Poštnina plačana pri pošti 1290 Grosuplje Informativno glasilo občine Dobrepolje • letnik 30, št. 11 • november 2024 Vizualizacija novega športnega parka, ki je bila v začetku novembra predstavljena na občini (slika zgoraj). Turistična zveza Slovenije je podelila priznanja najzaslužnejšim prostovoljcem. Priznanje je prejela tudi Marija Žnidaršič, članica Turističnega društva Dobrepolje (slika levo). Aktualne informacije in razpise najdete na spletni strani Občine Dobrepolje www.dobrepolje.si LOKACIJE AVTOMATSKIH EKSTERNIH DEFIBRILATORJEV (AED) V nujnih primerih, ko je potrebna uporaba AED-ja, pokličite številko PGD LOKACIJA DEFIBRILATORJA AED-ja NASLOV PGD VIDEM – DOBREPOLJE – JAKLIČEV DOM (SPREDNJA STENA STAVBE) VIDEM 34 – ELEKTRO DOBREPOLJE (VHOD V STAVBO) VIDEM 42 – GASILSKI DOM PGD VIDEM (VOZILO GVM-1) VIDEM 37b – ELMA TT TOVARNA TRANSFORMATORJEV (SPREDNJA STRAN STAVBE) PREDSTRUGE 29 – ZAVOD SV. TEREZIJE (V STAVBI) VIDEM 33a – ŠPORTNA DVORANA VIDEM 80 PGD ZDENSKA VAS – GASILSKI DOM PGD ZDENSKA VAS (SPREDNJA STRAN STAVBE) ZDENSKA VAS 59 – VAŠKI DOM CESTA (SPREDNJA STRAN STAVBE) CESTA 38a PGD HOČEVJE – GASILSKI DOM PGD HOČEVJE (SPREDNJA STRAN STAVBE) HOČEVJE 19 PGD STRUGE – STARI GASILSKI DOM (SPREDNJA STRAN STAVBE) PRI CERKVI 1 – NA PRIVATNI HIŠI PODTABOR 5 PGD KOMPOLJE – GASILSKI DOM PGD KOMPOLJE (SPREDNJA STRAN STAVBE) KOMPOLJE 60 PGD ZAGORICA – GASILSKI DOM PGD ZAGORICA (SPREDNJA STRAN STAVBE) ZAGORICA 36a PGD PONIKVE – GASILSKI DOM PGD PONIKVE (SPREDNJA STRAN STAVBE) PONIKVE 45 – PRIZMA PONIKVE, POSEBNI SOCIALNOVARSTVENI ZAVOD RS (V STAVBI) PONIKVE 76 112. V kolikor so AED-ji nameščeni še kje drugje, vas naprošamo, da lokacije sporočite v uredništvo. Naš kraj ■ november 2024 3 ••• Urednikov uvodnik ••• Rešitev iz zobovja brezčasnosti Spoštovani in cenjeni bralci Našega kraja. V tokratni številki Našega kraja boste imeli priložnost prebrati veliko prispevkov iz šolskega, prostočasnega in društvenega dogajanja v naši občini. Veseli me, da je nekaj dejavnosti novih, kar je posebej spodbudno. Med obvestili boste lahko našli nekaj vabil, ki so terminsko vezana na decembrski čas, je pa prav, da ste o njih obveščeni in si boste lahko pravočasno kupili vstopnice po predprodajni znižani ceni. Uroš Gačnik Rad bi vas še posebej opozoril na občinsko in šolsko slavnostno prireditev ob uvedbi novega imena šole, Osnovna šola Toneta in Franceta Kralja Dobrepolje, s katerim naša skupnost izkazuje hvaležnost in spoštovanje do velikih rojakov, ki sta s svojim delovanjem trajno obogatila našo družbo. Na slovesnosti bodo podeljena tudi občinska priznanja za leto 2024. Slovesnost bo v petek, 20. decembra 2024, ob 18. uri v športni dvorani na Vidmu. Nekaj sije v nas ljudeh, ne ugibajmo, zakaj … poje Siddharta, in to sporočilo me navdaja z veselim pričakovanjem. Vstopamo v december, ki je za mnoge najlepši mesec v letu. Tudi narava nas je te dni že presenetila in nas je za malenkost odela v belo. December bo zletel mimo nas zelo hitro. Glasilo bo tokrat (upam) prišlo na vaše domove že v ponedeljek, 23. decembra, saj kasneje zaradi sobotnega delovnika Pošte Slovenije to ne bo možno. Vabljeni torej vsi redni dopisovalci, da prispevke, voščila, ki jih želite objaviti, pošljete čim prej. Tako boste lahko praznične dni dobro izkoristili in v miru prebrali vse prispevke. K razmišljanju za tokratni uvodnik me je spodbudil prispevek, ki govori o tem, da se ne dajajmo v zobe. V prispevku pisec jasno in na zanimiv ter na trenutke ciničen način izrazi svoje misli. Pohvalno, pogumno in morda tudi navdušujoče. Boste rekli, »dal se je v zobe«. Ta besedna zveza ima lahko več različnih pomenov. Nima vedno negativnega prizvoka oziroma izplena. Ni mišljeno, da smo padli v zobe zveri (ali pač) s takimi zapisi. Bralci si boste posamezno razlagali prispevek po svoje. Dejstvo pa verjetno je, da vsak, ki stopi iz povprečja, ima nove ideje ali se kakor koli drugače izpostavi, postavi na ocenjevalni oder ali ‒ še huje ‒ se da v zobe. V takih in podobnih primerih zobovje preostalega prebivalstva začne žvečiti, premlevati, brez trohice sramu in pomislekov na občutke osebe, ki je v prežvekovalnem sistemu. Verjetno smo ljudje zasnovani tako (vsekakor je lažje), da iščemo le napake pri drugih in da je treba te osebke javno ponižati, jim škodovati, ker si lahko vsak vzame pravico in »pametuje«, ker je sam velik svetnik in se vedno v vseh stvareh pravilno odloča. Morda v teh trenutkih ne bi škodilo malo ponižnosti ter se ob tem vprašati, kakšna znanja imamo, ter na koncu, kakšni ljudje smo. Podobno in v povezavi z zobmi je tudi s prevzemanjem določenih funkcij, saj smo hote ali nehote postavljeni pred izziv, da se dnevno postavljamo ljudem v zobe. Zaradi teh značilnosti so tovrstne službe nezaželene, pravijo, da odvračajo uspešne in napredno misleče ljudi od tega, da bi se spopadli z izzivi. Boste rekli, že večkrat videna in slišana zgodba. Že Prešeren je zapisal: »Le čevlje sodi naj Kopitar.« Vsi si želimo sprememb, le da kot posamezniki ne želimo nič postoriti, da bi se stvari odvijale na bolje. Verjetno bo manjšina tistih, ki se boste zatopili v pisano besedo, poskušala doumeti sporočilo, se poistovetila z dogodkom in šele nato skušala soditi … Pa je treba soditi? Če vse dobro premislimo in izluščimo dobre stvari, uvidimo, da na koncu ne ostane nič, o čemer bi morali soditi. Žal pa premalo naredimo, če si želimo sprememb. Radi se skrijemo za drugimi, iščemo izgovore, da opravičimo lastno hotenje. Celo več, všeč nam je, če smo lahko o določeni stvari odločevalci, pa tisti trenutek zamižimo in pozabimo, da tudi sami delamo napake, da smo kristjani, ki praviloma odpuščamo, se trudimo, da ne živimo zlaganega življenja. Morda sem se tudi sam tokrat skril za naslov pisca in sem želel mnogim nekaj sporočiti. Vsi, ki se bodo poglobili, bodo že vedeli, morda tudi prepoznali, morda v prihodnosti kaj storili drugače. Ja, in zapis bo opravičil sredstva, sam pa sem pri tem uredil svoje misli, občutke in želje. Pa še v zobe sem se dal, pa nič ne boli. Rešitev je, da lahko sprejmemo in pohvalimo vse, ki se trudijo, da bo praznični čas res zažarel in navdušil vse okoli nas. Pa prijazni (p)ostanite.  Na š k r a j Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Uroš Gačnik. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 041 885 111. Lektoriranje: Mojca Pipan. Člani izdajateljskega sveta: Zdenka Novak Nose (predsednica), Ana Pugelj, Mojca Babič, Dušica Hočevar. Glasilo Naš kraj je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo pod zaporedno številko 741. Oblikovanje, prelom in tisk: PARTNER GRAF zelena tiskarna, d.o.o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1300 izvodov. Naslednja številka izide v ponedeljek, 23. decembra 2024. Rok za oddajo prispevkov je 12. december 2024. Kazalo UREDNIKOV UVODNIK......................3 IZ OBČINE.........................................4 INTERVJU..........................................6 OBVESTILA........................................8 IZ VRTCA IN ŠOLE...........................16 IZ DRUŠTEV.....................................26 IZ ŽUPNIJE......................................40 PISMA BRALCEV.............................42 ŠPORT.............................................45 ZAHVALE.........................................46 4 ••• Iz občine ••• Naš kraj ■ november 2024 Poročilo o delovanju občine V sodelovanju z občinsko upravo pripravil podžupan dr. Jernej Stare. V začetku novembra je bila na občini javna predstavitev projekta za izgradnjo športnega parka pri osnovni šoli, na kateri so sodelovali vodstvo in zaposleni na šoli, predstavniki športnih društev ter zainteresirana javnost. Projektna rešitev je bila dopolnjena z določenimi predlogi in bo kot taka osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ocenjena vrednost projekta je pribl. 300.000 evrov. V letu 2025 se predvidevata pridobitev gradbenega dovoljenja in prijava za sofinanciranje na razpis Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Zaključek projekta načrtujemo za leto 2026. Park bo zaokrožil nabor športne infrastrukture, ki jo skupnost najbolj potrebuje. Na isti dan smo javnosti predstavili tudi koncept nove grafične podobe Osnovne šole Toneta in Franceta Kralja Dobrepolje. Grafično podobo je zasnovala priznana in prodorna oblikovalka Janja Baznik, ki je izdelala kompleksen, a vsebinsko izjemno bogat in sporočilen logotip, ki poudarja vrednote učenja, znanja in raziskovanja ter sobivanja z naravo. Logotip in njegova uporaba v šolskem in širšem okolju sta v zaključni fazi izdelave; podrobneje ju nameravamo predstaviti v eni od naslednjih številk glasila. Manjši vpogled v novo grafično podobo najdete že v tej številki, saj ste krajani 20. decembra vabljeni na osrednjo občinsko in šolsko slovesnost, katere vodilna tema bo novo ime šole in njeni simboli. V začetku novembra je bila izvedena rekonstrukcija javne poti od vrtca proti Asfaltiranje ceste proti Podgorici Podgorici. Asfaltirane in z javno razsvetljavo opremljene je bilo pribl. 150 metrov ceste. Izvedli smo tudi potrebno sanacijo občinske ceste in zaščito pločnika v križišču pri struški cerkvi (v smeri proti Podtaboru), manjšo sanacijo dela ceste in odvodnjavanja pa še na lokalni cesti v Tržiču. Zadrževalni bazen pri čistilni napravi v Bruhanji vasi je očiščen. Poročilo o čiščenju in ponovitvenem ponikalnem preizkusu, ki ga je izdelalo podjetje Irgo d.o.o., je potrdilo sum o zmanjšani ponikovalni sposobnosti požiralnika, ki se tudi po čiščenju ni povrnila. Poročilo v zaključku podaja več možnih rešitev, in sicer: (1) poiskati novo lokacijo za ponikanje viška odpadne vode; (2) z različnimi ukrepi zmanjšati vnos meteorne vode v mešano kanalizacijo; (3) izvedbo raziskovalne vrtine do globine 30 metrov, ugotovitev njene ponikovalne sposobnosti ter izdelavo vodnjaka večjega premera za ponikanje; (4) povečanje ponikovalne sposobnosti obstoječega požiralnika z gradbenim posegom/kontroliranim miniranjem. Za navedene rešitve pridobivamo oceno stroškov, bo pa breme sanacije škode nosil povzročitelj. V Kompoljah se kot pomembna spremljajoča dejavnost ob izgradnji kanalizacije nadaljujejo dela na okrepitvi elektro omrežja. PE Elektro Kočevje je za izvedbo elektro del izbralo izvajalca Bauimex d.o.o. Prvi operativni sestanek na lokaciji je bil 8. novembra. Na sestanku so bili prisotni predstavniki PE Elektro Kočevje, Občine Dobrepolje, podjetij JKPG d.o.o., Komunalne gradnje d.o.o. in Bauimex d.o.o. ter predstavniki VO Kompolje in nadzora. Izbrani izvajalec je začel dela na omenjenem objektu 15. novembra (zakoličba in sondaža za umestitev jaškov). Prispevek zaključujemo s povabilom za sodelovanje pri ukrepih za zagotovitev trajnostne mobilnosti. Občina v osrednji evropski pobudi, Evropskem tednu mobilnosti (ETM), trenutno še ne sodeluje, si pa prizadeva za boljšo prometno prihodnost s pripravo občinske celostne prometne strategije (OCPS), ki bo z različnimi ukrepi omogočila varnejši in dostopnejši prometni sistem. Krajani v OCPS dobro sodelujete, za kar se vam iskreno zahvaljujemo, v duhu sporočila ETM pa vas pozivamo zlasti k: • dajanju prednosti šibkejšim udeležencem prometa ter vožnji z zmanjšano hitrostjo; • ozaveščanju sosedov, prijateljev in širše skupnosti o pomenu trajnostne mobilnosti, skrbi za naravo in odgovornem ravnanju s skupnimi prostori; • aktivni udeležbi pri dogodkih, ki spodbujajo trajnostne rešitve. ■ Asfaltiranje ceste Pri Cerkvi Cesta Tržič Naš kraj ■ november 2024 ••• Iz občine ••• »Izza teh kamenitih živali in žive zemlje, upodobljene na teh listih, mi vstaja pred oči oni tipični dolenjski dobrepoljski svet, ki je umetnosti obeh bratov vtisnil neko svojsko znamenje.« (Stane Mikuž) Vabilo Vabimo vas, da se udeležite občinske in šolske slavnostne prireditve ob uvedbi novega imena šole, Osnovna šola Toneta in Franceta Kralja Dobrepolje, s katerim naša skupnost izkazuje hvaležnost in spoštovanje do velikih rojakov, ki sta s svojim delovanjem trajno obogatila našo družbo. Na slovesnosti bomo podelili tudi občinska priznanja za leto 2024. Slovesnost bo v petek, 20. decembra 2024, ob 18. uri v športni dvorani na Vidmu. Prireditev bo bogato kulturno obarvana z nastopom otroških in mladinskih skupin. Veseli bomo, če nas boste počastili s svojo prisotnostjo. Občina Dobrepolje ter JVIZ Osnovna šola Toneta in Franceta Kralja Dobrepolje 5 6 ••• Intervju ••• 30 let Naš kraj ■ november 2024 Občine Dobrepolje MOČ DOBRIH LJUDI LOKALNO SKUPNOST GRADI Prvi tajnik, danes bi rekli direktor, Občinske uprave Občine Dobrepolje V sklopu rubrike Občina Dobrepolje praznuje 30 let sem k pogovoru povabil Toneta Rusa, ki je bil prvi zaposleni sodelavec Občine Dobrepolje. Tone se nam je v spomin vtisnil kot oseba, ki je največkrat reševala stvari in konkretizirala. Njegov močni in odločni glas je velikokrat pomembno vplival na ugoden razplet dogodkov. Uroš Gačnik Pozdravljeni, g. Tone. V času zaposlitve sva se večkrat videvala in srečevala, sedaj se pa že nekaj časa nisva srečala, kaj sedaj počnete? Morda naj vas najprej popravim. Nisem bil prvi zaposleni sodelavec, saj je bila pred menoj na občini poleg župana zaposlena že Marija. Tudi preveč glasen nisem bil nikoli. Moj vodilo je, da je bolje molčati in delati kot pa preveč govoriti – »nakladati«. Tako in tako pa se nimam za kakega retorika. Kar zadeva mojo stroko, v zadnjih letih nisem več ne vem kako aktiven. Od leta 2017 sem v pokoju in se kot vsak upokojenec ukvarjam z vsakodnevnimi obveznostmi doma, malo pa tudi pomagam oz. svetujem na področju svoje stroke, seveda če moj nasvet kdo potrebuje. Skratka, po polnih 40 letih dela je prav, da se človek malo umiri in počne, kar ga veseli. Zagotovo pa nisem upokojenec, ki trdi, da nima nikoli časa. Časa je 24 ur na dan, le razporediti ga moraš pravilno oziroma tako, kot tebi odgovarja. Torej, časa je več kot dovolj. Kakšni so spomini? Lahko rečem, da je bilo vsega po malo. V glavnem so izkušnje pozitivne. Poskusili smo delati v dobro občine kot takšne oz. v dobro občanov. Jasno pa je, da se lahko človek še tako trudi, za nekoga delaš dobro, se pa vedno najde kdo, ki mu tvoje delo ni všeč. Mišljeno je bilo moški sodelavec . Izhajate iz Struške doline in lahko bi rekel, da vas vsi poznajo. S katerimi lastnostmi poleg tega, da ste delaven, domoljuben, preprost, menite, da ste ljudi prepričali? O lastnostih, s katerimi sem ali pa nisem ljudi prepričal, ne bi govoril. To je treba vprašati ljudi – občane, za katere in s katerimi sem skoraj 13 let, kolikor sem bil zaposlen na občini, bolj ali manj uspešno delal. Se spomnite svojih prvih dni? Kako je to potekalo? Prvih dni se niti ne spomnim dobro, saj je od takrat minilo že skoraj 30 let. Kot so vam v predhodnih intervjujih povedali že moji takratni sodelavci, smo začeli iz nič. Vsi smo se gnetli v eni pisarni. Priznam, da sem se ob nastopu službe na občini spustil na področje, ki mi je bilo nekoliko tuje. Mislim pa, da sem se dokaj hitro vklopil v delovni utrip. Zagotovo je bil »motor« občine župan Anton Jakopič. Sam sem v začetku in seveda tudi pozneje sodeloval pri vseh projektih, predvsem pri investicijah, ki si jih je zastavil župan oziroma so bile predvidene v občinskem proračunu. Na tem mestu moram izraziti spoštovanje delu nekdanjega župana Jakopiča. S svojo vztrajnostjo je predvsem pri državnih institucijah dosegel, kar nekomu, ki ni tako vztrajen, zlepa ne bi uspelo doseči. Kot je znano, je bila Občina Dobrepolje na področju komunalne opremljenosti in tudi na drugih področjih praktično nerazvita. Investicij, ki so bile prednostne v prvem letu delovanja novonastale občine, se niti ne spomnim. Dejstvo pa je, da brez dela v vsem obdobju svoje občinske kariere nisem bil nikoli, tako da za »gledati v luft« ni bilo nikoli časa. Kakšni so vaši spomini na obdobje, ko ste bili zaposleni na Občini Dobrepolje? Ekipa, ki jo je takrat župan Anton Jakopič nabral, je bila sestavljena iz domačinov. Se vam zdi danes, ko se zazrete v preteklost, to prednost ali slabost? Zagotovo je to, da je župan z delom na občini začel z domačimi sodelavci, velika prednost in nikakor slabost. Kot domačin se zavedaš odgovornosti in delaš tako, kot je najbolje za občino in občane. Če pa prideš iz nekega drugega okolja, ne boš delal s takšno skrbnostjo kot domačin. Logično je, da se nekemu »tujcu« za uspešno delo bolj »fučka« kot ne. Koliko je pa delo, ki sem ga opravljal, priljubljeno ali zaželeno, se vidi v zadnjih letih, saj se je na mestu direktorja občinske uprave zamenjalo kar nekaj »tujcev«. Kako in zakaj ste se odločili, da pristopite k prvi ekipi, ki je »gradila« Občino Dobrepolje? Mislim, da je bila moja gradbeniška kariera do prihoda na občino dokaj uspešna. Ne bom našteval projektov, na katerih sem delal, ker