Ameriška Domovina
/% HM' E R IE/% Ul— H O/VIE
AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAG€ ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
NO. 147
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, JULY 27, 1953
LETO Lin — VOL. Lm
Francozi bi radi povezali sklenitev premirja v Koreji s pogajanji za premirje v Indokini
Paris je izgubil upanje, da bi bilo mogoče pogajanja o prekinitvi sovražnosti v Indokini povezati neposredno s pogajanji za premirje v Koreji, upa pa še vedno, da bo mogel to vprašanje sprožiti pri političnih pogajanjih, ki naj bi sledila sklenitvi premirja na Koreji.
Premirje na Koreji podpisano
Paris. — Po zadnjem razvoja dogodkov ni izgledov, da bi bilo mogoče povezati sklenitev Premirja v Koreji s pogajanji 2a sklenitev premirja v Indo-bini, kar je goreča želja Francozov in njihove vlade.
di, med tem ko je vojska v Indokini do neke mere izključno francoska stvar. Francozi pa tudi sami nočejo vojne v Indokini enačiti z vojno v Koreji. Da je Zdr. državam, ki imajo že tako polno težav s
Eisenhower zahteva 200 milijonov za obnovo Južne Koreje
Obstoja pa upanje, da bo sklenitvijo premirja, vsaka po-
°b političnih pogajanjih, ki so Predvidena po podpisu premir: na Koreji, mogoče začeti s
vezava vojne v Koreji z vojno v Indokini neljuba, je jasno. Čeprav je pred meseci pred-
kitajskimi komunisti pogaja-;sednik Eisenhower izjavil, da ttja za premirje v francoski Indokini, če bodo ti seveda pokazali kaj volje za vzpostavitev miru v tem predelu sveta.
Francoski zunanji minister Georges Bidault je poskušal v ^ashingtonu doseči, da bi Zdr. države ne podpisale premirja ^ Koreji in ne umaknile svojih | čet iz re dežele vse dotlej, do-,
smatra obe vojni le za dva ločena spopada na enem samem bojišču med komunističnim in svobodnim svetom.
Francozi, ki za sedaj ne vidijo posebnih možnosti za končanje vojne s pogajanji, so se, izgleda, odločili, da pošljejo v Indokino vojaške okrepitve in da v smislu načrta svojega po-
kier ne bi bil vzpostavljen mirjveljnika gen. Navarre, doseže-tudi v Indokini. Francozi so'jo čimprej kake vidnejše uspe-v zadnjem času zelo pritiskali (he na bojnem polju. Morda v tej smeri, ker so upali, da bo bodo komunisti pod vtisom vo-lla ta način možno tam končati jaških porazov, ki jih jim najino, ne da bi bilo treba še t^lje prelivati kri.
Združene države, pa tudi Nekateri francoski politični vo-^itelji, so to misel zavračali, češ da bi bila taka povezava ^eprikladna, ker vojsko na Koreji vodijo Združeni naro-imoč.
merava prizadeti gen. Navarra, postali bolj miroljubni.
Po besedah zunanjega ministra G. Bidaulta Washington načrtov gen. Navarre še ni odobril, zato ga Francija tudi ni zaprosila za zadevno po-
jili
za
W. Churchill spet trden in zdrav
^ živahnim nastopom in urno hojo je dokazal, da so bile govorice o njegovi bolezni pretirane, če ne naravnost neosnovane.
WEND OVER, Anglija. — Chequers ima vse potrebne Predsednik vlade Winston neposredne zveze z Whitehall Gtiurchill, trden dn zdrav kot v Londonu, kjer je sedež bri-^ckdaj, se je vrnil v svoj urad-!tanske vlade. Tako bo mogel
1 dom na deželi po nekako enomesečnem počitku, ki so 11111 ga predpisali zdravniki.
. Ko nadaljnega bo uradoval, dejal 78-letni državnik, v nequerg, podeželskem bivali-5*u Predsednikov britanske ade. Postopoma bo nemara Prevzemal vse več in več težkih
Churchill biti na tekočem v vseh važnih vprašanjih, dokler ne bo vzel vladnih vajet popolnoma v svoje roke.
Ko se je odpravljal s svojega doma v Chartwellu v Kentu, je Churchill stopal trdno in naglo proti svojemu avtomobilu in tako sam v dejanju za-
dolžnosti, ki jih je moral nikal govorice o svojem slabem I°žiti pred enim mesecem. | zdravju.
zavrnili sovjetski protest
v^STANBUL, Turčija. —Tur-a vlada je zavrnila sovjetski zaradi obiska ameri-/p1'1 vAjnih ladij v Istanbulu j^l^grad). Po v Montreux sk et!jeni pogodbi ne smejo be°Zl Kardanele in Bospor no-116 vojne ladje razen turških. t05'Urki so odgovorili Sovje-v0- ’■ ie obisk zavezniških
sklad^ *ac*1J v Carigradu v y0 du z mednarodnim dogo-
hot0rnr. sIcer Pa da je to čisto t6j,^aiD'a turška zadeva, v ka-it^v sf Sovjeti nimajo pravice
A. Eden se vrnil v Anglijo
BOSTON. — V soboto zvečer se je angleški zunanji minister Anthony Eden z letalom vrnil v domovino. 56 let stari državnik in diplomat, ki je bil v Ameriki na operaciji, je zgledal utrujen in slab. Na vprašanje časnikarjev, kako se počuti, je dejal: “Glede svojega zdravja se ne morem prav nič pritožiti, če pojde tako kot doslej.”
Paj.^n° oblačno, vroče in so-te&v, ‘ ^opoldne in zvečer u-Pršiti dež.
Varnostni šef v Vzhodni Nemčiji odstavljen
BERLIN. — Wilhelm Zais-ser, mož “z ledenomirzlimi očmi”, je bil odstavljen kot šef Varnostne službe v Nemčiji. O tem je bilo že večkrat govora, tokrat pa je to naznanila vladna poročevalna služba sama.
Ministrstvo državne varnosti, ki ga je vodil Zaisser, je bilo združeno z notranjim ministrstvom, pod katerega spada sedaj vsa policija in vse varnostne straže.
Novi grobovi
Frances Tomšič
V	petek predpoldne je umrla v Cleveland Clinic Frances Tomšič, roj. Klun, s 693 E. 160 St. V bolnišnici je bila vsega samo štiri dni. Pokojnica je bila rojena v Bukovici v Sloveniji, odkoder je prišla v to deželo 1. 1909. Zapušča soproga Johna, hčer Rose Kocjan, sina Harolda, v Chicago mater Frances roj. Pužel, na E. 159 St. sestro Jennie Ba-tich, brata Anthony Klun na Maple Heights, ter dva vnuka. Bila je članica Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti, društva Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ, in podružnice št. 10 SŽZ. Pogreb bo v torek iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9 :30 in nato na Kalvarijo.
Mihael Cerjan
V	nedeljo zjutraj je umrl v City Hospital Mihael Cerjan s Trafalgar Ave. Rojen je bil v vasi Gola-Varešdin in je prišel v Ameriko 1. 1905. Zapušča sina Petra na E. 160 St Bil je član društva sv. Jožefa broj 99 HBZ. Pogreb bo v sredo ob 9:30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Jero-ma.
John Verhotz
Po štirimesečni bolezni je preminul na svojem domu na 1974 Idlehurst Ave., v Eucli-du, John Verhotz, star 40 let. Tukaj zapušča soprogo Helen, roj. Buxbaum, sinova Richard in Robert, mater Mrs. Anna Zadnik, sestre Mrs. Ann Turšič, Mrs. Mary Price, Mrs. Jennie Schmidt, Mrs. Helen Ger-beck, Mrs. Betty Mirti in veliko sorodnikov. Rojen je bil v Clevelandu in je bil zaposlen pri Eaton Mfg. Co. Bil je član društva Kras št. 8 SDZ. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 9:30 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. 'in nato na Whitehaven pokopališče.
Michael Sterbentz
V	soboto zvečer je umrl v City Hospital Michael Sterbentz, 1142 Addison Rd., v starosti 58 let. Rodil se je v Starem trgu, odkoder je prišel v Ameriko pred 38 leti. Vodil je trgovino na oglu Carl Ave. in Addison Rd. Zapušča ženo Katarino roj. Sterk, sina Williama in hčer Heleno Mencin. V Kanadi živi njegov brat Peter, doma pa Jožef. Pokojni je bil član društva Naprej št. 5 SNPJ. Pogreb bo v sredo .ob 8:30 iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri, nato na Kalvarijo.
-----o------
Upor na Poljskem se širi
Berlin. — Zahodnoberlinski nemški časopis “Telegraph” McCarrana podpisalo še pet'poroča, da se enote protikomu-Vzhodni drugih senatorjev, ki so ostali. nističniH upornikov merijo v v manjšini v senatnem prav-,večjem spopadu s sovjetskimi, nem odboru. Ta je namreč rpoljskimi in češkimi vladnimi zakonski predlog odobril v razmerju 9:6. Celoten senat bo glasoval o predlogu v ponedeljek 27. julija.
Predložena vsota je predvidoma le prvi obrok celotnih stroškov obnove Južne Koreje, ki bodo presegli eno milijardo dolarjev.
Washington. — Predsednik Eisenhower je stavil voditeljem Kongresa predlog za začetno pomoč pri obnovi Južne Koreje v višini 200 milijonov dolarjev.
