še eno prednost,: z nami so bile družine z otroci različnih let.
;l »h	" -'
' ■* ‘h... 5
(Dalje),
Blažena mladost
Zato, mliidost, po tvoji temni zarji
srce zdihovalo ho mi, Bog te ohvarji!
(Prešeren)
VIII.
cijske pripornike zelo porazno. Drugo porazno gledanje je bilo, da smo prišli iz zidanih stavb pod vojaške šotore, kateri so bili namenjeni zlasti samskemu spolu, kamor smo spadali tudi poročenci, kateri nismo imeli s seboj družine.
Družine pa so nastanili po aluminijastih okroglih barakah, s slabim zračenjem, vendar z možnostjo zaklepanja vrat. Prostor je bil lepši, klima je bila toplejša od prvega taborišča, katero je bilo poprej bolj na severu. Hrana je bila tu mnogo boljša, več mesa, kruha in kave.
Na razpolago so bile zložljive postelje, za bolnike in otroke celo rjuhe. Zdravniška oskrba je bila organizirana, prav tako je bilo iz... zdravstvenega pogleda in čistoče preskrbljeno.
Pred nami so na ta kraj prispeli nepoznani ljudje različnih narodnosti. Bilo pa je med njimi večje število Srbov, Hrvatov in tudi peščica Slovencev.
Že po dveh dneh smo dobili “zanesljivo” vest po šoferjih vojaških avtomobilov, da namerava angleško vodstvo odpreti novo taborišče v bližini Ancone. Kasneje se je vest izkazala za resnično, le da je bilo pravo mesto Seni-galija, katero pa je bilo skoraj v neposredni bližini Ancone.
Angleškega oficirja, kateri je bil določen, da prevzame taboriščno vodstvo, sem imel priliko videti 24 ur pred našim odhodom v obmorski “hotel” v Senigalijo. Zelo mlad, dejal bi, da je bil podoben bolj nezrelemu fantu kot pa odločnemu oficirju. Suh, visok, s kodrastimi, sve-lorumenimi lasmi. Modre oči so nam skoraj povedale: sku-
Staršem nisem nikoli povedal, da študiram za doktorat.
Ko je bil določen dan promocije, sem šel domov. Samo sestra je bila doma. Starši so bili na travniku. Sestra mi je ponudila kosilo, pa sem ga odklonil. Prav nič nisem bil lačen. Žgalo me je v prsih. Vedel sem, da gre h koncu prvo poglavje mojega življenja .. . Kaj bo prinesla bodočnost? Ali bom še mogel tako brezskrbno hoditi domov?
Po znanih stezah sem šel na travnik. Povsod so sušili seno. Predno sem se spustil v dolinico ob Virloškem potoku, sem z očmi preletel to blagoslovljeno deželico. Čisto blizu na hribčku se je belila rojstna hiša mojega očeta, iz gozda me je pozdravljal Crngrob in v daljavi se je pogled ustavil na mogočnih stenah Karavank, ki so zapirale deželo proti severu. In prav je tako! Nobena dobra stvar ni prišla v deželo s severa!
Travnik leži v dolinici. Ko sem prišel z druge strani na vrh, sem jih zagledal pod seboj. Obračali so seno.
“Bog daj srečo!” sem zavpil. Tako so bili zaverovani v delo in tako je šumelo seno pod grabljami, da so me šele zdaj opazili.
“Bog daj, Bog daj!” so vsi trije hkrati odgovorili. “Kaj je pa tebe prineslo in ob tem času?” Navadno sem hodil domov z večernim vlakom.
“O, dolgčas mi je bilo in Ljubljane sem bil sit!”
Res me je večkrat prijelo silno hrepenenje po domu, poljih, gozdovih, iskrenih ljudeh. Ko sem na postaji slišal loško govorjenje, sem bil zdrav.
