BW Uredništvo le v Kopitarjevi alloi Stev. 8/DL Rokopisi 86 ne vrt6a|o; nefranktrana pismu s« bo spre|ema|o. Oredn. telef. Str. 50, npravn. štv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava |e v Kopttanert al. 8. — Račun postne bran. I|aU|an«ks it. 850 sa naročnino in št. 34!) ta oglasa, aagreb 39.911, saralet. 7583, praSlss In dana). 24.797.
Siev, 261.
sa Naročnina aaa za državo SHS:
do prekllcai
*) po poitl mesečno Din U b, dostavl|eno na dom
mesečno	. „ 12
za inozemstvo;
mesečno ....... Din 23
== Sobotna izdaja: =
» Jugoslaviji.....Oin 20
r inozemstva ..... „ 40
Posamezna Stevilfea stane 1 Din«
v um, v soboto m u. novemu« 1921 : .	Leio LI.
mm Oaa« fn*«r«tnn» t mm
Bnoatvlpn potita* vrat« mali ajlmu po OU. 1*80 ta Olv. a-»nllfcl »fllaal oa0 m ni tU Un* po Dla. ? 8ft, poslana Itd. po Oia. 4 —.
Pri več|em naročilo popn^L
Izbaia v»nb dan lzvimll
ponedellka ln dneva pu praa« nlko ob 3, url zjutraj.
Poštnina plačana ?Mni,
»Kmetijske družbe«.
Kakor }e od pristojne državne oblasti ugotovljeno, so vse odredbe gg. Pipana in Rohrmana neveljavne. Zato opozarjam vse Slane in podružnice, naj bodo v svojih naročilih in plačilih skrajno previdni, ker sta ta poslovanje «Kmetijske družbe«, dokler se razmere ne uredijo, odgovorna osebno le omenjena gospoda, ne pa »Kmetijska iružba« kot taka.
EVGEN JARC,
I. podpredsednik.
Maš io njihov zamisel.
Kakor hitro je naš narod spoznal, dL si predstavljajo naši bratje pod pojmom »ujedinjenje«, »osvobojenje« itd. zgolj aajnesramnejše ianozgavanje zarobljenih Slovencev, Hrvatov in drugih prečanov, se je tudi on temu primerno preorijentiral. Kdo v vsej državi je iskrenejše mislil na Jugoslavijo in iskrenejše veroval v veliko jugoslovansko misel kot ravno mi Slovenci? Pripravljeni smo bili položiti na oltar te misli vse, karkoli je bilo potrebno in v naši moči. Toda kaj smo doživeli! Kakor hitro se je začutila iz raznih francoskih kopališč in letovišč vrnivša se belgrajska gospoda zopet varno na svojih vsakdanjih sedlih, je že začela tudi odkrivati svoj© verolomno, zahrbtno in zgolj materialistično bistvo. V prečanih ni več gledala ^osvobojenih in ujedinjenih bratov«, temveč nevarne tekmece, ki jo-utegnejo v svoji zapadnoevropski, poštoni in iskreno demokratični mentaliteti v novi državi izriniti iz tiste vloge trotov, ki jo je igrala v mali Srbiji že od nekdaj. Vse delovanje in nehanje te belgrajske gospode je šlo zato za tem, da pritisne cvetoče in bogate prečanske pokrajine ob tla, da jih politično in gospodarsko zasužni in na stroške in e žulji prečanskih provinc nabije svoje nenasitne žepe. Tako se je začela politika toli brezvestnega izžemanja in ropanja, da ji ni para v celi Evropi.
To stremljenje je začela uveljavljati fa srbijanska gospoda s takim cinizmom in s takimi vandalskimi metodami, da je morala odpreti oči tudi slepcem. Posledica tega spoznanja je bila, da se je v vseh prečanskih pokrajinah začelo vedno energič-nejše gibanje za osvobojenje izpod jarma belgrajskih velepljačkašev. Žalibog so nas v tem boju v odločilnem trenutku naši »napredni« demokratje in samostojneži izdali ter za judeževe groše v korist svojim strankarskim koristim prodali usodo vsega naroda na milost in nemilost grabežljivi čaršiji.
Kaj je bilo v taki situaciji našemu narodu začeti?
Pri zadnjih volitvah smo vsi Slovenci na usta SLS, Hrvatje na usta HRSS in Muslimani na usta JMO odgovorili, da je edini izhod iz tega obupnega položaja ta, da se z vso silo vržemo v boj ter izvojujemo svojim narodom resnično svobodo v obliki federativne ureditve naše države. Do grla smo siti vseh lažnjivih fraz o ujedinjenju, osvobojenju, jugoslovanstvu itd., ker vsak dan strašnejše občutimo na svoji koži. da se skrivajo pod temi licemerskimi gesli le roparski instinkti belgrajske oligarhije. Naše geslo je: čisti računi, dobri Prijatelji. Pripravljeni smo tvoriti z vsemi narodi in pokrajinami, ki tvorijo to državo eno skupno državno zajednico, a le kot njen svobodni, enakopravni, samega ?ebe upravljajoči del, ki bo v svojih zadevah suvereno sklepal in odločeval, predvsem pa suvereno upravljal svoje finanse. Z eno besedo, slovenski narod hoče svobodno-pogodbeno razmerje do ostalih delov države in odklanja vsako subordinirano stališče. Soživljenje treh slovanskih narodov v naši državi je mogoče samo v obliki jugoslovanskega >oommonwealtha«, to je politični aksiom slovenskega in hrvatskega naroda. Demokratska sam on pravne ali pa ministerialne delegacije, kakršne predlagajo v najnovejšem Času centralisti, so pa navaden belgrajski š v i n d e L Če bi hoteli tak švin-
del sprejeti, bi lahko že danes sedli k polnim belgrajskim vladnim jaslim, kamor nas vabijo dan za dnevom, a naša stranka ni na prodaj za trenutne koncesije, kajti pred seboj ima drug, veliki cilj, to je popolno osvobojenje slovenskega naroda v obliki suverene zakonodajne avtonomije v skupni državi, ki jo bomo prej ali slej tudi izbojevali, čeprav utegnejo biti boji še dolgi in hudi.
Poglejmo pa sedaj naše »naprednja-štvo«. Dan za dnevom beremo po »Jutro-vih« uvodnikjh, da ne omenjamo »Narodovih« in »samostojnih« pisarij, pesem, da 21 poslancev SLS ne doseže ničesar in da bi samo polovica toliko demokratskih poslancev doseglo čudeže'... V svoji trenutni zaslepljenosti je poslal naš na^od že pri volitvah za konstituanto v Belgrad 24 takih »naprednih« zastopnikov, a kaj so dosegli? Za osebne in strankarske interese so prodali z glasovanjem za velesrbsko ustavo Slovence na milost in nemilost belgrajskim izžemalcem, tako da umira uradništvo od gladu, da propada kmetijstvo, obrt in industrija, da izgubljamo korak za korakom že celo ono, kar smo si priborili že v Avstriji, da se pobalkanjamo na vsej črti.
Ne, minili so časi, da bi bil slovenski narod še kedaj pripravljen lizati pete in padati na trebuhe zato. da nam bo vlada popravila kako cesto, dovolila podporico kakemu društvu itd., kar je očividno začetek in konec vseh političnih načel našega naprednjaštva. Od nekdaj je bil začetek in konec vse »naprednem slovenske politične umetnosti, da so stali ti žalostni naprednjaki s klobukom v roki ponižno pred vrati- ter-čakali, kedaj jim vržejo vlasto-držci, avstrijski ali srbski, kako kost, ki bi jo najprej sami obglodali, ostanek pa nesli kot ogromen uspeh naivnim volivcem. V svoji suženjski mentaliteti se ti s'ovenski naprednjaki še nikdar niti misliti niso upali na to, da ima vsak narod pravico zahtevati to, kar mu gre namreč svojo popolno samostojnost Naše naprednjaštvo je živelo od nekdaj zgolj od politike pobiranja drobtinic in tudi danes so njegov ideal obglodane kosti, ki bi jih obral Belgrad, ostanke pa metal preko »naprednih« zastopnikov »osvobojenim« pokrajinam.
Taka so torej naša in taka so '.^napredna« politična načela. Narod slovenski se bori in se bo boril vztrajno za svojo popolno osvobojenje, ki je danes edini njegov cilj, »napredne« robske duše, ki so zadale osvobojenju smrtni sunek z dobro nagrajenim glasovanjem za velesrbsko vidovdan-sko ustavo, naj pa leže še dalje na trebuhih pred Belgradom in čakajo na grižljeje, ki jih misli čaršija metati Slovencem milostno v usta. Mi bomo svoj cilj tudi izvo-jevali, kajti čisto izključeno je v XX. stoletju, da bi brezmoralna družba pljačka-šev mogla trajno tlačiti dva napredna naroda, ki sta svojo kulturo zajemala z za-pada.
Belgrad, 16. nov. (Izv.) Danes je naša vlada prejela od grške vlade ratificirano pogodbo o Solunu. Ta pogodba bo takoj predložena parlamentu.
se vrne v
Belgrad, 16, nov. (Izv.) «Novosti« poročajo iz Londona, da jc Radič imel te dni daljšo konferenco z našim poslanikom v Londonu. Naš poslanik mu je v imenu belgrajske vlade ponudil nov sporazum. Baje bo Radič v najkrajšem času odpotoval v Zagreb.
Nova obravnava proti napadalcu na Daskalova,
Belgrad, 16. nov. (Izv.) Iz Prage poročajo, da je češkoslovaška vlada izdala naredbo, da se atentator na Daskalova Ni-kolov, ki je bil pred porotniki oproščen, ponovno zapre. Vršila se bo nova obravnava. —
NOV VOLIVNI ZAKON V ITALIJI.
Rim, 16. nov. (Izv.) Senat je odobril nov volivni zakon s 165 proti 41 elasovom.
o
MINISTER KOJIČ PROPADEL.
Belgrad, 16. nov. (Izv.) V p r v i sek-ejji se je danes vršila zelo zanimiva razprava o zadnjem delu finančnega zakona. Vlada je doživela poraz. Seja se je začela z razpravo o povišanju eksistenčnega mi-nima pri odmeri dohodnine. Finančni minister je sprejel povišanje od. 2500 na 3500 dinarjev. Poslanec Pušenjak je izjavil, da bi moral minister z oriroin na padec denarja povišati minimum na 15.000 dinarjev, kakor je iz istega razloga povišal takse in trošarine. Minimum 3500 dinarjev je prenizek. Dohodnino bodo morali plakati najrevneši sloji, ki že itak ne morejo izhajati. Čudi še stališču ministra iembolj, ker je delegacija ministrstva financ v Ljubljani predlagala minimum od 5000 dinarje".
Burna debata se je vnela radi čleua 123, ki pooblašča ministra za trgovino in industrijo, da more edino on dajati dovoljenje za ustanovitev novih industrijskih in tverhiških podjetij. Minister dr. Kojič pcjasnuje odredbo $ tem, da je treba uvesti v trgovsko politiko enoten sistem in načrt in se ozirati predvsem na »obrambo države«! Vsi člani opozicije so stavili predlog, da se ta člen črta. Poslanec Pušenjak je opozarjal na to, da pomeni ta Člen nevarnost za industrijo kakor tudi za veliko obrt v Sloveniji radi znanega nerazpoloženja ministrstva za trgovino napram našim podjetjem. Opozarjal je dalje, aa se more ta člen politično izrabljati, kakor tudi, d« se bojimo, 4h bodo-podjetniki-vsled znane balkanske uprave mesce in mesce zaman čakali na rešitev ministrstva. — Prešlo se je na glasovarje o tem členu. Predlog opozicije, da se člen črta, je propadel s petimi proti petim glasovom. Vladni predlog, da ta člen ostane, je istotako propadel s petimi proti peHm glasovom.
Minister dr. Kojič je bil zelo vmejevolien. Moral bo pač v plenumu gledati na to, cla dobi večino za svoj predlog. Minister je s tem glasovanjem dobil prvi odgovor na nesramno izjavo glede zahteve, da se Slovenci in Hrvatje pritegnejo kot delegati k pogajanjem z Avstrijo. Čakajo ga pa še lepa presenečenja v plenumu finančnega odbora, kjer se bo temeljito kritizirala njegova politika.
Pri členu 229. je zahteval poslanec Pušenjak, da se ozira tudi na zadružne organizacije, ki so vršile prehrano pasivnih pokrajin in da se podaljša plačilo do 1. januarja 1925. Finančni minister je izjavil, da nima nič proti temu predlogu, da pa so vsi ti krediti angažirani za podpore za poškodovane po toči.
Pri členu 234. je posl. Pušenjak predlagal, da se ukine davek na prirastek od vrednosti tudi za Štajersko. Minister je ta predlog osvojil. Glede člena 238. je poslanec Pušenjak opozarjal na to, da se od zadrug v Sloveniji zahteva plačilo davka za poslovni promet kljub ugodnostim v smislu srbskega zakona o zadrugah. Pred lagal je dodatek v smislu resolucije zadružnega kongresa v Celju. Finančni minister je nato izjavil, da je ta dodatek nepotreben, ker so zadruge proste vseh davkov. Proti predpisu davka na poslovni promet se naj zadruge pritožijo in naj se njemu navedejo konkretni slučaji, nakar bo on zadevo uredil.
..... Jutri bo razpravljala sekcija o zadnji
točki dnevnega reda: o prerščunu ministrstva za agrarno reformo. Debata bo najbrže zelo burna. Minister za agrarno reformo je končno »ozdravel«. Edino pri kritiki o delovanju tega ministra bodo vladne in opozicionalne stranke edine in složne.
Ministrstvo m promet.