bi to lahko kdo jemal kot samohvalo. V letih, ko so se ustanavljale nove občine, so se tudi v gradbeništvu začeli določeni takšni in drugačni premiki, zato sem ob povabilu župana videl nek nov izziv, čeprav sem službo zamenjal z določeno skepso. Prepričan sem pa bil, da bi pri svoji takratni starosti, če mi delo na občini ne bi odgovarjalo, brez težav nadaljeval svojo karierno pot tudi kje drugje. Po osnovni izobrazbi ste gradbenik. Kako vam je svoje znanje uspelo unovčiti pri delu na občini? Tako je. Skoraj dvajset let sem delal v gradbeni operativi. Tako po izobrazbi kot po duši sem gradbenik. Šola, ki sem jo končal, je bila Srednja tehniška gradbena šola, kjer sem maturiral leta 1976, nato sem leta 1981 opravil strokovni izpit, ki mi je omogočil vodenje gradbenih projektov, čeprav sem že pred tem opravljal Naš kraj ■ november 2024 dela vodje gradbišč(a). Vse od začetka svoje gradbene kariere sem delal na gradbiščih. Praksa, ki sem jo pridobil s tem, mi je gotovo pomagala tudi pri delu na občini. Seveda so bila področja, na katerih se je bilo treba dodatno usposobiti in izobraziti, vendar so bila ta področja tako ali drugače kolikor toliko povezana z gradbeništvom in, na primer, priprava razpisa za izvedbo določenega projekta ni bila nobena težava. Da je bilo moje delo legitimno, sem moral opraviti tudi usposabljanje in strokovni izpit iz upravnega postopka. Glede na to, da gre pri tem izpitu predvsem za »pravno materijo«, sem se ga kar malo bal. Moram pa reči, da je nas slušatelje dr. Tone Jerovšek usposobil v »pravu kmečke logike«. Še danes trdim, da t. i. paragrafarji nikoli ne bodo prispevali h kakršnemu koli uspehu. Če se dela lotiš na način, kako bi, da ne bi, ne more biti uspeha. Naj navedem, da sem leta 2006 diplomiral na višji šoli in pridobil naziv komunalnega inženirja. Seveda je bilo treba po diplomi opraviti še dopolnilni strokovni izpit, da sem lahko dobil žig IZS. Koliko časa ste bili zaposleni? Na občini sem bil zaposlen slabih 13 let. Z drugimi sodelavci ste bili ekipa. Kaj vas je po vašem mnenju najbolj združevalo in povezalo, da ste lahko uspešno delali? Kot sem dejal, največji povezovalni člen je bil župan Jakopič. Tudi vsi drugi sodelavci smo bili domačini. Med seboj smo se dobro poznali, dobro razumeli in dejansko delali kot ekipa. Če je ekipa med seboj povezana in dela za isti cilj, uspeh ne more izostati. Zagotovo pride tudi do določenih medsebojnih trenj, nesoglasij ali drugačnih mnenj, vendar se da spor z nekim normalnim odnosom uspešno zgladiti. Mislim pa, da se v vseh 13-letih nismo velikokrat »skregali«. Se je med delom zgodila kakšna zanimiva anekdota ali pa nekaj, kar vam je ostalo v spominu in lahko delite z bralci? Kakšne posebno zanimive anekdote se ne spomnim. Zagotovo pa sem v tem obdobju doživel takšne ali drugačne situacije, vendar nič pretresljivega. Pri izvedbi projekta, ki zajema načrtovanje, pripravo razpisa, izvedbo razpisa za iz- ••• Intervju ••• 7 Pri Cerkvi - Struge, vir: Wikipedija vedbo projekta in sámo izvedbo projekta, prihaja do vsakršnih situacij. Sodeluješ z množico različnih ljudi, različnimi strokovnjaki in nestrokovnjaki, in pri tem doživiš marsikaj. Zagotovo so bili tudi dogodki, ki bi jih lahko uvrstil med anekdote, pa se nečesa konkretnega, kar bi bilo zanimivo za najin pogovor oziroma bralce, ne spomnim. Naj brez samohvale, malo izven konteksta vašega vprašanja, omenim, da so se vse razpisne dokumentacije za občinske komunalne projekte, razen večjih, pripravile v moji režiji. Za tovrstne naloge ni bil nikoli najet noben zunanji izvajalec in za to posledično ni bil porabljen niti cent (stotin) občinskega proračuna. Morda le še to: ko sem spoznal, da se je začela »politika« nekoliko preveč vmešavati v stroko, sem se odločil, da zaključim delo na občini. Katere projekte ste takrat delali oziroma s katerimi izzivi ste se srečevali? Projektov je bilo ogromno in jih je po spominu nemogoče našteti. Veste, da je bila občina v glavnem »v makadamu«, zato se je veliko investiralo v rekonstrukcijo oz. asfaltiranje občinskih cest. Pri teh investicijah ne morem mimo pomoči vaških odborov, ki so pomagali pri pridobivanju soglasij. Treba je bilo urediti občinsko stavbo in tako občinski upravi zagotoviti ustrezne delovne pogoje. Zgradil se je popolnoma nov Jakličev dom, izvedenih je bilo kar nekaj globokih vrtin za oskrbo s pitno vodo. Na osnovi tovrstnega vira se je npr. rešila problematika oskrbe s pitno vodo v Tisovcu. Izvedli sta se tudi dve vrtini za rezervni vir pitne vode za celotno občino in globoka vrtina na Vodicah. Zgradilo se je kar nekaj kanalizacije, prizidek k zdravstvenemu domu, zgradila so se športna igrišča, poslovilna vežica na Vidmu in v Strugah itd., itd. Skratka, pri vseh investicijah sem aktivno sodeloval oziroma lahko rečem, da sem jih vodil. Če bi imeli ponovno možnost, bi se v življenju še enkrat odločili za enako poslovno pot ali bi kaj spremenili? Kaj pa vem. To je hipotetično vprašanje. Ne kesam se za nič, kar sem v svoji delovni karieri napravil. Če bi se pokazali kaki drugačni izzivi, bi se morda odločil tudi drugače. Sicer sem pa s svojo delovno kariero v glavnem zadovoljen in upam, da tudi tisti, ki so z menoj sodelovali. Zahvaljujem se vam za prijeten pogovor, želim vam dejavno ter kakovostno preživljanje prostega časa. Hvala tudi vam in vse dobro! ■ 8 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ november 2024 fest 2024 Pet., 20.12. od 18h PETAR GRAŠO | MARAAYA LUKA BASI Til Čeh & Petelini | Nevena Božović (Evrovizija) LOKACIJA: IC PREDSTRUGE VIDEM-DOBREPOLJE VSTOPNICE: Naš kraj ■ november 2024 9 ••• Obvestila ••• fest 2024 Sob., 21.12. od 18h SIDDHARTA | GIBONNI Maja Založnik + VELIKO PRESENEČENJE VSTOPNICE: 22. 12. DRUŽINSKI DAN LOKACIJA: IC PREDSTRUGE VIDEM-DOBREPOLJE VSTOP PROST Magic Aleksander Vila Eksena & Superjunaki Čupakabra LUKA BASI & NASTJA PRVIČ ZA OTROKE - MEET & GREET 10 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ november 2024 Naš kraj ■ november 2024 ••• Obvestila ••• 11 12 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ november 2024 V Ljubljano prihaja prvi čokoladni muzej – Chocolarium Ljubljana! Novica, ki bo vsekakor razveselila vse ljubitelje sladkega in vse, ki obožujejo čokolado. V praznično okrašeni Ljubljani, ki bo, mimogrede, lučke prižgala že 29. novembra, dogodek se bo odvijal na Prešernovem trgu, se bo veliko dogajalo. Dogodek s prižigom lučk se bo začel ob 17.00. Uroš Gačnik Če boste imeli čas, voljo in višek denarja (cene se mi osebno zdijo kar visoke) se lahko odpravite v prvi čokoladni muzej v Sloveniji – Chocolarium Ljubljana (bivša stavba Metalke), ki je svoja vrata odprl v sredini novembra. V muzeju se doživetje začne že z vznemirljivim spustom po čokoladnem toboganu, kjer pristaneš sredi prave kakavove džungle. Pot te nato vodi v mini kino, kjer spoznaš bogato zgodovino čokolade in kakava, kakšna je bila vloga Aztekov in kako je čokolada našla pot do naših krajev. Lahko se boste nau- čili, kako prepoznati najboljša kakavova zrna, in spoznali svetovne okuse čokolade. Prav tako se boste lahko fotografirali in nasmejali ob čokoladnih kulisah – le kdo si ne želi ugrizniti v čokolado velikanko? Na več kot 1000 m² vas čaka pravo čokoladno doživetje, kjer je zagotovo največja zanimivost soba s čokoladnimi fontanami, kjer lahko neomejeno okušaš čokolado. Prava kombinacija interaktivnosti, izobraževanja in zabave bo zagotovo navdušila vse generacije! Prav tako si izdelaš lastno čokolado in jo po želji odneseš domov. Za doživetje čokoladne pravljice se tako ne bo treba odpraviti čez mejo, ker je od letošnjega leta to mogoče doživeti v Ljubljani. ■ Vabilo na prižig lučk in predpraznično druženje Člani in članice Prostovoljnega gasilskega društva Videm - Dobrepolje vabimo krajane, podpornike na skupno predpraznično druženje, ki bo potekalo 7. decembra ob 18.30, v prostorih gasilskega centra na Vidmu. Poskrbljeno bo, da želodčki ne bodo prazni in da grlo ne bo suho. Naš kraj ■ november 2024 13 ••• Obvestila ••• Kaj je vzrok za več kot 200 primerov raka letno v Sloveniji Prispevek je povzet po članku, v katerem sta svoje izjave dodala še doc. dr. Robert Šifrer, predstojnik Klinike za ORL in CFK v UKC Ljubljana, ki poudarja, da okužba s HPV povzroča tudi raka ustnega žrela, ki je v primerjavi z rakom, ki ga povzročata tobak in alkohol. Urška Kogovšek, dr. med., specialistka kirurginja in vodja endoskopske in ambulantne dejavnosti na Kliničnem oddelku za abdominalno kirurgijo UKC Ljubljana, je izpostavila pomembnost preventivnega delovanja. K osveščanju in preprečevanju upamo, da bo nekaj doprinesel tudi spodnji prispevek kolegice Taje Gačnik. Uroš Gačnik, foto: Shutterstock Humani papiloma virusi (HPV) predstavljajo eno izmed najbolj razširjenih virusnih okužb na svetu. S svojim vplivom na pojavnost različnih vrst raka je ta virus postal osrednja tema zdravstvene preventive, zlasti zaradi možnosti preprečevanja okužbe s cepljenjem. HPV ni nov pojav, vendar so šele v zadnjih desetletjih raziskave razkrile njegovo povezavo z več vrstami raka, kar je privedlo do razvoja učinkovitega cepiva. HPV je ena najpogostejših spolno prenosljivih okužb, ki se prenaša s tesnimi stiki s kožo ali sluznico okužene osebe. Okužba je zelo razširjena, saj večina spolno aktivnih ljudi vsaj enkrat v življenju pride v stik z virusom. Vendar pa se imunski sistem pri večini ljudi uspešno spopade z okužbo in virus iz telesa odstrani v nekaj mesecih do dveh let. Pri določenem odstotku ljudi pa okužba vztraja in lahko povzroči predrakave spremembe in kasneje rakaste tvorbe. Kako se prenaša HPV? Glavni način prenosa HPV je z različnimi spolnimi stiki. Virus se lahko prenese tudi prek stika z okuženo kožo v genitalnem predelu, kar pomeni, da tudi kondomi ne nudijo popolne zaščite. Največje tveganje za okužbo predstavljajo zgodnji spolni stiki in večje število partnerjev, čeprav se lahko s HPV okuži vsak, ki je spolno aktiven. HPV in z njim povezani raki HPV je eden glavnih povzročiteljev več vrst rakov, pri čemer so najpogostejši rak materničnega vratu, rak zadnjika, rak penisa, vulve, vagine in ustnega žrela. Prav tako lahko povzroči predrakave spremembe, kot so displazije na materničnem vratu, ki lahko napredujejo v raka. V Sloveniji je približno 200 primerov raka letno neposredno povezanih z okužbo s HPV. Doc. dr. Robert Šifrer, predstojnik Klinike za ORL in CFK v UKC Ljubljana, je poudaril, da okužba s HPV povzroča tudi raka ustnega žrela, ki je v primerjavi z rakom, ki ga povzročata tobak in alkohol, povezan z mlajšo populacijo: »Bolniki so mlajši moški, sicer zdravi in v najboljših letih. Bolezen se prenaša spolno in jo lahko preprečimo. Cepljenje proti HPV uspešno preprečuje okužbe s HPV.« Dr. Šifrer prav tako navaja, da v Sloveniji letno odkrijejo približno 450 novih bolnikov z rakom glave in vratu, od katerih je okrog 30–40 % primerov raka ustnega žrela povezanih s HPV. Preprečevanje okužbe s HPV HPV virus ne izbira, okužita se in zbolita lahko oba spola. Cepljenje proti HPV je eden najučinkovitejših ukrepov za preprečevanje bolezni, ki jih povzroča ta virus. Urška Kogovšek, dr. med., specialistka kirurginja in vodja endoskopske in ambulantne dejavnosti na Kliničnem oddelku za abdominalno kirurgijo UKC Ljubljana, navaja pomembnost preventivnega delovanja: »Cepljenje proti HPV je edino cepljenje, s katerim lahko otroka zaščitimo pred več vrstami raka. Cepivo se je izkazalo kot odlična zaščita pred predrakavimi spremembami in rakom materničnega vratu ter spolovil. Kasneje se je pokazalo, da cepivo ščiti tudi pred rakom zadnjika in ustnega žrela pri dečkih in deklicah.« V Sloveniji je brezplačno cepljenje proti humanim papilomavirusom (HPV) po novem omogočeno tudi vsem moškim do dopolnjenega 26. leta starosti. Dr. Kogovšek poudarja, da je zaščita najučinkovitejša, če se cepijo otroci pred prvimi spolnimi stiki, saj takrat razvijejo optimalno imunost, ki jih ščiti vse življenje. Nacionalni program cepljenja v Sloveniji Cepljenje je varno in učinkovito prepre- 14 ••• Obvestila ••• čuje okužbe, ki vodijo v nastanek raka. Ker je okužba pogosta pri obeh spolih, se priporoča cepljenje tako deklet kot fantov. Za HPV ne obstaja zdravila, kar mnogi zmotno mislijo. Zdravijo se lahko le posledice okužb s HPV. Zakaj se torej ne bi cepili in vsega tega preprečili? Cepljenje proti HPV je najučinkovitejše, če je opravljeno v obdobju zgodnjega mladostništva, še pred začetkom spolne aktivnosti. Rezultati številnih raziskav namreč kažejo, da lahko s cepljenjem deklet v zgodnjem mladostništvu preprečimo skoraj 90 odstotkov raka materničnega vratu. Seveda pa je pri dekletih, ki so bila cepljena pozneje, odstotek preprečenega raka materničnega vratu bistveno manjši. Okužbe s HPV so izjemno pogoste, še posebej pri mladostnikih in mlajših odraslih, starih 15–25 let. 5 dejstev o HPV: 1. Tekom življenja se bo več kot 80 odstotkov prebivalstva vsaj enkrat okužilo s humana papilloma virusi (HPV) 2. Okužba lahko vodi v 6 različnih rakov – raka materničnega vratu, raka penisa, nožnice, zadnjika, vulve in grla. 3. Zaradi okužb s HPV vsako leto zboli okoli 150 žensk in več kot 40 moških. 4. Več kot 99 odstotkov raka materničnega vratu je posledica okužbe s HPV. Naš kraj ■ november 2024 5. Cepljenje je najbolj učinkovit način preprečevanja okužb s HPV. Brezplačno cepljenje proti okužbam s HPV je v šolskem letu 2024/25 na voljo: • dekletom in fantom ob sistematskem pregledu v 6. razredu osnovne šole; • fantom ob sistematskem pregledu v 1. in 3. letniku srednje šole; • zamudnikom – to so vsi, ki so imeli možnost cepljenja v 6. razredu, pa se za to takrat niso odločili. To so dekleta, ki so obiskovala 6. razred OŠ v šolskem letu 2009/10 ali pozneje, in fantje, ki so obiskovali 6. razred OŠ v šolskem letu 2021/22 ali pozneje. ■ Delovni čas pomembnih služb, ustanov AMBULANTA VIDEM - DOBREPOLJE Ordinacijski čas ambulante: Ponedeljek: 12.00 do 20.30. Torek: 7.00 do 14.30. Četrtek: 12.00 do 20.30. Petek: 7.00 do 14.30. Sreda: referenčna ambulanta od 7.00 do 14.30 (po predhodnem dogovoru). Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 20. Elektronska pošta: narocanje@zd-videm.si (za naročanje na pregled), ambulanta@zd-videm.si (za druga vprašanja). ZDRAVNIŠKA OSKRBA KONEC TEDNA IN PONOČI – dežurna služba Ob delavnikih ponoči (od 19.30 do 6.30), od sobote od 14.00 do ponedeljka do 6.30 in ob praznikih deluje skupna dežurna služba za območje občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, organizirana na lokaciji ZD Ivančna Gorica. Za vsa NUJNA stanja kličite na telefonsko številko 112 ali dežurnega zdravnika na: 031 656 000. ZOBNA ORDINACIJA VIDEM (dr. Miha Markelj) Ponedeljek: 12.30 do 19.00. Torek: 13.00 do 19.30. Sreda: 7.00 do 13.30. Četrtek: 7.00 do 13.30. Petek: 7.00 do 13.30. Naročanje je možno na telefonskih številkah: 01 780 78 66 in 031 478 290 ali po elektronski pošti: ordinacija@markelj.net. ŠOLSKA ZOBNA ORDINACIJA Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 10. LEKARNA LJUBLJANA, VIDEM Ponedeljek in četrtek: 12.00 do 19.00. Torek, sreda in petek: 7.30 do 14.30. V času od 24.6. do 26.7. bo lekarna ob sredah zaprta. www.lekarnaljubljana.si, kontaktna telefonska številka: 01 230 61 00, e-naslov: lekarna.dobrepolje@lekarna-lj.si. FIZIOTERAPIJA KRAJNC Od ponedeljka do petka: 6.00 do 11.00. www.fizioterapija-krajnc.si, kontaktna telefonska številka: 040 332 712, e-naslov: info@fizioterpija-krajnc.si. OBČINA DOBREPOLJE – URADNE URE Ponedeljek: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 14.30. Sreda: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 17.00. Petek: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 13.00. Kontaktna telefonska številka: 01 786 70 10. POŠTA VIDEM Ponedeljek in sreda: 14.00 do 18.00. Torek, četrtek in petek: 9.00 do 14.00. Sobota: 9.00 do 12.00. Kontaktna telefonska številka: 01 788 77 68. KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM Od ponedeljka do petka: 7.00 do 17.00 (ob prestavitvi ure zimski čas – odprto do 16.00). Sobota: 8.00 do 12.00. Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 04. POLICIJSKA PISARNA DOBREPOLJE – Jakličev dom (vhod iz smeri igrišča) Uradne ure: Ponedeljek: 15.00 do 17.00. Torek: 10.00 do 12.00. www.policija.si, tel številka: 01 781 83 80, e-naslov: pp_grosuplje.pulj@policija.si KONCESIONAR – UREJANJE POKOPALIŠČ, 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA Pogrebne storitve Novak KLICNI CENTER PROSTOFER (080 10 10) Od ponedeljka do petka: 8.00 do 18.00. Kontaktni telefonski številki: 07 388 81 00 in 031 876 276, e-naslov: marija.novak@siol.net. KNJIŽNICA GROSUPLJE – VIDEM Delovni čas: Ponedeljek: 12.30 do 19.00. Torek: 8.00 do 15.00. Sreda: 12.30 do 19.00. Četrtek: 11.00 do 15.00. Petek: 12.30 do 19.00. www.gro-sik.si/Enote/Enota-Dobrepolje, kontaktna telefonska številka: 01 786 71 40. SKUPNA OBČINSKA UPRAVA ENOTNOST OBČIN Sedež: Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje ŽUPNIJSKA KNJIŽNICA Petek: 18.00 do 20.00. Vodja SOU EO Kočevje, Kostel, Osilnica, Dobrova - Polhov Gradec in Dobrepolje: Janko Kalinić Telefon: 01 89 38 222 / 220 E-naslov: sou@kocevje.si Kdor vsak dan ne posveti nekaj časa svojemu zdravju, mora vsak dan žrtvovati veliko časa za bolezen. (Sebastian Kneipp, nemški duhovnik in vodni terapevt) Naš kraj ■ november 2024 15 ••• Obvestila ••• Kristalizirani med Kristalizacija medu je naraven pojav. Različne vrste medov kristalizirajo različno hitro in tvorijo različno velike kristale. Potrošniki pogosto ne vemo, da je kristalizirani med povsem naraven. Zato sklepamo, da je med s kristali pokvarjen ali da mu je dodan sladkor. Vendar lahko le naravni med kristalizira. Ana Janžekovič, svetovalka za varno hrano, ČZS Postavlja se vprašanje, zakaj pride do kristalizacije. Na kristalizacijo medu najbolj vplivajo razmerja sladkorjev v medu. Odvisna je tudi od temperature, vsebnosti vode in časa skladiščenja. Kadar je vsebnost glukoze v medu okoli 30 %, je pojav kristalizacije hitrejši. Nekateri manovi medovi, ki vsebujejo sladkor melicitozo, lahko kristalizirajo že v satju. Medovi z nizko vsebnostjo vode bodo kristalizirali hitreje kot medovi z večjim deležem vode. Kristali bodo v medu z nizko vsebnostjo vode bolj grobe teksture. Ugodna temperatura skladiščenja medu (10–15 °C,) je tudi temperatura, ki pospešuje kristalizacijo. Kristalizacija lahko v izdelku sproži pojavnost določenih sprememb, ki so povsem naravne, potrošniki pa jih dojemamo kot napake izdelka, ponaredbe ali slabšo kakovost izdelka. To so: • »Cvet« oz. pojav belih lis v kristaliziranem medu: nastane v medovih z nizko vsebnostjo vode. Na površini ali ob straneh se pojavijo območja belih lis. Ta območja nastanejo zaradi kristalizacije, pri kateri med kristali nastanejo prazna območja, kamor vdre zrak in obarva površino belo. Nastanek tovrstnih lis je naraven pojav. Pogost je pri medovih, ki so podvrženi velikim temperaturnim nihanjem. Kadar je med hranjen na stalni temperaturi, je pojav redkejši. Pojav belega cveta lahko dojemamo celo kot znak kakovostnega medu, saj imajo tovrstni izdelki nizko vsebnost vode. • Grobi, zbadajoči kristali: nastajajo pri medovih, ki kristalizirajo počasi, in pri medovih, ki so bili utekočinjeni. Pojavu se lahko izognemo s tvorbo kremnega medu. koča faza. V tekoči fazi je vsebnost vode visoka, zato je možen pojav fermentacije. Med lahko utekočinimo s segrevanjem do 40 °C. S tem se ohranja kakovost medu in preprečuje pregretje. Čas utekočinjanja je lahko različen in je odvisen od koncentracije sladkorjev in oblike kristalov. Večji kristali in večje vsebnosti glukoze podaljšujejo čas utekočinjanja. S pregretjem medu lahko vplivamo na njegove aromatične in hlapne komponente. Ob previsoki temperaturi se lahko začne tvoriti tudi karamelni okus, zaradi karamelizacije sladkorjev. Pregretje medov lahko ugotavljamo z določanjem vsebnosti HMF (hidroksimetilfurfural). Najboljši način utekočinjanja medu je vodna kopel. Priporočljivo je, da se med po utekočinjanju čim hitreje ohladi na temperaturo skladiščenja. ■ jši ni le hu GRIPA zica. ali viro d prehla • Razslojevanje: pojavi se pri medovih, ki imajo visoko vsebnost vode (več kot 18 %). V spodnjem delu se oblikuje kristalizirana faza, v zgornjem delu pa te- C M Y CM MY CY CMY K Gripa lahko povzroči zaplete, kot je pljučnica. Zapleti so pogostejši pri: - starejših odraslih - kroničnih bolnikih - nosečnicah - majhnih otrocih - osebah z izjemno povečano telesno težo. Cepljenje je najboljša zaščita proti gripi. Cepljenje je hitro, enostavno in je brezplačno. Priporoča se vsem, ki so starejši od šest mesecev. 16 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ november 2024 Družinski pohod (Sv. Ana nad Ribnico) V skupini Medvedki bomo letos organizirali pet družinskih pohodov, ki bodo potekali pod geslom Pejmo v hribe. Družinski pohod je čudovita priložnost za kakovostno preživljanje časa na prostem z družino. Povezuje rekreacijo, sprostitev in skupno doživljanje narave. Mateja Lohkar in Mojca Gruden, skupina Medvedki V soboto, 26. oktobra 2024, smo izvedli prvi družinski pohod. Šli smo do Sv. Ane nad Ribnico. Da smo bili trajnostno mobilni in je bilo za otroke zanimivejše, smo svoj pohod začeli z vlakom. Z železniške postaje Dobrepolje (Predstruge) smo se odpeljali proti Ribnici. V Ribnici smo izstopili in nadaljevali svoj pohod. Pot nas je vodila mimo jamarskega doma pri Francetovi jami. Tam smo imeli prvi postanek. Pot smo nadaljevali po markirani gozdni poti mimo kmetije Seljan do Sv. Ane. Vmes smo imeli nekaj postankov za počitek. Ko smo prišli do koče, smo imeli malico in daljši postanek. Otroci so si na kartončke s štampiljko v planinski koči zabeležili prvi pohod. Ob 11. uri smo se vrnili v dolino, do ribniške železniške postaje. Pričakali smo vlak, ki nas je odpeljal v Predstruge. Vztrajnost je bila na pohodu zelo pomembna, tako kot pri otrocih kot pri nas odraslih. Skupaj smo si pomagali in skupaj vztrajali pri vzponu na Sv. Ano. Uspelo nam je. Brez poškodb, brez predaje :). Ponosni sva na starše, stare starše, predvsem pa na otroke, njihove bratce, sestrice, ki so z lahkoto prehodili oz. tudi pretekli nekaj več sto metrov. Kam nas pot vodi naslednjič, vam razkrijemo v januarju. Najlepše poti so tiste, ki jih prehodimo z ljudmi, ki jih imamo radi. Naša pohodna pot: Višina: 920 m Višina izhodišča: 565 m Višinska razlika: 355 m Naš kraj ■ november 2024 17 ••• Iz vrtca in šole ••• Ekskurzija na avstrijsko Koroško Učenci devetih razredov so imeli v začetku oktobra dan dejavnosti, ekskurzijo na avstrijsko Koroško. Ema Zajc, JVIZ OŠ Toneta in Franceta Kralja Dobrepolje Učenci devetih razredov so imeli v oktobru kulturni dan, v okviru katerega so spoznavali avstrijsko Koroško. V jutranjih urah smo se zbrali pred šolo in se odpravili na pot proti Avstriji. Na poti se nam je pridružila tudi vodička, ki je že med vožnjo na slikovit način povedala veliko zanimivih informacij. Prvi postanek je bil pod gradom Ostrovica, do vrha katerega smo se povzpeli skozi 14 grajskih vrat. Vodička nam je ob vsakih vratih povedala nekaj zanimivosti. V gradu smo si ogledali muzej orožja in se nato odpravili do Gosposvetskega polja, kjer smo si ogledali cerkev Gospe Svete in vojvodski prestol. Naslednja postaja je bil Celovec. Ogledali smo si Stari in Novi trg, Zmajev vodnjak in knežji kamen v Dvorani grbov v deželni hiši, kjer so lahko učenci poleg knežjega kamna opazovali številne grbe knežjih in plemiških družin. Ob sprehajanju in opazovanju mesta so imeli priložnost doživeti utrip glavnega mesta avstrijske dežele Koroške. Po malici in odmoru smo se v popoldanskih urah odpeljali do Vrbskega jezera, do kraja Otok, kjer je bilo središče pokristjanjevanja Slovanov. Sledila je pot proti domu, kamor smo se vrnili pozno popoldne. ■ 18 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ november 2024 Spoznavanje bratov Kralj in delo gasilcev V sredo, 16. oktobra 2024, so imeli učenci 1. razreda v spremstvu učiteljic organiziran dan dejavnosti, ki je bil namenjen spoznavanju bogate kulturne dediščine naše občine in predstavitvi dela gasilcev. Marjana Rus, učiteljica 1. razreda Takoj zjutraj smo se odpravili v Jakličev dom, kjer sta nas že pričakali predstavnici TD Dobrepolje, Marija Žnidaršič in Dušica Hočevar. Odpeljali sta nas v spominsko sobo Toneta in Franceta Kralja. Tam sta nam na otrokom zanimiv način predstavili življenje in delo dveh izjemnih svetovno znanih umetnikov, ki sta se rodila v naši občini. Učenci in učiteljici smo ob predstavitvi slišali veliko zanimivosti o obeh umetnikih, si ogledali kar nekaj njunih del ter spoznali, kako sta umetnika ustvarjala in živela. Zanimanje za njuno delo je bilo kar precejšnje, zato smo po predstavitvi v spominski sobi odšli še pred Jakličev dom, kjer smo si dobro ogledali njun kip, ter kasneje še na pokopališče, kjer smo skupaj poiskali vsa prej slišana umetniška dela. France in Tone Kralj sta s svojimi umetniškimi deli zaznamovala in pustila pečat v slovenski kulturi. Njuna dela so še danes močno cenjena in prepoznavna tako v Sloveniji kot tudi v svetovni umetnosti. Kar nekaj njunih del je mogoče videti v različnih galerijah po Sloveniji. Za naše učence je pomembno, da spoznajo delo in življenje Toneta in Franceta Kralja, saj se je naša šola preimenovala in po novem nosi v imenu dva umetnika, brata Kralj. Učenci in učiteljici bomo z novimi spoznanji lahko še naprej ohranjali in spoštovali bogato dediščino našega kraja. Še enkrat se za vsa nova znanja in čas zahvaljujemo predstavnicama TD Dobrepolje. Po predstavitvi in ogledu pa smo se peš podali še do Zagorice, rojstne vasi bratov Kralj, kjer smo si ogledali domačijo, kjer je nekdaj stala njihova hiša. Na igrišču v Zagorici pa so nas po ogledu že pričakali gasilca in gasilka PGD Zagorica. Pripravili so nam zanimiv prikaz gasilke opreme, ki jo uporabljajo pri svojem delu, dovolili, da se preizkusimo v gašenju z visokim tlakom in v vaji z vedrovko. Eden od gasilcev pa je učence peljal z gasilskim vozilom in pokazal, kako glasne so prave gasilske sirene. Ker je oktober mesec požarne varnosti, so nas seznanili tudi z ukrepi, ki jih moramo poznati, da zaščitimo sebe in druge v primeru požara. Učenci so z navdušenjem spremljali vse, ob koncu pa so se razveselili pogostitve, ki so jo za nas pripravili gasilci. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo gasilcem PGD Zagorica za njihov čas, prijaznost in pripravljenost, da nam predstavijo delo gasilcev. S svojim delom in predanostjo dajejo vzor tako najmlajšim kot tudi vsem drugim. Verjamemo, da so se učenci ta dan naučili in spoznali veliko novega tako na področju kulturne dediščine kot na področju požarne varnosti, kar jim bo v prihodnje gotovo koristilo. Ob koncu se še enkrat zahvaljujem vsem, ki so si vzeli čas in nam pomagali pri izpeljavi dneva. Zaključila pa bi kar z besedami učencev: »Učiteljica, to je najboljši dan v šoli, kar smo ga imeli.« ■ Naš kraj ■ november 2024 19 ••• Iz vrtca in šole ••• Tretji razred obiskal Krajevno knjižnico Dobrepolje Ob koncu nacionalnega meseca skupnega branja (NMSB) so naši tretji razredi osrednje šole na Vidmu obiskali Krajevno knjižnico Dobrepolje. V času NMSB s sodelovanjem krepimo prepoznavanje pomena bralne pismenosti in bralne kulture na nacionalni ravni ter omogočamo celovitejšo nacionalno skrb za to pomembno področje. Z NMSB se vključujemo tudi v gradnjo nacionalne mreže za dvig bralne kulture in bralne pismenosti vseh prebivalcev v Sloveniji, v slovenskem zamejstvu in med Slovenci po svetu. Klavdija Kos Fijolič, knjižničarka JVIZ OŠ Toneta in Franceta Kralja Dobrepolje Gospa Jasmina Mersel Šušteršič, knjižničarka Krajevne knjižnice Dobrepolje, je učencem pripravila pester program. Najprej jih je spodbudila z branjem zgodbe Helene Kraljič, Jabolka so najboljša, ko jih zmanjka, ki je zgodba o branju. Spoznali so Aleša, razigranega fanta, ki mu je bilo branje sprva tako tuje kot mački voda. Branje, prosim vas, ni za fante! Medtem ko plezanje po drevesih, lovljenje metuljev, brcanje žoge pa vsekakor so. Posledično Aleš zaradi nezanimanja za knjige ne ve skoraj ničesar, še tega, kam gre sonce ponoči. Po njegovem so v knjigah same neumnosti. Svoje razmišljanje spremeni, ko razočara Žano, svojo simpatijo, takrat se njegov odnos do branja zelo spremeni, saj ugotovi, da je brati mogoče tudi jabolka, jih nabirati z drevesa ali iz slikanice. Gospa Mersel Šušteršič je nato učence seznanila s postavitvijo knjižnice in jih spodbudila k aktivnemu iskanju posameznih knjig ter njihovem prebiranju. Ozaveščanje o branju je pomembno in velik izziv vseh šolskih knjižnic, zato je sodelovanje s Krajevno knjižnico Dobrepolje pomembno, saj smo s sodelovanjem bližje cilju razvojnega načrtovanja šolske knjižnice JVIZ OŠ Toneta in Franceta Kralja Dobrepolje, prizadevamo si za vlogo aktivnega uporabnika (učenca), ki samostojno išče gradivo, ki rad bere, za razvoj znanja in kulture, poznavanje različnih pismenosti, socialno strpnost, širjenje liberalne družbe in samostojno odločanje. ■ Dan reformacije ali noč čarovnic? Vprašanje v drugem razredu se je glasilo: Katera dva praznika bomo praznovali v času jesenskih počitnic? Prvega, dan spomina na mrtve, so po večini poznali vsi. Odgovor, vezan na drugi praznik, pa je bil: noč čarovnic! Ines P. Šilc Teden pred jesenskimi počitnicami smo veliko časa namenili poznavanju Primoža Trubarja in njegovega delovanja. Izpostavili smo Rašico, kraj njegovega rojstva, tiskanje prvih dveh slovenskih knjig in grafično obliko pisave, ki je bila značilna za tisti čas. Spoznali so, kako pogumen je bil v resnici Primož Trubar, da se je lotil take reforme, kot je bila zapisati slovensko besedo in hkrati doseči tudi to, da je šla raba slovenskega jezika tudi med cerkvene zidove. Ena od naših dejavnosti v razredu je bila tiskanje. Nismo sicer imeli takšne naprave, kot jo je imel Trubar, smo pa tiskali na način, ki so mu bili kos naši drugošolci. A kljub temu je bil za njih to 20 ••• Iz vrtca in šole ••• izziv, s katerim so se ukvarjali dober del dopoldneva … Iz kartona so izrezali črke in nato tiskali besede, ki so v povezavi s Trubarjem in njegovim časom. Delo je potekalo v skupinah. Poskušali smo tudi s pisavo, ki je bila na pogled drugačna od današnje. Izziv sta jim predstavljala že pero in črnilo, hkrati pa strah: kaj pa, če se zmotim … Radirke za črnilo pač ni. Otroci so bili nad ustvarjanjem navdušeni. Predvsem pisanje s peresom jim je bila nova izkušnja. Vsak daljši odmor v tem tednu so izkoristili za pisanje. Noč čarovnic smo le omenili. A hkrati poudarili, da je dan reformacije tisti, za- Naš kraj ■ november 2024 radi katerega smo na tisti dan prosti, na katerega smo ponosni in ki je naš. In če odgovorim na vprašanje, ki je zapisano v naslovu: praznujmo dan reformacije s ponosom in hvaležnostjo. Buče pa imejmo za okras, skupaj z drugimi jesenskimi pridelki. ■ Američanka in Američan obiskala devetošolce V četrtek, 17. oktobra 2024, sta učence devetih razredov obiskala Noel Grace in njen nečak Isaac Christopher Martinez iz Združenih držav Amerike. V Slovenijo sta prišla, da bi obiskala daljne sorodnike iz Zdenske vasi. Tukaj sta ostala štiri dni in si ogledala tudi Ljubljano in Bled. Helena Erčulj, učiteljica angleščine Med učno uro sta Američana povedala nekaj o sebi in svojem življenju, nato pa so učenci postavili veliko vprašanj o življenju v Ameriki in njenih prebivalcih. Noel Grace je upokojena in živi v Koloradu ter oddaja stanovanje. Njen nečak Isaac pa živi v Las Vegasu in odpira restavracije. Učenci so ga vprašali, ali je kdaj kockal v Las Vegasu, in njegov odgovor je bil pritrdilen. Učenci so izvedeli iz prve roke, da Američani res pojedo veliko hamburgerjev in spijejo veliko kokakole. Veliko Američanov ima pri sebi doma pištole in res te lahko kdo ubije, če nenapovedano prideš pred hišo. Noel je povedala, da so njenega svaka nedolgo nazaj ubili na bencinski črpalki, ker so mu želeli ukras- ti avto. Avtomobili so v Ameriki zelo pomembni in učenci so si z veseljem ogledali, kako velik in dober avto vozi Isaac Christopher Martinez. Učenci so izvedeli tudi, da Američani redko hodijo v trgovino. Noel jim je predstavila nakupovalni center Walmart. Učenci so Noel spraševali tudi o ameriških volitvah, obeh predsedniških kandidatih ter o ameriškem odnosu do Rusije in njenega predsednika Putina. Izvedeli so, da se je življenjski slog po terorističnem napadu, ki je bil 11. novembra 2001 v New Yorku, zelo spremenil. Američani so namreč postali zelo previdni in na letališčih je poostrena varnost. Ura angleščine je minila v sproščenem vzdušju in na koncu so si učenci izmenjali tudi podatke za stik prek Instagrama. Izkušnja pogovora z naravnim govorcem je za učence neprecenljiva. Učenci tako dobijo občutek, da je znanje angleščine res pomembno za sporazumevanje s prebivalci drugih držav, in na ta način tudi utrjujejo jezik ter izgubijo strah pred pogovorom s tujcem. ■ Naš kraj ■ november 2024 21 ••• Iz vrtca in šole ••• Tradicionalni slovenski zajtrk na JVIZ OŠ Toneta in Franceta Kralja Dobrepolje V petek, 15. novembra 2024, smo imeli na JVIZ OŠ Toneta in Franceta Kralja Dobrepolje tradicionalni slovenski zajtrk. Ema Zajc in Katja Tomec, JVIZ OŠ Toneta in Franceta Kralja Dobrepolje Letos smo v Sloveniji od 11. novembra do 17. novembra prvič obeleževali teden slovenske hrane, katerega osrednji dogodek je bil že 14. tradicionalni slovenski zajtrk. Osrednja tema letošnjega tradicionalnega