Denar se bo uporabil za obnovo prometnih sredstev, šol in stanovanj v Južni Koreji, po ustavitvi sovražnosti. Kongresni voditelji pravijo, da bodo storili vse, da bo predlog čimprej dobil odobrenje zako-nodavcev.
Senator Knowland ceni, da nas bi stalo še eno leto vojne v Koreji okoli eno milijardo 200 milijonov dolarjev. Od predsednika predložena pomoč naj bi pomagala Južnim Korejcem čimprej na lastne noge. V splošnem prevladuje mnenje, da je bil namen predloga potolažiti Južne Korejce in napraviti sprejemljivejše podpis premirja.
------o-----
V	oklepnem avtomobilu pobegnili
Nasprotniki komunizma na češkem beže iz rdečega raja kakor pač morejo. ‘“Vlaku svobode” in letalom se je sedaj pridružil še oklop-ni voz.
WALDMUENCHEN, Nemčija. — Osem Čehov, vključno dve ženske in dva otroka, so predrli železno zaveso v o-klopnem avtomobilu in pobegnili v Nemčijo.
Doma narejen oklopni avto je udrl preko žičnih ovir mimo zaprepaščenih čeških obmejnih stražarjev, ki so od iz-nenadenja pozabili streljati, in drvel dalje v notranjost Zahodne Nemčije.
Ko je ameriška vojaška pa-trola cehe ustavila, so ti takoj zaprosili za politično zavetje.
V	skupini sta bila tudi dva češka vojaka z orožjem.
Snočl ob devetih sta gen. William K. Harrison za Združene narode in gen. Nam II za Severne Korejce in Kitajce podpisala premirje na Koreji. Danes ob 9. uri dopoldne bodo ustavljeni vsi boji. Komunisti so napadali še v zadnjih urah pred podpisom premirja. Južna Koreja pri podpisu ni bila zastopana.
MUNSAN, Koreja. — Gen. W. Clark je podpisal pogodbo o premirju na Koreji in poslal zgodovinski dokument komunističnemu poveljstvu v Panmunjom v podpis severnokorejskemu maršalu Kim II Sung in kitajskemu gen. Teih-Huai.
PANMUNJOM, Koreja. — ročilo iz Munsana pove, da je Glavna predstavnika Združe-jgen. Clark to že storil. — Op. nih narodov in komunistov sta ured.)
podpisala dolgo pričakovano j Južnokorejci pri podpisu premirje na komaj 10 minut premirja niso bili zastopani, trajajočem sdstanku in tako | Oni so sklenitvi premirja ves končala nad tri leta trajajočo čas nasprotovali iz strahu, da vojno, v kateri je bilo nad l,-,bo Koreja s tem ostala razde-500,000 mrtvih in ranjenih. Ijena v dva dela. Obljubili
Podpis je bil predviden ob 10. uri dop. po korejskem času (9. uri zvečer po našem). Izvršil se je z enominutno zamudo.
Vsako streljanje' in vsi boji prenehajo danes dopoldne ob devetih, dvanajst ur po podpisu premirja.
Gen. Mark W. Clark, vrhovni poveljnik Združenih narodov, in komunistična vrhovna poveljnika podpišeta kasneje vsafe v svojem glavnem stanu, kar pa ne vpliva na konec sovražnosti. (Gornje po-
so pa, da bodo sklenjeno premirje spoštovali.
Nekaj minut po podpisu premirja so komunisti obljubili, da bodo v teku enega tedna vrnili 3,500 ameriških vojnih ujetnikov.
Zgodovinski dokument o premirju na Koreji je bil podpisan v 18 izvodih, devet jih je. podpisal gen. Harrison, devet gen. Nam. Nato sta podpisane dokumente zamenjala in jih še sama podpisala. Vsak sta uporabljala pri podpisovanju samo eno pero.
McCarran proti “begunskemu zakonu”
Washington. — šest senatorjev je nastopilo proti predlogu predsednika Eisenhower-ja, da se dovoli v naslednjih dveh letih 240,000 osebam prihod iz Evrope v Ameriko, češ, da to predstavlja “gospodarsko nevarnost in ogroža varnost dežele.”
Poročilo je poleg senatorja
Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se ni-.	^
ste držali prometnih predpisov.]pomikov.
četami v šleziji, koder se stikajo meje češkoslovaške, Vzhodne Nemčije in Poljske.
Po poročilu časopisa, ki pa ne navaja svojega vira, sedi sovjetsko poveljstvo, da sodeluje v bitki več desettisoč u-
Ameriiko povabilo Jugoslovanov na vojaike razgovore ogroža ilalijansko vlado!
De Gasperijeva vlada je v nevarnosti. Monarhistična skupina, ki jo je doslej podpirala, ji je sedaj podporo odpovedala. Voditelj krščanskih demokratov omenja možnost razpustitve parlamenta in razpis novih volitev za slučaj, če dobi njegova vlada nezaupnico.
RIM, Italija. — Izgledi de Gasperijeve vlade na zaupnico pri glasovanju v parlamentu ta teden so vse slabši, odkar mu je skupina monarhistov odpovedala nadaljno podporo.
Vsakemu poslancu skupine je dano na prosto, ali glasuje proti vladi ali pa se glasovanje vzdrži. V slučaju, da monarhisti ne bi glasovali proti vladi, ampak bi se glasovanja vzdržali, more De Gasperi računati na zmago. Predsednik vlade sam računa s tem, da se bodo monarhisti glasovanja vzdržali.
Za slučaj da bi vlada dobila v parlamentu nezaupnico, namerava De Gasperi parlament razpustiti in razpisati nove volitve.
Kljub odločnemu stališču v pogledu Trsta, ki ga je zavzela vlada pretekli petek, se napadi na vlado v tem pogledu nadaljujejo. Skrajna levica kot skrajna desnica očitata vladi, da pri čuvanju italijanskih koristi v pogledu Svobodnega tržaškega ozemlja ni pokazala dovolj odločnosti in energije. Celo nekateri pristaši vlade zahtevajo sedaj več odločnosti in trdnosti.
Italo Zingarelli je v De Ga-s p e r i j u naklonjenemu listu Globo” pozval vlado, naj zono A Svobodnega tržaškega o-zemlja enostavno priključi Italiji, pri tem naj se pa nikakor ne odpove tudi svojim zahtevam do zone B, ki jo imajo zasedeno Jugoslovani.
Levičarski listi izrabljajo proti vladi De Gasperija zlasti ameriško, britansko in francosko povabilo Jugoslovanov na vojaške razgovore v Washington. Sopotniški list “Paese” trdi, da je povabilo jugoslo-
PISARNA je ta teden odprta samo vsak ipopoldan od 4 do pol 7. Prihodnjo soboto spet redne uradne ure.
VETRINJSKO POLJE. Spomini na slovenski begunski ta-oor v Vetrinju 1945. Spisal Karel Mauser. Cena 50c.
KAPLAN KLEMEN (po istoimenski svoji povesti dramatiziral Karel Mauser za Ligino prireditev 13. septembra). Vse 'igralce vljudno prosim, da se sestanejo v torek (jutri) ob pol 8 v Slovenski pisarni. — Režiser.
vanske vojaške delegacije v Ameriko udarec v obraz pred sednika italijanske vlade.
“Kar se bo vršilo v Wash ingtonu”, pravi “Paese”, “je vojaško posvetovanje, ki ne žali samo našega narodnega ponosa, ko se razgovarjajo o nas brez nas, ampak je tudi dokaz, kakšna vloga je namenjena De Gasperijevi vladi v atlantski zvezi.”
Vse kaže, da se reševanju tržaškega vprašanja ne bo mogoče izogniti.
Pomilostitve jetnikov na Madžarskem
LONDON, Vel. Britanija.— Madžarska vlada je objavila pomilostitev jetnikov in uki-njenje koncentracijskih taborišč. Po novem bo moč policije precej omejena.
Vlada je naznanila tudi odpustitev zaostalih davkov kmetom. Vsi jetniki, katerih kazen ne presega dveh let, bodo takoj izpuščeni, ostalim pa bodo kazni primerno znižane.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Pozdrave pošiljata—
Frank in Marija šegulin iz Euclida pošiljata svojim prijateljem in znancem pozdrave iz Pennsylvanije.
Seja—
Klub “Ljubljana” ima v torek zvečer ob 8. uri sejo v AJC na Recher Ave.
Sedma obletnica—
Danes ob 8. uri je v cerkvi sv. Pavla sv. maša za pok. Mary Potočar v spomin 7. obletnice njene smrti.
Deseta obletnica—
V	torek ob 7. uri bo v cerkvi sv. Kristine v Buclidu sv. maša za pok. Agnes Korošec v spomin 10. obletnice njene smrti.
Po pismo naj pride—
V	našem uradu je pismo iz Jugoslavije za Ano Gorkos iz Prekmurja.
-----o------
Slovenska pisarna
6116 Glass Ave., Cleveland, O. Telefoni EX 1-9717
Nemiri in upori oslabili rdeče
QUANTICO, Va. — Predsednik Eisenhower je dejal, da so komunistične vlade v satelitskih deželah na zelo šibkih nogah, kot kažejo zadnji nemiri in upori. Zahteval je svobodne volitve v vsej Nemčiji, ki naj ustvarijo podlago za njeno združitev.
V posebnem pismu kanclerju K. Adenauerju je predsednik Eisenhower poudaril, da protikomunistični upori in nemiri v Vzhodni Evropi kažejo, da prihaja zlom komunističnega imperija.