Begrad, 16. nov. (Izv.) Druga sekcija finančnega odbora je nadaljevala razprjvo o ministrstvu za prosveto. Razpravljali so o srednjih šolah in gledališčih. Takoj v začetku je prišel osebno na sejo rektor belgrajske univerze in sta mu bila ponovno odobrena dva kredita v višini 600.000 dinarjev. Poslanec Vesenjak je ob tej priliki izzval ponovno debato o dotacijah ljubljanski univerzi. Dalje je zahteval pavšal za obleko šolskim slugam. Sekcija je sprejela kot posebno postavko 2 milijona dinarjev za dolžne nagrade srednješolskim profesorjem in učiteljem. Sicer je bilo le malo sprememb. Za Slovenijo se je zvišala postavka za pisarniške in manipulacijske stroške od 40 na 50 tisoč dinarjev in postavka za nabavo učil od 7 na 17 tisoč dinarjev. Za nabavo učil v Murski Soboti je bilo dovoljenih 30.000 dinarjev. Gledališče v Celju dobi 30.000 dinarjev, gledališče v Mariboru pa 200.000 dinarjev podpore. Ljubljanskemu gledališču se jc zvišal znesek za garderobo in dekoracijc od 250.000 na 300.000 dinarjev.
obe bombi skriti v stanovanju glavnega vratarja. Bombi sta bili skriti v sobi, ki se nahaja pod dvorano, v kateri zboruje ministrski svet. Vratar in sluga Milan sta bila takoj aretirana. Vratar je pri zaslišanju izjavil, da je sluga Milan prišel k njemu in ga prosil, naj mu spravi obe bombi za en dan, češ da gre v svoje posestvo v bližini Belgrada, On da mu je to uslugo storil, ker je vedel, da je Milan komitaš in da ima kot tak pravico nositi bombe. Ker se vratarju sicer ni moglo dokazati, da bi imel kake slabe namene, je bil danes popoldne izpuščen iz zapora. Vendar sc zdi, da policija ni verjela njegovi izpovedi, ker je bil takoj odpuščen iz službe in mora jutri zapustiti Belgrad, Kakor sc govori, je policija že davno sumila, da jc v resnici pripravljen na ministrskega predsednika Pašiča atentat. Tako izgleda ta nameravani atentat. Pašič pa danes šc vedno ni zapustil svojega stanovanja in se tudi ni vršila napovedana seja ministrskega sveta.
Jugoslovanski parlamentarci
»
avani« atentat na Pašiča.
Belgrad, 16. nov. (Izv.) Danes popoldne so se razširile vesti, da jc bil na ministrskega predsednika Nikolo Pašiča zopet pripravljen atentat. Podrobnosti o tej stvari v javnosti niso znane, ker se skuša v svrho preiskave celo stvar predstaviti kot povsem nedolžno. Vašemu dopisniku se jc posrečilo v tej zadevi, Iti je menda tudi pravi vzrok Pašičeve «bolezni«, zvedeti sledeče podrobnosti: V svrho paralizacije akcije komitašev v Južni Srbiji in Macc-doniji jc naša vlada poslala v tc kraje večjo četo naših komitašev. Med temi se. je nahajal tudi sluga v predsedstvu vlade Milan, ki se jc pred par dnevi nenadoma vrnil z bolgarske meje v Belgrad. Oglasil se je pri glavnem portirju v predsedstvu vlade in pustil pri njem dve bombi francoskega sistema, ki so, kakor znano, najboljše. Za to je izvedela policija, ki je takoi naoravila hišno preiskavo in našla
na
Vilna, 16. nov. (Izv.) Jugoslovanski parlamentarci so danes prišli v Vilno, kjer so bili prisrčno sprejeti. Sprejema se je udeležil tudi vojni guverner. Odšli so na univerzo, kjer so jih pozdravili rektor in profesorji. V akademiji znanosti je bilo kratko predavanje, nakar se je vršil svečan banket, na katerem je govorilo tudi vpS jugoslovanskih parlamentarcev.
Vprašanje izročitve žomhoSje.
Belgrad, 16. nov. (Izv.) V zunanjem ministrstvu so .se danes vršile dolgo konference z romunskim poslanikom Emandi-jem in romunskim generalom Troianescu o odstopitvi Žombolje. O tej stvari je sicer dogotovljen zapisnik, do podpisa pa še ni prišlo, ker so Romuni zahtevali, da se evakuacija Žombolje izvrši takoj, nakar pa zunanji minister dr. Ninčič ni pristal. Dr. Ninčič bo o tej zadevi poročal na prvi prihodnji seii narodne skupščine.
Hrvatske in slovenske uradniške organizacije za Intervencijo Jugoslov. kluba.
Belgrad, 16. nov. (Izv.) Danes so obiskali Jugoslovanski klub zastopniki vseh uradniških kategorij iz Zagreba, ki so obenem zastopali tudi vse slovenske uradniške organizacije. Izročili so poslancem ostre spomenice proti vladni odredbi o razvrstitvi uradnikov v kategorije. Poslanci Jugoslovanskega kluba so jim zagotovili največjo podporo.
Poincare odgovori Angliji.
Pariz, 16. nov. (Izv.) Z ozirom na govore angleških državnikov v volivni borbi šje Poincare sklenil odgovoriti z javnim velikim govorom. Povdarjal bo, da se Francija zvesto drži mirovne pogodbe. Izjavil ho tudi, da ne pristane na znižanje nemške vojne odškodnine, ako zavezniki ne zriiža-jjo dolga Francije.
ZAKLJUČNI PRESTOLM GOVOR V ANGLEŠKEM PARLAMENTU.
London, 16. nov. (Izv.) Zbornica je bita danes zaključena s prestolnim govorom, v katerem stoji tudi ta značilen stavek: »Vlada opazuje z veliko pozornostjo, du se današnji gospodarski položaj v Evropi nc izpreminja, v kolikor je odvisen od vprašanja reparacij. Položaj v Nemčiji presoja vlada r. napeto pozornostjo.«'
KDAJ SE SNIDE NOVI ANGLEŠKI PAR LAMENT.
London, 16. nov. (Izv). Parlament je Ml danes odgoden. Novi parlament se sni-de 20. decembra.
POSEBNO STALIŠČE ANGLIJE V VPRAŠANJU NEMŠKEGA EKSCESARJA.
Pariz, 16. nov. (Izv.) Na današnji seji veleposlaniške konference je angleški zastopnik izjavil, da angleška vlada ne namerava nastopiti proti povratku bivšega nemškega cesarja in prestolonaslednika v Nemčijo.
ANGLIJA PROTI FRANCOSKI POLITIKI
London, 16. nov. (Izv.) Na zadnji seji sTiornice je Baldwin govoril o brezposelnosti v Angliji in rekel med drugim: »Ne da se dvomiti, da je eden glavnih vzrokov brezposelnosti v Angliji zasedba Poruhrja in žalostna gospodarsko stanje v Nemčiji.c
MARŠAL FOCH ZA RAZOROŽITEV NEMČIJE.
Pariz, 16. nov. (Izv.) Maršal Foch je danes predložil ministrskemu svetu spomenico o oborožitvi Nemčije. Spomenica zahteva, naj zavezniki nemško vlado opozore na resne posledice kršenja mirovne pogodbe.
PROTI KOMUNISTOM v BERLINU.
Berlin, 16. nov. (Izv.) Policija je zaklenila ogromno množino komunističnih letakov. Uredništvo »Rote Fahne« je policija zaprla. Pri preiskavi v komunistični strokovni centrali se je zaplenila ogromna korespondenca z inozemstvom. Policija je tudi odkrila veliko skladišče orožja. Komunistične kurirje je policija aretirala.
PLENITVE V NEMČIJI.
Diisseldorf, 16. nov. (Izv.) Množica je ?ačela pleniti trgovine. Plenitve trajajo v vsem obsegu dalje.
KONEC ŠTRAJKA V BERLINU.
Berlin, 16. nov. (Izv.) Tiskarski štrajk tr Berlinu je končan. Tiskanje bankovcev
so ustavili, ker bodo že prihodnji teden začeli zamenjavati papirnate marke za novi denar.
POGAJANJA MED STINNESOM IN ZAVEZNIKI.
Pariz, 16. nov. (Izv.) Agence Havas poroča iz Bruslja, da pogajanja med Stin-nesom in med zavezniki še niso prekinjena.
f PRELAT GIESSWEIN.
Budimpešta, 16. nov. (Izv.) Prelat Giesswein je včeraj umrl. V političnih krogih je bil znan kot prvoboritelj za mirovne ideje.
MORILCI VOROVSKEGA OPROŠČENI.
Lousanne, 16. nov. (Izv.) Porotniki 60 vprašanje o krivdi Conradija in Polonija, ki sta bila umorila sovjetskega poslanika Vorovskega, potrdili s 5 glasovi, zanikali pa s 4. Vsled tega sta bila oproščena.
Od leta 1689 naprej je na Angleškem po zakonu določeno, da se morajo vršiti volitve v parlament na tri leta. V članku od 21. okt. smo orisali posamezne politične stranke na Angleškem in njih voditelje; videli smo tri stranke: konservativno, liberalno v dveh skupinah in pa delavsko. Prve voditelj je Baldwin, liberalni skupini vodita Asquith in Lloyd George, delavsko pa Macdonald. o kojega svetovnih nazorih smo govorili tudi v članku od 1. nov. Ker je za ves svet velikanske važnosti, kako izpadejo volitve na Angleškem, si moramo volivni boj ogledati tudi mi. Saj je konservativna stranka za carino in mir, liberalna pa za prosto trgovino in ne zametuje vojske. Volitve bodo 6. decembra. Omeniti moramo tudi, da sta se obe liberalni skupini zopet našli in da tvorita sedaj enohio fronto.
Volivne trobente že glasno pojo. Vendar pa konservativni in liberalni voditelji, zvesti starim tradicijam, nikdar ne prekoračijo meje dostojnosti. Vodilni list konservativne stranke, Morning Post — jutranja pošta —, hvali seveda Baldvina kot poštenega bojevnika, ki gre v boj s trdnim prepričanjem, da je za Anglijo prava politika le v zaščitni carini. Delavska stranka, duševno zelo gibljiva in agitatorično izredno delavna, pa svari pred zaščitno carino in pravi, da to ni nič drugega kakor začetek vlade kartelov, trustov, sindikatov in kar je še podobnih takih imen. Vprašanji proste trgovine in zaščitne carine, koji vprašanji se vlečeta skozi angleško politiko že celo stoletje, pa delavcev sploh ne zanimata dosti. »Angleški delavec je bil večkrat slabo plačan v času proste trgovine, ameriški pa pod zaščitno carino.« Delavci zahtevajo socializacijo glavnih panog industrije, skupno vodstvo v produkciji in s tem izločenje kriz, ki so združene s privatnim gospodarstvom.
Kakor smo v članku od 21. okt. že omenili, konservativna stranka tem zahtevan ni nenaklonjena. Konservativ. angleški gospodarski politik, kakor je na primer Baldwin, se ne drži trdovratno dobesedne razlage programa svoje stranke, temveč rad v marsičem popusti in sicer ne tako nekako od zgoraj dol, kakor lo vidimo na kontinentu. In že se oglašajo konservativni gospodarski politiki svetovnega imena, Hewins, Blach Thomas in brata Geddes, ter sicer zagovarjajo v predavanjih in časopisih zaščitno carino, a tako, da mora biti to zagovarjanje prav tudi delavcem. Pravijo, da je prehod k zaščitni carini gospodarsko-
politično dejanje, ki se ne bo izražalo samo v carinskih tarifah, temveč bo imelo po ameriškem vzorcu posledico strogo nadzorstvo nad karteli in trusti, bo zagotovilo državi izdatno soudeležbo na vodstvu prometnega aparata in preskrbe s kurivom — elektrike in premogarstva —, kakor je bilo to tudi na Nsmškem. Prav tako se je v svojih zadnjih govorih izrekel tudi Baldwin porti individualističnemu značaju angleškega zasebnega gospodarstva. Utemeljuje vpeljavo zaščitne carine z zatrjevanjem, da more le ona preprečiti vsak dan večjo brezposelnost. »Moramo zapreti naše trge nemški industriji, ki se bo po ozdravitvi nemških razmer neogibno pojavila; moramo jih zapreti tekstilni industriji Francije in Belgije, ki delata z denarjem, za 30 odstotkov manj vrednim kakor je bil prej.« Na ta način sta Belgija in Francija izrinili Angleže same z angleških trgov in sta tako v ogromni izmeri pomnožili število brezposelnih delavcev. Oni, ki znajo brati med vrsticami, vodo, kaj pomenijo taki govori angleškega politika-trgovca; brez strasti so, zato tembolj imponirajo. Pravijo pa suhoparno tole: »Ce ne upoštevate naših gospodarskih interesov, bomo zaprli izdelkom dohod do tretjine človeštva in do četrtine obljudene zemlje!« Vojna napoved brez primere! Ker govori v korist delavcev, je to izvrstna taktična poteza.
+ «Ministerijalna dekoncentracija«. V
Belgradu so izdelali nov načrt za rešitev ustavne Jirize, ki naj bi zadovoljil hrvatsko in slovensko opozicijo in zagovornike vidovdanske ustave. Hrvatska in Slovenija naj bi se razdelili na «oblasti« — Hrvatska na štiri, Slovenija na dve, a veliki župani naj bi ne bili direktno podrejeni ministrom, ampak posebnim «ministrskim delegacijam« v Zagrebu in v Ljubljani, ki bi bile nekak posredovalen urad med velikimi župani in med centralno vlado. Slovenija bi dobila enega takega «delegata«, Hrvatska pa več. — Pakor mora uvideti vsak pameten človek, nameravane delegacije niso nič drugega kakor nova korita. Privatnega gospodarja, ki bi nad svojega hlapca postavil kot »posredovalca« med seboj in med hlapcem še enega «ober«-hlapca in med tega in sebe še enega «ober-ober«-hlapca, bi dejali zaradi zapravljivosti pod zasluženo kuratelo. Če se pa vlada domisli na tako traparijo, se pa to imenuje «držav-niška modrost«.
-j- Veselje. Ko je neki bivši višji drž. uradnik, sedaj «dnevničar« pri Južni železnici, sinoči bral v »Narodu« poglavje o nameravanih »nadžupanih«, si je zadovoljno mel roke in dejal: «Jetzt fahr' mr' wieder Eisenbahn!«
-f- Bo menda vseeno. «Narod« poroča, da so tekom debate o Južni železnici ugotovili, «da se ne ve, ali je treba deset milijonov plačevati v zlatih frankih ali v zlatih dinarjih.« — Na starih dinarskih nov-čanicah stoji na eni strani srbsko besedilo «Sto dinara«, na drugi pa francosko: «Cent franes«. To je bilo takrat, ko je računal svet še v zlatu in ne v papirju.