Ob takih prilikah sem se spomnil in tudi danes po tolikih letih se živo spominjam tistega dne, ko sem kot mlad fant prvič v globini duše ču-
til silno privrženost do te zemlje.
Španova mama iz Suhe je umrla. Zvonili so ji dstočasno na Suhi, v vseh loških cerkvah, na fari in v Crngrobu. Suških zvonov nismo slišali. Loško, prifarško in crngrob-sko zvonjenje je pa veter tako čudovito raznašal, da sem včasih slišal razločno vsa tri zvenenja, nato pa zopet samo prifarško ali crngrobško. Občutek sem imel, da je vse obstalo in da je tudi narava prisluhnila zvonovom.
Ležal sem za hišo v travi in solze so mi vrele iz oči. Pa ne zato ker je umrla Španova mama, ki sem jo komaj poznal, ampak ker mi je melodija zvonov tako globoko segla v dušo, da me je vsega prevzela.
Pobral sem grablje in začeli smo obračati. Govorili nismo. Ko smo prišli na konec travnika, smo obstali. Mama se je prva oglasila.
“Ves čas mislim, kaj te je nagnalo, da si danes prišel. Ne bo samo dolgčas!”
Zdaj je čas, da jim povem, sem mislil in rekel: “Imate prav! Zato sem prišel, da vaju povabim na promocijo. Četrtega julija bodo več študentov in med njimi mene naredili na univerzi za doktorje prava. Tej slovesnosti se pr^vi* promocija. Po promociji bomo šli na kosilo v Marij anišče, kamor vas vabi gospod prošt.”
Očetu so padle y,ile iz rok...
<	.>1 j
“Za doktorja te bodo naredili? ..L .Na A. . tega pa res niseirf* pričakoval. Častitam!” Dal mi je roko in me pogledal globoko v oči . . i nato se je sunkoma okrenil. Solze so mu zalile oči . . . solze veselja. Res je čudno, da ljudje jokamo, ko smo silno žalostni ali neskončno srečni.
Nato sta mi častitala tudi mama in bratranec.
Vsi smo bili v zadregi . . . Nismo vedeli, kaj bi še rekli. Zato smo zopet začeli obračati seno.
Kar naenkrat je mama obstala in se obrnila k očetu: “Janez, ni prav, da fant obrača, zdaj je doktor! Še nikoli nisem videla doktorje delati na polju. Ne bo prav, če ga ljudje vidijo.”
“Naj kar obrača”, je rekel bratranec, “bo vsaj vedel, kako se dela na kmetih.”
“Tako je” sem pritrdil. Oče ni pa rekel nič. Verjetno se še ni znašel.
Ko smo prišli na drugi konec travnika, smo sedli v senci kozolca v travo. Jedli smo in tudi nekaj pijače je bilo, da smo mogli piti na zdravje. Mamo je zopet nekaj mučilo.
“Koliko pa bo pri tisti stvari kmetic?”
Čeprav sem vedel, da ne bo nobene, sem odgovoril: “Ne vem, ali bo katera ali ne. Zakaj?” Nisem je hotel uplašiti.
“Ne vem, kako naj se oblečem!”
“Kako! To pa ja ni težava! Tako kakor se oblečete vsako nedeljo za cerkev.”
“To je že res. Toda kaj naj dam na glavo. Klobuka nisem še nikoli nosila in ga tudi zdaj ne bom. Najboljše bo pač šerpa, ali ne?”
“Kakšna šerpa! Ruta je za kmetice ne pa šerpa! Z ruto mi morate priti ... pa konec!” Oče in bratranec sta pritrdila.
In tako je prišla v Ljubljano z ruto na glavi.
Čeprav je bila tudi sestra navzoča, sta me oče in mati hotela imeti pri sebi, ko smo v veliki zbornični dvorani čakali na profesorje.
