7* ^Namijo *-Spon_i_iski dan 11. april, Rodila s« je 12. marca 1878 blizu rac=*ta Luka v Gornji Italiji. Prva velika milost, kl Jo je skazal Bog Gemi, so bili dobri, krščanski starši, pred vsem moti. A kornaj osem let stara je isguMla Gema svoio izvrstno mater. Ta i? 5© pred svojo snartjo oskrbela, da je bila bčerka birr^a.r_a in tako okrepljetia 7& prihodnje žirljenjske boje. Po roaterini smrti ie dal oče Gemo ˇ saEr.o¦itansko vzgojo. V samostanu se je odHkovala po svoji skromnosti, tihi pokorščini in jrlobokem usnevanju verskib resnic. Posebno je kazala gore.e hrepenenje po sv. obhajilu. Ko 88 je povrnila v doaa&čo hišo, je vodila pospodin^stvo na mesto rajne matere in je tudi svojim mlajšim bratom in sestram zastopala mater. Kma!u pa so jo začeli obiskovati te?ki krif\. Njen oče, ki je bil imovit lekarnar, ie izgubil skoro vse premoženie; kmalu nato je vsled žalosti timrl. Geme same se je lotila mučna bolezen, sušica hrbtnega mozga. Skoro čisto je izgubila s!uh in postala je čisto hroma. Pri revši_ini, v katero je prišla njena rodbina, včasih ni imela niti naipotrebnejšega okrepčila. Tako je trpela skoro eno leto, dokler ni bila po opravljen. devetdnevnici v čast bl. Gabrijelu Posenti naenkrat ozdravljena. Nato jo je vzela k sebi imovita gospa m je obljubila, da hoče za njo skrbeti kakor za svojo lastno hčerko. Gema je sicer opravljala razna domača opravila, a živela je čisto z drugim svetom, ki se ji je vedno bolj in bolj odpiral. Vse njeno prizadevanje je šlo za tem, da bi postala v vsem svojem življenju in mišljenju kolikor mogoče podobna Kristusu, ki ga je ljubila z vso močjo svoje duše. Njena notranja podobnost s Kristusom se je pokazala očividno tudi na zunaj. Na predvečer pred praznikom Srca Jezusovega leta 1899 je bila zamaknjena; imela je prikazen Matere božje in božjega Žveličarja, ki ji je vtisnil svoje rane. Ko se je G«ma iz zamaknjenja prebudila, so jl rane na rokah, nogah in na strani ostale, kar je neoporečno dokazano. NajbolJ iudovito pri tern pa je, da rane niso ostale vedno, temveč so se prikazale lo samo v Cetrtek in petek. OCividci so izpovedali, da so bile rane 1 em globoke in da je teklo \% njih mnogo krvi DoživIjala je Gema na sebi tudi druge muke Gospodove, njegovo bičanje, kronanje s trnjem, kar se je kazalo tudi na njenem telesu in na glavi. Te izredne poiave so vedno spremljale bolečine, ki jih je Gema občutila. Ni pa trpela s Kristusom samo njegovfh telesnih bolečin, temveč jc oku- šala v svoji duSi njegovo neizmemo žalost, zlasti pa zapuščenost, ko je bila brez vsake tolažbe fn veselja in se je grozna tema vlegala na njeno dušOf Vse to je Gema trpela z velikim veseljem, ker je te bridkosti darova.a Bogii za prospeh sv. Cerkve, posebno pa za spreobrnjenje grešnikov. To življenje in trpljenje je pa vedno bolj slabilo njene telesne moči. In tako je prišel trenutek, po katerem ja vedno tako goreče hrepenela, da bi bila rešena telesnih spon in združena s Kristusom. Na veliki .petek leta 1903 je rekla svoji strežnici: »Danes me ne zapustite, temveč ostanite pri mcni. Moram biti križana z Jezusora. .Tezus mi je razodel, da moraio umreti njegovi otroci na križu.« Nato se je zamaknila« Na v»liko soboto zjutraj je vzdihnilas Sedaj pa res ne morem več. Jezus, tebi sp«ročira svojo ubogo duSo! Jezus!