-j- Pašičeva civilna lista. Državni proračun določa za ministrskega predsednika Nikolo Pašiča tajni dispozicijski fond v znesku 2in pol milijona zlatih dinarjev ali 180 milijonov kron. Od te vsote ni treba Pašiču dajati nobenega obračunu. S temi milijoni lahko razpolaga, kakor se mu poljubi. Nihče mu nič ne more, če bi ta denar porabil čisto za sebe. 180 milijonov kron je prav čedna vsota in bi sc ž njo lahko preživelo okoli 2500 državnih uradnikov
Iz dežele solnca in cvetlic.
Na jugu severoameriskih Zedinjenih držav štrli tja proti otoku Kuba polotok Florida. Še pred šestdesetimi leti je vedel Amerikanec o Floridi poprečno toliko, kolikor vemo mi. Bral je o njej, da leži že skoraj v vročem pasu, da je ravna, polna nepristopnih gozdov, velikih jezer in nepreglednega močvirja. Samo Indijanci so prebivali tam, nizka je bila njih kulturna stopnja, družbo so jim pa delale najčudovitejše tropične živali.
Šele neki Flagler je Florido takorekoč tia novo odkril. Na prav amerikanski ve-lepotezen način je začel pred približno 50 leti graditi železnice, Florida je postala dostopna in zaželjena. Brezpiimerno krasno podnebje privabi vsako leto v zimskih mesecih tisoče in tisoče Amerikancev tja. Dkoli in okoli jo obliva morje, nebo je vedno jasno in modro, podnebje pa tako milo, da nosijo v decembru in januarju najlažjo poletno obleko; par sto kilometrov proč pa najhujša zima! Flagler je zgradil najprvo železnico ob vzhodni obali Floride; in kar je bilo odkritje zlata za Kalifornijo, to je bila ta železnica za Florido. Nastala je družba, ki je zgradila ob železnici zatočišča za tujce in iz teh zatočišč, so vsled tujskega prometa nastala naenkrat lepa mesta, v tropleni divjoti! Tok
fiiJnAir imAroKlio nnri irrcli rvmnnSnMA Z* itij\/U » upviuU*j«A » j-»i	' i>Jii vrliiv-.li\V.iXVJ AC"
leznico ob vzhodni obali, in tfim so zrasla moderna koDališča Jacksonvillo, Atlantic
Beach, Palm Beach, Miami, Key West — ta že na jugu — itd. Ustavimo se v Palm Beach — izgovori: pam bič — obala palm. Bolj notri v West Palm Beach. Čez leto živi v teh dveh krajih okoli 5000 ljudi, po zimi pa naraste njih število za pet do šestkrat. Amerikanec dobrega srednjega stanu se pride razvedrit in zabavat v West Palm Beach, tom dobi dobre hotele in zasebne penzi je. Prav bogati Amerikanec pa gro v Palm Beach; tam je eden največjih in najodličnejših hotelov vsega sveta, Ro-yal Poinciana. O razkošnosti v tem hotelu za časa sezije v januarju in februarju mi Slovenci ne moremo imeti pojma. Nekaka družabna zahteva za prvovrstnega Američana je ta, da preživi vsako leto vsaj par i dni v Palm Beach. Cene so seveda bajno.
Seveda, če greš v West Palm Beach, plačaš dosti manj, uživaš pa isto prekrasno podnebje. Živila so pa tukaj prav tako poceni kakor sicer v Ameriki, nekatera domača pa še boli; tako banane, oranže, ananas, grozdje itd. Vse leto lahko nosiš navadno obleko, suknje ti ni treba. Dežnika pa tudi ne, dežuje lc redkokdaj. Včasih ae utrga oblak in lije kar v potokih, čez par minut pa sije nebo zopet v najlepši modrini. Umažeš se nikoli, blata in prahu ni, povsod samo morski pesek. Ceste so pa itak vse asfaltirane ali cemenlirane.
Nedaleč od West Palm Beacli so napravili posebne parke za tiste posetnike, ki se pripeljejo v svojih avtomobilih in imaio na njih in v njih takorekoč svojo
z družinami vred. Ampak kaj uradniki, samo da ima olac pare.
-f- Pašič in reško vprašanje. »II Resto del Carlino« objavlja dopis svojega belgraj-skega dopisnika, v katerem pravi, da ee Pašič drži zelo rezervirano z ozirom na rešitev reškega vprašanja. On in pa Ninčič bi rada presekala reški vozel, pa se ne upata. Pašič da se boji, da bi prišel v trenutku, ko bi skupščina imela odobriti sporazum j Italijani, Radič v Belgrad in bi vrgel vlado, Nadalje naglaša dopisnik, da so Srbi v reškem vprašanju mnogo bolj popustljivi kakor Hrvatje in Slovenci, za kar citira neke članke iz belgrajskega »Balkana« ko' dokaz.
+ Za zvezo z Rusijo. Belgrajsko »Vre. me« objavlja značilen uvodnik, v katerem zahteva, naj naša država vendar že enkrat preneha sanjariti o starih simpatijah za ca-ristično Rusijo in naj pozove v Belgrad vsaj trgovskega zastopnika sovjetske Rusije, kakor jih imajo že vse države, namesto da sama plačuje »carističnega« zastopnika, ki nikogar ne predstavlja in nič ne pomeni,
-f Fantazija o špijonih. Kedar so bel-grajski vlastodržci v zadregi, jim morajo priti na pomoč »špijunk, da jih rešujejo iz zadrege. Da [e temu res tako, dokazujejo neprestane >spijunske< afere v Vojvodini. V Vojvodini vlada skoro macedonski režim in ni čudno, če se Vojvodinci temu režimu upirajo. Da bi pa opravičili politiko »močne roke«, si radikali razne »špijun-ske« aiere čisto navadno izmišljajo. Tako so vladni organi nedavno razširili vest, da so prišli v Vel. Bečkereku na sled veliki »špijunski« aferi in da je bil vodja »špiju-nov« neki trgovec Eger. Natančnejša poizvedovanja pa so dokazala, da »trgovca Eger j a« v Vel. Bečkereku sploh ni.
+ Minister za trgovino v Zagrebu. V poučenih krogih zatrjujejo, da obišče mi nister za trgovino dr. Kojič v kratkem Za greb v svrho posvetovanj s hrvatskimi go spodarskimi krogi. Njegov nameravani obisk pozdravlja osješka »Drau« z uvodni kom, ki končuje tako-le: Hrvatsko je treba podjarmiti tudi v gospodarskem oziru. Koncesije za otvoritev novih trgovskih in industrijskih podjetij dobe Hrvatje po dolgotrajnih ugotovitvah in preiskavah in seveda le proi plačilu običajnega bakšisa. Narodna banka je vse kredite za Hrvatsko omejila hrvatske uradnike Narodne banke odpušča ker niso »pouzdani«, vso naš ocarinsko ii tarifno politiko določa belgrajska čaršija hrvatsko mlinarstvo je težko oškodovani vsled izvozne carine na moko, agrarna re forma je produkcijo žita v Slavoniji tako rekoč uničila in ceste na Hrvatskem razpa dajo. Mogoče bo minister za trgovino le uvj del, da pomeni gospodarska propast Hrvai ske uničenje naiizdatnejšega vira dohod kov za finančnega ministra. Celo Culukafr svojo žrtev najprej spitajo, predno jo zako ljejo.« — Vse popolnoma tako kakor v Slo veniji.
Hmm® novice.
— Samostojna komedija v «Kmetijsk družbi« se nadaljuje. V četrtek zjutraj j< hotel prvi podpredsednik »Kmetijske druž be, ki je, kakor smo ugotovili, edini upra vičen, voditi posle, zopet kakor običajne poslovati. S krikom in vikom je hotela ti preprečiti tolpa Samostojnežev, med ka terimi so se posebno odlikovali odličn vodja veterinarskega odelka Pavlin in gg Rohrman in Jamnik, ki imata prav pose ben interes, da čim prej zasedeta njimi odločeni dobro plačani mesti. Prvi pod predsednik se z gospodo ni hotel prerc kati in pretepati in se jc raje umaknil
hišo. To so najsrečnejši ljudje na svetu. Pa ta sreča še draga ni, saj vemo, da ima v Zedinjenih državah vsak osmi ali deveti človek že svoj avto. Vožnja v avtu ni draga, s seboj pa vzamemo vse, kar potrebujemo: šotor, zložljive postelje, kuhinjsko posodo itd. Električni in plinov stik pa dobijo v parkih. Trgovec, bivajoč tudi v šotoru, jim prodaja vse potrebno.
Komur jc podnebje kot tako še premalo, se lahko zabava, kolikor se hoče. Lov in ribolov slu v Ameriki popolnoma prosta. Lov zadovolji tudi najbolj razvajenega lovca; takoj ob parkih se prične namreč tropski pragozd, v vsej svoji divjoti. In če si korajžen, prodreš vanj in streljaš jelene, divje mačke, medvede, purane, v močvirjih in jezerih divje race, gosi, pa tudi aligatorje in podobno robo. Seveda pa moraš biti previden, kajti tam notri so tudi kače klopotače, škorpijoni in druge take plazeče iu grizoče živali. Ribičevo delo je dosti lažje, gre na konec po-! mola v Palm Beach ali pa so pelje v čolnu ■ ven na morje, in bogat plen m ti je ?ago-' t ovije ti. Kdor pa vrega toga ne mara, se pripelje v avtu na obalo kopat sc in sic-or kar v kopalni obleki. Peš na Floridi ne hodi nihče. Kdor se ne pelje v avtu ali na kolesu, so (ia peljati od črnca v pletenem stolu.
Florida, dežela cvetlic! Prav zi prav bi morali o teh najprvo govoriti, . j ime Florida ni nič drugega kakor K"vaj cvetlic. Pestrost in nolnost naisijajnejših tronskih
cvetlic je nepopisljiva. Zanimiv je grn Poinciana, vse leto ima temnordeče cvete velike kot dlan; neka plezalka se spenji po drevesih hi ob stenah, po zimi cvete cvetovi so rdeči plameni. Kokosova pa! ma, japonska smreka, ameriška pinija, gu mijevo drevo, vse vprek, človeku vzam kar sapo. To ravno je znak tropov, da za krije rastlinstvo vse in da opaziš selo šeh tedaj, ko si že v njem. Prav tako tuja ii pisaiia je barva ptic. Tako vidiš tam ptic« ki je po vsem telesu rdeča kot ogenj, dru ga zopet je vsa modra, po cvetlicah se zib ljejo kolibriji, v velikosti oreha in črnrlja Ob jezerih pa se sprehajajo modri peli kani in modrujejo o motenju miru.
Za zabavo je dobro preskrbljeno, nI komur ni treba prodajati dolgčas, V Wes Palm Beach koncertira vsak dan godba, k ima značilno imo Million Dollar Band -milijonskodolarska godba. — Med vojsk1 je igrala po francoskih bolnicah ranjenir vojakom in tako so ji bili reveži hvaležni da so rekli, da je ne bi dali proč niti fl milijon dolarjev. Igra pa vse igre, angl? ske, ameriške, italijanske, nemške itd. Al gator ali ameriški krokodil je znak Flor de, na tisoče jih umetno gojijo. Za one i? letnike, ki ne gredo naprej noter v deželo pitajo takoj zraven jjodbenega paviljon! velikanskega aligatorja. Vsak ga fotogra fira in vsakemu namežiku je, je zelo dobre hoten, saj sc mu dobro godi. Aligatorje ^ gotove velikosti tahko tudi no pošti poši ljamo.
ICot mrzel curek pa je oblila te gospode še isto dopoldne ugotovitev od kompetent-0» vladne strani, da so vsi čini gg. Pipana, Rohrmana in Jamnika neveljavni in da bo
treba trobiti na umik. To opažamo že v i gostobesednih informacijah, poslanih li- j stom strank, ki so sicer s SKS v boju za materielne interese. Mi čakamo mirno, kako se afera razvije, ker vemo, da so gospodje vprizorili komedijo, ki ji bodo ležko našli konec,
—	Somišljenikom na deželi. Te dni je bil razposlan koledar Kmetske zveze. Kdor ga ni dobil, naj se obrne na tajništvo, Jugoslovanska tiskarna, Kopitarjeva ulica in pove, koliko izvodov želi. Vsi pa naj začno b takojšno agitacijo in prodajo. Cena 10 dinarjev. Nobenega zavednega kmeta ne sme biti brez tega koledarja! — Če bi j kdo iz kakega razloga ne mogel izvršiti dela razprodaje, naj takoj vrne preostale, da moremo postreči drugim. — V Ljubljani se dobiva v tajništvu in tudi v Jugoslovanski knjigarni.
—	Občni zbor Okrajne kmečke zveze r Kamniku se vrši v nedeljo takoj po zborovanju županov.