“Bodoči zgodovinarji, bodo v svoji analizi vzrokov propada komunističnega imperija gotovo podčrtali pomen hrabrih Vzhodnih Nemcev, ki so se upali z golimi rokami postaviti proti topovom tiranov,” je zapisal predsednik.
------o-----
Bodi previden in pazljiv, pa se boš izzognil marsikateri nesreči!
NAJNOVEJŠE VESTI
SANTIAGO de CUBA—Včeraj je prišlo tu do vojaškega upora proti predsedniku Batisti. Upor je bil zadušen, pri tem je bilo 48 mož mrtvih, nadaljnih 29 pa ranjenih.
CLEVELAND. — Slikoviti sprevod, v katerem je bilo 18 godb in 35 bobnarjev, je končal 18. redno letno zborovanje Ameriške legije v Ohio. Za poveljnika je bil izvoljen Howard C. Kingdom, veteran druge svetovne vojne iz Conneauta.
I
Ameriška Domovina
« «*»0/% I%I—»«<>/%1«
arfaTBSJSW
S117 St. Clair Ave.
UEndarson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3. mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 147 Mon-, July 27, 1953
Nedoslednosti in težave zunanje politike
Zunanji ministri Združenih držav, Anglije in Francije so po zaključku svojih posvetovanj v Washingtonu dne 14. julija podali skupno izjavo, v kateri zahtevajo od Sovjetske Rusije sestanek zunanjih ministrov štirih velesil. Na tem predlaganem sestanku naj bi razpravljali o vprašanju združitve Nemčije in o pogodbi z Avstrijo. V tej svoji izjavi pa so trije zunanji ministri poudarili tudi, da “žele, da se obnovi prava svoboda v državah vzhodne Evrope, ker more ustvariti trdno podlago za mir le konstruktivno delo za prenehanje tiranije.”
Dne 7. maja je v poslanski zbornici v Washingtonu republikanec Charles Kersten predlagal, da zbornica ustanovi sedemčlanski odbor, ki “bi preiskal krivično priključitev baltskih držav v Sovjetsko zvezo in trinajstletno suženjstvo v teh državah. Vsa ta neznana zgodovina o sovjetskem nasilju naj bi se razglasila po vsem svetu.”
Vprašanje svetovnega miru je celotno svetovno vprašanje. Ni mogoče doseči trajnega miru le na enem odseku svetovne borbe s komunizmom. Če zunanji ministri zavezniških sil zahtevajo svobodo za druge-države in če ameriška poslanska zbornica poziva, da se razkrijejo vsa nasilja nad baltskimi narodi, zakaj isti krogi molče k vsemu nasilju, ki ga vrši nad jugoslovanskimi narodi Titov komunistični režimi?	v
Razumemo, da je mogoče doseči svetovni mir in svobodo narodom le postopoma, da ni mogoče rešiti vseh težkih svetovnih problemov naenkrat, toda če se res borimo za svetovni mir in proti vsakemu nasilju, bi ne smeli imeti za eno nasilno vlado drugačnega merila kot za drugo, če bi ostala nasilna totalitarna tiranija na oblasti le v eni državi na svetu, bo svetovni mir še vedno ogrožen. Če Amerika in njeni zavezniki proti eni sami komunistični vladi zapirajo svoje oči in jo podpirajo, potem svetovna javnost izgublja prepričanje, da nam je borba proti komunizmu resna zadeva.
Vsi ameriški merodajni krogi dobro vedo, da vlada v Titovi Jugoslaviji ravno tak nasilni režim kot v Sovjetski Rusiji, pa vendar k vsemui temu skoro molče. Razne ameriške vodilne osebnosti zadnje čase kaj rade obiskujejo Titovo Jugoslavijo, se dajo tam voditi in informirati od komunistov, poročajo od tam o sijajnih sprejemih in gostijah, nič pa ne o nasilju in gorju, ki ga mora prenašati ljudstvo. Glede tega so značilna poročila, ki sta jih zadnje čase pošiljala iz Titovine bivši demokratski predsedniški kandidat Stevenson in Mrs. Roosevelt.
Frankova diktatura v Španiji pusti vso osebno, versko in gospodarsko svobodo svojim državljanom ter se niti primera jati ne more s strahotnim Titovim nasiljem in vendar smo čuli tako od bivšega predsednika Trumana kakor tudi od drugih ameriških vodilnih osebnosti hujšo obsodbo Frankove diktature kot pa Titove. Titovo zavoženo gospodarstvo neprestano podpiramo, dobavljamo mu orožje, ki ga bo morda kdaj porabil proti ameriškim vojakom; za Franka je šlo pa z veliko težavo, ko smo mu dovolili sto milijonov posojila.
Če prebiramo ameriška poročila o razmerah v Argentini, neredko opazimo, da ameriško časopisje bolj simpatično piše. o Titu kot o Peronu, dasi je bila Peronova vlada oziroma njegov parlament pri zadnjih volitvah izvoljena pri popolnoma-demokratičnih in svobodnih volitvah. Ko je pred kratkem neki ameriški časnikar vprašal Perona, zakaj sklepa trgovske pogodbe s Sovjeti, mu je ta pravilno odgovoril, da dela enako kot Združene države, ko podpirajo Tita.
Naša država je v sedanjih razmerah v zunanji politiki popolnoma navezana na Anglijo in radi te povezanosti mi izgubljamo na ugledu na vsem Bližnjem in Daljnem vzhodu, zlasti med arabskimi narodi. Ameriški vodilni politiki so že večkrat izjavili, da smo proti vsaki kolonialni politiki in za to, da dobe vsi narodi na svetu svobodo. Ko pa so se dvignili Arabci v Maroku proti francoskemu izkoriščanju, tega stremljenja radi prijateljstva s Francijo nismo podprli.
Tudi v politiki ni mogoče služiti dvema različnima gospodoma in dvema popolnoma različnima vladnima sistemoma, to je kolonialnemu izkoriščanju in ideji svobode narodov.
Radi angleške politike v Iranu, ki jo podpirajo Združene države, srn« tam veliko izgubili na ugledu, tako se tam zadnje čase kaj pogosto vrše napadi na naša zastopstva. Jedro vseh težav v Iranu izvira iz podržavljenja Anglo-iranske petrolejske družbe. Kakor poroča zadnja številka revije “America”. Angleži niso zadovoljni le s tem, da bi jim Iran povrnil vse investicije v to podjetje ali da plača odškodnino za vrednost vseh naprav, marveč zahtevajo, da jim iranska vlada plača tudi vso odškodnino za izgubljeni dobiček za vsa bodoča leta do 1. 1993, to je za štirideset let naprej, ko poteče obstoječa pogodba. Na to seveda Iran ne more pristati in mi nosimo tako tudi tam nevoljo naroda radi angleških pretiranih zahtev.
Za vso našo podporo angleške politike v Iranu, v Egiptu in drugod, za bilijonske podpore, ki jih je naša država nudila Angliji, pa tudi tam ne žanjemo kaj prida hvaležnosti. Ravnokar beremo, da je pričela angleška delavska stranka propagirati novo angleško politiko, ki naj bi bila popolnoma neodvisna od Združenih držav, da bi bolj poživili trgovino s komunističnimi državami.
Nekaj podobnega je tudi z novo državo Izraelom. Svoj čas so Združeni narodi sklenili, da se mora mesto Jeruzalem internacionalizirati, da bi prišlo pod mednarodno upravo. Toda vlada države Izrael klubuje vsem sklepom ZN in noče ničesar slišati o internacionalizaciji Jeruzalema, nasprotno, ravno sedaj se pripravlja na selitev v Jeruzalem, ki naj bi bil glavno mesto njih države. ZN in Združene države pa k vsemu temu molče na veliko jezo vsega arabskega sveta, ki se radi tega obrača tudi proti Združenim državam. Če se bo z izraelsko vlado preselil iz Tel Aviva v Jeruzalem tudi ameriški poslanik, bo s tem Amerika priznala Jeruzalem za glavno mesto in posest Izraela.
Preveliki oziri na zaveznike ustvarjajo v vsem svetu vtis, da naša politika ni iskrena, zato izgubljamo pri mnogih narodih zaupanje.	M.

Mnenja in vesti
IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA
Piše Andrej ček
Duluth, Minn. — O pogaja- Moskve proti Ameriki v tej njih za premirje v Koreji je borbi.
bilo izraženih že nebroj mnenj j Nekaj značilnega je opaziti in sodb. Pogajanja so se vle- med azijatskimi politiki na-kla v neko nedoglednost, da se J pram predstavnikom zapada. je svet že kar naveličal brati in Ta značilnost je v tem, da so
poslušati o teh pogajanjih in morda se bodo še vlekla naprej, ko boste brali te vrstice. Komu je to počasnost in nejasnost pripisati je za sodobnega modernega človeka kar težko razsoditi. Na eni strani se zdi, da so se pogajanja vlekla radi znane počasnosti Azijatov, ki se jim nikamor ne mudi, kakor da je za Kitajce in druge Azijate vojna nekak piknik. Na drugi strani zgleda, da Azijati belcem dosti ne zaupajo in so videli v tem premirju le nekak apizment (po-mirjenje), ki naj bo že tako ali tako, koristi Azijatov pa da so belcem medvedova koža. Kratko, Azijatom se nikamor ne mudi. Ljudi imajo dosti, pravijo, da celo preveč, zato se jim menda ne smilijo. Na drugi strani belci, ki prihajajo s svojimi vojskami v Azijo delati mir in red, sicer razbijajo in delajo škodo, pa prineso zraven tudi business. In koncem konca vojna je nekak business. Morda se bo marsikomu čudno zdelo in nemogoče, pa je vendar tako bilo, ko se je Amerika udeležila prve svetovne vojne v Evropi, je morala Francozom in Italijanom plačati tudi od strelnih jarkov najemnino v obliki neke odškodnine. Tudi v drugi vojni so plačevali odškodnine na podobne načine, ker Stric Sam je izredno dobra duša in ima cvenk v žepu. Zdaj si mislijo Azijati, čim dalj bodo fantje iz Amerike tu, čimdalj bo trajal business. To so sicer žalostne domneve o -tem, ampak, če kdo gleda trezno na potek pogajanj ne more dobiti dosti boljšega utiša, kakor to.