Sošolec Ivo Umnik je pristopil in me prosil, da mu predstavim starše. “Nobenih formalnosti, Ivo, to so moji starši in sestra!” Pokazal sem mu jih, ga prijel za ramo in ga predstavil staršem takole: “To je Ivo Umnik, ki bo čez
pol ure doktor prava, rad bi vas poznal. Tudi njegov oče je Gorenjec, doma tam od Kranja.”
Ivo jim je povedal, da je vesel, da je med sedmimi dok-toranti vsaj eden s kmetov. To je čast ne samo za študenta ampak tudi za starše. Posebej ga je veselilo, da je mama imela ruto. Bila je pa tudi edina v zbornici . . . Ivo pa tudi ni ničesar vedel o šerpi!
Moj oče je bil redkobeseden mož. Z nasmehom se je zahvalil Ivu. Mati je pa kar nekam zrastla v klopi, ko je videla, da je njena Židana ruta našla vsaj enega občudovalca. Le to ji ni bilo všeč, da ji je Ivo rekel gospa očetu pa gospod. Lahko bi opravil z materjo in očetom.
Ne vam, ali je kdaj preje ali pozneje v tisti zbornici kmetica z ruto na glavi prisostvovala promociji ali ne ... moja mati ji je na mojo zahtevo in ji ni bilo nikoli žal.
Dr. Zdravko Kalan ------o-----
Zanimive novice ^Clevelandske Amerike’ izpred 65 let
Mestna elektrarna
Mestna elektrarna izvrstno napreduje. Sedaj ima 13,423 odjemalcev. Meseca julija je ! naredila $5000 čistega dobič-: ka. Električna družba je bila prisiljena zopet znižati ceno elektriki, ker sicer ne more konkurirati z mestom. (Ur..
; To so bili dnevi, kajne!)
■: • *
Zaslužki mestnih delavcev
Civilna komisija je odločila, da delavci, ki delajo pri mestu in zaštrajkajo, s tem za vedno izgubijo svoje delo. Njih mesta se zasedejo z drugimi delavci. Električni delavci so namreč zahtevali izboljšanje plače od $5 na $5.50 na dan, kar pa mesto ni dovolilo. Delavci so zagrozili s štrajkom.
MALI OGLASI
CLEANING WOMAN NEEDED
Once a month. E. 200 St. area. Call 481-1902.
(100-103)
NAPRODAJ
Rabljeno pohištvo, v dobrem stanju. MORA biti prodano zaradi selitve. Kličite — tel. 761-0258.
(100-101)
HOUSEKEEPER
Live-in. Must be impeccable housekeeper; good with children and perform light cooking duties. Room, board + excellent salary +; private living quarters. On Rapid line. 464-0348.
(100-101)
APARTMENT FOR RENT
6 rooms upstairs, with heat. St. Clair & E. 71 neighborhood. Call after 10-361-4423.
(97-98)
(100-101)
fofTsale
Dining Room set with 6 chairs and buffet. Cali 391-9389.
(99-101)
MALI OGLASI
Holy C v s Parish Open House Sun. 1 to 5 p.m.
Lovely Dutch Colonial with
3	bedrooms, 1 f jj baths, laundry room, sun room, formal dining room. Vinyl coated steel siding (40 year warranty) carpeted and new furnace. Completely remodeled thruout with picket fenced-in back yard. 19491 S. Lakeshore Blvd. Call 486-6282. Asking $67,500.
(100-101)
FOR RENT
4	rooms (up). Newly decorated, bath and furnace near St. Vitus parish. Ideal for a single or retired couple.
881-7122
(100-102)
For Rent Available Sept. 1 1 Bedroom unfurnished suite. E. 60 St. north of Su-< iperior. Call week days — 5:30 to 7:30 p.m. 442-4386 or 338-3860.
(100-108)
V	NAJEM
Stanovanje s 5 čistimi sobami in kopalnico, spodaj, oddajo zanesljivemu zakonskemu paru. Nič otrok. Garaža. Na E. 76 St. Kličite 881-3824.