—	« Vojni Invalid« piše v posebni izdaji o redukciji, ki jo je izvršil dr. Goršič v oddelku za socialno politiko, med drugimi ludi sledeče: «V času, ko bi trebalo vojne žrtve obvarovati bede in zime, se reducira socialna politika in iz njenega oddelka fie meče na cesto invalide, z družinami, 90 do 100 odstotne in to proti obljubi ministra, ki jo je dal invalidom v Ljubljani, proti določilom zakona, ki izrecno govori, da imajo invalidi prednost. Dr. Goršič je obdržal neinvalide, reduciral pa invalide. Dr. Goršič, nesocialen šef socialne politike je s tem odstranil vse tiste, iz oddelka za socialno politiko, ki so imeli korajžo, da so kontrolirali njegovo delo, ki so imeli smelost in poštenost ter čast v prsih, da so izvrševali proti njegovim intencijam socialno delo ... »Najboljši upravnik« pa ni reduciran. Njega, oziroma on sam se je obdržal še nadalje. Kako ga vsi ljubijo, je dokaz, da ima pri sodišču kar šest tožb, da ga je sodišče tako «lepo« kvalificiralo kot sodnika in še sedaj dosledno in enoglasno odklanjajo njegovo vrnitev. Neverjetno, da je tak človek še mogoč v državni službi. Neverjetno, da se to godi ravno v Jugoslaviji. Ali res ni merodajnih ljudi, mož-značajev, ki bi naredili konec takemu početju?«
—	Gniloba v našem bankarstvn. Novo-adski »D. Volksblatt« osvetljuje v uvodniku dne 15. t. m. razmere v našem bankar-jtvu in piše med drugim: >BanČni polomi, ri so se zgodili v zadnjem času in polomi, ki še slede, kažejo, da so oblasti svoje dolžnosti čisto zanemarile. Iz strankarskih razlogov so se zlasti v času demokratsko-radi-kalnega koalicijskega gospodstva podeljevale bančne koncesije osebnostim, ki jim je manjkala moralna sposobnost, da bi tuje denarje uporabljale na koristen način. — Oblasti naj vsaj zadnje bančne polome uporabijo kot povod, da temeljem svoje nadzorstvene pravice izvrše pregled stanja fsaj v tistih bankah, ki se pečajo z industrijskimi podjetji, da se javnost pomiri in ne pride do navalov vložr":ov na banke, kar bi silno oškodovalo narodno gospodarstvo. Pri tem naj bi se obrnila pozornost tudi na tiste banke, ki obetajo za vloge izredno visoke obresti; kajti če posamezne belgrajske banke obljubljajo do 50 odstotkov obresti, mora biti vsakemu otroku jasno, da tak zavod ne more na naraven način spraviti skupaj sredstev, ki so potrebna za
Vrhu tega seveda vse polno kinov, izložb, cerkva itd. Od West Palm Beach pridemo čez več mostov v Plam Beach, v bivališče prav velikih. Tam pred imenovanim hotelom Poinciana je zasidranih kakih trideset jaht •najbogatejših milijarderjev. Ti pa ne stanujejo na jahtah, temveč v hotelu. Zjutraj se ti nadzemljani kopljejo in opravljajo svoje kupčije. V hotelu imajo posebno borzno dvorano, telefon in brzojav na dolgo razdaljo jih veže z Novim Yor-kom in Chieagom prav tako kakor s Šv. Frančiškom in Seattle-jem. Tako udobno so si znali urediti bivanje v tem zemskem raju, da pripelje vlak spalne vozove tik pred hotel Poiciana in pa pred Breakerjev hotel. Tam šele izstopijo in se peljejo z liftom takoj naprej v naročene dvorane in sobe. Ko odpotujejo, jim ni treba vstajati sredi noči, temveč gredo že kar zvečer spat
i spalne vozove, čakajoče pred hotelom. In tako tiho in brez hrupa odpelje vlak, da Sa ne bi slišal niti Indijanec. To povč vse; Ob petih popoldne se zbere ves odlični svet v vrtu pred hotelom Poinciana na čajanko. Takozvani Washingtonov bal 22. februarja je zadnji dan za najbogatejše, drugi odpotujejo šele aprila. Potem je pa re vroče, saj leži Florida v isti širini ka-or Sahara.
Ljudje na Floridi postanejo silno stari; ni čuda, prehladiti se ne moreš, nahoda nfi poznajo, kašljajo nič, revmatizma ni, pljučnica je skoraj neznana. Valutnih skrbi tudi i,' "rndmfkega vprašanja ni, samo dolarje	sti- Zato je Florida res ne-
kaka c	na dežela.
Izstreeanje tako visokih obresti.« — Tako i tudi bančna gniloba, kako. vse drugo zlo v naii državi izvira iz dobe, ko so si delili oblast z radikali demokrati. Zato je pač čisto odveč »Jutrovo« prizadevanje, da bi koga prepričalo, koliko boljše bi bilo v naši državi, ako bi zopet tudi demokrati sedeli na krmilu.
—	Na tehniški srednji šoli v Ljubljani prekaša obisk v letošnjem šolskem letu vsa prejšnja šolska leta, vsled česar je zavod popolnoma napolnjen in se je moralo mnogo učencev vsled pomanjkanja prostorov pri naknadnih vpisih odkloniti. Vspeh vpisovanja je na posameznih oddelkih sledeč: 1. Višja stavbna šola rednih 131 (1 izreden), 2. višja strojna šola 114, 3. Stavbna rokodelska šola 108 (2), 4. Strojna delovodska šola 41, 5. Elektro-tehn. delovodska šola 16, 6. Mizarska mojstrska šola 19 (1), 7. Kiparska šola 2 (14), 8. Žen ska obrtna šola 121 (63), 9. Javna risarska šola 38, 10. Elektrotehnični tečaj 32. Skupaj rednih 622 in 81 izrednih učencev.
—	Kdaj se mora poštnina plačati za službene pakete. Poštnina se mora plačati za take poštne pakete, v katerih so spisi, listine, računi itd., torej reči, ki se pošiljajo sicer s pisemsko pošto), samo tedaj, če se taki paketi zastran svojega obsega ali teže pošiljajo s paketno pošto ter jo na njih naznačena vrednost. Ce so pa v takih paketih reči, ni spadajo že po svojem bistvu k paketni pošti, ali če so v njih monopolski predmeti, sme biti tudi na službenih paketih označena vrednost, a so vendar prosti poštnine.
—	Prebivalstvo Jugoslavije. Po zadnjih podatkih šteje Jugoslavija 11,724.915 ! prebivalcev. Po narodnosti je 9,660.499 Srbov, Hrvatov in Slovencev, 202.207 dru, gih Slovanov, 512.207 Nemcev, 483.871 Ar-navtvo, 183.073 Romunov in 210.214 drugih narodnosti. Po veri je 5,529.261 pravoslavnih, 4,473.877 katoličanov, 216.769 protestantov, 1,379.687 mohamedancev, 64 tisoč 223 judov in 61.223 drugih ver. Mest
z nad 100.000 prebivalcev je v Jugoslaviji troje: Belgrad, Subotica, Zagreb, mest z nad 50.000 prebivalcev dvoje: Ljubljana in Sarajevo, mest z nad 10.000 prebivalcev je v Jugoslaviji 46.
—	Škandal v Bučki. Kakor poroča »D. Volksblatt«, sta vprizorila hodžaški višji kotarski predstojnik Vasa Krstič in kotarski predstojnik Milorad Kosanič na cerkvenem žegnanju v Karavukovu sramotne izgrede. Čez dan sta bila gosta občinskega načelnika Adama Knebla, zvečer sta pa prišla v gostilno, kjer so se domači ljudje prijateljsko zabavali, in izzvala prepir in pretep. Potem sta pozvala policijo in orožnike in pod njihovim varstvom strahovito pretepala ljudi. Dala sta izprazniti in zapreti vse gostilne, nato pa vso noč z godbo pohajala po mestu, prepevala in rjovela. Na ta način sta menila Nemcem utepste respekt pred srbsko oblastjo.
—• Ljubiteljem knjig. Knjige, oziroma revije, o katerih smo poročali, da jih je lahko zastonj dobiti, in glede katerih dobivamo veliko pismenih vprašanj, oziroma prošenj lako od zasebnikov, kakor od društev, niso več na razpolago, ker so se oglasili reflektanti zanje že prvi dan in jih je dobil tisti, ki se je oglasil prvi — že dve uri potem, ko je list izšel.
—	Boj proti tobaku. Začetkom tek. meseca se je vršil na graški univerzi, v dvorani za medicinsko kemijo, občni zbor Zveze nasprotnikov tobaka v Avstriji. Zborovanja se je udeležilo mnogo vse-učiliških profesorjev in zdravnikov, poleg tega pa zastopniki vseh drugih stanov. Govorniki so opozarjali na veliko škodo na zdravju prebivalstva, ki jo povzroča kajenje, posebno med mladino. Zahtevali so zakon, ki naj prepove zastrupljanje zraka z nikotinom v vseh javnih prostorih, uradih itd. Dalje so naglašali. da se v revni Avstriji zakadi po 6 milijard kron dnevno; s tem denarjem bi se dala zgraditi najlepša stanovanja in zaposliti vse brezposelne. Zveza je pred kratkim izdala letak proti tobaku, ki ga je podpisalo 30 graških zdravnikov. Sklenili so boj proti tobaku z vsemi sredstvi nadaljevati
—	Centrala udruženja tobačnih trafikantov za Slovenijo sklicuje izredni občni zbor v Ljubljani dne 25. t m. ob 2. popoldne v prostorih gostilne pri Mraku na Rimski cesti. Vabijo se vsi člani in članice v lastnem interesu, da se sklicanega izrednega občnega zbora zanesljivo udeleže, ker gre za preprečitev glede odvzema 1 odstotka od drobne prodaje tobaka. — Odbor.
—	Prodaja književnih redkosti. V pondeljek, dne 19. t m. otvori Matična knjigarna drugo skupino književnih redkosti. V njej bodo posamozni starejši slovenski tiski. Knjige, ki so že davno izginile iz književnega trga bodo v tej skupini zastopane. Na razpolago bo zopet Jurčič I. izdaja, Jenko, Stritar, Tavčar, Kersnik, Terdina, Cankar in Zupančič. Dobila se bo celotna Knezova kakor tudi Zabavna knjižnica Matice Slovenske. Nadalje skoro vse slovenske večernice, nekateri letniki Cvetja iz domačih in tujih logov. Kot največjo red-kosčt navajamo »Mitteilungen des historisehen Ve-reines« kompletno. Obenem naznanjamo, da so na razpolago še vedno celotni Ljubljanski in Dunajski zvon, Dom in Svet, Slovan in nekateri letniki Slovenskega glasnika, Kresa in Zore. Vabimo cenjeno občinstvo, da si tudi to zbirko ogleda v Matični knjigarni v Ljubljani, Kongresni trg. Zunanjim interesentom bomo, kakor pri prvi skupini, tudi sedaj pošiljali brezplačno tozadevne informacije. Zadnja prilika je, da izpopolnite svoje knjižnice.
—	Osebno noviee s pošte. Premeščeni so: poštarji V. razreda Ivan Rus iz Belgrada v Ljublja-
, no; Joško Monda iz Ljubljane v Maribor, poštarica , Kristina Kosova iz Sevnice v Radovljico, poštarji, 1 oziroma poštarice VI. razreda Angela Cizeltova iz Somborja v Ljubljano, Angela Fazzinijeva iz Ljubljane v Slovenj Gradec, Ana Kupčeva iz Maribora j v Rečico na Paki, Ciril Kokošar iz Ljubljane v Maribor, Marija Postlova iz Murske Sobote v Dobrov-nik, A d oii Kosi iz Ptuja v Sarajevo, Ivan Svetel iz Sente v Ljubljano, začasni poštar I. razr. Alojzij Zinkovič iz Maribora v Sarajevo, podčinovnik VI. razr, Anton Papež od ljubljanske glavne pošte k poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani. Odpovedala sta se poštni službi poštarja VI. r. Fr. Turk in Silva Deklevova v Ljubljani. Trajno je upokojen podčinovnik IV. razr. Matija Bončar v Ljubljani. Umrl je podčinovnik V. razreda Matevž Škof v Mariboru.
—Zveza šoferjev Slovenije poziva svoje svoje člano, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se vrši v gostilni g. Kodela na Rimski cesti v Ljubljani v soboto, dne 17. t. m. ob 7. zvečer. — Odbor.
—	Agilen član Jugoslovensko Matico je že mesece dolgo brez službe. Apeliramo zato i na rodoljubno javnost, da se pri oddaji služb ozira nanj. Prosilec je vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika v govoru in pi- j savi, je bivši p.odpreglednik fin. straže, ter. priporočljiv za vsako poduradniško mesto. Prosi tudi za službo sluge. Ponudbe je poslali na Jugoslovensko Matico v Ljubljani, Pred škofijo 21.
—	Posnemajte! Strojne tovarne in livarne v Ljubljani so darovale Jugoslovenski Matici Din 2.000. Naj bi naša narodna podjetja posnemala strojne tovarne in livarne ter podprle Jugoslovensko Matico s primernim darom. Največ koristi od narodne misli imajo naša gospodarska podjetja. Naj store zato tudi svojo dolžnost do naroda.
—	Nesreče pri delu. Pri tvrdki Počivavnik, Završnik in Saks v Mariboru je padel z lestve monter Franjo Cerar in si zlomil levo roko. Oddali so ga v bolnico. — Kovaškemu vajencu Štefanu Horvatu je padel v levo oko kos železa in ga tako poškodoval, da so ga morali oddati v bolnico v Mursko Soboto. — Pri stavbni tvrdki inž. Jenko - Celju je padel z odra delavec Ivan Čuden in si je zlomil levo roko. — Na nekem stavbišču v Zagorju je padel z odra delavec Jakob Kranjc. Dobil je težke poškodbe po obrazu in zlomil desno nogo in so ga prepeljali v bolnico v Celje. — Pri nakladanju lesa je padel na Vrhniki uslužbenec konservnih to-varen Anton Istenič, pri čemer si je zmečkal desno roko in si težko poškodoval levi prsni koš. — V premogokopu v Ključarevcih je padel delavcu Josipu Majcnu na levo nogo velik kos gline in mu jo nevarno zmečkal. — Pri krožni žagi v Soteski se je težko obrezal na desni roki Žagar Josip Javornik in so ga morali oddali v bolnico v Kandiji. — V tovarni Titan v Kamniku sta se težko poškodovala na levih rokah delavec Jakob Spruk in delavka Marija Zarnikova. — Delavec Janez Rehak je padel na nekem stavbišču tako nesrečno, da si je zlomil j desni gleženj in so ga prepeljali v mariborsko bol- i nico.