Anglija taka ali taka drugače. Poznana je kot zvita in pretkana kramarica v svetovni politiki, ima pa z Azijati1
z rokavicami, spretno kakor mačka okrog vrele kaše. Azijate je vedno kontrolirala na en način ali drug in vsi načini taki ali taki so pa koncem konca služili angleški politiki v Aziji. Amerika je v tem oziru novinka, nima tistih skušenj, kakor Anglija. Zato se je zapletla v Koreji. To jo je pa privezalo tam, da ne more tja kamor bi rada, namreč do častne zmage, ali pa zadovoljivega častnega miru. če pristane na kak apizment, kak azijatski Muenchen, bo zaupanje v njeno iskrenost omajano kot borilko za demokracijo in svobodo malih narodov v svetu. Seči še po težjem meču in \7strajati do konca, je pa zo-
si, jutri se boste borili doma na vaših lastnih dvoriščih ravno proti temu sovražniku komunizmu! To je pa napoved, ki ni brez podlage. In to bi morale imeti zapadne sile res pred očmi. Chamberlain je šel v Monakovo, da je tam z “apizmentom” prodal Čehe Hitlerju. Predno je minulo leto in pol so že padale nacijske bombe na angleške glave v Londonu. Zgodovina se ponavlja . . . Naj bi sodobni državniki zapaclnih velesil gledali na njo z odprtimi očmi in se
učili iz nje, dokler imajo čas!
*
Pravijo, da politika je godlja, ljudje pa da jo mešajo in kuhajo. Dobra označba. Pod označbo godlje imamo v mislih' seveda zmešnjave, ne tiste godlje, ki je od krvavih ali jetrnih klobas ostala in je bila večkrat dobra in okusna. Pri politični godlji mislimo torej na zmešnjave. Vsaka glava drugače misli, v gotovih ozirih seveda. V gotovih ozirih pa enako, kakor mislijo drugi istega prepričanja. Zato vidimo, da se delijo ljudje miselno eni sem, drugi tja. To je vedno bilo in bo. Da bi bili vsi enega duha in enih misli, ne bo še tako kmalu na svetu. Vsak pa je dolžan, da deluje za iz boljšanje v človeški družbi, čudi v politiki. Seveda pa mora imeti dokaze za to in biti prepričan, da dela res za nekaj dobrega, ki bo res dalo svetu nekaj boljšega, kakor pa ima svet zdaj! Kdor dela res za nekaj takega, vsa sreča z njim in Bog ga blagoslovi! Kdor pa dela za nekaj, kar ne pozna in ne ve zakaj in če je bil tisti “nekaj” nesreča in zlo za druge, pa se za to izpostavlja in bori, da bi se tisti “nekaj” uveljavil, tak pa, dragi moji, širi zmoto in zlo. Demokratični ljudje, ki ljubijo svobodo in demokratično življenje na svetu, ne morejo odobravati diktatur. Ako bi odobravali diktature, posebno še take, ki ne dovolijo nobenega svobodnega življenja, kakršnega pojmuje demokratični svet, potem bi bili sami takega duha, kakor so diktatorji, ali pa taki, da nagovarjamo nekaj, kar ne poznamo in da ne vemo kaj delamo.
Komunizem s svojim temeljnim Marksovim naukom za demokratičnega svobodnega človeka ni praktičen v nobenem oziru, pač pa mu je v vseh ozirih coklja, velika cok-Ija, ki mu ne dovoljuje svobode v premnogih slučajih in o-zirih življenja. Kako more biti potem demokratičen in svoboden človek za komunizem? To je uganka za bogove? Pa vendar imamo ljudi, tudi Slovenci jih imamo, ki kar javno zagovarjajo komunistične diktatorje, kakor je Tito in drugi komunistični rablji.
Pepe Zelene iz Waukegana in jaz sva malo podebatirala o tem. Pepe misli, da je dobro povedal. Njegova zadeva. Pri nas so rekli, da vsak Šuštar svoj izdelek hvali. Prav, če je izdelek dober. Kaj pa če je slab, in hvališ slab izdelek? Po njegovem pisanju sodim, da mož komunizem prav malo pozna. Rad pa je med “naprednimi” in papagajsko ponavlja to, kar duševno piie in uživa iz Boštjančičevega G.N., ki je redno kemično osoljen s rejce to ni prav. če nas vsi {prikritim komunističnim du-zapustite, se bomo sami borili|bom, ki ga Boštjančič nabere za našo svobodo! Tako le iz-jiz ljubljanskih komunističnih javiti v kritičnem času, kakor listov, deloma iz Primorskega je sedaj za Korejo, je za ko-'partizanskega dnevnika, nekaj rejskega patriota vsekakor ča- po drugih navodilih, tuintam stno-	j iz pisem gobezdavega Toneta
Azijati imeli kaj odprte oči tekom zadnjih par desetletij. O-pazovaii so, kako je zapad pomirjeval in gladil diktatorje, kakor Hitlerja, Mussolinija, Japonce, 'in zdaj pa skoro slično pomirjuje komunistične diktatorje. Korejski predsednik Rhee naj bo v očeh zapada tak ali tak — velik korejski patriot pa je in v tem je velik odličnjak. Pri ocenjevanju tega politika je treba razumeti dvoje, namreč, da in-1 teresi Korejcev in njihove domovine je eno, interesi zapada, je drugo. Pravi demokratični korejski domoljubi so za ujedinjeno domovino Korejo, za svobodno demokratično Korejo, v kolikor je ta v sedanjem času mogoča. Združeni narodi, ki so se\sv;oje “polici jske službe” v Koreji že naveličani, ti bi pa radi, da se spor čimpreje zaključi in da z nekim častnim obrazom odidejo od tam. Oboji bi radi torej zadovoljiv zaključek, do katerega pa momentano na hitro ni mogoče. Komunisti za te želje domoljubnih Korejcev z Rhee-jem na čelu in za želje zapadnih sil vedo, zato kljubujejo in gledajo na drugi strani, da izsilijo vse ugodnosti zase. Ker so slednji v zadnjih časih radi dremavosti zapada v dobrem položaju, zato vstrajajo s svojimi zahtevami, kakor vstrajajo. S kakim obrazom bodo Združeni narodi odšli iz Koreje, če pride do premirja in potem do miru, je odvisno, kakšna bo njihova popustljivost. Komunisti so med tem vojaško zrastli, ker so vsaj dosedaj dokazali, da jih ni moč z orožjem postaviti tja, kamor bi jih radi postavili Združeni narodi. Tak je za enkrat položaj v Koreji. Predsednik Rhee pa bo os-
nes borite proti komunizmu na'pre. Posebno hud je na be-našem dvorišču. Zapomnite'gunce in mu je očividno žal,
največ skušenj, zato je tudi Ital velik korejski patriot. Pr-vedno hodila okrog njih in še vič ker se je junaško postavil
po robu vsemu svetu, ko je začutil, da se kuha v kotlu velesil neki “muenchenski apizment” za Korejce. Kar odločno je povedal, da taka “mednarodna roba” Koreja ni, da bi patriotični Korejci mogli dovoliti, da bi se z njihovo domovino tako barantalo. Prav za druge ali ne prav, za Ko-
zakaj niso vse do zadnjega vrnili Titu, da bi jih na meh odrl, povrhu pa še mene, če tudi sem precej starejši “begunec” kot on sam! Tudi to je njegova zadeva. Vsak se lahko opredeli, kakor sam hoče in kakor ga vodi njegova pamet in srce. Pepetu ni prav po gadu, ker sem kritiziral komuniste in tiste, ki komuniste zagovarjajo. V meni lahko vidi, če hoče, on in drugi, da sem na vsej črti ANTIKOMUNIST. On pa Tita zagovarja, njegove komunistično navdahnjene partizane, ki tvorijo pomožno organizacijo v Titovi komunistični državi. Kaj je pa on?
Naročnica iz Pennsyi-vanije piše
Forest City, Pa. — Dobila sem sporočilo, da je moja naročnina potekla, torej pošiljam danes denar za prihodnje leto. Lista ne bi mogla pogrešiti.
Smrt se v naši naselbini pridno oglaša, zdaj gre eden v večnost nato drugi. Tudi bolezni ne manjka, posebno med starejšimi.
V nedeljo 5. julija smo imeli prvo sv. obhajilo. Kako le po je 'bilo poslušati otroke — vsi so tu rojeni — ko so molili: “Gospod nisem vreden . . Lepo in jasno so izgovarjali slovenske besede, čeprav nimamo pri nas nobene slovenske šole. Za vse to gre zasluga našemu župniku Rev. Jevniku in njegovemu pomočniku. Ob takihle priložnostih se človek nehote spomni na svoja lastna otroška leta onstran morja . . .