« Nato je rahlo nagnila glavo in brez 3_nrtnsga boja zaspala tja v večno velikonočno juiro. »Jezus mi je razodel, da morajo njegovi otroci umreti na križu«, je rekla umirajoča Gema. Misli na to, ko te obiskujejo, posebno na stara leta, ra,zi_ij križi, bolezni in druge težave. Bog tt pripravlja križ, na katerem naj bi u^ mrl kot njegov otrok! Vsi naj bi si vse življenje pripravljaii križ, na katerem naj bi enkrat umirali podobni Kristusu kot božji otroci. Ta križ si pripravljamo s premagovanjem samega sebe, ko krotimo svoja; nagnenja, svoje strasti, da živimo V) resnici krščansko. Današnji svet o tem noče nič veliko slišati, niisli le na uživanje, živi lahkomišljeno v tem življenju, kakor bi ne bilo nikdar konca« Pojavi, ki so se godili na Gemi, so kakor opomin iz onega sveta, ki obsojajo; tako življenje, ki nas opominjajo k ži^ vljenjski resnosti, da bo enkrat mirnai naša smrt. Če jih bomo poslušali, bomo lahko z mirom umirali kot božji o*[ troci. Razveseljiva Velika noč. Na Franeoskem, kjer je bilo dolgo časa versko življenje kakor ubito, kjer so iz Sol po-> metali križe in se Bog niti imenovatl ni smel, se kaže vesel verski preporod* Ta je dobii viden izraz v letošnjem romanju francoske mladine v Rim. Okolf 5000 mladeničev i*; vseh stanov in ia vseh krajev Francoske je bilo pod vodstvom svojih duhovnih voditeljev sa velikonoCne praznike v Rimu. Njihov^ lepo in resno vedenje po ulicah, njihovo petje in molitve po cerkvah je kaza-« lo njihovo globoko vernost. Posebno soi bili lepi nekateri prizori tega romanja, V cerkvi sv. Petra, na grobu njegovem^ so tl mladeniči glasno in navdušenai molili apostolsko vero. V cerkvi sv. 1»^ nacija pred grobom sv. Alojzija, so naj Veliki četrtek sprejeli sv. obhajilo. J baziliki st. Pavla je na Veliki pet« klečalo teh 5000 mladeničev pred krigern in poljubljalo sv. rane Odrošcnikove. V cerkvi sv. Janeza v Lateranu, kjer so v prvih krščanskih časih na .Veliko soboto kr-ščevali spreobrnjence, BO ti mladeniči na Veliko soboto ponovili z vso navdnšenostjo krstno obljubo. Lahko se reče, da je letos mlada Francoska obhajala v Rimu svoje vstaJenje. Romanja v Lnrd. Kakor poroča »Letopis Naše Gospe Lurdske«, je pretečeno leto prišlo v Lurd 457.160 romarjev. Dd teh j« bilo inozemcev, to je ne iz Franeoske-ja. 60.051. Z njimi je prišlo 5 kardinalov, 20 nadškofov, 111 Skofov. Bolaikov je bilo v Lurdu 15.000, zdravniksv, ki se hočejo prepričati o ozdravljenjih, 784. Od teh bolnikov jih je bilo preteeeno leto ozdravljenih 87. Nekateri so bili ozdravljeni popolnoma, dru gi so dosegli olajšavo svoje bolezni. Ta ozdravljenja preiskujejo sedaj zdravniki, da bi se o njih izjavili, če so bila ta ozdravljenja naravna ali pa pravi čudeži. Belo angleških katoličanov. Na An- gleš-.em je posebno Društvo resnice, ki irna namen, da seznanja anglikance z nauki in napravami katoliške Cerkve potom malih knjižic. Lanako leto je izdalo to društvo 1164.753 knjižic, to je za 143.809 več ko leta 1927. Apostoii dela. Na Francoskem se je ustanovila nova bratovščina, ki se ime nuje: Apostoli dela. Udje te bratovščine mclijo in. dejansko pomagajo delavkam, ki so raztresene po raznih mestih Francije in so v nevarnosti, da izgubijo poštenje in vero. Začetek te bratovšeine sega nazaj v leto 1900, ko se je v nekem kraju združilo 20 deklet z namenom, da pomagajo svojim sovrstnicam po tovarnah in delavnicah. Papež Benedikt XV. je to udmženje poživil, sedaj je povzdignjeno v bratovščino. Ali nc bi bilo treba tudi pri nas takih apostolskih duš, ki bi se brigale za dušc svojih sovrstnic!?