—	Razno tatvine in vlomu V Župetincih je bilo ukradeno viničarki Ter. Kocuvan več perila in obleke in pa 80 kg zaseke. Tat je odnesel svoj plen, ki se ceni na 14.000 K v jerbasu. — Pos. Francetu Mundi v Krajšovčaku pri Godenarcih je bilo ukradene več obleke in čevljev, usnja in robcev, dalje 3 žepne ure z verižico in ura budilka, 10 kg pšenice, lonec zaseke in 1300 K denarja — V Rogaški Slatini je bilo vlomljeno v blagajno Al. Hvaleča in ukradenih 74.000 K. Tatvino je izvršil neki domačin, ki je pobegnil. — Mlinarici Katarini Ambrožič v Mekinjah so bili ukradeni trije gonilni jermeni, vredni 10.000 K. — Pri železniški direkciji v Lincu je ukradel neki uslužbenec 216 milijonov kron in pobegnil. Kdor ga izsledi, dobi 5 milijonov avstrijskih kron. — Mesarskemu pomočniku Avg. Kosu v Šiški je ukradel prijazen tovariš uro, vredno 6000 K. — Rud. Ilerga, doma iz Linca, je ukradel svojemu reditelju Francu Hebarju v Pavlovcih pri Ormožu črn kovček, v katerega je naložil ukradeno obleko, čevlje, klobuk in vajeti ter pobegnil v Avstrijo — V Ptuju je bilo ukradeno izpred pisarne železniškega tovornega skladišča kolo štev. 126.618, črno pleskano, vredno 6 tisoč kron. — V Zaborštu je bilo ukradenega užit-karici Franci Kuharjevi več perila in odeja ter kos črnega klota v vrednosti 1600 K. — Posestnikove-mu sinu Jakobu Pilko v Plamenici so bili ukradeni čevlji, klobuk, srebrna žepna ura z verižico in obeskom, v vrr !ncsU 4000 K. — V mlinu Franca Tršarja na Vrhniki je bil ukraden 8 m dolg in 8 cm širok gonilni jermen, vreden 3200 K. — V Litiji je bil ukraden kanclistu Francu Pleničarju v pisarni okrajnega glavarstva gledališki daljnogled in službena bluza v skupni vrednosti 3000 K. - iz odprte j veže gostilne Frnnca Vesela v Moravčah .ie bil ukraden ljubljanskemu trgovcu Ivanu Lupše zavoj j blafn. vreden 20.000 K. — Usnjarju Leop. Zupmiči- 1 fiu v Šmarju je bilo ukradenih 10 kosov podplatov j in 3 izdelane telečje kože v vrednosti 8000 K.
—	Peppcrmint-Lysoform, najboljša antiseptič- ' na voda za usta, se zopet dobi v vsaki lekarni in drogeriji.____
is	"	' 1
š Duhovniške vesti. Župnijo Dcvica Marija v Puščavi je dobil Karol Hutiner, provi-zor istotam. G. Karol lliittner je koroški begunec. Župnijskim upraviteljem pri Sv. Trojici v Halozah je imenovan vojni kurat Franjo Jaz-binšek. Župnijo Pišece je dobil tamošnji pro vizor Franjo Toplak. Župnik v Pamečah Anton Kulner je stopil v lcartuzijanski red v Ple-terjih in za provizorja je imenovan kaplan iz Starega trga Mesner. Frankolovo je dobil tamošnji provizor Venceslav Ceh, ki je bil dosedaj kaplan v Šoštanju. Kot duhovna pomočnika za sv. Trojico v Halozah sta imenovana bivši kutat Mlakar in Nadrah.
š Regulacija Maribora mod Dravo in Koroško ccsto — Glavni trg. Mestni stavbeni urad je izdelal načrt za bodočo zazidavo mestnega dela med Dravo in Koroško cesto. Ta del mesta ima šc popolnoma srednjeveški značaj s tipičnimi ozkimi ulicami in oboki nad cesto. Po novem načrtu bo dobilo levo obrežje Drave v mestu popolnoma drugačen značaj.
š Redukcija delavcev v mariborski železniški kurilnici. Zadnje dni je bilo iz kurilnice v Mariboru odpuščenih več delavcev. Siromaki
so sedaj tik pred zimo odpuščeni brez vsakega vzroka. Ravnatelj g. Deročo se je baje izrazil, da bo odpustil vse one, >koji imaju švabska imena«, ker so baje to sami protidržavni elementi. Če bo g. Deročo svojo obljubo izpolnil, bo moral odpustiti tudi sebe, ker ima njegovo rodbinsko ime ravnotak protidržaven naglas, kakor nekaterih narodnih železničarjev, ki so kljub >švabskeinu imenu« zavedni Slovenci.
š Neumestno dovoljenje za nemško prireditev v Mariboru. Oblasti so dovolile mariborskim Nemcem za soboto prireditev — tako-zvano »Liedertafek pri G6tzu. Nacionalistični krogi so ogorčeni radi dovolitve te prireditve, osobito radi zatiranja slovenske prireditvene svobode ua Koroškem. Akoravno je po mirovni pogodbi zasigurana narodnim manjšinam svoboda prireditev, vendar te svobode nikdo tako zahrbtno ne tepta kot avstrijske oblasti na Koroškem. Baš radi tega, ker se Slovenci na Koroškem glede javnih prireditev niti ganiti ne smejo, so tudi obmejni narodni krogi upravičeno ogorčeni radi nemške prire ditve v Mariboru. »Straža« je zavzela stališče proti tej prireditvi in opomnila oblasti, da jo naj prepovedo, sicer lahko pride do nepotrebnih pretepov, pobojev in škandalov. Kakor hitro bodo uživale slovenske manjšine na Koroškem prireditveno svobodo, se bodo tudi pri nas v Mariboru Nemci lahko kretali svobodno glede veselic in prireditev.
š Javna tombola se vrši dne 25. novembra v Slov. Bistrici. Tombola ima 250 dobitkov v vrednosti do 100 tisoč kron. Glavni dobitki za tombolo so: polovnjak finega bistriškega vina, en prešič, 2ovci (2 dobitka), nova srebrna ura z verižico, miza z marmornato ploščo, dve vreči fine moke (2 dobitka), dva sežnja bukovih drv (2 dobitka), blago za fino moško in žensko obleko (2 dobitka), postelj, miza s 4 stoli, usnje iz cele kravje kože, nova bakrena škropilnica za vinograde, fini moški čevlji in lepo izdelan bakren kotel za 80 litrov. Karta stane 10 Din. Vsaka dvajseta karta dobi. Tudi zunanji kupci kart se lahko udeležijo tombole. Naj pošljejo denar za karte župnijskemu'uradu. Odbor za tombolo bo kupil karte za nje, jih opremil z naslovom kupca in poseben odsek bo igral s temi kartami in v slučaju, da karta dobi, obvestil o tem kupca. Ker ima tombola nenavadno veliko število jako dragocenih dobitkov, naj nihče ne zamudi v svojo korist nakupiti nekaj kart. — Odbor za prireditev tombole.
š Razpisuje se mesto šefa računskega oddelka (knjigovodja-bilancist) pri mestnem elektriškem podjetju v Mariboru. Tozadevno opremljene prošnje z navedbo plače je vložiti najkasneje do 26. novembra t. 1. pri mestnem magistratu mariborskem.
Gos^rMrstvo.
0 vinskem trgu.
Največja producenta vina sla Francija ia Italija; večinoma pridela Francija več, v zadnjem času 50 do 60 milijonov hektolitrov na leto, Italija pa poprečno 40 do 50 milijonov. Francija si hoče s svojim vinom osvojili kar moč dosti trgov. Anglija, Holandska, Danska in Norveška kupujejo že več kot deset let skoraj izključno le francosko vino, to je prodrlo tudi že v Ameriko, zlasti v Kanado. S to deželo pa vežejo Francijo tudi stare tradicije zgodovine, tako da je stik tem lažji. V zadnjem času se trudijo francoski vinolržci za Avstrijo, Češkoslovaško in Poljsko. Pred vojsko so prihajala v le dežele izključno le jugoslovanska in ogrska vina. Z razpadom avstroogrske monarhije so postale vse te dežele samostojni vinski trgi. Francozi so si pa preveč naprtili in so imeli v zadnjem času toliko odjemalcev, da jih niso mogli zalagati z lastnim vinom; zato so na primer pokupili lansko leto dalmatinsko zalogo in letos pred enim mesecem vse stare vinske zaloge na Grškem in Španskem. — Španska je takoj za Francijo in Italijo. Letni pridelek znaša okoli 20 milijonov lil. — Letos je francoska vinska letina slabša kakor druga leta ,Francija ne bo mogla zadovoljiti svojih odjemalcev, dalmatinski in italijanski vinolržci pazno gledajo, kam se bo treba obrniti.
Izvoz jugoslovanskega vina zastaja, mogel bi se poživili le z večjimi naročili v inozemstvu Veliko upajo od trgovske pogodbe z Avstrijo in od novega dogovora s Češkoslovaško. Nenadoma je pa prišlo tudi poročilo našega generalnega konzula iz Kanade, da bi lahko prodali večje množine najboljšega našega vina tudi tja. Konzul misli, da se bo kupčija kljub ca> rinski oprostitvi za francoska vina dala dobro izpeljali. Kanada potrebuje zato toliko vina, ker je v Uniji točenje alkoholnih pijač prepovedano in je tihotapstvo ob meji izredno vzcvetelo.
Na našem domačem trgu so cene tele: Hrvaška vina kolebajo po kraju i a kakovosti med 4 in 6 Din, kupujejo jih pa samo za domačo porabo; dalmatinska vina so za domači nakup predraga; belo srbsko vino 2.20 do 3.50, črno 4—6 Din; novi beli banačan 2.50 do 3.50, črni 4 do 4.50, povpraševanje je zelo majhno; naša domača slovenska vina 3.50 do 6.50, večje zanimanje je samo za ljutomersko vino.
g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene za 100 kg: pšenica 307.50 Din, ječmen 250 Din, oves 220 Din, koruza 230 Din, fižol 530 Din, pšenična moka št. 0 500 Din, št. 1 497.50 Din, otrobi 125 do 130 Din. Tendenca slaba.
g Nov bančni polom v Belgradu. Za pad* cem »Ujedlnjene banke« je sledil nov polom. >Komisiona banka« ie ustavila svoja izplačila.
Tudi ta polom gre na račun nerealnega poslovanja belgrajskih bančnih zavodov, ki so se v preveliki meri bavill s špekulacijami.
g Avstrijsko-ogrska banka izplačuje svoje v inozemstvu se nahajajoče novčanice. Kakor poročajo z Dunaja, izplačuje avstrijsko-ogreka banka svoje novčanice po sledečem kluču: Pred 27. oktobrom 1918 izdane in pred 15. junijem 1919 izven meje monarhije v prometu ee nahajajoče novčanice z 0.0115 zlatimi kronami za eno krono. Ce so pa bile te krone po 15. juniju 1919 v prometu, se dobi za eno krono 0.01 zlatih kron. Končno izplačuje av-Btrijsko-ogrska banka za po 27. oktobru 1918 Izdane krone 0.0015 zlatih kron. Izplačevanje se vrši tako v inozemstvu, n. pr. v Švici. Dolžnost naše finančne uprave bi bila, da doseže izplačilo po tem ključu nepravilno žigosanih novčanic.
g Ogrska i« iitne cene. Na Ogrskem so pričele cene iS tu padati.
BORZA.
Zagreh, 16 nov. (Izv.) PeSta 0/46—0 47, Italija 8.77—3.7875, London 384—885.50, Newyork 88.20 do 88.60, Pariz 4.70-4.75, Praga 2.555-2 57, Du-naj 0.12425—0 1250, Curih 16.50—15.55.
Curih, ia nov. (Izv.) Pešta 0.0302, Italija 24.30, London 24.89, Newyork 574, Pariz 80.62, Praga 16JS5, Dunaj 0.00806, n.-a K 0,008075, Sofija 4.85, Belgrad 6.55.
I

novice.
lj Vse, kar je prav! Po večmesečnem obotavljanju se je ljubljanski tržni urad ojunačil in je sestavil in objavil nekako poročilo o razmerah na tukajšnjem trgu. Priznati pa moramo, da pri tem poslu ni imel posebne sreče. Objava takih, recimo, netočnosti in to v času, ko se pripravlja povsem neopravičeno znižanje draginjskih doklad javnim nameščencem, je voda na mlin radikalnega režima. Posebno značilen za resnost in resničnost objavljenega poročila je sledeči stavek: »Bistven del trga se je že močno približal predvojnim razmeram in je želeti, da se ta razvoj neovirano in hitro izvrsi.< Vsakdo, ki ima le količkaj pojma o tržnih razmerah v Ljubljani, se mora za glavo prijeti, ko čita take gorostasnosti. Par neznatnih predmetov se je res malce pocenilo, dočim so se cene teletini, manufakturnemu blagu, perilu, usnju itd. horendno podražile. In to se pravi, da se je bistven del trga že močno približal predvojnim razmeram?!.. Takih norcev ne gre briti iz občinstva in cele javnosti, čeprav morda je všeč izvestni gospodi!... Zdaj imamo torej v Ljubljani še radikalno pobarvana tržna poročila. Unicum!
lj Zanimiv mož se je javil včeraj v našem uredništvu, conte Rok D i j a m o v i č, stara hrvatska korenina rojen 1. 1853. na otoku Vi-su. Mož je prepotoval ves vet od enega pola do drugega, se je bojeval kot dobrovoljec v karlistični vojski 1873. na Španskem, nadalje v perujski vojski proti čili, v burski vojski na strani Angležev in doživel mnogo zanimivega po svetu. Govori angleško, francosko, špansko, nemško laško, dansko. Bil je tudi blizu severnega tečaja. O Ljubljani se je izrazil, da ni videl nikjer tako snažnega mesta in lepega obnašanja mladine, dočim je po vseh drugih mestih polno neolikane dečadi. O svojih ln-leresantnih doživljajih bo predaval danes, 17. t. m. in jutri, 18. L m., v hotelu >Lluyd< ob 8. uri zvečer.