Prisrčne pozdrave vsem naročnikom, listu pa veliko uspeha in podpornikov!
Mary Pristovec.
Naj se dogaja v Poljanah?
Loudonville, O. — Kot je znano, so partizani med vojno cerkev v Poljanah porušili. Poljanci so si po vojni uredili za silno kapelo v nekdanjem “Katoliškem prosvetnem domu” in imeli tam redno službo božjo. To komunistom ni bilo všeč zahtevali so, da se mora dom vrniti “prosvetnim namenom Da so pod temi “prosvetnimi nameni” mislili svojo komunistično propagando, ni dvoma.
Da bi stvar na zunaj lepše zgledala, so oklicali v ta namen javne volitve. Pri teh pa so sramotno propadli. Zaradi tega svojega neuspeha so zaprli in obsodili Mrakovo na •eno leto. Jelovčana na šest mesecev, prav tako Krajnika, Dolenčevo pa na štiri mesece, češ da so delovali proti ljudski volji in državi, ker so glasovali za to, da naj dom še dalje služi v verske namene.
Drugo nedeljo v juniju je prišlo nekaj komunistov iz Kranja, katerim so se pridružili 'še nekateri Poljanci. Ko je bila maša končana, je tolpa vdrla v dom in zmetala ven vse cerkvene reči. Taka je torej verska svoboda in tako u-poštevanje ljudske volje v Titovim !
Glavno besedo imajo nekdanji gošarji in postopači, poštenjaki morajo pa molčati, če se nočejo znajti v ječi. In vendar se najdejo tudi v naši deželi ljudje, ki tako počenjanje zagovarjajo in hvalijo.
J. K.
Malo tega, malo onega
ni nastop tudi drugi pevski zbori. Zato moremo računati, da bomo ta dan učili nekaj lepih ur ob poslušanju slovenske pesmi.
Moram reči, da je sedaj čas za vaje boli slab, ker je dosti ljudi na počitnicah. Ob počitniških dneh ne hodi nihče rad na vaje, če je seveda doma. Če je pa kam odpotoval, se jih pa itak ne more udeleževati. Tudi naš učitelj Tone Šubelj si je vzel malo oddiha. Zato zadnji teden v juliju in prvi teden v avgustu ne bo nobenih pevskih vaj. Ko pa se Tone vrne, bomo pa začeli z vso vnemo. Vaje “Slovana” se začno znova 7. avgusta.
“Slovan” pa ima poleg vaj še tudi kako veselo urico. Zadnjič smo imeli prav veselo zabavo, ko so prijatelji priredili Frank Derdiču in Johanu Robiču ter njunima boljšima polovicama poslovilni večer pred odhodom na obisk stare domovine- Na ta večer je bil povabljen tudi “Slovan.” Zapel je nekaj krasnih slovenskih pesmi. Ob tej priložnosti so darovali v zborovo blagajno: F. Derdič $5, neki prijatelj zbora $2, P. Margetič $5, Mrs. Sile $2 v zahvalo, ker je zbor zapel nekaj žalostik v spomin njenemu rajnemu možu, Mrs. Plevnik $25 v spomin na svojega moža. Za pijačo na poslovilnem večeru so darovali Mr. in Mrs. Derdič, Mr. in Mrs. Robič in Mrs. Starina, ki je tudi odšla na obisk v staro domovino, vsak po $5.00.
Pevski zbor “Slovan” se vsem prav lepo zahvaljuje.
Frank Rupert.
Velikodušen dar
Cleveland, O. — Glavni od-ber SDZ se je odzval pozivu za prispevke za pomoč žrtvam tornada, ki je divjal 8. junija v Clevelandu in povzročil toliko škode. Daroval je $100. Prisrčna hvala! Prav tako zahvala Kro-šku št. 8 Progresivnih Slovenk v Milwaukee, Wis., ki so darovale v isti namen $25, dalje A. Grdini, John Potokarju, “Svobodi" št. 748 SNPJ in Krožku št. 1 Progres. Slovenk, ki so vsak da-no Mali po- --enako vsoto. Anton Zakrašek, 6016 St. Clair Ave., je daroval $20. Po'dolarjev 10 so darovali: dr- F. Kern namesto venca v spomin pok. J.. Plevnika, Avgust Hollander, Društvo “Svobodomiselne Slovenke” št-2 SDZ, Združeni bratje št. 2^ SNPJ, V boj št. 53 SNPJ, Napredne Slovenke št 137 SNPJ> Vodnikov venec št. 147 SNPJ’ Sokolice št. 442 SNPJ in Clevelandska federacija SNPJ, po Frank Wolfe, Frank Zilc, Frank Penca, Ant. in Frances GlozaP Wickliffe, O., Louis Erste, Jos-A. Siskovic, Tom in Josie Zakrajšek, Emily Mersol, Naprej št. 5 SNPJ, Napredek št. ABZ, Slovenec št. 1 SDZ. Mary .Modic in A. Wichich sta darovali vsaka po $1.
Odbor se vsem darovalcein najlepše zahvaljuje. Zbiranj6 prispevkov se še nadaljuje. Sm°
lahko srečni, če nas nesreča
ni
zadela in je prav, da pomagam0 njim, ki so bili manj srečni.
Cecilia Subel-
Euclid, O. — Težko je pisati,
t,,	. i , v -	-	ee je preveč novic še huje seve-
Khee pa je povečal se eno Seliškarja, ki ima globoko v da če ni nobenih. Pri nas jih je veliko napoved in ta je ta le: želodcu vse škofe, da se :nu j seveda vedno dovolj.
Vi vsi, ki se borite z nami v Ko-1neprestano kolče- o njih. Ta j “Slovan” se prav pridno prireji proti skupnemu -sovražni- meneštra Pepetu Zelencu uga-1 pravlja na koncert, ki bo 23 av-pet preriskantna stvar, ker to vsake demokracije in svo-Jja! Ves poln jo je in mu sili!gusta na farmi SNPJ Vneto se bi jo izčrpalo in baš "o je cilj bode, 1;o je komunizmu, se da- iz ust vsakokrat, ko jih od-J nemara pripravljajo na ta skup-^
Na piknik!
Cleveland, O.—Društvo “N3' predek” št. 132 ABZ prireja v nedeljo 9. avgusta piknik 118 Krainčičevi farmi na Eddy Wickliffe, Ohio. Zabave bo volj za vse. Pripeljite s sabo-dl otroke in prijatelje; piknik ^ namenjen vsem! Igral bo mor-Tanko orkester, presM*3 Ijeno pa bo tudi za vsakovrst^ okrepčila. Na sporedu je šah v a pošta. Vsi udeleženci se b<> vpisali in ob koncu bo deb1 nekdo lepo darilo.	t
Ne pozabite torej na 9. avg113 popoldne!
Odbor-
-Človek je srečen, ker
samo eno glavo, je dejal °P mist, preden so ga obglavi^-
ti'
Dr. Josip Gruden:
Zgodovina slovenskega naroda
HOYS VEK: I. Luteranstvo in cerkvena reforma med Slovenci
Trajalo pa je celo noč do drugega dne opoldne. Pravil je ljudem, da vidi sv. Duha v podobi bliščečega goloba in Kristusa v podobi malega dečka s perutnicami v velikem sijaju, oblečenega v belo obleko s štolo o-kolj vratu. Ta dva zahtevata, da mora blizu svojega zemljišča na nekem griču sezidati cerkev sv. Barbare s petimi oltarji, kjer se bodo godili čudeži, slepci iz-pi’egledodali 'in ozdravljale še druge bolezni. Ljudstvo se je dalo zapeljati in kmalu je bil Pri zamaknjenem kovaču vsako soboto velik shod. Zbirali so denar, da bi sezidali cerkev, a po-leg tega so se godile hude razuzdanosti. Ker je “prerok” Luka napadal duhovnike in moravskega župnika Janeza Vutaliča imenoval zapeljivca, ga je ta dal v ječo vreči.. Na ukaz nad-Vojvoda Ferdinanda je bil izpuščen iz ječe; ker pa le ni je-njal od svojega početja, ga je kranjski vicedom še isto leto s tovariši vred iznova zaprl.
Vsa ta sredstva so bila zankan.. Komaj je bil kovač Luka iz ječe, je že iznova pričel uganjati svoje prevare. L. 1607. so niu v Ljubljani napravili reden proces. V ječi je na tezalnici slednjič priznal, da je vse skupaj prevara, ki si jo je izmislil le v ta namen, da se sezida cerkev sv- Barbare. Za kazen je bil obsojen na galejo. Slična obsodba je že preje zadela mnoge prekrščevalce po Kranjskem, katere je cesar Ferdinand navadno pošiljal v Trst, da so služili 2a veslače na vojnih ladjah. Toda že na potu se je posrečilo jetniku ubežati. Vrnil se je v Mo-ravče, kjer je zopet pričel s svojim zamaknjenjem zapeljevati ljudi. Kaj se je končno z njim zgodilo, ni znano. Čuditi se je njegovi drznosti in trdovratno-sti> s katero je kljuboval skoraj deset let duhovski in svetni obisti. Menda jo je moral končno vondar le plačati s smrtjo.