slovenskega zajtrka je bil zajtrk kot celota. Izpostavljene so bile vse sestavine tradicionalnega slovenskega zajtrka (kruh, maslo, med, mleko in jabolko). Zajtrk je potekal v znamenju promocije lokalne pridelave hrane in pomena zdrave prehrane. Učenci razredne in predmetne stopnje so dan začeli z zajtrkom po učilnicah. Po zajtrku so se učenci z učitelji pogovarjali o temah, povezanih z zdravo prehrano ter ekološko in lokalno pridelavo hrane. Pri tem so si pomagali z izobraževalnimi videoposnetki. Za učence 7. razredov je bil organiziran delni tehniški dan. Polovica učencev je obiskala kmetijo Jakopič, kjer so se seznanili z delom na kmetiji in pridelavo hrane. Učenci so izvedeli, katera živila, ki jih uživajo v šoli, prihajajo s kmetije Jakopič. Mednje sodijo mleko, maslo, skuta, prosena kaša, ješprenj in še kaj. Druga polovica učencev je na šoli prisluhnila čebelarjema, ki sta jim na slikovit način predstavila pomen čebelarstva, delo čebelarjev, življenje čebel in čebelje izdelke. Po eni uri sta se skupini zamenjali, da so vsi učenci doživeli oba dela programa. V zbornici so se ob zajtrku ravnatelju, pomočnici ravnatelja in še nekaterim zaposlenim pridružili predstavniki občine, ki so s svojo prisotnostjo podprli dogodek. Posebno noto sta dodala harmonikarja Žiga Škulj in Patrik Erčulj, ki sta z glasbo poskrbela za prijetno vzdušje. Zahvala za zanimivo predstavitev čebelarstva gre čebelarjema Mihi Tekavcu in Mihi Tekavčiču, gospe Katarini in gospodu Janezu s kmetije Jakopič pa za sodelovanje in prispevek k uspešno izvedenemu dnevu dejavnosti. Zahvaljujemo se tudi predstavnikom občine za odziv na povabilo in podporo. ■ 22 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ november 2024 Seminar Šolski ekovrtovi Jesenski seminar Šolski ekovrtovi se je odvijal v Dobrepolju v četrtek, 24. oktobra 2024. Naša Osnovna šola Toneta in Franceta Kralja Dobrepolje, vrtec Ringaraja, Občina Dobrepolje in Društvo Šolski ekovrtovi smo gostili in organizirali seminar Šolski ekovrtovi, na katerem je bilo prisotnih več kot 80 mentoric in mentorjev šolskih in vrtčevskih ekovrtov, vzgojiteljev, učiteljev, svetovalnih in vodstvenih delavcev iz celotne Slovenije. Mateja Lohkar, mentorica šolskega ekovrta in soorganizatorka seminarja Prisotne so uvodno nagovorili pomočnica ravnatelja vrtca Dita Horvatiček, podžupan dr. Jernej Stare, ravnatelj Ivan Grandovec pa je na udeležence seminarja naslovil spodbudno pismo, ki ga je prebrala pomočnica ravnatelja. Podžupan dr. Jernej Stare je udeležencem seminarja predstavil našo občino, pohvalil je delo članic in članov skupnostnega vrta. Poudaril je, kako je pomembno sodelovanje v lokalni skupnosti, kajti le to pripomore k uspehu in zadovoljstvu. Anekdotično je predstavil sodelovanje ključnega trikotnika skupnostnega vrta. Občina Dobrepolje nudi podporo in finančna sredstva za njegovo delovanje, ravnatelj Ivan Grandovec vključi šolo in vrtec v delo skupnostnega vrta in s tem pripomore k medgeneracijskemu sodelovanju, župnija Dobrepolje in župnik Franc Škulj pa oddata zemljišče v najem, za kar smo iz srca hvaležni. To sodelovanje na podeželju še deluje in ravno to je ključ do uspeha. Osrednja tema seminarja je bila seznanitev z možnostmi za sodelovanje med VIZ in lokalno skupnostjo v povezavi z vrtovi. Predavanje o pomenu skupnostnega vrta je odlično odpredavala naša Jožica Fabjan. Udeležencem seminarja je predstavila naš skupnostni vrt, pomen povezovanja vrta z lokalno skupnostjo, ki ga naš vrt prav gotovo izvaja in na kar smo lahko vsi občani izredno ponosni. Ogledali smo si še naš vrtec in ekovrt. Spoznali smo, da je vrtčevski ekovrt več kot le prostor za učenje vrtnarjenja, je prostor, kjer se otroci povezujejo z naravo, se učijo pomembnih življenjskih vrednot in razvijajo trajnostne navade, ki jim bodo koristile vse življenje. Nato smo si pod strokovnim vodenjem Jožice Fabjan ogledali skupnostni vrt. Na zadnjem delu seminarja so bile prisotne tudi članice zavoda Skupnostni vrt, ki svoj prosti čas, znanje in delo namenijo vrtu. Na seminarju je bil šolam in vrtcem podeljen tudi znak šolskega ekovrta za dolgoletno delo. Vsak udeleženec seminarja je prejel seme labode, ki smo jo pridelali na skupnostnem vrtu, in reklamne letake Turističnega društva Dobrepolje. Za odlično kosilo so poskrbeli v naši šolski kuhinji. Katarina in Janez s kmetije Jakopič pa sta predstavila mlečne izdelke in jih ponudila v degustiranje. Udeleženci seminarja so bili prijetno presenečeni nad našim delom, povezovanjem z lokalno skupnostjo in našo Naš kraj ■ november 2024 ••• Iz vrtca in šole ••• 23 naravo. Enotno so bili mnenja, da naša občina pripomore veliko danosti. Ima naravne, kulturne, gospodarske in družbene prednosti, ki jih lahko izkoristi za razvoj lokalne skupnosti. Seminar ni bil le izobraževalna izkušnja, temveč tudi način vpogleda v našo lokalno skupnost, v vzgojno-izobraževalno ustanovo in v naš način dela in razmišljanja za skupno dobro. Vsekakor bomo veseli, če bodo naš primer dobre prakse (skupnostni vrt) še kje v Sloveniji vpeljali v svojo lokalno skupnost. ■ Jesensko dogajanje v tretjem razredu Naravoslovni dan in knjižne dogodivščine tretješolcev. Iva Jereb Oktober je bil za učence tretjih razredov poln presenečenj. V začetku meseca smo izvedli naravoslovni dan. Odšli smo v bližnji gozd, kjer so učenci raziskovali drevesne vrste, njihove plodove in opazovali, kako se spreminja gozd v jesenskem času. V naslednjem tednu smo obiskali krajevno knjižnico, kamor nas je povabila knjižničarka Jasmina. Knjižničarka jim je predstavila, kako se znajti med knjižnimi policami, in jim nato prebrala pravljico. Književno dogajanje smo nadaljevali s knjižno pokušino v šolski knjižnici. Učenci so se prelevili v čisto prave kuharje in kuharice ter si nadeli predpasnike. S pomočjo skrbno pripravljenih postaj so učenci spoznavali (okušali) različne književne žanre in odkrivali knjige, po katerih običajno sami ne bi segli. Ta izkušnja jim je pomagala širiti obzorja in odkriti nove vrste literature na igriv in zabaven način. Vrhunec taistega dneva je bil nedvomno kulinarični del. Učenci so si ponovno nadeli predpasnike in v skupinah izdelovali čokoladne ježke. S pomočjo svojih učiteljic so ustvarili slastne in simpatične sladice, ki so jih lahko pokušali še pred počitnicami. Oktober je tako za tretješolce minil v znamenju narave, knjig in sladkih trenutkov, ki jim bodo ostali v lepem spominu. ■ 24 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ november 2024 »Želim, da imajo vsi učenci lepe spomine na osnovno šolo« – intervju z ravnateljem JVIZ OŠ Toneta in Franceta Kralja Dobrepolje Intervjuval sem: Martin Cimerman. Fotografija: Martin Cimerman. Za svoj prvi novinarski prispevek v Našem kraju sem se odločil intervjuvati ravnatelja Ivana Grandovca, da malo vidimo, kako se je zanj začelo novo šolsko leto. Začelo se je novo šolsko leto. Kakšna so vaša pričakovanja? To šolsko leto smo začeli kar s težavami, in sicer na področju pomanjkanja učiteljev. V tem trenutku nam manjkata učitelj za matematiko in fiziko ter učitelj za matematiko in računalništvo. 1. oktobra je odšla učiteljica Tina Kurent, ki je poučevala v oddelku podaljšanega bivanja in biologijo v osmih razredih, opravljala pa je tudi delo vodje prehrane. Nekaj učiteljev smo dobili, za druge manjkajoče bomo pa videli, kako bo v prihodnosti. Delo smo zaradi pomanjkanja učiteljev morali racionalizirati, kar pomeni, da osmi razredi še vedno nimajo matematike po skupinah. Tudi sedmi razredi nimajo pri matematiki nobene ure v skupini. Fiziko poučuje učiteljica Barbara Blatnik, ki sicer opravlja tudi delo računalnikarja. To, da poučuje fiziko, pomeni, da je toliko manj zaposlena na računalništvu. Tako se je letos prvič zgodilo, da bi nam država plačala za računalnikarja, a ga nimamo. Prav tako nismo dobili učitelja razrednega pouka za nadomeščanje porodniške odsotnosti, in tako vsi drugi učitelji z razredne stopnje poučujejo vsak po en dan v oddelku podaljšanega bivanja. To pa pomeni, da ni učiteljev za nadomeščanje odsotnih učiteljev. Praktično skoraj ni učiteljev, ki bi imeli prosto uro, ker vsi poučujejo 27 ur na teden. Kar hude težave so tudi pri čistilkah – nimamo jih dovolj. Ko je ena bolniško odsotna, ne dobimo nikogar. V Strugah imamo tudi težavo na tem področju; v septembru smo rešili tako, da je en študent, ker je bil še prost, tam čistil. Določene dogodke bi tako radi izpeljali, a preprosto ne moremo. To pomeni, da dni dejavnosti ne bo toliko, kot bi jih moralo biti, ker nimamo učiteljev za obvezno spremstvo. Skrbi me tudi, kako bo z NPZ-jem v mesecu marcu, ker je preteklo šolsko leto nacionalno preverjanje znanja (NPZ) potekalo poizkusno za tretji razred v marcu; šesti in deveti razredi pa so pisali v začetku maja. V tem šolskem letu bodo pisali vsi na iste dneve v mesecu marcu. Sprašujem se, kam bomo dali toliko učencev. Zahtevano je, da pišejo v manjših skupinah – tam okoli 15 učencev, za kar ne bo prostora. Že lansko leto nam je komaj uspelo organizirati, pa ni bilo tretjega razreda. Torej, kar veliko skrbi me preveva glede tega, kako bo šlo novo šolsko leto. Kot ste že omenili, je velika stiska, ker je premalo učiteljev. Kako se spopadate s tem? Objavljamo razpise, vendar se nihče ne prijavlja ali pa se prijavijo novinci, novi učitelji, ki šele končujejo ali so končali šolo, potem morajo opraviti še strokovni izpit. V oktobru je bil bolniško odsoten učitelj športne vzgoje in je pomagal učitelj, ki se je 1. septembra upokojil. Ko smo ga prosili, če bi pomagal, je rekel, da zaradi denarja ne bo pomagal, ker je zelo slabo plačano, bo pa prišel, ker je bil na tej šoli 40 let. Zelo zelo težko je. Namesto učiteljice Tine Kurent pa je prišlo mlado dekle, mlada učiteljica, ki Naš kraj ■ november 2024 končuje magisterij, naredila ga bo v novembru, vendar je morala priti prej. Potem je delo ravnatelja težko? V zadnjih letih je vsako leto malo težje. Če povem primer: letos poučujem geografijo devetošolce, pretekla leta pa sem poučeval zgodovino, zato imam sedaj veliko priprav. Poučevanje geografije v 9. razredu sem prevzel, ker se bojim, da bi sicer izgubili še eno učiteljico. Res je čedalje težje, a dobro je, da prevoze in potem še nadomeščanja ureja moja pomočnica, učiteljica Sonja Lenarčič, ki pa je v tem trenutku v nezavidljivem položaju zaradi organizacije prevozov. To se prvič dogaja v tem šolskem letu. Že septembra se je zgodilo, da smo poskusili naročiti prevoz za določeno dejavnost za naslednji mesec, ali pa celo mesec in pol vnaprej, a nam niso mogli zagotoviti avtobusa. In to ni edina težava, da nam ne morejo zagotoviti avtobusa, težava je tudi to, da so cene visoke, kar je posledica velikega povpraševanja. Kako to, da poleg tega, da opravljate delo ravnatelja, tudi poučujete? To seveda ni enostavno, ampak v tem trenutku, ko nimamo dovolj učiteljev, enostavno moram tudi poučevati. Preteklo šolsko leto sem dvakrat tedensko 25 ••• Iz vrtca in šole ••• hodil tudi v Struge, kjer sem poučeval zgodovino, kar mi je vzelo še bistveno več časa kot letos, ko sem zgolj na Vidmu. Če bi vedel pred 30 leti, da bo tako težko na koncu, se verjetno ne bi odločil za ravnatelja. Plačo bi imel višjo, seveda čisto na začetku ne, saj je plača za novince slaba, zato je verjetno tudi tako veliko pomanjkanje učiteljev. Letos poleti je bila prenovljena učilnica za biologijo, slišati pa je bilo tudi, da se bo začelo delati šolsko igrišče. So letos načrtovani še kakšni drugi projekti? Vedno se sproti kaj obnavlja. Poleg naštetega smo v garderobi zamenjali luči z varčnejšimi, saj se omrežnina malo draži. Luči smo zamenjali tudi pred kuhinjo ter na hodniku pred garderobami, ostaja pa še nekaj prostorov. Oktobra lani smo ob vaji evakuacije z gasilci ugotovili, da bi potrebovali dodaten izhod tudi za učilnice v avli, če se požar razširi ali začne na prehodu za v telovadnico, kjer je tudi zasilni izhod. Za učilnico za biologijo smo se odločili, ker je naravnost in bi imela zaradi tega evakuacijska pot čim manj ovinkov. V pisarni smo prej nizke omare zamenjali z višjimi, saj – čeprav smo v dobi, kjer naj bi bilo veliko stvari na USB-ključkih – je treba še vedno hraniti nekatere pomembne papirje. Za športno igrišče se zdaj pripravljajo načrti in zasnove, nato se bodo začeli risati pravi načrti. Povedal sem, da bi zelo želel vsaj dve tekaški stezi, stezo za skok v daljino ter stezo za tek na 100 metrov. Narejeno naj bi bilo do septembra 2026. Zelo dobro bo, če bo do takrat, saj je sedaj stanje neugodno. Če želimo na igrišče, je treba do Jakličevega doma, za kar pa se porabi deset minut športne vzgoje. Zamenjali smo tudi steklene omare z omarami brez stekla, saj so steklene zelo krhke in se hitro razbijejo. Za naslednje leto pa je predvidena obnova učilnice za slovenščino. Velike potrebe so še v likovni učilnici ter tudi v tehniki, kjer je treba zamenjati plošče na mizah. Bi za konec povedali še kaj? Želim, da imajo vsi učenci lepe spomine na osnovno šolo. Moja želja je tudi, da bi letošnjim devetošolcem ostalo v spominu, da se niso med šolo samo učili, ampak da so se tudi imeli lepo. Pomembno se mi zdi tudi, da s sošolci ohranijo stike, da sodelujejo in se lepo obnašajo v razredu. Ravnatelj, hvala lepa za vaše odgovore. ■ Vaja evakuacije v sodelovanju z gasilci PGD Kompolje Petra Andoljšek Žagar, učiteljica PŠ Kompolje V petek, 25. oktobra, je na PŠ Kompolje potekala vaja evakuacije, ki je bila izvedena v sodelovanju z gasilci PGD Kompolje. Namen vaje je, da se učenci in zaposleni seznanijo s pravilnim ravnanjem v primeru nevarnosti ter da pridobijo potrebna znanja za hitro in varno umikanje na zaščitena območja. Evakuacija je ključna veščina, saj je pravočasno ukrepanje v primeru nesreč lahko odločilno za varnost vseh prisotnih. V okviru vaje so učenci in učitelji izvedli simulacijo hitrega umika na varno lokacijo, pri čemer so sodelovali tudi gasilci, ki vsako leto podajajo dragocene nasvete in pomoč. Letos so gasilci poleg evakuacije učencem pokazali tudi, kako pravilno premakniti ponesrečenca na nosila in ga ustrezno oskrbeti. Ta praktična demonstracija je bila zelo koristna, saj so učenci spoznali postopke, ki jih je treba upoštevati pri nudenju prve pomoči. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo gasilcem PGD Kompolje za njihovo stalno podporo in strokovno pomoč pri izvedbi vaj, saj s tem prispevajo k večji varnosti naše šolske skupnosti. ■ 26 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ november 2024 Evakuacija v PŠ Struge Karmen Kljun in Mojca Pugelj, učiteljici PŠ Struge V petek, 18. oktobra 2024, je potekala vsakoletna evakuacijska vaja v PŠ Struge. Namen evakuacijskih vaj je, da se pripravimo na nepričakovano in da znamo v kritičnih trenutkih ravnati premišljeno. Iskrena hvala našim struškim gasilcem, ki nas z vsako vajo opomnijo, kako zelo jim je mar za nas in našo varnost. Hvala za vašo požrtvovalnost, pripravljenost in podporo. Veseli smo bili tudi predstavitve gasilnih aparatov, osebne opreme gasilca in opreme gasilca z dihalno masko. Iz predstavitve smo spoznali, da uporaba gasilnega aparata in dihalne maske zahtevata znanje, trening, moč in izjemen pogum. Kdor je želel, je lahko v praksi uporabil gasilni aparat, si nadel jeklenko kisika in dihalno masko. Hvala tudi za sok in sladke priboljške. Zaposleni in učenci PŠ Struge vas pozdravljamo z vašim gasilskim pozdravom: Na pomoč! ■ Mesec požarne varnosti v PGD Kompolje Oktober velja za mesec požarne varnosti, zato se v gasilskih društvih odvijajo različne dejavnosti za ozaveščanje prebivalcev o pravilnem ravnanju in preprečevanju nastajanja požarov. Gasilci PGD Kompolje vsako leto obiščejo PŠ Kompolje ter izvedejo evakuacijo, sodelujejo pa tudi na zvezni vaji, ki pa je letos potekala v Kompoljah. Tjaša Grandovec, PGD Kompolje V petek, 25. oktobra, smo obiskali podružnično šolo Kompolje. Izvedli smo evakuacijo učencev ter učiteljev iz šole in jim prikazali, kako se pravilno odzvati v primeru požara. Po uspešni evakuaciji je sledila predstavitev našega dela. Med drugim smo učencem pokazali, kako se ponesrečenec varno reši z zajemalnimi nosili. Za konec obiska pa je sledil še zabavnejši del, vsak otrok je imel priložnost preizkusiti gašenje z ročnikom. Zahvaljujemo se kolektivu PŠ Kompolje za dobro sodelovanje. V soboto, 26. oktobra, pa je Gasilska zveza Dobrepolje, v organizaciji našega društva, izvedla obsežno zvezno vajo, na kateri je sodelovalo 123 gasilcev in statistov. Poleg občinskih gasilskih društev so se vaje udeležili še gasilci iz Gasilske enote Ribnica in PGD Preska - Medvode, ki so aktivno pomagali pri izvedbi ene izmed točk. Na vaji so gasilci naleteli na štiri zahtevne scenarije: • nesreča na kmetiji (prevrnjen