(98-100)
HOUSE FOR SALE
Euclid 3 bedroom semi ranch. New kitchen. New carpeting. A-l Condition. Double attached garage. Near shopping, transportation and schools. PRINCIPALS ONLY PLEASE! — 731-0773.
(98-101)
V	NAJEM ~
3 sobe s kopalnico oddajo odraslemu zgoraj. Nič otrok-Kličite 881-0955	,
(98-100)
Additions, Remodeling, Dry-walls, Roofing, and Kitchens. Call Andrew Kozjek 481-0S84 (87-101)
FOR SALE
4!4 room modern bungalow. Basemenr, Rec room. Attached garage. Built-ins. Nottingham Lakeshore area. Asking $49,900. Call 486-3308.
(97-100)
BY OWNER
North of Blvd.—3 bedrooms, 2 car garage, 2 full baths, ultra modern kitchen, fireplace, new carpeting thruout. Central air, many extras. Executive home. Immediate occupancy. Better than new. 17628 Harland Ave. 481-2433, eve. 531-8041
_________________________(X)
For your problem home -roof, porch, steps, paint (exterior, interior) call G81-0683 anytime. Estimates free.
(x)
V	NAJEM
Stanovanje z dvema spalnicama na Grovewood Ave. oddajo samo odraslim. Kličite 953-1544 po 6. uri zvečer.
________________________ (X)
For Rent
51/2 rooms upstairs. 6611 Bonna Ave. No children or petš. Call 431-4956
(97-100)
TISKARJA IŠČEMO
A. F. KRAINZ C0.
3340 Sl. Cfair Ave.
431-4341
ZA OFSETNI TISKALNI STROJ TIPA “25-INC HARRIS”. POLNI ALI DELNI ČAS.
(100-101)
KANONIK J. J. OMAN:
25 let med
clevelandskimi Slovenci
"i
Tedaj še nisem imel pojma, kako dolga je pot od Ljubljane do Hinj, Žužemberka, Št. Jerneja, Brežic in še neštetih drugih krajev. Celo v Št. Peter na Krasu šeni. bil obljubil obisk.
Čas je bliskovito bežal, priprave za na pot pa so tudi bile v polnem teku. Pa je prišla nova skrb, ki je žugala uhieiti moje lepe nade in načrte. Kje bom dobil denarna, sredstva za tako daljno pot? Pri Massachusetts Life Insurance Co. sem imel zavarovalno polico, na katero sem že iz semeniških let plačeval.
Že takrat sem se bal, da bi me smrt ne poklicala nepričakovano in bi ne zapustil drugega kot dolg. Kdo bo za menoj plačeval? Starši, sorodniki, prijatelji? Zato sem se podpisal na zavarovalno polico, glasečo se na dva tisoč dolarjev. Ta me naj torej sedaj reši iz hipne zadrege. Toda uračunal sem se. Ker še nisem bil dolgo zavarovan, bi nanjo ne bil dobil na posodo bogve koliko.
Kain naj se obrnem? Brata imam! Doktor zdravilstva je. Ta mi bo gotovo pomagal. Takoj sem mu pisal: “Posodi mi nekaj sto ..Odgovoril mi je tudi precej in kratko: “Oženil sem se, zato Ti ne morem posoditi.” Res se je
bil leto poprej poročil, toda njegovega odgovora nisem mogel razumeti, zato sem mu rčkel: “Saj si vendar ženo zastonj dobil.”
Začelo me je resno skrbeti. Kaj pa ko bi mi po vseh teh pripravah in. nadah le .spodletelo? “Ti hvadnik, ti! Kdo bi si mislil, da: mi bo taka malenkost, kot je denar, povzročila toliko skrbi?
“V Rim gremo, letos je sveto leto,” je pisal p. Kazimir Zakrajšek, ki je nabiral slovenske udeležence za skupno romanje. “V Rim? Tja bi pa prišel. Toliko denarja imam. Toda kako bom prišel nazaj?”