lj K poglavju »Stanovanjske razmere ▼ Ljnbljani«. V sredo, dne 14. t. m. po noči je pri Mariji Snežni v Slovenskih goricah neznan, s samokresom oborožen tolovaj poizkusil vdreti v hišo, ki v njej stanuje žena dr. Majcna, vladnega tajnika ln člana višjega šolskega sveta v Ljubljani. Ker stoji hiša na samem, je nemoteno najprej poizkušal vlomiti vrata, nato okna, in ko se mu to ni posrečilo, je sprožil nekaj ostrih strelov. Žena, ki v hiši stanuje z otrokom sama, ni upala vpiti na pomoč. Šele na ostre strele so prihiteli sosedje in pregnali tolovaja. Obitelj dr. Majcna mora živeti pri Mariji Snežni v Sloven. goricah, ker dr. Majcen že četrto leto zaman čaka na stanovanje v Ljubljani.
lj Ljudska visoka šola v Ljnbljani priredi
v nedeljo, dne 18. t. m. ob 10. dop. v zobrnični dvorani na univerzi javno, vsakomur dostopno predavanje o temi: Biološki temelji rodbine. Predava g. dr. A. Brecelj.
lj Slovenski javnosti. Novoustanovljena Akademska podružnica Jugoslovenske Matice v Ljubljani potrebuje eno ali dve sobi za svoje društvene prostore. Obračamo se tem potom na narodno čutečo javnost, da priskoči društvu na pomoč. Cenjene ponudbe naj se blagovolijo nasloviti na Jugoslovenske Matico v Ljubljani, Pred škofijo 21.
li «Qan vadiš?*, igra, ki predstavlja preganjanje kristjanov pod cesarjem Neronom, uprizori Ljudski oder v Ljubljani v nedeljo, dne 18. t m, ob 4. popoldne. Obisk te predstave je zelo ugoden za r- n. obCinstvo iz bližnje okolice.
lj Elizabetna drnlba Moste ima dne 18 t m nb pol 7. sv mašo s skupnim sv. obhajilom in govorom v Karmeličanski cerkvi na Selu.
lj Družabni klub kat starešinstva ima odboro-vo sejo nocoj ob 6. zvečer v prostorih akad. starešinstva Zadnja seja pred občnim zborom I Seje se naj udeleže tudi gg. računski pregledniki in načelniki odsekov. — Predsednik.
lj Sentpeterake prosvetne društvo priredi v pondeljek 19. t m. ob pol 8. zvečer v društvenih
prostorih, Župnijska ulica 1, predavanje »Potres na Japonskem«. Predava prof. dr. Vinko Sarabon. K udeležbi vabi Mane in prijatelie društva odbor.
li Medicinska družabna prireditev se vrši dne 9. februarja. Vse p. n. prireditelje prosimo blagohotnega vpoštevanja. — Odbor.
lj ČeSkoslovakka obec v Ljubljani. V nedeljo, dne 18. t. m. ob 5- popoldne v Narodnem domu marijonetno gledališče. Honzova maminka — Kai-p&rek a policaji
lj Danes predava v »Soči« g dr. Zalokar o posedovanju, medicini in politiki Vabljeni vsi člani in prijatelji društva. Po predavanju prosta zabava, za katero se pripravlja posebno presenečenje. Začetek ob pol devetih zvečer. Vstop veem prost.
lj Starši dijakov trgovske akademije v Ljubljani se pozivajo, da se vsi udeleže važnega sestanka, ki se vrši nocoj ob pol 8. zvečer v restavraciji Narodnega doma. — Klub trgovskih akademikov v Ljubljani.
lj Ogenj. V Kolinski tovarni je snoči na stal ogenj pri dvigalih v mlinu za mletje ka-vine zmesi. Poklicno gasilstvo je bilo alarmirano ob 51" in ko je dospelo na lice mesta, 60 že domači lokali zirali ogenj ter ni stopilo v akcijo. Škoda je znatna. Deset minut kasneje je zapazil požarni čuvaj na Gradu, da je švignil plamen v tovarni za parkete v Metelkovi ulici. Tam je neki delavec kuhal na dvorišču katran za pleskanje ograje. Odšel je k večerji, med tem pa je začel katran vreti ter teči čez kotel v ogenj, nakar se je vnel ter začel goreti z velikim plamenom. Ko je obveščeno poklicno gasilstvo prišlo na lice mesta, že ni bilo nobene nevarnosti več in tudi ni stopilo v akcijo. Škode ni posebne.
lj čudne razmere pri cestni električni že-leznicL Približuje se zimski čas, dežuje skoro vsak dan, pričakujemo vsaki dan snega, in ubogi vozniki še danes nimajo dežnih plaščev, akoravno so uslužbenci c. e. ž. prosili, da bi se jim vozovi nekoliko zaprli; s tem bi si družba prihranila lahko velike svote denarja, ker bi ne bilo potreba nabaviti voznikom dežnih plaščev. Akoravno je občinski svet dovolil vzeti iz fonda, ki se steka od listka 25 para, za investicijo, je bila ta prošnja odklonjena uslužbencem, ki so bili neštetokrat pri go spodu obratovodji inž. Tomanu in ga prosili, da jim napravi vsaj dežne plašče. Gospod obratovodja je kupil dežne plašče, ali žalibog niso za rabo, za voznike pri cestni električni železnici so premajhni in prekratki, s takšnimi klobuki, da bi se občinstvo prestrašilo, ker bi mislilo, da so Italijani v Ljubljani- Opozarjamo gospoda inž. Tomana, naj voznikom na-pravi čimpreje dežne plašče, da ne bodo vozniki zaradi mokrote in prehlajenja popolnoma izgubili zdravja, ker bolnih imamo tako dovolj. Obenem opozarjamo gospoda obratovod-jo inž. Tomana, da da voznikom zimske čevlje in kar še pritiče zimski obleki. V prejšnjih časih so dobili že v začetku meseca oktobra obleko, sedaj se bliža že december in vsak čas pričakujemo hude zime, obleke pa še od nikoder ni. Zato prosimo gospoda inž. Tomana, da to v najkrajšem času izpolni.
lj Obtežilna preizkušnja. V nedeljo, dne 18. t m. ob 10. dopoldne se vrši na stavbišču nove zgradbe »Ljubljanski dvor« ob Pražakovi ulici obtežilna preizkušnja železobetonske stropne konstrukcije sistema »Herbst«. Ta konstrukcija se odlikuje s tem, da je napram običajnim stropom znatno cenejša, kar utegne pri današnji draginji v stavbeni stroki nuditi v marsikaterih prilikah stavbeniku dobrodošel izhod.
lj Poziv! Vsi člani, kateri dolgujejo na članarini, se resno opominjajo, da čimprej poravnajo zaostalo članarino. Vse v društvu še ne vpisane tovariše pa vabimo, naj se čimprej vpišejo v društvo. 1. decembra od 7. dalje se vplačuje članarina v gostilni pri tovarišu Plevniku na Bregu. — Društvo državnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani.
lj Nevarna tovariša. V Westrovi šupi pod Golovcem sta nočila V. Svetek in pa njegov tovariši Julij Pavlovčič. Ker ju je zeblo, sta si napravila ogenj, kar je bilo seveda silno nevarno. Orožniki so ju aretirali in pri preiskavi se je ugotovilo, da je izvršil Svetek pred nekaj dnevi vlom pri kočarici Tereziji Znidaršičevi v Vrbovcu pri šent Jerneju in ji odnesel za okroglo 4000 K razne obleke. Svetek prizna pač, da je res potoval po onih krajih, zanika pa tatvino.
lj Nevaren agent. Nevarnega ptiča je zalotila ljubljanska policija pri pot' :ušeni tatvini kolesa pri Mezetu na VIdovdanski rrrii v o f "i brezposelnega trgovskega pomočnika Rajmuuda Jar.eziča. Moža zasledujeta že dalj T- ■ maribr-ska ia zagrebška policija in ima več grehov na vesti. Ta mož je isti agent, ki je izvn''jal sv^.-časno rau_- "■rcduime za naročene povečane slike, denar zapravil, fotografije pa uničil.
lj Družina nižjega postu "ga uslužbenca, ki ima 4000 K mesečne plače, a ima ženo in 4 otročiče, prosi dobre ljudi za ponošeno obleko ali kakoršno-koli drugo podporo. I)aiwe sprejema uprava /Slovenca«
lj Izgnana, je za vedno iz naše države od policijskega ravnateljstva ljubljanskega vdova pterica Cecilija Rožič iz Buzeta pri Solkanu zaradi vla-čugarstva.
lj Tatvine » Ljubljani. V Sp. Šiški je bilo ukradenega iz podstrešja Mariji Berce več raznega perila in 3 rjuiie. — Iz omare ua hodniku dekliškega liceja je bila ukradena dliakinji I- trg. tečaja Danici Senica temnorjava boa, vredna 0000 K. — Iz barake na Dovozni cesti je bilo ukradenih Petni Žudelju 5 puranov, kokoš in petelin v skupni vrednosti 4000 K. — Jos-ipu Oražinu na Selu jo bila ukradena iz nove stavbo vreča, 50 kg, ccmenta, vredna 180 K. -- Na Aleksandrovi cesti jo bila ukradena trgovcu E. Maverju i z stopnišča 3 metre dolga preproga, vredna 1400 K — Na poti od Dol kolodvora oo Hiadeckeea vasi ie bil ukraden me-
sarju Antonu Bizilju koštrun, vreden 1600 K. — V čakalnici na Dol. kolodvora je bila ukradena zidarju Jožefu Slaku iz Podgorice črna uenjata
listnica z vsebino 8720 K.
lj Koncert. Danes v soboto koncert dravske
godbe v kavarni »Evropa«. Začetek ob 9. zvečer Vstop proet.	7031
Najcenejšo in mjnovejie ohfoke za dame in gospode dobite samo: Seletob. ul. 3. Gritar d Mejni.
Nova Portugalka — ljutomerski mošt od danes naprej v gostilni »pri Mraku«, Rimska cesta 4.
Narodno gledišče.
OPERA.
Začetek ob pol 8. uri zvečer
17.	november, sobota: >Mignon<, gostuje ga Wesel-
Polla. Red E.
18.	november, nedelja: »Sevilski brivec«, goetuje
ga Weael-PoIla. Izven.
19.	novembra, pondeljek: Zaprto.
drama.
Začetek ob 8. uri zvečer
17.	november, sobota: »Kar hočete«. Red B
18.	november, nedelja: Oh 3. popoldne: »KrojaČek-
junaček«. Izven. — Ob 8. zvečer: »Danea bomo tiči!« Izven.
19.	november, pondeljek: »Osma žena«. Red D.
SLOVENSKO MARIJONETNO GLEDALIŠČE.
Nedelja, 18. novembra: Ob 15. in 18.: »Prolog«. j Skrivnostno zrcalo.«
Gostovanje Vesel-Polle r nagi operi. Te dni
gostuje zopet ga Tinka Vesel-Polla iz Zagreba in sicer poje danes v soboto ulogo Filine v operi Mignon, ki se vrSi za red E, in jutri, v nedeljo, pa Rosino v Seviljskem brivcu, v kateri ulogi je dosegla do sedaj brezdvonno največji uspeh. Predstava se vrši izven abonma. V of°ri Mignon poje danes ulogo Lotharija g. Zupan, ostale vloge so pa v istih rokah, 'cakor pri prvi predstavi te opere. V nedeljo poje ulogo brivca g. Popov, ostale uloge znana izvrstna zasedba.
Drama. Danes zvečer Sekspirjeva komedija: Kar hočete za red B. Jutri, v nedeljo sta pa dve predstavi. Popoldne ob 8. mladinska p-edstava: Krojaček — junaček, pri kateri sodeluje baletni zbor opere pod vodstvom baletnega mojsta g. A. Trobiša in rauzika dravske divizijske oblasti, in zvečer pa veseloigra: Danes bomo tiči. Obe predstavi sta izven in pri navadnih cenah.
Sekspirjeva velezabavna in duhovita komedija >Kar hočete«, ki je žela pri vseh dosedanjih vprizoritvah polno smeha in aplavza, se igra v soboto, dne 17. t. m. Začetek ob 8. zvečer.
Gledališka predstava »a naše malčke bo v dramskem gledališču v nedeljo, dne 18. t m. ob 3. popoldne. Vprizori se »Krojaček — junaček« v režiji g. Danila. Sodeluje balet in vojaška godba.
Ga Vika Čaleta kot Tatjana v >Qnjegina< je
sinoči v naši rusko-Seško-hrvateko-slovenski operi počasi, stopnjevale razvijala lepe zmožnosti svojega glasu, tako da smo se pravzaprav še le v zadnji sliki prav točno zavedeli, da je resnično dobra igravka in pevka. Tu ji namreč ni zvenela samo čista, lahna, pa hkrati polna, zelo izrazita višina, temveč tudi iz sicer manj zvočne srednje lege je popolnoma nepričakovano zavela prijetna, izdatna toplota, tako da je bila zadnja slika z gospodoma Betettom in Popovo m, ki je bil Mcer ves oas dober, pa se je tudi še le v zadnji sliki povzpel na višek, kakršnega je njegovo izborno šolano grlo zmožno, brez dvoma vzorna. Da ne pozabimo pri tem Bete.tta. Kakor da je še le njegov veličastni nastop vsa, prej sicer dobre, toda — ne vem, po čem — vezane moči razvezal, da so se v svobodnem poletu razmahnile in v pjemeniti tekmi z njegovim nepopisno dovršenim peljem ustvarile konec tak, da bi ne bilo preveč, če bi samo njemu žrtvovali večer. Kar završalo je iz na pol samo polnih prostorov, ko mu je iz prsi ln srca od vrel slavospev na nedopovedljivo srečo ob zvesti, ljubljeni družici, tako kot malokdaj odobravanje grmi iz natrpano polnih. In to je očividno podžgalo vse, kar je bilo z njim v stilni, da so z ognjem razgrnili pred nas bogastvo svojih grl. — Še njanji prav iskreno priznajmo, da je bila izvrstna dobrodušna starlca z neobičajno izdatnim, polno donečim glasom, ved-uo v temačen polmrak potopljenim.	K.