traktor, ukleščena oseba in poškodovan otrok. Naš kraj ■ november 2024 Reševanje se je razširilo tudi v iskanje traktorista, ki je pobegnil v gozd.), • travniški požar ob gozdu (Požar, ki je ušel izpod nadzora med kurjenjem vejevja, z reševanjem očeta in sina, ki sta bila hudo poškodovana.), • prometna nesreča (Trk med osebnim vozilom in tovornjakom, v katerem so bile vse osebe ukleščene in potrebne reševanja.), • padalska nesreča (Ujeti padalci na drevesih in poškodovana oseba na tleh, ki je zahtevala hitre in učinkovite reševalne ukrepe.). Hvala vsem gasilskim društvom, ekipam in posameznikom, ki ste sodelovali pri različnih nalogah ter pripomogli k nemotenemu poteku vaje. ••• Iz društev ••• 27 V začetku novembra pa smo izvedli mesečno operativno vajo, na kateri so se nam tokrat pridružili še gasilci iz PGD Spodnja Šiška. Vaja je bila namenjena pravilni uporabi vseh vrst črpalk, kar je ključnega pomena za uspešno posredovanje v različnih intervencijah. Obe društvi smo opravili tudi pregled svoje opreme ter jo preizkusili, da lahko z njo zagotavljamo nemoteno posredovanje na intervencijah. Poleg vsega so nas v oktobru obiskali tudi gasilci in gasilke iz PGD Zamostec, v novembru pa so se v naših prostorih zbrali lovci, ki so imeli za udeležence pripravljeno pogostitev po Hubertovi maši. ■ Jesen v PGD Ponikve V PGD Ponikve so bili jesenski meseci polni dejavnosti, ki so obogatile znanje, veščine in povezanost članov društva. Ob gasilskih tekmovanjih, mesecu požarne varnosti in operativnih vajah smo člani društva v okviru tradicionalnega Dneva odprtih vrat PGD Ponikve poskrbeli tudi za ozaveščanje krajanov o požarni preventivi in s tem prispevali k izobraževanju skupnosti. Maša Ahec, PGD Ponikve, foto: Hana Gačnik Zadnji vikend v mesecu septembru smo se ekipe PGD Ponikve udeležile občinskega gasilskega tekmovanja z motorno brizgalno, ki je potekalo v organizaciji Gasilske zveze Grosuplje. Šest ekip je zastopalo društvo in doseglo izvrstne rezultate. Starejši gasilci so zasedli prvo mesto, ekipe članic A, članic B in članov B so zasedle drugo mesto, pionirji in člani A pa peto mesto. Tekmovanje je bilo priložnost za druženje, izmenjavo izkušenj in dodatno izpopolnjevanje veščin vseh sodelujočih. Z uvrstitvijo na najvišja mesta so se 28 starejši gasilci, članice A, članice B in člani A uvrstili na regijsko tekmovanje, ki je 12. oktobra potekalo v Ivančni Gorici. Z uvrstitvijo tik pod stopničke in osvojenim četrtim mestom so starejši gasilci dokazali, da se redne vaje vsekakor obrestujejo. Ekipa članov B je osvojila šesto mesto, ekipa članic A osmo, članic B pa deseto mesto. Člani PGD Ponikve smo kljub močni konkurenci ponovno dokazali, da se lahko spoprimemo z vsakim izzivom in da v našem društvu nikoli ne zmanjka tekmovalnega zagona. Oktober, ki že vrsto let velja za mesec požarne varnosti, je letos pod sloganom Požarna varnost – bodi pripravljen, bodi varen! minil v duhu ozaveščanja in preventivnega ukrepanja za preprečevanje požarov v gospodinjstvih. Člani društva smo v nedeljo, 20. oktobra, že tradicionalno pripravili Dan odprtih vrat PGD Ponikve, kjer so obiskovalci spoznali osnovne preventivne ukrepe za preprečevanje požarov in ravnanje ob njih. Člani društva smo pripravili delavnico gašenja začetnih požarov in prve pomoči, prikaz gašenja dimniškega požara ter prikaz gasilske intervencije z novim gasilskim vozilom GVC-1. V okviru prikaza intervencije so obiskovalci ••• Iz društev ••• spoznali postopek od poziva ter izvoza na intervencijo, vse do gašenja in zaključka intervencije. Da bi med otroki spodbudili čim večji interes za gasilstvo, smo pripravili različne gasilske dejavnosti in jim omogočili spust po ziplinu, ki je požel veliko navdušenje. V nadaljevanju oktobra smo člani PGD Ponikve sodelovali v obsežni vaji Gasilske zveze Dobrepolje, ki je potekala Naš kraj ■ november 2024 26. oktobra. Pod okriljem PGD Kompolje in v sodelovanju z drugimi društvi smo izvedli vajo, ki je vključevala štiri scenarije: nesrečo na kmetiji, travniški požar, prometno nesrečo in padalsko nesrečo. V mesecu novembru pa smo v PGD Ponikve izvedli tudi društveno vajo, ki je letos potekala v Prizmi Ponikve. Izvedbo vaje nam je omogočilo vodstvo Prizme Ponikve, za kar bi se jim želeli najlepše zahvaliti. V društvu smo za najmlajše člane organizirali tudi tečaj Pionir I, ki ga je uspešno opravilo vseh 11 udeležencev. Po kratkem premoru že nadaljujemo s tečajem Pionir II, ki se ga udeležuje osem otrok. Verjamemo, da bodo tudi tokrat pokazali veliko zavzetosti in želje po učenju ter s tem še dodatno utrdili svoje znanje o gasilstvu. Pestro jesen smo zaključili v soboto, 10. novembra, z letnim ocenjevanjem društev. Z udeležbo in organizacijo dejavnosti smo v PGD Ponikve ponovno pokazali predanost članov in željo po stalnem izobraževanju ter izmenjavi znanj. Ob zaključku leta že snujemo načrte za novo leto, za katerega verjamemo, da bo, tako kot letošnje, polno izzivov in pozitivnih dosežkov. ■ Vaja članic regije Ljubljana II Na četrtkovo popoldne, 24. oktobra 2024, je v Grosuplju na gasilskem poligonu potekala prva operativna vaja članic regije Ljubljana II. Letošnja tema meseca oktobra je bila preprečevanje požarov v gospodinjstvu z naslovom – Požarna varnost – bodi pripravljen, bodi varen! (namen je razmisliti in poskrbeti za varnost v svojem domu). Ana Pugelj, predsednica Komisije za članice GZ Dobrepolje Na vaji smo sodelovale članice iz vseh naslednjih gasilskih zvez regije Ljubljane II: GZ Grosuplje, GZ Ivančna Gorica, GZ Dobrepolje, GZ Ribnica, GZ Kočevje in GZ Loški Potok. S prevozom gasilskih vozil pa so nam pomagali člani. Iz GZ Dobrepolje smo se vaje udeležile s sedmimi članicami ter članom. Vsaka zveza je imela eno izmed naslednjih nalog: tehnično reševanje ob prometni nesreči, požar v kuhinji ter notranji napad po stopnicah, postavitev lestve za notranji napad, odvzem vode iz bazena (zunanji napad z obrambo) ter varovanje in oskrba ponesrečencev. Vaja je bila osredotočena na preverja- Naš kraj ■ november 2024 nje operativne usposobljenosti, sodelovanja, pridobivanja dodatnega znanja ter operativnih veščin članic, ki so vključene v operativne enote po PGD-jih v regiji LJ II. Cilj vaje je bil spodbuditi članice za ••• Iz društev ••• aktivno delo, vključevanje v izobraževanja na operativnem področju in pridobivanje različnih specialnosti. Po zaključeni vaji so sledili zbor, pozdrav Romane Marinč, predsednice regi- 29 je Ljubljana II, pozdrav in besede gostov, poročilo z vaje ter na koncu druženje ob dobrotah, ki so jih pripravile članice GZ Grosuplje. ■ Dobrodelno v november November se je kot običajno začel praznično, s spominom na naše bližnje, obenem pa se nam približujejo tudi decembrski prazniki, ki so čas za skupinska druženja in praznovanja, ob tem pa se izvajajo mnoge dobrodelne akcije, da se situacija vsaj malo olajša tistim, ki čutijo pomanjkanje. Erika Dizdarević, ŠK Groš V Študentskem klubu Groš smo tudi letos sodelovali v ekološko-humanitarni akciji Manj svečk za manj grobov. Prostovoljci smo se zbrali v četrtek, 31. oktobra, in v petek, 1. novembra, na pokopališču Resje v Grosupljem, v Šmarju - Sapu, Ivančni Gorici in Dobrepolju. Tudi letos smo ozaveščali o ogromnih količinah plastike, ki se vsako leto pojavi na pokopališčih v obliki sveč, posebno okrog dneva spomina na mrtve. Kot alternativi smo v zameno za prostovoljne prispevke obiskovalcem dali zastavice in kamenčke, ki so jih porisali lokalni vrtčevski otroci. Vse donacije pa smo letos zbirali za 30-letnega Blaža iz okolice Ivančne Gorice, ki ga je zbil vlak. Blaž za napredek potrebuje različne specializirane terapije na domu, kar za družino predstavlja velik finančni zalogaj. Veseli smo, da smo skupno zbrali 4010,86 evra. Zahvalili bi se vsem prostovoljcem in vsem, ki ste v ta namen darovali ter akcijo vsako leto podpirate. V decembru pa se ponovno odpravljamo na vikend oddih, na Grošev pred- božični izlet. Letos se v soboto, 14. decembra, v zgodnjih urah odpravljamo v Beograd. Tam bo mešanica vodenih ogledov, prave balkanske kulinarike in dobre družbe. Cena je za člane 90 evrov in vključuje avtobusni prevoz tja in nazaj, vodeni ogled znamenitosti in nočitev z zajtrkom. V nedeljo, 15. decembra, se v popoldanskih urah vračamo domov. Pri- jave zbiramo na naši spletni strani in v času uradnih ur, tako da le hitro s prijavo, saj so mesta omejena. Za vse zainteresirane za tedensko športno rekreacijo še ni prepozno, da se prijavite in se nam ob sredah, v terminu od 19.00 do 20.30, pridružite v telovadnici Osnovne šole Žalna. Šport, ki se na rekreaciji izvaja, se 30 tedensko spreminja, tako smo 20. novembra igrali odbojko, 27. novembra pa košarko. O nadaljnjem programu pa se bodo lahko udeleženci dogovorili skupaj, glede na interese. Rekreacija je za člane ŠK GROŠ brezplačna, za nečlane je 20 evrov na sezono. Izpolni prijavnico na naši spletni strani, da se pridružiš aktivni ekipi, in ne pozabi na športno opremo. Veseli pa smo, da obujamo svoje uradne ure tudi v Dobrepolju v prostorih Jakličevega doma. Potekale bodo ••• Iz društev ••• ob četrtkih, po predhodnem dogovoru na našem elektronskem naslovu studentski@klub-gros.com. S tem se želimo približati tudi svojim članom iz Občine Dobrepolje ter tudi med tamkajšnjimi mladimi razglasiti vest o svojem delovanju in o dogodkih ter ugodnostih, ki jih čakajo, če se včlanijo k nam. Se vidimo :). Uradne ure: ponedeljek, sreda in petek od 18.00 do 20.00 v Grosuplju, Industrijska cesta 1G; torek od 18.00 do 20.00 Naš kraj ■ november 2024 v Ivančni Gorici, Cesta 2. grupe odredov 17; četrtek od 18.00 do 20.00 v Jakličevem domu, Videm 34. Facebook: GROŠ študentski klub Instagram: @sk.gros spletna stran: www.klub-gros.si ■ Anja Jančar, predsednica Študentskega kluba Groš Tokratni namig za pogovor sem dobil, ko sem prebiral zapise dogodkov, ki jih mesečno pripravljajo dejavni dijaki in študentje v organizaciji študentskega kluba. vezovanje ljudi. Vedela pa sem tudi, da imam ob sebi neverjetno ekipo, ki me podpira in s katero smo že pripravljeni na nove izzive. Zaradi njihove podpore stopam v varne čevlje in prepričana sem, da bomo skupaj še naprej pisali uspešne zgodbe. Uroš Gačnik Mlado dekle, ki prihaja iz Kompolj in je že pred tem sodelovala v organih Študentskega kluba Groš. Bila je članica dijaške sekcije v klubu. Morda še kaj? Stara sem 19 let in moja pot v Študentskem klubu Groš se je začela že leta 2019, ko sem bila še devetošolka na Osnovni šoli Dobrepolje. Klub mi je predstavil starejši brat Simon, ki je takrat deloval kot aktivni član iz naše občine, pod vodstvom predsednice Anamarije Ahlin. Ko sem spoznala takratne aktivne člane, sem hitro začutila, da Groš ni le organizacija, ampak prostor, ki resnično živi s srcem mladih. Vsak posameznik s svojo energijo prispeva k temu, da klub diha, raste in se razvija. Navdušilo me je, kako se študentje in dijaki iz različnih smeri povezujemo, sodelujemo pri projektih, ki nas navdihujejo, in tako skupaj ustvarjamo skupnost, ki nas povezuje in bogati. Prav zato sem se ob začetku srednje šole z veseljem pridružila dijaškemu odboru dijaške sekcije in postala aktivna članica kluba. Sedaj ste prevzeli mesto predsednice kluba, ki ima sedež v Grosuplju. Po zapisu Erike je to prvič, da je nekdo iz Dobrepolja prevzel tako odgovornost. Kako to komentirate? Zelo sem ponosna in polna motivacije, hkrati se zavedam, da so pričakovanja velika. Dejstvo, da sem prva predsednica iz Dobrepolja, vidim kot priložnost, da Ste študentka? Kaj študirate? Sem študentka prvega letnika dodiplomskega študija novinarstva na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Ste dejavni še na kakšnem drugem področju? Poleg Groša se rada sproščam s fitnesom ter obiskujem avtomobilske dogodke. Rada pa tudi pomagam na domači kmetiji, kar mi omogoča, da preživim čas na svežem zraku in se povežem z naravo. okrepim sodelovanje med našo občino in klubom. Upam, da bom s svojim delovanjem postala zgled in motivacija za še več mladih, da se aktivno vključijo v Groš in izkoristijo vse priložnosti, ki jih ponuja. Kaj vas je spodbudilo, da ste se odločili za to? K tej odločitvi so me spodbudile zgodbe prejšnjih predsednikov, ki so pustili trajen pečat, in zavedanje, da lahko prispevam k oblikovanju nadaljnje prihodnosti. Še posebej pa me je navdihnila moja predhodnica, Aleša Palčič, ki je s svojo predanostjo dokazala, kako pomembna sta učinkovito vodstvo in po- Kakšni so vaši načrti, kaj želite narediti v Študentskem klubu Groš? Eden izmed mojih glavnih ciljev je povečati vključevanje dijakov in študentov iz Dobrepolja. Naš klub je prostor, namenjen študentom in dijakom iz vseh treh občin: Grosuplja, Ivančne Gorice in Dobrepolja. Želim, da to postane resničnost, da se prav vsi mladi počutijo dobrodošli in pomembni ter da starejšim pokažemo, da smo kljub svoji mladosti sposobni uresničiti svoje ideje. Prizadevam si tudi za ponovno odprtje pisarne v Jakličevem domu, nadaljevanje uspešnih dogodkov ter uveljavitev novih in nadaljnjo obnovitev prostorov Groša. Naš kraj ■ november 2024 Menim, da lahko prav z organizacijo zanimivih in raznovrstnih dogodkov v bližnji okolici zmanjšamo potrebo mladih po iskanju zabave v Ljubljani in jih navdušimo nad lepotami našega kraja. Študentski klub Groš mesečno pripravlja dogodke in prireditve, ki so zanimivi in pritegnejo. Kakšna je udeležba na teh dogodkih? Zelo sem ponosna, da z ekipo vsak mesec organiziramo dogodke, prilagojene zanimanjem svojih članov. Prejšnji mesec smo obeležili svojih 25 let z dogodkom Glasbeni Atlas, ki se je že uveljavil kot tradicija. Udeležba na naših dogodkih je odlična, kar nas res motivira, vendar vedno vidim priložnosti za izboljšave, zlasti pri organizaciji dogodkov v naši občini. Vsako leto smo se spraševali, kaj naj organiziramo v Dobrepolju, a pogosto smo ostali brez konkretnih idej. Zato vas uradno vabim, da nam sporočite svoje predloge in želje. Zasujte nas z idejami! Naj bodo to koncerti, tematski dogodki ali ugodnosti, kot so cenejša vstopnina za plesne šole, fitnes ali gostilne – vse, kar vam pade na pamet, je dobrodošlo. Vam po vašem mnenju tovrstne izkušnje vodenja v prihodnosti pridejo prav? Seveda! Verjamem, da nas življenje vedno pripelje tja, kjer moramo biti, in da nas vsaka izkušnja na tej poti oblikuje. Veliko ljudi pravi, da so dvajseta leta čas za pridobivanje veščin, ki ti koristijo vse življenje, in tem idejam sledim. Menim, da Groš k temu pomembno prispeva, saj vsak član pridobi znanja o organizaciji, vodenju, timskem delu, ustvarjalnosti ter delu z različnimi programi. Poleg tega pa spoznaš ogromno ljudi, s katerimi ustvariš trajne vezi. ••• Iz društev ••• 31 32 Želite sporočiti dobrepoljskim dijakom in študentom kakšno novico? Morda jih povabiti, da se vključijo v delovanje? Pred mojim nagovorom dijakom in študentom Dobrepolja naj se opravičim starejšim bralcem, saj bom to storila v malo drugačnem izrazoslovju, kot sem ga imela med intervjujem. Dragi dijaki in študentje iz Dobre- ••• Iz društev ••• pol'a, dobrodošli v Grošu! Pridruž'te se nam! Sharite z nami vaše ideje, želje in predloge za aktivnosti, k si jih želite v naši občini. Ker smo generacija Z, nas loh sam pofollowate na Instagramu in pišete v zaseb'ca. Če nas pa vid'te v Dobrepol'u, se nam pa sam jointe, za enkrat ni še nobenga Jeffreyja Duhmerja 2.0 haha. Se ga . Želim vam veliko delovnega elana, Naš kraj ■ november 2024 volje in veselja do opravljanja te funkcije ter uspešen študij. Hvala vam za povabilo in priložnost, da lahko Groš vsak mesec predstavimo v Našem kraju! Upam, da sem bralkam in bralcem predstavila klub tudi v nekoliko drugačni luči ter da so začutili energijo, ki sem jo želela prenesti. ■ Turistična zveza Slovenije je podelila priznanja najzaslužnejšim prostovoljcem Dušica Hočevar, predsednica TD Dobrepolje Prostovoljno delo je dejavnost, ko prostovoljci s svojimi talenti in dobro voljo prispevajo k skupnosti za boljši jutri. Turistična zveza Slovenije je v ponedeljek, 18. novembra 2024, na posvetu v Termalnem parku Laško podelila priznanja najzaslužnejšim prostovoljcem. Priznanje je prejela tudi Marija Žnidaršič, članica Turističnega društva Dobrepolje, ki s svojim odnosom do dela in ljudi prispeva k uspešni izvedbi nalog in projektov v našem društvu. Na prireditvi Dobrepoljsko krompirjevanje 22. oktobra 2024 je predstavnik TZS podelil priznanja bronasti znak Turistične zveze Slovenije. Priznanja so prejeli: Angelca Juvanc, Nada Lunder, Cirila Nose, Bojan Bukovec in Matjaž Ahčin. Nagrajeni člani s prostovoljnim delom in odgovornostjo veliko prispevajo k izvedbi društvenih projektov. Iskrene čestitke! Hvala vsem, da s pozitivnim odnosom dela prispevate k uspešni izvedbi programa in dobremu vzdušju v našem