Ko sem tako svojo usodo premišljeval, je nekdo pozvonil. OdprL sem, trdno prepričan, da je prodajalec sveč, ki ga bom na pragu odslovil.
“Dobro jutro, gospod župnik!”
“Dobro jutro, Mr. M.!”
“Ali ste že vse za na pot pripravili?”
“Pripravil, to se pravi, vse sem pripravil, samo .. .’’ Vendar nisem dalje govoril, ker nisem hotel z denarno zadrego na dan. Toda dobri mož je najbrž slutil, da ni vse tako v redu, kakor bi moralo biti, zato je nadaljeval:
(Se nadaljuje)
V Sloveniji so umrli:
29.	julija:
Ljubljana: Prof. Zorka Kompare roj. Uranič, Marija Peternel roj. Turšič, Simon Jančar, Igor Lužar, Stanislav Plesničar, Marjan Marolt, Vida Starin roj. Turk;
Murska Sobota:	Rado Hrn-
čič;
Kočevje: Jože Drobnič;
Postojna: Jože Bajc;
Klanca: Ivan Kranjc;
Vrjuiika: Štefan Jerebič;
Ilirska Bistrica: Lucijan Božič;
Tolmin:	Marija Kavčič roj.
Klinkon;
Polhov Gradec: Ivan Hriber-
‘ riik;
L u c i j a: Ljubica (Amalija) Dvorak.
30.	julija:
Ljubljana: Anton Kalan, Tomislav Krasnov, Ksenija Tivadar, prof. Vinko žitnik, Stanislav Medved;
Kranj: Milan Šegul;
Novo mesto: Felicita Krebs;
Mali Osolnik pri Turjaku: Jože. Perhaj.
V'-’-	‘
31.	julija:
Ljubljana: Terezija Faganel roj. Komel, Branka Maver roj. Stefanovič;
Trbovlje: Konrad Stavec;
Zdenska vas:	Valdi Žlajpah
St.;
Celje: Justina Furman;
Zagorje ob Savi: Alojz Lukač;
Koper: Ela Kovačič roj. Rakuša, Janez Bavec.
1. avgusta,:
Ljubljana: Alojz Polovšek, a-kademik prof. dr. Anton Kuhelj, član SAZU, Ivan Kreačič, Katica Urbanc, Valentin Sodnik ml.;
Trbovlje: Ivan Šribar;
Sodražica: Marija Trhljen roj. Cvar;
Gabrk:	Marija Ludvik p. d.
Barjakova mama;
Nova’ Gorica: Franc Zavratnik;
Hrastnik: Frančiška Gumzej;
Idrija: Ana Grm;
Blejska Dobrava: Leopold Ši-mac.
4.	avgusta:
Ljubljana: Karel Marolt, Tine Derenda, Dominik Bric (dolgoletni predsednik ljubljanske Čebelarske družine), Jože Golobič, Anton Sferza, Pavla Dimnik, Ivanka Tomažič roj. Zad--r nik;
Idrija: Albert Prem;
Sela: Ivan Jagodic;
Ig: Toni Alojz;
Celje: Jurij Piršič;
Potov vrh: Ludvik Lukse;
Novo mesto:	Anica Škedelj
roj. Hosta, Blažena Dolinšek;
Nova Gorica: Jožef Kožuh;
Stična: opat Rafael Ašič.
5.	avgusta:
Ljubljana:	Anton Grubar,
Ana Kranjec roj. Petelin, Vladimir Leskovar, Jože Vidrgar;
Zavrh: Branko Cof;
Postojna: Anton Rebec;
Kranj: Jernej Srebrnjak;
Radeče: Ivan Lukašček;
Stična: Ervin Rotman.
Glas iz Johhstown-a, Pa.