Nedelja, dne 18. nov.: «Quo vadis?». Začetek ob 4. popoldne. Predprodaja vstopnic danes zvečer od o. do 7. in v nedeljo od 10. do 12. dopoldne in popoldne od 2. naprej do začetka predstave.
bert; V zelenju, poje g. Pavla Lovšetova. 8. a) Josip Michl: Pevcu, b) Josip Pavčič: Dedek Samo-nog, poje g. Julij Betetto. 4. a) Rubinatein: Solza, b) Grieg: Kozlički plešejo, c) J. Strause: Pomlad« ui glasi (koloraturna slika). Poje ga Pavla LovSe-tova. 5 a) Anton Lajovic: Mesec v izbi, b) Fran Gerbič: Pojdem na prejo, poje g. Julij Betetto. 6. a) Nedved: Na tujih tleh, b) Zaje: Vir, e. O, Dev: Mak, c) šlterjanc: Pomladne noči, poje ga Pavla Lovšetova. Starše gojencev ljubljanskih srednješolskih zavodov prosimo, da opozore mladino na to koncertno prireditev, — Drugo predavanje s« vrši' clne 4. decembra.
Cerkveni vestnik.
c Moška in mladeniska Marijina družba r Kr}> zankah ima v nedeljo svoj drugi glavni družbeni praznik. Cerkveno opravilo zjutraj ob 6. s skupnim sv. obhajilom, zvečer pa slovesen shod. Pri shodn darovanje v družbine namene. Udeležba obakrat za vse člane obvezna.
Dijaški vestnik.
d Na občnem zboru Jug. kat. akad. društva »Danice« v Zagrebu, ki se je vršil dne 7. t m- je bil izvoljen sledeči odbor za. zimski semester: Predsednik Franjo Radšel, cand. med., pod pred sodnik Franc Klar, cand- med.; tajnik Jože Skubic, cand. ing. agr.; blagajnik Vlado Fajdiga, stud. iur-; gospodar Erik Eiselt, cand ing. agr.; knjižničar V. Kocjančič, cand- med.; revizorja Vinko Vrhnjak, cand. ing. for., Ign. Baša, cand. med. vet
Orlovski vestnik.
Odsekom ljubljanskega okrožja. V nedeljo, dne 18. t m. se bo pričel organizatorični tečaj za odsekovne odbornike ob 8. v prostorih OP v Ljudskem domu Vsak udeleženec naj prinese s seboj poslovnik.
Orliški krožek v Šiški ponavlja v nedeljo, dn« 18. t. m. ob pol 8. zvečer v samostanski dvorani r Šiški igro >Goslfrica naša ljube Gospe«.
Orliški krožek Kraiovo-'i'rnovo priredi jutri, v nedeljo, ob 4. popoldne v šolski telovadnici na Cojzovi cesti (Graben) svojo prvo telovadno akademijo z zanimivim sporedom Nastopile bodo člani ce, mladenke in gojenke. Vabimo vse, ki ljubijo prosto telovadbo. Pridite, da nas navdušite s svoj« navzočnostjo. Polna dvorana nam bo najboljši porok, da ee veselite našega telovadnega življenja. Da omogočimo dostop tudi revnejšim, smo nastavile skrajno nizko vstopnino, Bog živil — Odbor.
Turistika in šport.
Ilirija rez. : Trbovlje. V nedeljo, dne 18. t m. nastopi v Ljubljani iz trboveljskih klubov Trbovlje in Zora kombinirano moštvo. Igra na igrtščn Ilirije proti rezervnemu moštvu Ilirije, ki se nahaja v prav dobri formi. SK Trbovlje je letos že igral v Ljubljani ter zapustil dokaj dober utis Ojačen z boljšimi igralci Zore predstavlja dobro moštvo. Tekma se prično ob 15. Ob pol 14, nastopita juniorski moštvi Ilirije in Jadrana.
pr Godba dravske divizijske oblasti izvaja na svojem koncertu v pondeljek, dne 19. t m. kot tretjo programno točijo Dobroničevo suito iz muzike za Dobravko. Dobronid. priznan hrvatski komponist, je prejel od uprave zagrebškega gledališča svoječasno povabilo, da napiše k stari Gunduličevi drami »Dubrovlca« glasbo. Dobronič se jo temu povabilu radevolje odzval in napisal glasbeno delo, sloneče na rajnih starih motivih v splošno elegič-nem tonu, ki popolnoma odgovarja karakterizaciji drame. Delo irra popolnoma slovanski in v prvi vTSti jugoslov aiir-ki muzikalni značaj. Vse glasbene točke se igrajo ludi laliko kakor konrertna sui-ta in sicer v obliki, kakor se izvaia na pondeljko-rem koncertu. Muzikalna drama »Dubravka« je stalno na repertoarju zagrebškega gledališča, sul-ta pa se prav pogostokrat izvaja na koncertih Zagrebške Filharmonije. Vstopnice v Matični knjigarn?
pr Prvo muzikBlnn predavanje ra šolsko mladino v letošnji sezoni se vrši jutri, v nedeljo, dne 18. novembra ob 11. dopoldne v Filharmonični dvorani- Pri koncertu sodelujejo: ga Pavla Lovšetova
(sopran), g. Julij Betetto (bas), g. Karel Jeraj klavir) iu predavatelj g dr. Pavel Kozina. Spored ob-■ ega sledeče točko: l. Uvod k sporedu: dr. Pavel Kozino. 2 Meodelssohn: a) Prva vijolica, b) Pesem čarov ni* . c) Sdiuraann: Mesečna noč, Schu-
izpred sodišča.
Navijanje cen. Trije mesarji so bili ovadeni da so prodajali predrago goveje meso v Kamniku. Pri okrožnem sodišču v Kamniku so bili oproščeni, pritožil pa se je javni funkcionar. Pri prizivni obravnavi se je ugotovila njihova krivda in obsojeni so bili vsi trije in sicer prvi na 24 ur zapora in 2000 K, drugi na 12 ur in 400 K in tretji na 12 ur in 800 K denarne globe, ker se je senat prepričal, da so prekoračili običajni in primerni dobiček.
Neprevidno ravnanje z orožjem. Dne 12. avg. je bila večja družba v Aljaževem domu v Vratih Streljali so za zabavo pred kočo. Med njimi je bil tudi trg. sotrudnik Jože Likozor, ki je položil svoj samokres, ko se je vrnil v kočo, na posteljo. Vzel je iz orožju magazin, vendar pa je ostal v cevi ei naboj. Vzel je samokres njegov tovariš in se i njim igral, pri čemer se mu je sprožil iu je zadel* kroglja Likozarja v roko. Obsojena sta bila v sal na 50 Din globe.
Kaznovana razgrajača. Na žegnanju v Podgra du v gostilni pri Mazlju je napadel Ivan Grad Jo žefa Kačarja in ga ranil z nožem na sencu. Tudi i1 razmetal več kozarcev in steklenic in razbil ve šip. Obsojen je bil na 3 mesece zapora — Razhu dil se je Lovro Rožič zvečer na ulici, ko se je vrača precej nakajen domov in, je napadel vsakega, kdo ie mu je približal. Tako je poškodoval z nožen Franca Lovrota in Avgusta Dijaka, ki so ga prosil za ogenj. Obsojen je bil na tri tedne zapora Ob vzklica sta bila zavrnjena.
Gospodinjam in dekle tam priporoča Jugoslo vanska knjigarna v Ljubljani sledeče važne knjige
Slovenska kuharica. Velika izdaja z mnogim slikami v besedilu in 33 barvanimi tabelami a 191 slikami v naravnih barvah. Sedma izpopolnjeni in pomnožena izdaja- Priredila S. M. Felicita Ks linšek. Cena okusno opremljeni knjigi, vezani ' celo platno Din 220.—
Sadje v gospodinjstvu. Navod o ravnanju a ead iem, sadni uporabi in o konserviranju sadja in «« lenjadL Za gospodinje in dekleta priredil M. Hu mek, višji sadjarski nadzornik. Knjiga ima 18 b« vanih prilog in 42 slik. Cena Din 30—.
Gospodinjstvo. Navodila za vsa v domačem 1(0 spodinjstvu važna opravila. Šolam in gos pod i al an sestavila S. M. Lidvina Pitrgaj. Zdravstveni de spisal dr. Fr. Dolšak. Drugi pomnoženi natia s 1& slikami- Cena Din 40.—.
Nasveti ia hišo in dom. Po raznih virih pri« dil T Majdi?. Za vsako gospodarstvo in gospodinj stvo velevažna in koristna knjiga. Cena Din 32 -vezano Din 48.—.
Zdravilna zrlisčo. Prirejeno po knjižici župnik Ivana Kflnzleja. Din 8.-
Naša zdravila in njih uporaba r doma*« »dravijenju. I'o preizkušenih virih sestavil A. " Cena Din 18.—.
Varčna knharica. Zbirka navodil za pripra' okusnih in tečnih iedil s skromnimi sredstvi. 7, aiabc in dobro rast; sesiaviia Marija Remec. II- '-daja. Cona Din W —.
Naše gobe.. Navodilo zo spoznavanje užitnih t strupenjb gob. S 75 barvanimi tabelami. Sestav Ante Bce- Cena Din 100.-
Starejša deklica
i 3 raesč. razredi, iiče kot UČENKA me-
ita ▼ trgovini, event. bi tudi pomagala ,ri gospodinjstvu. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod Itev. 7336,
llponbn kršč. staršev, sprejme trgo-ULCIIRU vi„a t delikatesami, živili td. - Ponudbe pod šifro; »Učenka 7335« |e postati do 26. nov. upravi »Slovenca«.
nilalfillin sprejmem na stanovanje
LfljdMIIJU in hrano pod ugodnimi pogoji* Istotam sprejemam vsa pletena ROČNA DELA v popravilo. — Naslov pove upravništvo lista pod Stev. 7319.
itoinnna ,prefmem M pekoT8ko
idjCIIbu obrt - Hrana in atano-(»nje v hlSi. — Naslov se izve v upravništvu »Slovenca« pod Stev. 7334.
bilanclstka, sa-,m „	_ mostojna ko-
•uspondentka, z 12 letno prakso v vcle-odjetjih, tiče tako| primerno mesto t ,jnbUani. Event samo popoldne. - Cen), onudbe na upravo »Slovenca pod Šifro: PRVOVRSTNA MOČ«.	7339
nstrukclje
daje učiteljska abitu-t	_ rijentka iz predmetov
« osnovne, meščanske in nižje razrede iredajih šol. - Cenjene ponudbe prosim upravo lista podj "Učiteljica 7337«.
Izvežbano strojepisko
zmožno slov. stenografije, sprejme vele-trgovina v Ljubljani. — Ponudbe pod ■ »Strojepiska 7297« na upravo lista.
Lesorezbarja
za FINA DELA IŠCE
»JAVOR« d. d.
preje Mizarska zadruga, ZAGREB Strossmayerova ulica 10.
čevljarskega pomočnika
posebno dobro izvežbanega za zbito ln šivano delo, SPREJMEM. Hrana in stanovanje v hiši. IVAN JAMAR, BLED I.
Trgovskega pomočnika
sprejme tvrdka A. ŠARABON V LJUBLJANI.
stanovanje in hrano
,rejmem 2 gospoda takoj ali za 1. dec. . Naslov pove uprava lista pod St. 7341.
Boljše DEKLE
b zna kuhati, dobi mesto pr! manjši rodbini. Plača po dogovora. EMPER, Koprivnica, Hrvatsko.
■ BB H H H BOH HIB BB BSS 69
9* ODDA SE SLUŽBA
cerkvenika in organisia.
Nastopi lahko še pred Novim letom. — Kje in pogoje povo iz prijaznosti upravništvo »Slovenca« pod štev. 7283.
Velepodjetje s sedežem v Ljubljani IŠČE za svoj tovorni avto
ri ima dolgoletno prakso in dobre ■eierence ter je obenem izvežban ehanik ali monter. —- Plača po idgovoru. Ponudbe pod «ŠOFER« na upravo »Slovenca«.
TVORNICA KEKSOV
V. BIZJAK & onu,
logaška Slatina	odda
n
Uradnik išče
primernega posla ra popoldanske ure. Pismene ponudbe se prosi do 24. t. m. pod šifro «500 D« na upravo lista.
Tri hlapce h konjem
izurjene, SPREJME TAKOJ lesna in industrijska družba
Hudoveraik & Kotnp.« Radovljica,
Plača po dogovoru.	7321
šivilje, gospodinje!
Pripravna Miklavževa DARILA!
Vsakovrstni OSTANKI ZA PERILO, tudi rižasti barhent, so naprodaj po polovični ali zelo znižani cenil Istotam različna ročna dela. — Ne zamudite ugodne prilike! — Resi jeva ceita 30, L nad., desno.
llDBHBBIHlUHaillllllii
Pohištvo
naročite najceneje pri
ERMAN & ARHAR
MIZARSTVO — iT. VID Stev. 4 nad Ljubljano. - Zaloga «A. Ž. PANJEV.
Zahtevajte o e n i k I
aaaaaaMHBHrauuamnu
Stanovanje takoj
dobi, kdor KUPI ali vzame , V NAJEM enonadstropno hlSos njej je trgovina, sobe za pisarno, skladišče, konjski hlev in drago. Vse takoj na razpolago. — Naslov pove uprava lista pod Stev, 7313,
Moško KOLO fcar
ni NAPRODAJ. — Naslov se izve v upravništvu »Slovenci« pod Stev. 7320.
Prodam stavbeni prostor
900 ra5 ob glavni cesti in ob cesti k dravljski postaji, — Slavo OMEJC, Št Vid nad Ljubljano St 59,	7290
PISALMI STROJ BREZ
I BARVNEGA TRAKA!|
Na mesečne obroke
L
LJUBLJANA, Selenburgova ulica štev. 6. prvo nadstropje tissno.
III AUTO III
BENCIN PNEUMATKA OLIE	VSA POPRAVILA
MAST	IN VOZN1E
JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani.
Lc prvovrstno blago m delo po solidnih cenah nudi
Najboljši premog, drva In
nnlio KUPITE najceneje pri DRU2BI UU'JC ILIRIJA, Ljubljana, Kralja P»-tra trg Stev 8, telelon Stav. 220. 2447
Zidna opeka
nova, mala oblika, ležeča v prisilni delavnici, NAPRODAJ. - Cena nizka. _t CERNE, Dunajska cesta it 28.