društvu. ■ Naš kraj ■ november 2024 ••• Iz društev ••• Prehod v zimo v Prizmi Ponikve Barbara Bavdek, dipl. del. ter., Prizma Ponikve Zimski solsticij prihaja sicer šele 21. decembra, a ne gre mimo dotika hladnih temperatur in zamrznjenih vetrobranskih stekel. Zima je tu. Še zadnji trenutek nam je uspelo ujeti zadnje sončne žarke v mesecu oktobru za kostanjev piknik. A ker s kostanjem ni malo dela, smo se dan pred samim piknikom zbrali v dvorani zavoda, kjer smo kostanj porezali. Za piknik pa smo se dobili na igrišču pred zavodom, ob dobrem miksu glasbe, domačem pečenem zavitku in s športno igro Mölkky. Letos je bila udeležba res precejšna in vsi smo preganjali naše vzdrževalce, da bi pekli hitreje. Obiskali so nas tudi stanovalci iz BE Mengeš in posledično 25 kilogramov kostanja ni predstavljalo izziva. Priprave na veseli december tudi že tečejo. Nekaj jesenske dekoracije se je že pospravilo in na mize po hiši so že prišli zimski aranžmaji. Prav tako se pripravlja dekoracija za glavni vhod, ki pa je še skrivnost. Pridno tudi grejemo svoje glasilke z rednimi pevskimi vajami, saj nas v decembru čaka eden lepših dogodkov – srečanje s svojci. Veselimo se tudi obiska bazilike Marije Pomagaj na Brezju, ki je tik za ovinkom, saj jo obiščemo prihodnji teden. ■ 33 34 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ november 2024 Prispevajte k skupnosti s prostovoljstvom v domu starejših: povabilo k opravljanju prostovoljnega dela v Zavodu sv. Terezije Dijaki, študentje in drugi odrasli, bi bili pripravljeni ponuditi oporo našim starejšim, da bi se počutili bolj povezane in manj izolirane, hkrati pa bi tudi sami pridobili nekaj neprecenljivih izkušenj? Starejši pogosto doživljajo izolacijo zaradi omejene mobilnosti ali čedalje šibkejše vpetosti v medosebna omrežja. Ta izolacija lahko povzroči občutke osamljenosti, ki so povezani s fizičnim upadom in kognitivnimi motnjami. dr. Bojan Kern, Zavod sv. Terezije Depresija pri starejših ljudeh ponavadi ne dobi dovolj pozornosti. Če z njimi preživimo kakovosten čas, jim lahko ponudimo čustveno oporo in spodbudo. Če prisluhnemo njihovim zgodbam, zaskrbljenostim ali pa smo tam le na prijateljskem klepetu, jim lahko dvignemo razpoloženje bolj, kot bi si mislili. Zakaj prostovoljno pomagati starejšim v domu za starejše? Gre za več kot le dajanje časa. To je izkušnja, ki vam spremeni življenje in je polna priložnosti za osebno rast, hkrati pa pozitivno vplivate na življenje nekoga drugega. V današnjem svetu zlahka spregledamo pomen empatije in sočutja, toda ko prostovoljno pomagamo starejšim, postane vsaka interakcija lekcija razumevanja in prijaznosti. Pomoč starejšim omogoča neposredno izkušnjo obvladovanja zdrav­ stvenih težav ali ravnanja v izrednih okoliščinah, hkrati pa spodbuja čustveno inteligenco – vse prenosljive veščine, kot nalašč za katero koli poklicno pot. S prostovoljnim delom lahko v našem domu starejših Zavodu sv. Terezije marsikaj spremenite, z rednimi ali občasni- Utrinki iz Zavoda svete Terezije Janja Pečjak, dipl. del. ter. Konec leta je vedno zelo pestro. Tokrat smo imeli nekaj novega in nekaj tradicio­ nalnega. Oktober so stanovalci zaključili z zvočno terapijo. Prepustili so se zvokom gonga, pojočih skled, vetrnih zvončkov, bobna, glasbenih vilic, glinene piščali in dežne palice. Pomirjujoči in skoraj pravljični zvoki so nekatere stanovalce popeljali v spanec. Nad zvočno terapijo so mi obiski, druženjem (pogovori, branje, igranje družabnih iger, spremstvo na sprehodih ipd.), usmerjanjem stanovalcev znotraj zavoda, pomočjo pri vsakodnevnih drobnih opravilih, omogočanjem manjših zaposlitvenih dejavnosti, spremstvom stanovalcev na izletih in prireditvah ter pri opravkih izven zavoda, z organizacijo in vodenjem ustvarjalnih in glasbenih delavnic ter drugih dejavnosti, ki jih strokovni delavci zavoda dojemajo kot utemeljene oziroma primerne. Pri opravljanju prostovoljnega dela v našem zavodu ne boste prepuščeni sami sebi, vaše delo bo spremljal in vas obveščal o vsem potrebnem vaš mentor. Če vas je naše povabilo nagovorilo, nam pišite na naš naslov: Zavod sv. Terezije, Videm 33a, 1312 Videm - Dobrepolje, ali sporočite svoj interes na naš e-naslov (info@zst.si) oziroma pokličite v našo socialno službo, tel. št.: 01 781 23 02 (od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro). Ne pozabimo – pomagati drugim je pomagati sebi. ■ 35 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ november 2024 bili zelo navdušeni, saj so se z njo srečali prvič. Vsekakor pa ne gre brez ljudskih pesmi. Tokrat so nas obiskali pevci in godci ljudskih pesmi Studenček iz Ivančne Gorice. Stanovalcem je zaigralo srce, na obraz se jim je narisal nasmešek in z navdušenjem so poleg zapeli tudi oni. »Pršu je, pršu sveti Martin, on ga je krstil, jest ga bom pil.« (Ljudska) Na martinovo je po zavodu zadišalo po tradicionalnih Martinovih jedeh. Za stanovalce smo pripravili martinovanje. Gospod župnik Franc Škulj je blagoslovil mošt, ki je postal vino. Skupaj smo nazdravili in se posladkali ob odličnem jabolčnem štrudlju. V Sloveniji, drugi teden v novembru, letos prvič praznujemo teden slovenske hrane, ki nas spodbuja k odkrivanju domačih jedi. V petek, 15. novembra 2024, smo imeli tradicionalni slovenski zajtrk, ki je sestavljen iz mleka, jabolka, masla, medu in kruha. Tudi naši stanovalci so imeli tradicionalni zajtrk, prišel je čebelar Marjan, ki je predstavil čebelarstvo, s seboj je za pokušino prinesel med, medico in medenjake. ■ IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Spoštovani člani in članice našega društva upokojencev! Za nami so lepi in sončni dnevi, ki so nam ogreli srce in dušo. Zdaj pa nas je obiskala jesen s svojimi turobnimi, a čarobnimi trenutki, ki nas vabijo k toplini doma in druženju z našimi dragimi. Tudi če včasih zmanjka energije ali volje, se zavedajmo, da smo skupaj močnejši in si lahko polepšamo vsakdan. Marija Tegel, predsednica društva upokojencev Na Martinovo soboto smo se srečali v prijetnem ambientu v gostišču Zora. Preživeli smo čudovit popoldan, poln smeha, pogovorov in dobre družbe. Po okusnem kosilu so stekle besede o tem, kaj vse nas še čaka v prihodnjih mesecih. Na upravnem odboru smo sprva razmišljali, da prednovoletnega srečanja letos ne bi organizirali, saj je december že tako poln praznovanj in obveznosti. Pa vendar smo ob druženju na martinova- nju prišli do sklepa, da bi bilo škoda, da se ne bi še enkrat srečali pred koncem leta. Zato vas z veseljem obveščamo, da bomo prednovoletno srečanje organizirali v soboto, 21. decembra, z začetkom ob 13. uri. Ob tej priložnosti nas bo razveseljeval tudi naš stalni glasbeni gost, gospod Janez, ki vedno poskrbi za dobro voljo in pravo praznično vzdušje. Prisrčno vabljeni, da se prijavite pri svojem poverjeniku in si zagotovite mesto na tem prijetnem druženju. Iskreno upamo, da boste z nami tudi vi! Obenem se bliža tudi čas obdarovanj. Miklavž bo tudi letos obiskal naše člane in jih razveselil s simboličnimi darili. Letos bo obdarjenih kar 95 članov našega društva. Ob tem pa nismo pozabili niti na tiste, ki živijo v domovih za starejše občane. Skupaj s Karitasom in Rdečim križem bomo obiskali tudi njih in jim prinesli nekaj toplega veselja. Se vidimo na prednovoletnem srečanju – skupaj bomo poskrbeli, da bo december še lepši! ■ 36 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ november 2024 Tri devetdesetletnice Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm V začetku jeseni so na Cesti kar tri gospe praznovale 90. rojstni dan. Tri sošolke iz osnovne šole iz iste vasi so dočakale visok življenjski jubilej. Obiskali smo jih predstavniki Karitas in Rdečega križa, jim iskreno čestitali in z veseljem prisluhnili njihovim življenjskim zgodbam. Darja Klinc Prva je septembra praznovala gospa Angela Grebenc – Šimnčeva Angela. V družini so bili štirje otroci, poleg Angele še trije bratje. Eden je odšel v Kanado, imel družino in po spletu nesrečnih okoliščin umrl dokaj mlad. Drugi brat je ostal samski in živel z ovdovelim očetom doma na kmetiji. Najmlajši brat pa je zbolel že zelo zgodaj kot otrok. Ker ni mogel hoditi, mu je oče naredil lesen stol, s katerim so ga prenašali, vendar je kmalu po desetem letu umrl. Gospa Angela se je poročila na Grebenje. Z možem se jima je rodilo pet otrok, tri hčere in dva sinova. Življenje ji ni prizanašalo, delo na hribovski kmetiji je bilo naporno, zaradi bolezni je umrl tudi eden od sinov. Vsi otroci so si ustvarili družine, gospa Angela ima 12 vnukov in tudi osem pravnukov. Kljub visokim letom ima še bistro glavo, saj pozna vsa imena vnukov, njihovo izobrazbo, službe in nasploh jo zanima, kako tečejo njihova življenja. O njih pripoveduje s posebnim žarom in je nanje tudi zelo ponosna. Vedno je hrepenela po domu, ki ga je zapustila in je ostal prazen. Ko so otroci odrasli in se osamosvojili, se je vrnila domov na Cesto. Čeprav je njena rojstna hiša zelo uboga že več kot deset let, živi v njej sama in pravi, da jo to osrečuje. Na obisku pri g. Angeli Grebenc Pred letom dni se je zdravila zaradi težav s srcem, zdaj se je to uredilo in ji zdravje kar dobro služi. Včasih je veliko hodila peš, danes pa še vedno skoraj vsak dan naredi sprehod do sredine vasi, kjer obišče prijateljico Danico. Ob obisku nas je pričakala v hiši ob topli kmečki peči, ki jo sama zakuri, samo drva ji nanosijo domači, ki jo čez teden obiščejo in tudi sicer dobro poskrbijo za vse njene želje in potrebe. Nekaj časa je zaradi zdravja potrebovala več pomoči, zdaj pa je vesela, ker so se ji moči povrnile in si lahko zopet sama skuha. Devetdesetletnico je praznovala tudi Angelina sošolka in soseda gospa Frančiška Boštjančič – Vovkcova Fani, kot jo kličemo vaščani Ceste. S svojo vedrino, optimizmom in zgovornostjo skrije mnogo od svojih devetdesetih let. Rodila se je pri Grabnkovih na Cesti. Imela je še dva brata in sestro, ki je zdaj stara 96 let in biva v domu za ostarele. Poročila se je le nekaj vrtov naprej po vasi, saj se je zagledala v postavnega Vovkcovega Toneta. S ponosom nam pokaže poročno fotografijo iz Ljubljane, kjer bi ju lahko zamenjali za dva filmska igralca. V zakonu sta se jima rodila dva sinova in hčerka, ima tudi sedem vnukov in eno pravnukinjo. Nekaj vnukov je tudi z veseljem in skrbnostjo pazila. Ko se vrne v spomine na mladost, pove, da je bil mož Tone zaposlen na železnici, poleg tega pa še znan vaški zidar, da je lahko zaslužil kakšen dodaten dinar. Njeno življenje je bilo od nekdaj skromno, saj ni hodila v službo, je pa rada obdelovala njivo in skrbela za živali na majhni kmetiji. Vsi smo občudovali njeno klenost in delavnost, saj je še do nedavnega obdelovala njivo. Njena ljubezen je tudi večja greda ob hiši, kjer poleg mnogih rož raste vse za njeno samooskrbo. Njena shramba je polna ozimnice, ki si jo sama pripravi, še vedno si sama tudi skuha. Zlasti sin Tone, ki živi zelo blizu, in hčerka Sonja zelo lepo skrbita zanjo in jo vsakodnevno obiskujeta. Vnuki so jo večkrat peljali k nedeljski maši na Kurešček, kjer ji je zelo lepo. Ker nesreča ne počiva, si je v presledku nekaj let že dvakrat zlomila kolk. Po naključju jo je drugič operiral isti zdravnik, tako da sta se kar spoprijateljila. Tudi zdravstveno osebje se je rado ustavljalo ob njeni bolniški postelji, ker je bila vedno nasmejana in dobre volje. S trdno voljo je po operaciji spet shodila, za pomoč v gredi pa ima poleg motike tudi berglo. Še vedno pa ob gredi rada poklepeta z mimoidočimi, saj je prava zakladnica vrtičkarskih nasvetov. Tudi do sosedov je vedno dobra in ustrežljiva, kar ji vračajo z drobnimi pozornostmi, ki starejšega človeka še kako razveselijo. Na obisku pri g. Frančiški Boštjančič Naš kraj ■ november 2024 Na obisku pri ga. Frančiški Blatnik Triperesno deteljico jubilantk na Cesti je 31. oktobra zaključila s svojim rojstnim dnem gospa Frančiška Frančiška Blatnik – po domače Joškna Fani. Pravi, da je to žalosten dan, ker je ravno pred praznikom »vseh svetih«, vendar smo ob tem pomodrovali, da se v tem času tudi z veseljem spominjamo vseh svojih rajnih. V družini s petimi otroki je bila ga. Fani edino dekle. Imela je še štiri brate, ki pa so že vsi pokojni. Dva brata, od katerih se je eden pripravljal za duhovnika, sta bila po vojni ubita v Kočevskem rogu. Tudi njen stric je bil duhovnik in s ponosom hrani na častnem mestu njegov novomašni križ. Druga dva brata sta se poročila in odšla od doma. Ostala je sama na kmetiji skupaj z že priletnima staršema. Za nekaj mesecev je našla zaposlitev v takratni tovarni Iskra. Starša sama nista zmogla vsega dela na kmetiji, zato je službo pustila in ostala doma. Delo na kmetiji pa je bilo pretežko tudi za mlado dekle. Pri hiši so bile potrebne tudi moške roke, zato si je ga. Fani našla moža, hiša pa je dobila zeta. Mož Frenk 37 ••• Iz društev ••• se je priženil s Prevalj v Suhi krajini. Poleg ljubezni je prinesel res delovne roke in kmetija je lepo napredovala, poleg tega pa je bil zaposlen še pri Varnosti. Rodila sta se jima hčerka in sin, rod pa raste naprej, tako da ima ga. Fani pet vnukov in pet pravnukov. V veliko veselje ji je, da delo na kmetiji zdaj nadaljuje že druga generacija, na pomoč pa priskoči že tretja, saj pod isto streho v slogi živijo kar tri generacije. Ko je bila mlajša, ni bila nikoli brez dela, vse je delala z dobro voljo, vedno pa se je pred hišo in okoli kozolca slišal njen smeh. Zdaj rada poseda na pragu pred hišo, spremlja mlade pri delu, veseli se novih pujskov, teličkov. Nepogrešljiva pa je v kuhinji. Že dopoldne začne s pripravo na kosilo za vso družino, posebej z ljubeznijo pa skuha tudi za pravnuka, ki se vsak dan po vrtcu pride pocrkljat k njej. Vsi so ji za to skrb neizmerno hvaležni. Za rojstni dan so ji pripravili lepo praznovanje. Še posebno lepo so se ji za vso skrb, ljubezen in molitve zahvalile vnukinje z naslednjimi besedami: »Draga naša mama, danes praznujemo tvojih 90 let. Mama, hvaležne smo za vse trenutke, ko si nas vedno objela, tolažila, vlila pogum ter nas tako vodila skozi nase otroštvo. S svojimi žuljavimi rokami si skrbela za dom in našo družino, s potrpežljivostjo si vedno poskrbela, da smo se vsi počutili ljubljene. Tvoja vera nas spremlja na vsakem koraku, naučila si nas, kako naj se obrnemo k molitvi, ter nas spodbujala, naj verjamemo v moč molitve, tudi takrat, ko nam je bilo najtežje, hvala, ker še dolgo po tem, ko brezskrbno zaspimo, moliš za nas. Tvoja vera nas navdihuje in nam daje moč. Hvala ti, da nismo nikoli lačni. Tvoja skrb in trud, da nam vedno pripraviš najboljše kosilo, sta vredna veliko več, kot si lahko predstavljaš. In čeprav so tvoje roke zaradi vseh let dela in skrbi trde, vemo, da je tvoje srce nežno in polno ljubezni. Hvala ti, mama, ker vedno gledaš na nas z nežnim pogledom, nam podarjaš brezpogojno ljubezen in nas učiš vrednot, ki so postale temelj našega življenja. Mama, hvala tebi in oču, čeprav ga danes ni z nami, za vso ljubezen in dobroto, ki sta nam ju podarila. Hvaležne smo, da sta nam pokazala, kaj pomeni prava ljubezen. Naj te spremljajo sreča, zdravje in ljubezen vseh nas, ki te imamo neizmerno radi. Tvoje vnukinje Anja, Teja in Tjaša« Drage slavljenke, ostanite še naprej tako pogumne, vesele in polne energije. Želimo vam zdravja, božjega blagoslova in še veliko lepih trenutkov v krogu tistih, ki vas imajo radi. ■ POPRAVEK Spoštovani, v prejšnji številki se je pripetil neljubi dogodek, ko so se pomešala mesta na regijskem gasilskem tekmovanju, zato nepravilne kategorije objavljam še enkrat. Iskreno se opravičujem za nastalo situacijo in morebitne nevšečnosti, ki so bile s tem povzročene. Urednik Mesta, ki so jih dosegle naše enote na regijskem tekmovanju: Kategorija mladincev: 1. mesto PGD Zdenska vas, 8. mesto PGD Zagorica, 10. mesto PGD Videm - Dobrepolje. Kategorija članic A: 8. mesto PGD Ponikve, 11. mesto PGD Struge. Kategorija članov B: 6. mesto PGD Ponikve, 12. mesto PGD Zagorica, 13. mesto PGD Videm - Dobrepolje. 