Johnstown, Pa. — Bodite pozdravljeni vsi Slovenci! Podpisani se oglašam po več kot 35 letih molka. Dne 9. junija 1989 sem bil prestavljen od Sv. Jurija v Chicagu semkaj k fari sv. Terezije v Johnstown-u, Pennsylvanija. Pri srcu mi je bilo težko zapustiti Chicago, kjer sem duhovno deloval približno 30 let. Uklonil sem se božji volji, čeprav nerad. Človek pač želi po svoje, toda Bog odloči in človek spozna šele pozneje, zakaj je Bog tako odločil. No, naj bo tako ali tako, odločil sem se, da bom nekaj napisal, kako je tukaj pri fari sv. Terezije.
Fara sv. Terezije je bila ustanovljena pred kakimi 51 leti. Ustanovitelj je bil pok. P. Miklavčič. Mesto Johnstown leži v dolini. Okrog in okrog ga obdajajo gore. Ta kraj me veliko spominja na Kranjsko goro v starem kraju. Lega tukaj je krasna in lepa.
Frančiškani iz Lemonta imamo na oskrbi faro v Jolietu, dve fari v Chicagu, faro v Milwaukee in v Johnstownu in eno faro v mestu New York. Fara sv. Terezije tukaj v Johnstownu je edina, katero smo mi lemontski patri ustanovili, druge fare so nam podelili škofje.
Naj napišem še par vrstic glede fare sv. Terezije. Tukaj je približno 4001 družin, slovenskih družin je zelo malo. Tukaj ne slišimo več slovenske besede, službe božje so vse v angleščini. Fara ima podružnico sv. Ane, pa tudi tam ni več slovenske službe božje.
Vzrok oz. namen da pišem pa je ta: Tukaj pri fari je namreč zanimivo, da imamo zjutraj ob 6.45 sv. mašo. Naš pater Raphael odpre vsak dan cerkev ob 6. liri zjutraj in vedno že tam čakajo verniki. To je res lepo in vzpodbujajoče. Vsako jutro pride okrog 20 moških in žensk k tej sv. maši. Pridejo zgodaj, da lahko pred sv. mašo molijo rožni venec in litanije. To že držijo leta in leta. Malo je še danes vernikov, da bi prihajali tako zgodaj in tako redno k sv. maši, da skupaj molijo rožni venec in litanije. Vsa čast in priznanje faranom sv. Terezije tukaj v Johnstownu, ki imate takšno ljubezen do Marije.
Ta lepa navada in gorečnost je mene zelo vzpodbujala, zato sem se odločil, da napišem o tem kratek članek, da bodo Slovenci v Ameriki zvedeli, kako se nam godi tukaj v tej krasni pokrajini. Vsa čast tem ženam in moškim, ki tako močno zaupajo v molitev rožnega venca.
Še nekaj zanimivega. Pri podružnici sv. Ane, ki je 7 milj od farne cerkve sv. Terezije, pa bodo uvedli nekaj novega in koristnega. Podružnica je v oskrbi g. p. dr. Ka-lista Langerholz-a, OFM. Farani so naprosili patra Kali-sta, da bi začel za odrasle slovensko šolo. Pater Kalist se je z veseljem odzval tej prošnji. Takoj se je priglasilo 14 oseb, ki bi radi prihajali v slovensko šolo. To so ljudje slovenskih staršev. Malo, zelo malo jim je znana slovenščina, vendar ljubezen do materinskega jezika jim še ni ugasnila v srcih. Vso prizna-
nje temu ljudstvu, da hočejo ostati zvesti svojemu narodnemu poreklu. Zato želiio in se skušajo potruditi, da bodo znali tudi slovensko govoriti. Priznanje tudi patru KaJistu, da je na-se vzel skrb in breme učitelja.
Te skromne vrstice poročam na znanje vsem bralcem K.S.K.J. glasila. Bodite pozdravljeni!