Pletilne stroje^
vsakovrstne, s poukom, nudi tvrdka FRAN KOS, LJUBLJANA* Židovska uUca.
PRODAM ali ZAMENJAM
1 ali 2 pletilna STROJA
v dobrem stanju. — Kje, pove uprav« »Slovenca« pod Stev. 7286.
PnCprin M sprejme na dobro do-UUOrUU mačo hrano in stanovanje. Poizve te Ilirska ulica 19,H, desno.
DnTnr I Stanovanje dobi takoj, kdor rU£UI I kupi NOVO HIŠO z 2 stanovanjema, klet in približno 300 m3 vrta, 5 min. od elektr. železnice. Plačilo polovice pogodbene vsote na željo počakam. Srečen, kdor kupi. — Zelena jama 217.
Arhitekt in mestni stavbenik
Viljem TREO
Ljubljana. Gosposvetska cesta 10.
Telet inler. št. 103. Ustanov. leta 1850. se priporoča za zgradbe vseh vrst ier izvršuje načrte in proračune.
Kravo -mlekarico
PRODAM. — Poljanska cesta Stev. 55.
Izjava o Toplotiarju.
Z veseljem vam izjavljam, da oba aparata TOPLODAR, katere ste pri meni postavili, zelo dobro grejeta ter delujeta brez vsake napake in sem ž njima zelo zadovoljen. Jaz vam zamorem na vašem res koristnem izutnu čestitati in bom vsak čas to praktično napravo To-plodar lahko vsakomur toplo priporočal. — Andrej O se t, veletrgovec v Mariboru. — Naroča »e: Jugometalija, Ljubljana,. Kolodvorska ulica 18, ali R. NIPIČ in DRUG, Maribor.	7190
Sedlarski mM STB0J
dobro ohranjen, prodam. - Poizve se> Šmartno ob Savi Stev. 44.	7293
iraiiB v ,
Reflektira se samo na agilne in dobro rpeljane osebe, ki naj svoje ponudbe pošljejo direktno na gorenjo tovarno.
Skladiščnika
tmožnega tudi samostojnega vodstva VODNE 2AGE, izučenega v prejemanju b nakupu lesa, IŠČE za takoj LESNA TRGOVINA. — Pogoji: samec nad 40 let, trezen in zanesljiv ter kmečkega stanu. Vsa oskrba v hiši. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravništvo Usta pod šifro: •TRAJNA SLUŽBA 7312«. iMnuunaBBMaasnMBBBai
Nagrado
dobi tisti, ki mi odda mesečno sobo meblovano ali prazno, v sredini mesta, za zakonski par z enim otrokom, 2 leti starim, za takoj ali s 1. dec. - Ponudbe pod •Mirna stranka 7322« na upravo lista.
Lepo ital. BRINJE
se dobi po ugodni ceni pri tvrdki A. 8ARABON, Ljubljana.
z gospodar, poslopjem, vrtom in nekaj kmptije, v • bližini železnice, prodam iz proste roke. Peter KAVKA, Dolsko 33, p. Dol pri Ljublj
po^rfIno stanovanje
ali J®- PRAZNO SOBO -m.
v mestu, išče za takoj ali pozneje vdova drž. uradnica, s sinom - srednješolcem — proti mali nagradi. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 7342.
Prodam posestvo tst£:
njive in 3 oralov gozda. - Cena 125.000 Din, — Poizve sc v Slovenski vasi St 22 pri Kočevju.	7338
Jabolka, namizna, fižol
koks (prepeličar) in rdeči, KUPUJE samo vagonske množine: JOŽO KOVAČ. Ljubljana, Stari trg St. 3. 7340
6 vagonov krompirja in 6 vagonov repe se?
na upravo pod šifro: »KROMPIR« 7288
IŠČEM proU nagradi
manjši trgovski LOKAL
za februar 1924. — Ponudbe pod: »Februar 7209« na upravo »Slovenca«.
AMERIKANCI POZOR!
PRODAM
Jerhovino strojim.
Vzamem v stroj gamse, srne, domače koze kakor tudi vse vrste kož in kožuhovine, brzo in po primerni ceni. — Matija Bren-čič, VRHNIKA 182.	7213
Bronaste zvonove vliva
najceneje in z dobavnim roko » do 2 do 5 mesecev
Zvonoma in livarna
St. Vid ni Ljubljano.
Bukova drva r^Sum
DRUŽBA ILIRI J At LJUBLJANA, Kralja Petra trg Štev. 8.	7245
lin varnim z dv«na ognjiščema, za l\UVdtlllbU sekire in poljsko orodje, na zelo prom. kraju, z vsem potrebnim orpdiem in vodno močjo, ODDAM V NAJEM. Istotam naprodaj enonadstropna HIŠA z malim vrtom. - Poizve se pri A. POKORN. škofja Loka - Studenec. 7037
Svarilo!
Ne kupujte KAMGARN, SUKNO in drih go modno BLAGO, preden si ne ogledate najdovršenejših ČEŠKIH in ANGLEŠKIH izdelkov pri:
Lenasi & Gerkman
Hc 99/23.	7282
Dve hiši v Konjicah
NAPRODAJ, in sicer štev. 85 in 108, dne 28. novembra 1923 ob 10. dopoldne na licu mesta potom prostovoljne javna sodne dražbe. Pripada več stranskih poslopij, gospodarsko poslopje, dvorišče in vrt. Cel kompleks leži ob veliki državni dunajski cesti in je prav primeren za nastanitev večje trgovine ali drugega podjetja. Vadij znaša 50.000 K. Draž-bene pogoje in informacije nudi notarska pisarna r Konjicah. — RADO JEREB 1. r., notar kot sodni komisar.
enanodstropno hišo p„oprz?|
vsako obrt, na lepem kraju v Škofji Loki-. ; ! I
- Poizve se pri: A. POKORN, Škofja I: Loka - Studenec.	7038

PEČNIK Slatina.
Zdravniška penzija, oddihališče, sanatorij. Za notranje bolezni, za oslabele, za ka-taifje pljučnih vršičkov. Obilna izvrstna hrana. Krasna južna lega. — Prospekti!
trgovina
na debelo
o> ffllars d. d. to
i; poslovodja J gnjat Meusser, Zagreb 11
podaljšana (Jakova
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srČnoljubljeni soprog, oziroma oče in brai, gospod
Anton Bajželj
posestnik in gostilničar
danes zjutraj ob 7. uri po mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo dnt 18, t. m. ob 10. uri dopoldne na tukajšnjo pokopališče.
KAMNA GORICA, dne 16. novembra 1923.
FRANČIŠKA BAJŽELJ, soproga. - IGNAC, ANTONIJA, starši. — CIRIL, brat. — FANIKA por. Preveč, sestra. - LEOPOLDA BAJŽELJ, svakinja. - EDVARD PREVEČ, svak.
":i.'V. - V «58?" •.
C,	'	*	', vv i,	>,	: ■ -.v,"	''	'
yX- "V -'.•■■L^	•""'-Oii	,Vv.. '•
Cavtat, Ije,
Bubrovnifc, Eriepvi, Jelša,
Jesenice, Mula,
liran;, Ljubljana, Maribor,
Metali, Prevalje, Sarajevo, Split, Sibenifc, Zagreb.
Amerikan§kl odlo
Naslov asa brzojavke: JADRANSKA.
Aflltrani zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, WIert, Zadar. FRAKK SAKSfiR STATE BARJK, Cortland Street &2, New'York CIty.
E«0 VUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiu, flntofogasta, Punta Spenas, Puerto Natales, Forvenir.

Pozor pelcil
Nc dajte se izkoriščati po raznih nemških židovskih tvrdkah ter
(OIAMALD). Je mnogo boljši in znatno cenejši. — NAROČAJTE SAMO DOMAČ IZDELEK! TOVARNA DIASLADA in SLADA v prahu.
Telefon M. 509.	Spoštovanjem	Telefon St. 509.
Makso Zaloker, d. z o. z., Ljubljana


Slavno shiadiiCe iii delavnico tvrdke
rrledrlch I ilaago, naschtnenfabni* Wien
Glavno zastopstvo ZAGREB, Rackogu. ul. 1a. Vse naprave za mesarje, klobasičarje m tvor-ničarje salam. Stalno veliko "skladiSče strojev ln sestavnih delov. Brušenje Izvršuje takoj in poceni
BBBBBBBBBaHEBiBBfflnBnBBBBrcraBKBraBraHBBBssBBHaBBBBfflBBiHisreEBHi
STROJNE TOVARNE iN LIVARNE 0. D. V LJIHSLJ11
ZVONARNA
ustanovljena leta 1767. dobavlja priznano prvovrstne bronaste ZVONOVE čistih glasov po konkurenfinih cenah v kratkih rokih.
i
Zaliievajie ceiik!
i»BSBaiS!BEBBBBBBaBaaBBgBBia»B«g!SBaiSaBBH«aaaB«BaggBB5BBa
Kdor še ne pozna z ,,Juhan '-om izboljšane
jnhe, ta ne ve, kaj Je neprekosljivo dobra juha
Vzorci brezplačno pri Glavni prodaji: Ljnbljana Gradeče 13.
v salogi ln v dela. Izvršujem po cnro-čUu novo in popravila ln tudi zamenjam.
ML
izdelovatelj vsakovrstnih voz Dra ome.J, St. 40, p Domžale.
Prodaja Čevljev po ntzk! ceni pri
i liii za
vloma- in ognjavarne, v vsakem stanovanju ozir. prostoru z maj« LnLmi stroški nevidno namestijive, v 6 različnih velikostih dobavlja in popis s cenikom brezplačno razpošilja - LJUBLJANSKA KO-MERCIJALNA DRUŽBA, Ljubljana, Blemeisova cesta štev. 18, Provizijski zastopniki naj se javijo 1
kakor tudi zaloga blaga mešane trgovine
BERANIč ¥ Rogaški Slatini
je vsled opustitve trgovine NAPRODAJ. — Istotam je naprodaj skoro nova registrirna blagajna in »Wertheim« blagajna štev. 5,
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Pisarna v Ljubljani, Tržaška cesta štev. 2. — Tehniško vodstvo po oblastveno avtoriziranem gradbenem inženirju. — Projektira in izvršuje vsa v stavbeno in inženirsko stroko spadajoča dela.
šivalne stroje
z 12-letnim jamstvom, USNJENE ZIM- i I SKE SUKNJIČE in IZGOTOVLJENO | OBLEKO ter OBLEKO po NAROČILU kupite aaicencjc in najsolidnejc pri L.
REBOLJ, KRANJ.
inž. mTmihor
TEHN. PISARNA _ ZASTOP. TVORNIC LJUBLJANA, SL0MSK0VA ULICA 7 Projektujo, dobavi, ocenjuje In prelzlcuia
vsahe
Strojne neprava, orodje, Ee). konstrukcije, transportne in Industrijske neprave.
Nudi tudi ugodno PRODAJO ali NAKUP
ter sprejema prijave Iz tu- in Inozemstva za vsake vreto na proda) štojeolh, dobro ohranjenih
Delo solidno
7314
Cene konkurenčne,

nudi najceneje H. SKALA, Ljubljana,
n
B
B
B ■
K B
B
n «
B ra
n
■
w
K
a
B
nt
■
a
Ustanovljeno 1851 Zagreb, Sajmtšte trg št 2 Telefon št. 22-70
Veletrgovina
Glavno zastopstvo tn zaloga.
| <Bannwaider *BaumwQlUpinn-9c*btik
ftantimld-^ien
premog iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora %0pXo°ča Ia čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brokefe.
Naslov:
Prometni zavod za premog, t d. centrala v Ljubljani liMčeva c. 15/11.
1
POZOR!
Zaloga prvovrstnega platna kr šifona, batista, gradla, keperja in ripsa sa perilo
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB BflBSflBBHBBBSBBBBBSBBBBBBBSHHBBBIIB)
OTSiSf, podgana, sžessfce, Ščurki
n vbq golazen mora poginiti, ako purabliato moja najbolje preizkušena m aplošno hvaljena 'rcilstva. Kot proti noliaknn ln hišnim midiro Din7-50, »t« podgane Din7'5n, za ičnrke Din tO. an .tfcnlce Oin 7*50 uničevalec moljev DinO*— nrotl -lrčeaom Din 7-50, mazilo prou u&em r,: i ljudeh Din ! — in žlvlui Din 4-—; za n»i v obelil in no-rllu Din 7*50; iiroti mrčean on u a.'11-j In zelenjavi proti mravljam Din 7-60. Počil ia r» novzetiu Zavo.. . h eksport . AB.TKS' kem laboratorij
M. JQn er, Peirlajska al. 3. Zigreb 39.
T rr oreora pri vetjem ofljeirii popust.
Ugoiceiki m nakup sledečih parnih strojev in kotlov
DVA PARNA STROJA po 100 konjskih moči znamke «Hock* TRIJE PARNI KOTLI znamke «Hock« in «Tischbein«, dva p<
45 nr in eden po 90 m5 kurilne ploskve (Heizflache). Vsi stroji in kotli so v obratu in v najboljšem stanju in se prodaj' le radi vpeljave celokupnega obrata na električni pogon.
Gornji predmeti se lahko ogledajo do dne 15. decembra 1923
v TOVARNI CEMENTA, Zidani most. Cene po sporazumu I	7301	Cene po sporazumu
| Podružnice
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec
Slovenska Bistrica
Šelenburgova ulica štev. 1 (Kapital In rezerve Oin 17,500.000-—>
izvršuje vse bančne posle najiočneje in najkulantneje.
Ekspoziture:
Brzojavke: Trgov«lcnu
TeleteP.!: 130, 14©, 45S.
Konjice
MeSa-Dravograd Liubljana (menjalnica v Kolodvorski ulic!)
Izdaja konzorcij >Slovencac,
Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Liubliani
Jugoslovanska tiskarna v Liubliani«