38 ••• Iz društev ••• Teden Karitas in pričakovanje Miklavža Naš kraj ■ november 2024 Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm Teden Karitas bo letos od 25. novembra do 1. decembra. Letošnji teden nosi naslov POTI DO SRCA. Marta Šuštar Letošnji naslov »Poti do srca« kaže na jedro našega življenja. To je hrepenenje, da bi se lahko naše srce dotaknilo drugega srca. Da bi lahko dajali ljubezen in bili ljubezni deležni. Kaj nam pomenijo vsi užitki tega sveta, če smo na tem svetu sami, če slišimo samo svoj odmev, brez besede Boga in sočloveka, brez osebe, s katero smo notranje povezani in ki nas vsaj malo sprejema? Ljudje, ki potrebujejo pomoč, vedno v svoji globini iskreno želijo tudi pot do srca, tudi do našega srca. To pot velikokrat zapiramo s predsodki, oznakami, razsojanjem krivde, strahovi in izgovori. Pred nami pa je človek, celo otrok: nag, lačen, brez strehe, razočaran, žalosten, telesno ali duševno bolan, brez opore sorodnikov, brez dobrih navad, brez popotnice staršev …« (Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas). Več na www.karitas.si. V tem tednu bodo potekale številne dejavnosti, kjer bo predstavljeno delo Karitas. V sredo, 27. novembra 2024, bo tradicionalni dobrodelni koncert »Klic dobrote« v dvorani Golovec v Celju. Koncert prenašata tudi RTV Slovenija in Radio Ognjišče. Verjamem, da si ga boste z veseljem ogledali. Na ta dan je vsako leto vseslovensko romanje sodelavk in sodelavcev Karitas v Ponikvo. Udeležimo se ga običajno tudi sodelavci naše Karitas. Popoldne ob 16. uri si lahko vsi udeleženci romanja ogledamo generalko koncerta v dvorani Golovec, kar je lepo doživetje. V tednu Karitas se bomo sicer intenzivno pripravljali na prihod Miklavža, pomagali mu bomo pripraviti darilca, da bo lahko obiskal in obdaroval vse starejše od 80 let ter težko bolne in invalide. Obiskal bo tudi stanovalce v Zavodu Prizma Ponikve in v Zavodu sv. Terezije na Vidmu. ■ Pomoč po požaru Župnijska Karitas ponovno prosi za pomoč družini Grm-Zupančič iz Ponikev, ki ji je ogenj uničil dom. Marta Šuštar Hišo so podrli do kraja, ker je bilo vse uničeno, in gradijo na novo. Vsak evro jim pride prav za gradbeni material. Mobilna hiška in zabojnik, kjer zdaj živijo, sta zelo majhna. Pralnega stroja ne morejo priključiti v hiški, zato ga imajo kar zunaj. Bojijo se zime. Kot smo že pisali, so v družini štirje mladoletni otroci. Več o tem si lahko preberete v prejšnji številki Našega kraja, na spletni stani Občine Dobrepolje ali na FB-strani Župnije Dobrepolje. Darujete lahko na več načinov: Nakazilo na TRR račun: Župnijska Karitas Dobrepolje - Videm Videm 33 1312 Videm - Dobrepolje TRR je odprt pri NLB d.d. SI56 0204 6025 4986 661 Koda namena: CHAR Namen plačila: POŽAR 2024 Sklic: SI00 23092024 Svoj dar lahko oddate tudi osebno v župnišču. SMS na 1919 – uporabniki mobilnih storitev Telekom Slovenije lahko pošljete SMS-sporočilo s ključno besedo POZAR5 na 1919 in prispevali boste 5 EUR. Delovanje storitve SMS-donacije omogoča Župnijska karitas Dobrepolje v sodelovanju z družbo Telekom Slovenije od 1. novembra do 31. decembra 2024. Pravila in pogoji za sodelovanje pri storitvi SMS-donacija so objavljeni na spletni strani Občine Dobrepolje. ■ 39 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ november 2024 Zahvala krvodajalcem Anica Smrekar, sekretarka RKS – OZ Grosuplje Za uspešno krvodajalsko akcijo so potrebne daljše priprave in sodelovanje mnogih, ki bi se jim ob zaključku štiridnevne jesenske krvodajalske akcije radi zahvalili. To so: občinski časopisi in Radio Zeleni val, ki pomagajo pri obveščanju, vsi, ki nam brezplačno omogočajo prostore za izvedbo krvodajalskih akcij: Občina Grosuplje, Srednja šola JJ Ivančna Gorica, Osnovna šola Toneta in Franceta Kralja Dobrepolje in Župnija Šentvid pri Stični ter prostovoljci, ki pomagajo pri pripravi prostorov in strežbi malice. Največja zahvala pa gre seveda 342 krvodajalcem, ki so se odzvali vabilu. V Grosuplju smo bili zaskrbljeni zaradi skromne udeležbe v primerjavi s prejšnjimi leti, potem pa se je število večalo v Ivančni Gorici, Šentvidu pri Stični in Dobrepolju. Tudi tokrat se niso izneverili gasilci iz Zdenske vasi. Hvaležni smo tudi vsem, ki darujete kri na Zavodu za transfuzijo v Ljublja- ni ali drugje. Veselimo se vseh zvestih krvodajalcev in vseh mladih, ki so prvič stopili na to pot, tudi skupini dijakov Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice. Dijake je z zanimivim predavanjem konec septembra pripravil na darovanje krvi Boštjan Novak, strokovni sodelavec RKS za krvodajalstvo. Hvala v imenu vseh, ki jim bo zbrana kri pomagala ozdraveti ali jim bo celo rešila življenje. Na svidenje spet v aprilu 2025! ■ Pozitivna misel je najmočnejša sadika in bo sčasoma izpodrinila negativno z odtegovanjem hranila, ki jo slednja potrebuje za svoj obstoj. (William Walker Atkinson) Zdravja ne dobite v trgovini, temveč z načinom življenja. (Sebastian Kneipp) 40 ••• Iz župnije ••• Naš kraj ■ november 2024 Blagoslov fresk na župnijski cerkvi V nedeljo, 3. novembra 2024, ki je bila letos tudi zahvalna nedelja, je ljubljanski pomožni škof g. Franc Šuštar ob somaševanju našega župnika g. Franca Škulja, kaplana g. Marinka Bilandžiča in patra g. Jožeta Robleka, pa tudi ob navzočnosti velike množice vernikov, blagoslovil freske pod arkadami župnijske cerkve na Vidmu. Freske je na cerkveno fasado, po posebnem postopku, narisal akademski slikar g. Žiga Hriberšek. Vsekakor gre za veličastno delo in gotovo največji kulturno-umetniški dosežek v zadnjih nekaj desetletjih v Dobrepolju. Igor Ahačevčič, foto: Tamino Petelinšek Ideja o freskah je zorela dolgo in o tem so razpravljali v različnih zasedbah župnijskega sveta. Prav gotovo pa je bil najmočnejši spodbujevalec tega projekta naš neumorni župnik g. Franc Škulj. Ob vsem, kar je v svojem služenju Dobrepolju velikega naredil, je obogatitev župnijske cerkve s freskami eden vrhuncev njegovih prizadevanj. Še posebej zato, ker freske niso zgolj umetniški dosežek, ki bo lahko postal tudi pomemben del turistične ponudbe naše doline in bo verjetno privabil na ogled številne ljubitelje umetnosti, pač pa gre za povabilo in spodbudo k molitvi in poglabljanju vere, k čemur nas župnik vedno vabi. Da so dobrepoljski farani freske zares sprejeli, je bilo dokazano z veliko udeležbo pri zahvalni sveti maši ter skupnem kosilu in veselem druženju, saj smo ob tem velikem dogodku obhajali tudi t. i. župnijski dan. S tem se je g. župnik želel zahvaliti vsem faranom za materialno in organizacijsko pomoč pri izvedbi tako velikega dela. V zapis za Naš kraj ob tem velikem dogodku sem vključil razmišljanje obeh najpomembnejših ustvarjalcev tega projekta; župnika in slikarja, ker se iz njunih besed najbolj razumljivo razbere bistvo ideje in izvedbe. Franc Škulj je v 11. številki župnijske- ga lista Oznanila, 2. junija 2024, zapisal, »da je župnijska cerkev ogledalo vsake župnije. Ko jo gradijo, jo postavijo na najlepši prostor v svojem kraju, saj bodo k njej prihajali rodovi čez stoletja. Vanjo dajo vse, kar znajo in imajo najlepšega, saj bo to prostor, kjer se bo ustavljal ne samo domačin, ampak tudi mnogi tujci in si nabirali duhovno in kulturno moč. Predvsem pa je župnijska cerkev svetišče živega Boga med ljudmi. Koliko veselja, pa tudi solz je potočeno v njem, saj je življenje vsakega človeka sestavljeno iz veselih in žalostnih trenutkov. Verni v župnijski cerkvi prejmemo krst in smo sprejeti med Božje otroke, birmo, prvo obhajilo, v njej se poslavljamo od svojih pokojnih in v njej se vsako nedeljo kot bratje in sestre zbiramo pri sveti maši, da obhajamo največje skrivnosti naše vere, da prejemamo moč za vsakdanje napore življenja in se med seboj srečujemo kot pravi prijatelji, ki se imajo med seboj radi in skupno potujejo večni sreči naproti. Zato navadno vernim ni škoda nobenih sredstev, da je njihov skupni dom čim lepši in prijetnejši. Naš kraj ■ november 2024 Naša župnijska cerkev je po izjavah mnogih ljudi, ki se na stvari razumejo, lepa in se v njej človek prijetno počuti in lahko moli. Lepa pridobitev so bile arkade. Dolgo smo razmišljali, kaj bomo naredili na stene arkad in kot po Božjem navdihu smo dobili v župnijo akademskega slikarja Žigo Hriberška, ki je bil pripravljen narediti freske. Na sejah ŽPS in pri drugih skupinah smo razpravljali, kaj naj bi freske predstavljale, in na koncu sprejeli sklep, da bi skušali v freske dati tisto najgloblje, kar župnija predstavlja. Župnija je kot ladja, ki nas pelje v večni pristan. Gospod Jezus je krmar, ki nas ljubeče vodi skozi življenje v nebesa. Papež sveti Janez Pavel II. je trem delom rožnega venca dodal še četrti – svetli del, ki najbolj zgovorno kaže vernim, kako bodo dosegli svoj veliki cilj.« Žiga Hriberšek pa je v 14. številki Oznanil, 14. julija 2024, napisal naslednje čudovito besedilo: »V vlažni, hladni tišini jutra, pod arkadami, kjer se zdi, da se čas upočasnjuje in ima zrak skoraj otipljivo težo, začne freska razkrivati svojo čarobnost. Nekaj skoraj alkimičnega je v tem, kako postane pigment, ki se mukoma zmeša z vodo in gašenim apnom, del samega zidu. Postopek je boleče premišljen, kot nekakšno predano dejanje, vsaka poteza čopiča se zlije z ometom v nepovratno združitev. Z mirno in natančno roko. Freska diha, živi; potrpežljivim, ki jim prisluhnejo, šepeta svoje skrivnosti. Nekaj skoraj nadnaravnega je v tem, kako umetnost ustavi čas in ustvari most med tukaj in zdaj ter brezčasnim. Arkade, ki so nekakšen predprostor naše farne cerkve, počasi dobivajo novo podobo, novo življenje. Pet fresk, pet skrivnosti rožnega venca. Krst v Jordanu, kjer se odprejo nebesa in sestopi Duh ter pomazili svet z otipljivo, skoraj tipno milino. Svatba v Kani, kjer se voda spremeni v vino in navadno z božansko spretnostjo postane izjemno; prvi čudež šepeta o kraljestvu, kjer je veselje brezmejno in večno. Oznanilo Kraljestva, tapiserija prispodob in obljub, kjer je vsaka beseda seme luči, posejano v rodovitno zemljo srca. Gre za radikalno preoblikovanje resničnosti, povabilo, da vidimo svet skozi oči božanske ljubezni in neskončnega usmiljenja. Ustanovitev evharistije, skrivnost nad skrivnostmi, kjer kruh in vino postaneta telo in kri. To je intimna, mistična izme- ••• Iz župnije ••• njava, večna oporoka ljubezni, ki ne pozna meja, zakrament, ki povezuje končno z neskončnim. Niz petih fresk zaključi Vnebohod, kjer se Kristus, ki kljubuje zemeljskim omejitvam, dvigne v nebo, človeška oblika pa se raztopi v ogromni prostranosti božanskega. Motivi, zasnovani z dobršno mero avtentičnosti in aktualizirani s pridihom sodobnosti, presegajo konvencionalno umestitev v čas in ponujajo vpogled v večnost znotraj minljivega. Prikazani sveti zakramenti so namreč trajno Božje darilo človeštvu, brezčasen most med končnim in neskončnim, ki nas vodi proti večnosti. Vsaka freska ne zapolnjuje le praznega prostora, temveč ga preobrazi, povzdigne. Je opomin, da praznina ni kraj obupa, ampak prostor potenciala, tiho povabilo k ustvarjanju, sanjanju, preseganju. Fre- 41 ska je dokaz človeškega impulza, da ujame božansko, da minljivo naredi trajno, da preseže vsakdanje. Je okno v svet, kjer sta sveto in profano v večnem ravnovesju, vsaka poteza pa tiha molitev.« Obema opisoma je treba dodati še opomin na aktualnost prikazanih prizorov in sodelujočih v njih. Ob prizoru krsta je upodobljen naš kaplan g. Marinko, kajti krščevanje je v naši župniji dejansko prepuščeno kaplanom. Pri upodobitvi govora na gori med poslušalci najdemo svetniške kandidate Slomška, Barago, Vovka, Strleta in Magdaleno Gornik. Našli boste tudi Alojzija Grozdeta in med »sodelavci« pri zadnji večerji našega rojaka škofa Antona Jamnika. Pri vnebohodu pa je v duhovniku, ki usmiljeno daje tolažbo trpečemu, upodobljen župnik Franc Škulj. Sam avtor pa se je tudi »podpisal« s svojo podobo, ki jo lahko prepoznamo v prizoru krsta. Upam, da si bodo freske ogledali tudi številni ljudje iz drugih krajev, da jih bodo v svoj program vključili tudi pri Turističnem društvu. Za opis, razlago vsebine poslikave (npr.: za turistične vodnike) in spodbudo k duhovnemu pogledu na prikazano pa sta gotovo najboljši pripomoček zgoraj navedeni zapis župnika in slikarja. Za vsakogar od nas pa velja, da si fresk ne oglejmo in poglejmo le tako, mimogrede, ampak se ob njih večkrat ustavimo in premišljujmo njihove skrivnosti in se poglabljajmo v vsebino. Še posebej v tišini. ■ 42 ••• Pisma bralcev ••• Naš kraj ■ november 2024 Ameriške volitve in evropska unija Volitve v Združenih državah Amerike so se končale precej drugače, kot so napovedovali mediji, in predvsem, kot je pričakoval Hollywood. Trump je premočno zmagal, zdaj so na vrsti zvezdniki, ki so v primeru zmage Trumpa napovedovali izselitev iz države. Jože Tanko V ZDA se je zgodil politični preobrat. Kljub temu da je demokratska kandidatka Kamala Harris imela izjemno medijsko podporo in kljub temu da so jo podprle številne filmske in pevske zvezde, tudi nekdanji guverner najvplivnejše ameriške zvezne države Kalifornije Arnold Schwarzenegger, Harrisovi ni uspelo. Velika večina volivcev se je odločila za spremembo, za Trumpa, ki je obljub­ ljal večjo svobodo medijev, močnejše gospodarstvo, kar je simboliziral najvidnejši Trumpov podpornik in najbogatejši Zemljan Elon Musk, pa zavarovanje meje pred ilegalnimi migracijami, večjo varnost in izgon ilegalnih migrantov ter odpravo dekadentnih pojavov, povezanih s sceno LGBT+. Lahko rečemo, da je Trump obljubil vrnitev v normalnost. In kot kažejo njegove prve odločitve, je trdno odločen, da obljube uresniči. Nekaj dni pred ameriškimi volitvami je ZDA obiskal naš predsednik vlade Golob, kjer se je srečal z odhajajočim predsednikom Joejem Bidnom. V načrtu je imel tudi srečanje z demokratsko kandidatko Kamalo Harris, ki je odpadlo, dogovorjeno srečanje s Trumpom pa je Golob odpovedal. Bojda ni bilo časa. A mislim, da je bila glavni vzrok za Golobovo odpoved srečanja s Trumpom ocena Goloba in njegovih svetovalcev, da bodo zmagali demokrati in ne Trump. Kako se je uštel. Po poročanju medijev je Kamala Harris zmagala le v tistih zveznih državah, kjer ni bila zahtevana identifikacija volivca. S Trumpovim prevzemom oblasti, zgodil se bo januarja, je pričakovati tudi precej drugačen odnos do EU, NATA, izrojenih civilno-družbenih gibanj in še česa. Ameriški interesi bodo ponovno postavljeni na prvo mesto in »socialne« solidarnosti do brezdelnežev in preostalega sveta bo precej manj. Tudi EU bo morala spremeniti marsikaj, predvsem odnos do notranje in zunanje varnosti, torej do financiranja svojih obrambnih (vojaških) sposobnosti, kar pomeni, da bodo članice NATA morale zagotavljati vsaj 2 % bruto družbenega proizvoda za obrambo. Tudi Slovenija najbrž ne bo več izjema. Še ena zadeva izstopa. V ZDA bo Trump po ustaljenih rokih prevzel oblast 20. januarja 2025, po dobrih dveh mesecih od volitev, v EU pa po šestih mesecih od volitev zaradi raztegnjenih postopkov še vedno nimamo komisarske ekipe. Kar zagotovo ni dobro in kar močno vpliva na njeno učinkovitost. EU je zaradi zablodelih okoljskih politik postala draga in neučinkovita. Največje avtomobilske blagovne znamke so se znašle v težavah, zapirajo svoje tovarne ali pa proizvodnjo selijo na druge konce sveta, kjer so stroški dela, energije, materialov itd. bistveno ugodnejši kot na ostarelem starem kontinentu, ki ga prep- lavljajo versko radikalni ilegalci iz Afrike in Azije, se obešajo na proračune evropskih držav in povzročajo hude varnostne probleme. Tretji svet čedalje bolj prevzema oblast na ulicah evropskih mest, v nekaterih predelih Evrope to postaja že neobvladljivo. Avtomobilska kriza Volkswagna in drugih evropskih elitnih avtomobilskih znamk, ki jo bodo najbrž poglobile še uvozne carine na kitajske električne avtomobile, ki jih je uvedla EU, in pričakovani kitajski povračilni ukrepi bodo verižno vplivali tudi na investicije v drugih sektorjih in se bo preselila tudi v druge države. Predvsem tiste, ki so veliki izvozniki. Med temi je Slovenija, ki kar več kot 85 % svojega BDP ustvari z izvozom, veliko tudi z avtomobilsko industrijo. Marsikatero slovensko podjetje je že začelo s prestrukturiranjem, s selitvijo proizvodnje na Balkan in z odpuščanjem delavcev. Razpad vladne koalicije v Nemčiji pa pomeni samo še dodatno težavo in negotovost. Pri nas pa namesto da bi se Golobova vlada pripravljala na krizo, je pripravila t. i. plačno reformo, s katero »kupuje« predvsem večji del javne uprave in s katero bo močno obremenila proračun. Izstopajo predvsem nekatera povišanja pri funkcionarjih, ki presegajo 70 %, in pa manipulacije z nekaterimi sindikalnimi centralami. Nezadovoljni so gasilci, pravosodni policisti, vojaki, državna uprava, pa še kdo bo ugotovil, da je dobil manj od pričakovanj. Nadaljnji zapleti in stavke niso izključene. Skratka, Slovenija gre kljub slabim obetom svojo pot, ki ne obeta nič dobrega. ■ Politika je za sedanjost, enačba pa je za večnost. (Albert Einstein) Naš kraj ■ november 2024 43 ••• Pisma bralcev ••• Ne se v zobe dajat Ta frazem sem večkrat slišal od domačih, ko sem hotel kaj povedati drugim in sem domače ali bližnje povprašal, kaj si o povedanem mislijo. Stane Škulj Pomen besed iz naslova si vsakdo malo drugače razloži, je pa gotovo to, da se boš s povedanim komu tudi zameril in ti bo kasneje na razne načine škodoval. Ta pisarija je povzročena s strani občinskih mož naše občine, ki naj bi bila prijazna do občanov, vsaj tako so se predstavljali ob volitvah. Ker se kot občan še vedno počutim družbeno odgovornega, sem