Prilično ob istem času kakor v Moravče, so se zatrosile ska-^a®ke sanjarije na Štajersko, ^'jih glavno mesto je bilo pri ^v- Lenartu v Slovenskih gori-Cuh, kjer so cerkveno oblast le-in leta nadlegovali, naj jim dovoli zidati cerkev božjega 2r°ba. Leta 1611. so se obrnili Ct'lo na papeža Pavla V. Ljudje s° si vbili v glavo, da bodo an-Seli prenesli božji grob iz Jeru-jMema k Sv. Lenartu in ga ta-rešili iz oblasti nevernikov, ^ko pa ne zidajo cerkve, pride-1° "velike nesreče in bo konec Svota. Shajali so se zlasti ob 'e'čerih na mlade sobote, zbijali Palične burke, skakali, se ču-.110 zvijali, imeli razne prikazni a prerokovali, zraven pa ugajali gnusne razuzdanosti, .jdjub strogim prepovedim so ^ b 1599. postavili leseno kape-
la
v Radehovi blizu Sv- Lenarta, ttiestu, kjer je nekdaj stal glad- Razširili so se po župniji Benedikta in Sv. Petra; ne-^ ^akaško shajališče je bilo 1 blizu vasi Ruperče, kjer je sedaj v samotni dolinici o-i)Y) 6n holmec, ki ga ljudstvo j^eriuie “prka-fara”; z enakim Ra^1101*1 označujejo tudi kraj v 4*°*, kjer je nekdaj stala a®ka kapela. Druga shajali-br Takačev so bila na Visokem BuhU ^ Rudanah sedaj Sv. tj 115 Ostrem vrhu, pri Sabo-
bii;
laa Plaču blizu Svečine in
česar nimajo in si po nepoštenih potih iščejo zaslužka. Zločinci, sanjači, obsedenci, goljufi in lenuhi, ki so zreli za galejo, si na gorah, v gozdovih ali v dolinah med grmovjem izbirajo pripravne kraje, jih očistijo grmovja in ljudstvo tja zvabijo, češ, da se gode čudeži. Tako je napravil neki krojač v Lučanah, ki je na skali bližnje gore postavil ograjo in na njej pritrdil prižgane sveče, potem pa poklical ljudi, jim pravil, da so se prikazale čudežne luči in jim prigovarjal, naj tam cerkev postavijo.”
Reformacijske komisije so skakaške kapele razdrle in požgale, vendar So jih tu in tam zopet postavili. Sekta je životarila še do 1. 1622., ko je cesar Ferdinand izdal strog ukaz, da se mora šentlenartska kapela podreti, vsi skakači pa poloviti..
Kako naj presojamo to čudno prikazen?
Protestanti so skakače podpirali, ker so nasprotovali duhovnikom in cerkveni oblasti in jih štejejo za svoje, toda po krivici. V ciljih in počenjanju teh sanjačev ne opažamo ničesar, kar bi se strinjalo z nauki protestantov. Strast, zidati cerkve in kapele v čast Matere božje ali svetnikov, njih prenapeto češče-nje, nebeške prikazni, ki so jih hoteli imeti, huda pokorila za odvrnitev božje jeze, vse to nasprotuje protestantskim načelom. Pač pa v njih zasledimo poteze srednjeveških bogomilov in bičarjev, ki so se skozi stoletja ohranile med ljudstvom in pojave neke duševne bolezni, ki je bila posledica tedanje splošne razdraženosti in nenravnega življenja. Zgodovina nas uči, da so slični pojavi spremljali velika verska in socialna gibanja vseh časov. Ni se čuditi, ako jih o-pazujemo tudi po naših deželah v 16. stoletju. Strašna kuga je skoraj vsako desetletje morila po naših krajih in onemoglemu ljudstvu je bila edina obramba proti njej zaupanje v božjo pomoč- K tej nadlogi so prišli še napadi Turkov, nesrečne vojske proti njim, kmečki upori in druge nadloge. Luteranska agitacija pa je zanesla versko zmedo v deželo. Stoletne navade so se teptale in rušile. Kar je bilo ljudstvu nedotakljivo in sveto, se je napadalo in grdilo. Katoliško duhovstvo, ki bi imelo ljudstvo voditi, mu kazati smer in pravec, je izgubilo 'veljavo in vpliv. Zato vidimo, da nastane med zbeganim ljudstvom neko bolestno razpoloženje in si samo išče izhoda iz verske zmede s snovanjem neke sekte, v kateri se jasno izraža težnja: ohraniti svoje stare verske navade. “Krivi preroki so vstali, konec sveta je prišel,,” ta klic ima silovit vpliv na ljudske mase po Kranjskem in jih dvigne k obupni o-brambi. Zato moramo naše “štif-tarje,” “skakače” in “zamaknjence” sicer obsojati kot versko zablodo, pa hkrati ta pojav upoštevati kot odpor preprostega ljudstva proti razdirajočemu
protestantstvu.
* * *
Gorenji opis nam kaže cerkvene razmere naših dežel v drugi polovici 16. stoletja v zelo temni luči. Ako združimo vse posamezne pojave verskega življenja med duhovstvdm, redov-ništvdm in ljudstvom v celotno sliko, moramo reči, da je pro-
1953
Mol
AUG. 1953
m
9]p
mm
m
mm
mmmmm
Šal
m
8.
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
AVGUST
2.—Pevsko društvo “Zvon” priredi izlet na M. Fabijančičevo farmo v Mantua, Ohio.
9.—Ohijski KSKJ dan na farmi društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ.
9. — Društvo “Napredek” št. 132 ABZ priredi na Krainči-čevi farmi na Eddy Rd., Wick-liffe, Ohio, piknik.
20-21-22-23 — Četrti letni kar-nival in bazar Katoliških veteranov št. 1655 na šolskem dvorišču sv. Vida.
23. — Vrtni koncert združentih pevskih zborov na farmi S. N. P. J.
SEPTEMBER
fi. — Dvor Baraga, št. 1317 Katoliških Borstnarjev priredi ■ piknik na parku društva sv. Jožefa — bivša Močilnikarje-Va farma.
4. — Društvo “Danica” št. 11 S. D. Z. pridedi v Slov. nar. domu na St- Clair Ave. v proslavo svoje 40-letnice banket in ples, pri katerem igra Pecon-Trebar orkester.
OKTOBER
17.	— Društvo Danica št.. 34 SDZ
priredi kokoššjo večerjo v SDD na Prince Ave.
18.	— Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi v cerkveni dvorani družabni večer.
24.	— Društvo “Napredni Slovenci” št. 5 SDZ priredi plesno veselico v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra Frankie Turek in njegov orkester.
25.	— Podružnica št. 25 Slov. ženske zveze priredi v cerkveni dvorani sv. Vida banket za 25 letnico obstoja.
31. — Društvo sv. Štefana št. 224 KSKJ priredi zvečer v Hrvatskem domu na 6314 St. Clair Ave. svoj letni ples. I-gra Triangle Trio.
NOVEMBER
1.—Glasbena Matica nastopi z
operama “Cavaleria Rustica-na” in “Pagliacci” v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
DECEMBER
6. — Pevski zbor “Slovan” ima
koncert v AJC na Recher Ave.
vim očem vtepa v glavo, da je slep. Tu niso samo Belgijci, mnogo je Nizozemcev, Angležev, Francozov in celo Američanov. Ne manjka seveda “težjih,” ki se imajo za Hitlerja, Stalina, Kristusa, Napoleone itd.
Za meščane (zdrave), ki morajo vsekakor imeti močne živce, neskončno potrpljenje in voljo, je ta “industrija” kar donosna in jim letno prinaša težke milijone, na drugi strani pa jim bolniki delajo na polju in drugod. Seveda skrbijo zanje, pomagajo jim do zdravja ali pa vsaj lajšajo njih težke dni.
Sežgana kača
EUFAULA, Oklahoma. — Tu je splezala neka štiri čevlje in pol dolga kača na dnog, preko katerega je bil napeljan močen električni tok. Ko se je mrzlo telo kače doteknilo žice, po kateri je šlo 66,000 voltov električnega toka, je bil kraj za eno u-ro brez električne energije. — Kača je pa bila brez življenja. Tok jo je tako sežgal, da ni ostalo sploh ničesar od nje.
-----o------
Oglašajte v “Amer. Domovini”
Čangkajšek: Čas je zrel, da se zapodi komuniste iz Azije
Generalisim je govoril o napakah preteklosti in nadah bodočnosti ter o borbi proti skupnemu sovražniku — komunizmu.
TAPEI,. Formoza. — čangkajšek odobrava pogoje premirja za Korejo in pravi, da bi morale Združene države po premirju voditi voditi bolj pogumno varnostno politiko v Aziji.
Specifično je predlagal, da bi dale Zdr. države večjo vojaško pomoč državam, ki so pod komunističnim pritiskom, in bi morale skleniti širše varnostne pogodbe z vsemi azijskimi deželami, vključno z nacionalistično Kitajsko, ki je pod pritiskom komunistične Kitajske.
Generalisim je razpravljal e-no uro in dvajset minut s poročevalcem lista New York Times v svoji rezidenci na Formozi. — Govoril je o napakah preteklosti in nadah bodočnosti.
Kupujte Victory bonde!
Zanimiv način zdravljenja umobolnih v Belgiji
Belgiji obstoja posebno mesto, kjer žive umobolni na svobodi in pomagajo pri delu. Le najtežji bolniki so v sanatoriju. Ta način zdravljenja je baje zelo uspešen —mestu pa prinaša lepe dohodke
^'uiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimmimimiiiiiiiiiimimnii^
Mesto je na videz popolnoma tako kot vsa druga belgijska mesta. Posebnost je le, da si je belgijska zdravstvena služba izbrala prav ta kraj za nastanitev večjega števila u-mobolnih v svobodi. Mesto ima okrog 25,000 prebivalcev, od teh je nad 3000 umobolnih.