Father Leonard Bogolin, OFM
-----o———
Papež bo obiskal Zah. Nemčijo
Vatikan je naznanil, da bo papež Janez Pavel II. v novembru obiskal Zahodno Nemčijo. Obisk v Zahodni Nemčiji bo trajal od 15. do 19. novembra. Papež se bo ustavil v sledečih mestih: Koeln, Bonn, Osnabrueck, Mainz, Fulda, Muenchen in Altoetting, ki je znan romarski kraj blizu avstrijske meje.
Papežev obisk bo povezan s 700-letnico smrti sv. Alberta Velikega, ki je umrl 15. novembra 1280.
Svetovna škofovska sinoda o vlogi krščanske družine
Vatikan — Papež Janez Pavel II. je pozval vse katoličane “v vsaki škofiji, v vsaki župniji in v vseh cerkvah”, da molijo za uspeh prihodnje svetovne škofovske sinode, ki se bo začela 26. septembra v Vatikanu.
Družinsko življenje je že mnogo let prvenstvena skrb Cerkve v ZDA. Ameriški škofje so že v maju 1978 odločili, da naj bo leto 1980 posvečeno študiju in dejanjem za vzorno zakonsko življenje, kajti le iz srečnih zakonov izhaja tudi srečno in trdno dužjnsko življenje.
Vzporedno s Cerkvijo so tudi ameriške bratske organizacije zadnja leta sprejele gesla za utrjevanje družinskih skupnosti in v tej smeri navajale svoje članstvo k družinskim bratskim aktivnostim.
OCEANA PARK t
FOR A B.B.Q. CHICKEN DINNER FOR | j jv
$1.00
with regular admission price.
k Dinner includes Vz chicken (breast, leg, thigh, & wing), slow cooked smothered in B.B.Q. sauce, 1 dinner roll, j/<& potato salad.
Offer good Sept. 13 and 14 ONLY I)*	Oceana Park, Newbury, Ohio, Music St.
„	932-7759	564-1161	%
NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN
To order, send $6.00 including postage per copy to:
Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St Clair Ave.	Cleveland, Ohio 441M
Moj novi naslov: ........................
MOJE IME: .................................
Moj stari naslov: ....................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
PATRONIZE OUR ADVERTISERS
Keep the American Home Alive
GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA
err
Society'
ofCTTciJouEr, n. ecu
%US4
ONE FAIRLANH DRIVE
1M3 East 62 Si I761C LaJce Shujce *'Jvd.
431-2966
»31-6300
GROMOVA TRG0VMA S POHIŠTVOM
153*1 Waterloo Road	631-1225
t»nn»mmimmuu5um»:iiiiiiiiium«nnm»n»»»»niiii>ii»inninininnm»n
LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU
American Mutual ha* a new concept which combines your life Insurance with an exciting new benefit program. This program Includes low Interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations In Ohio. For further information, just complete and mail the below coupon.
Since 1914 ...
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Schola* ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nun* S. Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, bas&ecball and little league baseball
6.	Social activities.
f
7.	Sponsor of St. Clare House of Prayer
Družba
sv. Družine
Officer*
President ................... Joseph J. Konrad
First Vice-President ........ Ronald Zefran
Second Vice-President ....... Anna Jerisha
Secretary ................... Robert M. Kochevar
Treasurer ................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary ......... Nancy Osborne
First Trustee ............... Joseph Šinkovec
Second Trustee .............. Frances Kirnak
Third Trustee ............... Anthony Tomazic
First Judicial .............. Mary Riola
(Second Judicial ............ John Kovac
Third Judicial .............. Frank Toplak
Social Director ............. Mary Lou Golf
Spiritual Director .......... Rev. David Staizer
Medical Advisor ............ Joseph A. Zalar, M.D.
FANTJE NA VASI
priredijo
V SOBOTO, 13. SEPTEMBRA 1980 V Slovenskem Narodnem Domu 6417 St. Glair Avenue
GOSTUJE OKTET ZVON
ZAČETEK 08 SEDMIH ZVEČER ’o koncertu zabava in ples - Igra Alpski Sekstel
Dar $4.00