na elektronsko pošto županu Janezu Pavlinu, direktorju občine Urošu Piklu in podžupanu dr. Jerneju Staretu od avgusta pa do sredine oktobra napisal pet elektronskih pisem z različnimi predlogi in vprašanji. To sem pisal v presledkih, da bi lahko v miru in z razmislekom odgovorili na moje pismo. Odgovorov do danes nisem prejel, čeprav sem jim tudi napisal, da lahko enostavno napišejo, da z mano ne želijo komunicirati. Vprašaš se, ali je to njihov način sodelovanja z občani, a gotovo pozabljajo, da živijo samo od davkoplačevalcev. Na ignoriranje treh občinskih mož se ne bi v tem glasilu dal v zobe njim in javnosti, če ne bi v pismih želel samo dobrega za občino. Vprašanja in predlogi so se nanašali na zasipanje dolin in vrtač, ureditev odprtega bča (vodnjaka), starega okoli 150 let, v katerega vsako zimo pade kakšna srna, mačka, zajec in je odprtina nevarna tako ljudem kot ostalim živalim. Zanimal sem se tudi o menjavi kozolčkov ob vpadnicah v občino, predstavniku v JSKD treh občin in likovnem srečanju v Zagorici. Že v lanskem letu sem dal pobudo za srečanje likovnikov v rojstni vasi Franceta in Toneta Kralja. K sodelovanju sem povabil Galerijo Božidarja Jakca iz Kostanjevice na Krki, nekaj akademskih slikarjev in se dogovoril z občino, da bi pristopili k projektu. Občina se je pozitivno odzvala in so mi še nekaj tednov pred srečanjem obljubljali tudi finančno sodelovanje. Ni minilo tri dni od zadnjega skupnega sestanka, na katerem smo se dogovorili še o podrobnostih, ko dobim sporočilo od tamkajšnje zaposlene, da za to pa nimajo denarja. Tako sem se dal v zobe predstavnikom galerije in akademskim slikarjem, ker sem odpovedal srečanje. Ko sem pred časom izvedel, da je bil zavrnjen članek za naše glasilo o novi poplavni študiji, ki ga je napisal g. Alojz Nučič, sem poklical urednika glasila, ki mi je obrazložil, da je piscu priporočil, da naj tekst pripravi bolj berljiv, a mu pisec očitno ni odgovoril, saj tega prispevka še do danes nismo brali. Gospod Nučič je gotovo največji strokovnjak v občini, kar se tiče voda in njihove uporabe, saj je deloval v svetovnih projektih hidro­ elektrarn. Gotovo bi bil njegov prispevek bogato in zanimivo branje. Tako se je v mojem pismu pojavilo tudi vprašanje o predstavitvi nove poplavne študije, ki je menda uradno sprejeta, a nikoli ni bila predstavljena občanom. Ko sem bil v februarju letoš- njega leta na sestanku, kjer so bili prisotni vsi trije občinski možje, sem o tej študiji tudi povprašal in so mi odgovorili, da se je ta novi projekt izvedel skrivoma z vednostjo dveh zaposlenih na občini in je dokončen. V pismu sem želel izvedeti, kdaj bodo to predstavili vsem občanom, saj marsikoga to zanima, ne samo zaradi poplavne varnosti, temveč tudi zaradi graditve novih objektov, zaščite sedanjih zgradb in seveda stroškov. Med zobmi pa se je pojavil še en predlog, ki ga predlagam občinski upravi. Ko sprejemate občinski proračun, ne bo nič narobe, če v našem glasilu objavite razvidne postavke tako osnutka proračuna kot proračuna, saj bomo občani lažje dali kaj med zobe. Naj bo za konec še nekaj besed izpod peresa Frana Milčinskega: »Pohvala iz tako poklicanih ust, kakor so žandarska, mi je stopnjevala mero spoštovanja naravnost do mere previdnosti, ko sem gospoda župana in krčmarja vprašal, kaj bi se dobilo za pod zob. Dejal je, da prav vse razen ptičjega mleka.« ■ Foto: Pixabay Kotiček za logiko in uganke: 2. Kaj je to? Tisti, ki jo prodaja, je noče. Tisti, ki jo kupuje, je ne rabi. Tisti, ki jo rabi, je ne vidi. 3. Kaj ima oči pa ne vidi. (ni povezano s slepostjo, okvaro oči…) 4. Jaz znam pisat, brat pa ne. Kdo sem? 5. Bil je sončen dan. Mali in veliki medo sta hodila po ulici. Mali medo je imel na dežniku malo luknjo, veliki medo je imel na dežniku veliko luknjo, kdo je bil bolj moker? Odgovori: 1. Hladilnik, 2. krsta, 3. krompir, 4. pisalo, 5. Poglej prvi stavek Sončen daj je bil! Noben ne bo moker! 1. Zvoni ti budilka. Spomniš se da imaš v hladilniku jajca, salamo , mleko, jogurt, kruh in sok. Kaj odpreš prvo? 44 ••• Pisma bralcev ••• Naš kraj ■ november 2024 Protiutež kupljenim darilom je naš čas V decembru so trgovine prenasičene z blagom (darili) in z ljudmi. Ni nam treba zapravljati in tekmovati, kdo bo kupil boljše/dražje darilo; lahko podarimo, kar je v nas oz. naš čas. S tem z ljubeznijo sprožimo pozitivna čustva in ustvarjamo skupne spomine. Maja Gradinjan Se kot odrasli veselite »kavice« s prijatelji? Tudi otroci se veselijo druženja s prijatelji in tudi z odraslimi. Vsi – odrasli in otroci ‒ imamo radi, da nam kdo nameni čas in svojo pozornost. Zato se danes oglašam z idejo, kaj letošnji december pokloniti ljudem, ki jih imamo radi: svoj čas! Ker sem športna pedagoginja, vam bom nanizala nekaj idej za otroke, povezanih z gibanjem na prostem: JAZ in MAMI narediva snežaka • sprehod po okolici doma (vmes lahko izveste, kako je v vrtcu/šoli); • vzpon na bližnji hrib (izkoristite čas za pogovor o vztrajnosti, četudi je kdaj težko, sploh če vas na vrhu pričaka lep razgled); • drsanje (izkoristite za razlago o spreminjanju stanja vode); • sankanje (izkoristite za pogovor o sodelovanju); • obisk otroškega igrišča – otrok vam pokaže, kaj vse že zmore sam; telefon takrat pustite v žepu/torbi); • delanje angelov v snegu (ne samo otrok, tudi vi); • obisk gozda (če je kopno, so palice, storži, kamenčki nestrukturiran material za igranje, s čimer spodbujamo otrokovo ustvarjalnost; če je zasneženo, iščemo sledi živali); • izdelovanje snežaka/igluja (lahko na domačem vrtu); • kepanje (seveda vi : otrok/-ci). Idej je ogromno, le vzeti si moramo trenutek, da malo pobrskamo po svojem »podstrešju«. OČI IN JAZ v gozdu skupaj iščeva sledi živali Ne smemo pozabiti, da smo takrat skupaj, da smo na svežem zraku in da krepimo odpornost, kar ni zanemarljiv podatek. Če pa želite dejavnost dejansko »podariti«, uporabite svojo ustvarjalnost in izdelajte ter podarite kartico (ki bo nekaj oprijemljivega), na kateri je zapisana dejavnost. Naj bo december družaben. ■ V prejšnji številki smo objavili križanko na tematiko Občine Dobrepolje. Če je imel kdo težave pri reševanju, lahko sedaj preveri pravilne odgovore. Vodoravno Navpično 8. V letu 2024 praznuje 30 let delovanja. (dve besedi) OBČINA DOBREPOLJE 9. Tone in France sta imetnika tega. KRALJ 10. Znan je tudi po psevdonimu Podgoričan. JAKLIČ 1. V zgodovini občine smo imeli le tri. ŽUPAN 2. Skupno v Dobrepoljski in Struški dolini jih je 24. NASELJA 3. V njemu imamo zvon in klas. GRB 4. Splošni pravni akt ali predpis vlade ali občinskega sveta, s katerim se urejajo posamezna vprašanja splošnega pomena ali vprašanja notranje organizacije in delovanja. ODLOK 5. Imajo ga tudi v cerkvi. SVETNIK 6. Simbol slovenstva. LIPA 7. Trenutno nas je 3882. OBČANI Vodoravno 8. V letu 2024 praznuje 30 let delovanja. (dve besedi) 9. Tone in France sta imetnika tega. 10. Znan je tudi po psevdonimu Podgoričan. Navpično 1. V zgodovini občine smo imeli le tri. 2. Skupno v Dobrepoljski in Struški dolini jih je 24. 3. V njemu imamo zvon in klas. 4. Splošni pravni akt ali predpis vlade ali občinskega sveta, s katerim se urejajo posamezna vprašanja splošnega pomena ali vprašanja notranje organizacije in delovanja. 5. Imajo ga tudi v cerkvi. 6. Simbol slovenstva. 7. Trenutno nas je 3882. Naš kraj ■ november 2024 45 ••• Šport ••• Strelsko društvo Bukovec: Strelska sezona v polnem teku Mesec oktober in začetek meseca novembra sta bila za Strelsko društvo Bukovec polno pomembnih tekmovanj in športnih dosežkov. Mladi strelci so se tako 14. oktobra v Kočevju udeležili 1. kola strelske lige dečkov in deklic osrednje regije, članska sekcija pa je 6. novembra tekmovala v 1. kolu druge državne lige osrednje regije v streljanju z zračnim orožjem na ljubljanskem strelišču. tekmovanjih. Veselimo se nadaljnjih treningov in prihodnjih izzivov, kjer bomo ponovno dokazali svoje strelske veščine. Luka Jakič, Strelsko društvo Bukovec Mladi strelci so se 14. oktobra 2024 udeležili 1. kola strelske lige dečkov in deklic osrednje regije v streljanju s serijsko zračno puško, ki je potekalo v Kočevju. Naši tekmovalci (šest dečkov in ena deklica) so se pomerili v različnih starostnih kategorijah, kjer so dosegli odlične rezultate: • starostna skupina U11/mlajši dečki (posamezno): 4. mesto; • starostna skupina U13 dečki (posamezno): 15. mesto; • starostna skupina U13 ekipno: 4. mesto s skupno 364 točkami; • starostna skupina U15 starejši dečki (posamezno): 3., 4., 6. in 15. mesto; • starostna skupina U15 starejše deklice: 8. mesto; • starostna skupina U15 ekipno: 4. mesto s skupno 373 točkami. Turnir je štel tudi za pokal prijateljstva, kar je bil za naše mlade tekmovalce dodatna motivacija za izkazovanje znanja in natančnosti. Poleg mladinskega tekmovanja so se člani Strelskega društva Bukovec 6. novembra 2024 udeležili tudi 1. kola dru- Vabilo vsem novim in starim članom ge državne lige v streljanju z zračnim orožjem ‒ osrednja regija. Tekmovanje je potekalo na ljubljanskem strelišču, kjer so strelci tekmovali s puškami tipa standard. Tekmovanja so se udeležili trije naši strelci, ki so dosegli naslednje rezultate: • posamična razvrstitev z zračno puško: 30., 34. in 39. mesto; • ekipna razvrstitev: 8. mesto s skupno 1074,6 točke. Ponosni smo na naše mlade in izkušene strelce, ki so pokazali predanost in natančnost na oktobrskih in novembrskih Vabimo vse, ki jih zanima strelstvo, da se pridružijo našim rednim treningom in postanejo del naše športne skupnosti. Naši treningi potekajo vsak petek od 19.00 do 21.00, ob večjem zanimanju pa je možen tudi dodaten termin vsak torek od 19.00 do 21.00. Strelsko društvo Bukovec sprejema deklice, dečke, moške in ženske vseh starosti, ki se želijo preizkusiti v streljanju, spoznati nove ljudi in postati del prijetnega športnega okolja. Strelstvo je odličen šport za izboljšanje koncentracije, saj zahteva popolno osredotočenost na tarčo, kontrolo dihanja in stabilnost. Te veščine pomagajo tudi v vsakodnevnem življenju pri doseganju ciljev, večji zbranosti in boljšem upravljanju s stresom. Pridružite se nam v klubu in odkrijte, kako lahko strelstvo krepi vašo koncentracijo in vztrajnost. Veselimo se novih obrazov in druženja ob strelski dejavnosti! ■ Vabilo na 1. kolo lige zveze paraplegikov v streljanju in Bernaškov memorial Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine v sodelovanju s Strelskim društvom Bukovec vabi na 1. kolo lige zveze paraplegikov v streljanju in Bernaškov memorial, ki bo potekalo v soboto, 7. decembra 2024, v prostorih Strelskega društva Bukovec. Podrobnosti dogodka: • Začetek tekmovanja: ob 7.00. • Zaključek tekmovanja: ob 15.00. • Lokacija: prostori SD Bukovec. • Prijave: do 3. decembra 2024 na e-pošto: dlj.paraplegik@guest.arnes.si ali po telefonu 051 649 806. Tekmovanje je namenjeno vsem gibalno omejenim posameznikom, ki so člani zveze Paraplegikov, ki jih zanimajo preizkus v streljanju, tekmovanje in druženje v prijetnem športnem okolju. V okviru dogodka bo organizirano tudi kosilo in druženje po zaključku tekmovanja, kjer bomo imeli priložnost za sproščen pogovor in krepitev prijateljskih vezi. Pridružite se nam in postanite del čudovite strelske izkušnje ter športne lige, ki združuje tekmovalnost in tovarištvo. Veselimo se vaših prijav! Organizatorji: Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine v sodelovanju s Strelskim društvom Bukovec. ■ 46 ••• Zahvale ••• Trpljenju zadnje pridejo postaje, od muk prečiščen človek obnemore, mu angel dušo vodi v večno morje. Naš kraj ■ november 2024 Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA ZAHVALA Po hudi bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, dedek, brat, tast in stric V 89. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi oče, brat, stric in svak, FRANC ŠTRUBELJ JOŽEF ŠUŠTAR (1954‒2024) iz Zdenske vasi. (1936–2024). Lepo se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darove za svete maše, cerkev in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Hvala moškemu pevskemu zboru za lepo zapete pesmi. Hvala Jožici Novak za opravljene molitve v vežici. Hvala vsem in vsakemu posebej. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, za podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Zahvala kaplanu Marinku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Novak za organizacijo pogreba in gasilcem PGD Zdenska vas, ki ste ga v tako velikem številu častno pospremili k preranemu počitku. Najlepša hvala tudi Jožetu Zrnecu in vaščanom za opravljene molitve v vežici in gasilskem domu. Iskrena hvala vsem, ki ste se poslovili od njega. S hvaležnostjo, sin Jože. Vsi njegovi POGREBNO POKOPALIŠKO ���������IN ��������� ��� DEJAVNOST TER 24 URNO ��������������������� DEŽURNO SLUŽBO �������������� V OBČINI DOBREPOLJE ����� � ����������� VIDEM STRUGE � ����IN �������� OPRAVLJA KONCESIONAR ��������������� ���� POGREBNE STORITVE NOVAK ������������� ��������� ROBERT NOVAK s.p. ����������������� Reber 2a ������� 8360 ŽUŽEMBERK !"#$���������� Cvetličarstvo, pogrebne in pokopališke storitve Zakrajšek Marko s.p. Srobotnik 4 1315 Velike Lašče t: 01 788 14 62 g: 031 883 191 e: info@markozakrajsek.si www.markozakrajsek.si S 01.01.2021 NAM JE OBČINA DOBREPOLJE PODELILA ��$%�$%��$�%����������� ������������������� �� KONCESIJO ZA OPRAVLJANJE POGREBNE, POKOPALIŠKE ������ ���&����������������������'�������� ��� IN 24 URNE DEŽURNE SLUŽBE. ������������������������� ZATO SE V PRIMERU SMRTI�IN VSE V VEZI��� S &����������� ��������� ����������& POKOPALIŠČEM OBRAČAJTE NA NAS, DA NE BO ������� ���������������������'���������� PRIHAJALO DO NESPORAZUMOV IN DVOJNIH �� (����������������&����� ������� (� STROŠKOV. ZA VSE NEJASNOSTI�IN VPRAŠANJA NAS ����������&��������������� ����������������� LAHKO POKLIČETE. ��(������� ����� NAŠ NAMEN JE, POMAGATI�������������� VAM V NAJTEŽJIH ������������'�������� (� TRENUTKIH OB IZGUBI SVOJIH NAJDRAŽJIH. ������� (���� &��� ����� (��������� (� NUDIMO VAM KOMPLETNO STORITEV NA ENEM MESTU. ��� ��������������������� ������������������ VSE LAHKO UREDITE NA SVOJEM DOMU. ������(������� ������������������ NA VOLJO SMO VAM�������������� 24 UR NA DAN. ���������� ���� Telefon: 07/38-88-100 ali 031/876-276 ��������������������������������� ��� 47 ••• Oglasi ••• Naš kraj ■ november 2024 040 784 656 Možnost oglaševanja v Našem kraju Morebitni novi oglaševalci lahko vse informacije v zvezi z oglaševanjem dobite pri uredniku ali v tajništvu Občine Dobrepolje. Informat ivno gla silo obči ne Dobre polje ■ letnik XXIII. št. 2 ■ februar 2017 Infor mati vno g lasil o obč ine D obrep olje XXIII. št. 5 ■ letnik lje repo Dob čine o ob asil o gl tivn rma Info ■ letnik XXIII. ■maj 2017 ■ janua r 2017 št. 1 Slika zgoraj: storman.enej@gmail.com Videm Dobrepolje Sajenje, košnja, obrezovanje sadnega drevja, obrezovanje grmovnic in dreves, ... V šoli je 15. 2. 2017 gostovala ljubljanska Hiša eksperimentov. Šolarji so se lahko tisti dan učili nekoliko drugače. Slika levo: Redni krvodajalci so se zbrali na srečanju in mnogi od njih so prejeli priznanja za številne darovane litre krvi. j: epolje Slika zgora šola Dobr pripravila bra Osnovna dnevu c decem je kone proslavo ob osti. slovesno osti in enotn samostojn brska Slika levo: jeva decem so ljena je Pinki Končana a akcija, pode tva. dobrodeln zbrana sreds že bila tudi Slika zgoraj: Otroci iz vrtca pa preživeli nekaj dni na taboru na Gradu Prestranek pri Postojn i. Slika levo: Člani Gobars kega društv Štorovke a Šentrumar udeležili so se tridnevnega dogodka gobarskega na Hrvašk em. Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 RIBNICA Optika Ribnica, Vrvarska pot 3, 1310 Ribnica tel. 031 403 793 BREZPLAC� NA KONTROLA VIDA OC� ALA NA NAPOTNICO ZZZS STROKOVNO SVETOVANJE PRI NAKUPU OC� AL POPRAVILO OC� AL IZJEMNO UGODNE CENE! la, Korekcijska in sončna oča tudi z dioptrijo. Storitve: l Brušenje stekla l Fazetiranje stekla in ogledal l Peskanje stekla l Izdelava izolacijskega termopan stekla l Kaljeno steklo l Tuš kabine (po meri, s tesnili) l Ogledala l Kopelit steklo za delavnice l Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) l Montaža vsega navedenega l Ostale steklarske storitve l Intervencija 24 ur na dan MAS – PUGELJ Posek in spravilo lesa Prevoz lesa z gozdarsko prikolico Strojno cepljenje drv 041 755 688 (Ele) Matej 031 461 933 Stane 041 929 388 Krovstvo - strešno kleparstvo, suhomontažna gradnja - knauf, slikopleskarske storitve, polaganje izolacije, barvanje opaža, ... info@brata-tomsic.si www.brata-tomsic.si avtokleparska in avtoličarska dela hladno popravilo poškodb od toče menjava vetrobranskih stekel nadomestna vozila za čas popravila pogodbeni servisni partner + cenilno mesto pogodbeni servisni partner www.avtolicarstvo-brundula.si