Tudi če bi slučajni obiskovalec ne poznal te nenavadne lastnosti Geela, bi takoj videl, da nekaj ni v redu. Že ko v Bruxellesu vprašate, kje stoji vlak za Geel, in ko kupujete vozno karto, vas gledajo dokaj sumljivo. “Za Geel, a to je tja, kamor gredo norci, peti peron, prosim!”, odgovarja sprevodnik, če ste neprevidni in v vlaku vprašate sprevodnika, kdaj pride postaja Geel, ste že vse potnike opozorili nase in pod njihovimi, sumničenja polnimi pogledi, postanete res tako nervozen, da so njihovi sumi skoraj upravičeni.
V mestu samem se te težave
nosti. Bolniki večinoma delajo skupno s svojimi stanodajalci na polju. Zdravniki menijo, da je tako ravnanje zelo koristno za zdravje prizadetih. Mnogi se že po nekaj letih lahko vrnejo dopnov in spet postanejo koristni člani družbe, neozdravljivi pa tu mirno žive. Glavno je, da bolnikov nihče vidno ne smatra za norce; niso zaprti med zidove umobolnice, prav zato novo o-kolje odlično vpliva na njihovo stanje. Seveda so stalno pod nadzorstvom zdravnikov, normalni ljudje pa morajo ravnati z njimi po navodilih sanatorija.
Vse seveda ne gre tako gladko. Pogosto se zgodi, da bolnik pobegne iz mesta. Za te posebne namene izurjena policija takoj spozna begunca in ga pripelje nazaj v mesto. Če se pa komu bolezen poslabša in postane nevaren okolici, ga takoj odpremijo v sanatorij. Hujših primerov skorajda ni, saj je minilo že 20
Hovo!
Praktično!
Varčno!
Kuharska posoda iz nerjavečega jekla, z dvojnim dnom. Nekaj popolnoma novega! Kuhanje brez vode ohranja mineralno vsebino jedi in vitamine! Jedi se nikoli ne prismode!
Popolen set — veliki ali mali — dobite sedaj izredno poceni! Samo $1 do $2 na teden!
Z velikim “CORONET SET” dobite zastonj švicarsko uro na 17 kamnov ali pa električni kuhinjski mešalec!
Kličite takoj EN 1-7770!
Cleveland Lustre Craft
^iiiitiiMmiimiiiimiiuiiiiiiinmiiiimtHimiMuiiiHiiiiiiHiuiimiiiHuiiiiiniisiim^
in neprijetnosti šele začno. V j let, odkar je v Geelu bolnik
. ihr
sk;Z^ ^P°dnje Polskave. Sekov- testantska propaganda kakor po-M škof d
Rh označuje na sledeči na-; padanje cerkvene discipline in
Viti
vin;
Martin Brenner, ki jejvsod drugod, tako tudi v naših temi ljudmi mnogo opra-j deželah povzročila veliko pro-
-goj, težnje in hrepenenje na 1 hudo versko zmedo.
V;ti R ir> v gozdnih samotah sta- j Kdor upošteva označene raz-h0v Cerkve, izvira le od potepu- mere: onemoglost cerkvene o-.ov^Bmjev in popolnoma su- blast!, nasilstvo lutrovskih stain ra Budi, ki so vdani lenobi nov in njih neomejeno gospodar-Uzdanemu življenju, ki ni- stvo, se temu ne more čuditi.
vsakem človeku na cesti vidite umobolnega. Kajti ko se razgovarjate s kom, ne veste takoj, ali je zdrav ali ne, prav tako pa je ogovorjeni poln dvomov ali ne govori z bolnikom.
Zakaj so izbrali prav Geel za te nenavadne prebivalce? Po stari legendi je neki umobolni irski kralj umoril tu svojo hčer. V cerkvi so zgradili v spomin na ta dogodek posebne molilne celice, kamor so več stoletij vodili umoholne iz vse Belgije. Legenda ne pove, ali so bili rezultati zdravljenja uspešni, dejstvo pa je da se je število umobolnih, ki so se tu zdravili na tak način, v 18. stoletju nenavadno povečalo in jih je občina vpisala v poseben seznam.
V 19. stoletju je tudi država začela skrbeti za te čudne prebivalce in je postavila zdravljenje na znanstvene temelje. Posebna uprava razporedi u-mobolne po zasebnih hišah kot podnajemnike ali v posebnih stavbah, pač po tem, koliko plačajo zanje (država ali družine), po zdravstvenem stanju in delovni sposob-
ubil bolnika.
Meščani so pravi umetniki v ravnanju z bolniki. V neki hiši je mladenič, ki si domišlja, da je starec, in po ves dan pripoveduje otrokom pravljice. Nekdo hodi s palico po cesti s trdimi koraki in si kljub zdra-
Presekanje gordijskega vozla
BERNALILLO, N. M. — Šerif Dick Montoya je izpustil vseh 5 jetnikov iz občinske ječe ter naznanil občinski upravi, da ne sprejme nobenih jetnikov več, dokler mu občina ne da denarja za njih oskrbo. Doslej je že izdal zanje iz svojega žepa nad 400 dolarjev.
-----o----
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke.
Moikl dobijo delo
PLASTIČNO DELO
Prvi in drugi šift Plača od ure Poln čas
Zenith Plastics Co.
1009 Rockwell Ave.
(149)
TOOL ROOM LATHE OPERATORS
MACHINE REPAIRMEN
and
MACHINE REBUILDERS
Visoka plača od ure z dodatki za življenske stroške in mnogo delovnin koristi. Ta dela so v naši E. 93 in Woodland tovarni in v naši E. 152 St. tovarni. Oglasite se v employment uradu na E. 152 St.
MURRAY OHIO MEG. CO.
1115 E. 152 Street
(151)
Hammermen
Liberalna plača od ure in bonus. Skupna zavarovalnina —plačane počitnice. Ograjen tlakan lot za parkanje. Nova moderna cafeteria.
Oglasite se osebno pri
OleveSand Hardware & Forging Co.
3270 E. 79 St.
(147)
Ženske dobijo delo
OBISKOVALCI KOLOSEJA. — Adlai Stevenson, pro-pali demokratski kandidat za predsednika, je na svojem potovanju po svetu obiskal tudi Rim. Na sliki ga vidimo, ko s sinovoma ogleduje starodavni Kolose j.
LAKOTA NE POZNA PREMIRJA — M sd tem ko se komunisti in Združeni narodi pogajajo glede premirja na Koreji in se boji v večjem ali manjšem obsegu nadaljujejo, sade korejski kmetje v neposredni bližini Panmunjoma riž.
Pomivalka
Delo dobi ženska, da bi pomivala posodo v restavrantu od 4. do 8. zvečer.
Sorn’s Restaurant
6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
(148)
MALI 0BLASI
Naprodaj
Preproga za dnevno sobo, spalnica in rabljeni električni hladilnik naprodaj po ugodni ceni. Kličite po 5. uri pop. HE 1-4094.	(151)
Delo dobijo
Trezni, zanesljivi starejši par, mož in žena, da bi oskrbovala poslopje. Stanovanje, hrana in plača. Kličite MU-1-9336.
Išče sobo
Išče se neopremljeno sobo v Collinwoodski naselbini. Naslov se pusti v uredništvu ali kličite HE 1-0628.
— (148)
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izborno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KE 1-0034
Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Clevelnad.
Pnjatei’s Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. C8 St.
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
JQS. GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
B?	lit # ^ -Js
Kako bi se mogli otroci spomni ti sredi tolikih čudes na župnišče in na lesene ovčke v njem. Toda kakor hitro so opazili Ho-loubka, so zavriskali od veselja in tekli k njemu, pa tudi Ho-loubek je pohitel k njim, kolikor je mogel. Stara ljubezen ne zarjavi.
“Kaj pa to nosite na nogah?” je takoj smelo vprašal Petrček, ki ni bil samo najpogumnejši, ampak tudi z gospodom najbolj zaupen.
“Skoraj nič, tega niti ne čutim,” se je nasmehnil Holou-bek.
“To so nekam raztrgani čevlji.”
“To niti čevlji niso — saj i-majo jermene kakor drsalke,” so si vaški otroci ogledovali še nevideno novost in župnik jim je z ljubeznijo kazal noge.
“Toda v vodo s tem ne smete, saj ne držijo vode, imeli bi mokre noge in dobili bi revmatizem in kašelj,” je opominjal Petrček svojega velikega prijatelja prav tako, kakor je slišal doma mamico.
“Ne boj se, ne bom šel. Veseli me, da si me opomnil,” je odgovoril župnik.
“Ako bi pa vendarle hoteli z nami v mlako, se morate najprej sezuti, zavihati hlače in bos
1872
1944
V blag spomin
DEVETE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE NEPOZABNE MAMICE
Helena Nagode
ki je preminula in nas zapustila dne 27. julija 1944
Mama naša, mama mila, več ne čuje Vaš se glas, devet let je že minilo, odkar ste zapustili nas.
Snivajte le sanje sladke, v zemlji tuji, v Bogu tam. da se vidimo v nebesih, izprosite milost nam.
Žalujoči ostali:
V	Flora, Ind.:
VERA KRAJIC, hči, in JOE KRAJIC, zet
V	Clevelandu pa:
MARY ZBAČNIK, hči, ter VERA KRAJIC in ELEANOR TAYLOR, vnukinji Cleveland, O., 27. julija 1953.
stopiti v vodo-”
“Da, tako bom storil.”
“Saj ne boste,” je podvomil oblastni Bohačev Jarček, ki je sam v tej otroški skupini imel noge obute v lepe, skoraj nove čeveljčke, “če se sezujete vi, se bom tudi jaz,” je velikodušno obljubil. Hrepenel je bos skakati kakor ostali, toda bal se je mamice, ko bi se pa sezul tudi gospod župnik, se bi mu doma ne moglo nič zgoditi. Rekel bi “Vsi smo se morali sezuti, tudi gospod župnik,” in zato je želj no čakal tega.
Holoubek se je vsedel na zeleno mejo in že odpenjal zapon ke na sandalih . . Šele v tem trenutku se je popolnoma zlil z otroki.
“Sezuj obuvala svojih nog, kajti mesto, na katerem stojiš je sveta zemlja.” se je Holb-ubku zdelo, da sliši kakor nekoč Mojzes v puščavi Gospodov glas. Otroci! To je kakor čudežni goreči grm, ki gori, gori in dokler bodo ljudje, ne bo zgorel. Gori v ljubezni, čistosti in navdušenju, v pravici in odkritosrčnosti.
Njih družba ne zastruplja, ne znajo še duše raniti do krvi, ne zagreniti življenja z obrekovanjem in zavistjo. Tudi oni včasih lažejo, prevzetujejo, se prepirajo, drug drugega tožijo, toda pri njih je to vse tako nedolžno, otroško, tako prijetno neumno in prozorno ,da jim Holoubek iz srca odpusti, jih z veseljem pouči ter jim odpusti. Bolj s čustvom kakor z razumom je zdaj dojel, zakaj je Kristus rekel: “Blagor ubogim v duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo,” in spoznal je, v kako te sni zvezi je s temi besedami drug Kristusov izrek: “Ako ne postanete kakor otroci, ne pri dete v nebeško kraljestvo.” Da, v Trešticah niti berači niso u-bogi v duhu. V njih živijo vsevprek samo ljudje visokega in prevzetnega duha, naduti in o-šabni, nečimrni in samo ljubni, lakomni in prepirljivi ljudje, ki hočejo, da bi se jim duhovnik dobrikal — tudi na svetem kraju — v cerkvi pri pridigi.
Ničesar nočejo slišati o svojih grehih, o smrti, sodbi, večnosti, z mržnjo prenašajo očitke in karanje, resnica jih razžali in razdraži. O, Holoubek ve, kako je opravil, ko je na prižnici možato in pošteno, primerno in neprimerno, ob priliki in nepriliki glasil božjo postavo. Celo na okrajno sodišče so ga vlekli. Da, naši ljudje se hočejo tudi v svetišču opoj iti s hvalo, poslušati o dobrem in pobožnem češkem narodu, o slavi prednikov, radi bi bili počaščeni in božani kakor nedolžni mučenci, ki trpijo zgolj preganjanja in klonejo pod bremenom dela.
Holoubek pa je nasprotno govoril o njihovi nezmernosti, neveri, o lahkomiselnosti in grešnih zabavah, neomikanosti in surovosti, o pohlepu in brezčutnosti. In govoril je o tem ne-ulsmiljeno, brezobzirno, ,nič ni zavijal v svilene govorniške izraze, ni se zadovoljil z več ali manj jasnimi namigavanji, kakim prikritim napadom, ampak je nasprotno govoril vsem določnimi, vsakemu razumljivimi besedami, glas mu je zvenel kakor jeklo, in stavki so blesteli kakor ostri noži.
Ni umel razredčiti Kristusovih načel, ni jih znal sladiti z malinjim sokom in jih nadiša-viti s kolinsko vodo, njegova beseda je bila: “Da, da — ne, ne,” kruta, gola, brezobzirna ....
Ljudi je vleklo v cerkev, včasih so se zvijali pod prižnico od togote in bolečine, čutili so, da jih Holoubek biča naravnost, da jim v skeleče rane siplje popra, toda potem so se z lahkoto otresli razburjenja in vsak je sam zase dejal: mene se to ne tiče, jaz nisem tak brezbožnež in lopov, hvala ti Bog, da nisem tak kakor drugi ljudje . . . Holoubek je pridigal in pridigal, toda uspeha ni imel nobenega. “Bob ob steno mečem, vodo zajemam z rešetom in moje besede padajo na skalo,” je moral priznati, ko je premišljeval o vseh svojih podvigih v Trešticah..
Z ničemer si ni pridobil ljudskih src, ne z radodarnostjo, ne z ljubeznijo, ne z dobroto, ne s strogostjo. Mnogi so ga sicer spoštovali in upoštevali, toda za svojega vodnika, pastirja ga niso priznali, nihče se ni ravnal po njegovih pridigah in njegovem zgledu, ostal je sam na svoji poti in to ga je napolnjevalo žali ost j o in bolestjo, ker po njih poteh in skupaj z njimi ni mogel stopati in ni smel ....
“No, požurite se,” so nepotrpežljivo kričali dečki, ko se je Holoubek dolgo igral s svojimi jermeni doslej nevajenega obuvala.
“Takoj bo ,takoj, samo da odneha ta neumna zanka,” jih je pomirjeval in se ukvarjal s trdo zaponko, ki še ni bila udele-na.
“Pokažite, mi vam pomore-mo,” so se zgrnili fantiči okrog njegovih nog in sezuli Holoub-ku tudi nogavice.
“No, zdaj pa že lahko greste nami,” so ga iskreno vabili. Holoubek je ubogal. Zajelo ga je nenavadno čustvo- Čutil je, kako ga zbada pesek, kako hladi trava, stopal je negotovo, o-troci so se mu smejali in ga osrčevali. “Le nič se ne bojte, nič se vam ne bo zgodilo,” so napak razlagali njegove počasne in previdne stopinje in oili srečni, da so v nečem boljši od gospoda župnika.
“Dajte nam roke, peljali vas bomo,” so se mu/ponudili in Holoubek jim je koprneče prožil naproti obe roki . . .
Župan Bohač je že nekaj časa poazoval izza vrbe duhovnica in otroke. Ko so tedaj Holoubek in otroci v resnici zlezli v vodo in brodili no njej, je grun-tar osupnil.
“Ne, prav zares, zmešalo se
mu je. V glavi mu je nekaj preskočilo, znorel je — revež— dodobra se je pootročil,” je drvelo kmetu skozi glavo in zdelo se mu je, da ima kot glava občine dolžnost, da nastopi in prepreči morda še večje nerodnosti.
“Mforam se ga lotiti počasi, mirno, z dobroto,” je zaskrbljeno preudarjal. Stopil je iz svojega skrivališča na poljsko pot, zakašljal, stopal naprej, a ko se nikdo ni zmenil zanj, je glasno pozdravil:
“Moj poklon, častiti, kaj pa blagovolite loviti? Menda ne rakov?”
“E, kaj še, saj vidite, samo po vodi brodim, zdravnik mi je naročil.”
“Toda voda je še mrzla, da se ne boste kje ranili. Ne bi šli z menoj?”
“Zakaj pd ne. Zares, preteto mrzlo je,” je pritrdil Holoubek in lezel iz vode, v kateri je sam ostal. Dečki so se razpršili takoj, ko je Jara prestrašeno zašepetal: “Ata!” Župnik se je prestrašeno obuval in medtem županu razlagal o zdravljenju z vodo. “Zdaj moram kake pol ure hoditi, da se mi noge dodobra ogrejejo. Pa ne vem, ne vem, noge so ledeno mrzle.”
“Tako je torej to,” se je razočarano oddahnil Bohač in se veselo zasmejal: “Zame zdravljenje z vodo ne bi bilo, steklenica plzenskega piva je še vedno najboljše zdravilo na svetu.” “Motite se,” je resno odbil Holoubek, “vodo je ustvaril Bog, pivo. pa kuhajo ljudje, vode ni moči pogrešati, to je element, brez katerega ni mogoče živeti, prav tako ne kakor brez zraka ali zemlje, brez piva bi pa živelo mnogo ljudi dolgo in dolgo.” “Srboritež srboriti,” je pomislil Bohač in se hudoval sam pri sebi, da župnik tako resno odgovarja, glasno pa je prijazno potrdil, “zares, imate popolnoma prav, slišal sem, da ste nehali piti pivo.”
“Nehal in to popolnoma,” je takoj ognjevito pribil žugfhik, “postal sem popoln abstinent-” “Ali ni ta čednost nekoliko iz nuje,” je zbadljivo vprašal Bohač.
“Ne — ni,” se je nasmehnil Holoubek, saj vendar veste, da se že davno izogibljem gostilne, že tedaj, ko sem bil zdrav kot hrast, sem bil sovražnik gostilne.”
“In zakaj, prosim?”
“Zato ker so kotišče vseh hudobij.”
NA IZLETU.—Obiskovalci Jasper National Parka v Kanadskih Skalnih, gorah si ogledujejo pokrajino ledenika Columbia v posebnem vozilu kar dosti ugodno. Columbia ledenik je eden največjih tostran arktičnega kroga, saj meri nad 110 kv. milj.
N0VICE-‘zvsegasve,a
N O VIC E - -ki iih P°,rebuie,e
N 0 V S C E - -ki jih dobile se sveže
N 0 VIC E - - P0P°ln0ma nepristranske

NOVICE-koli!lor mogoče originalne
N 0 VIC E - -ki 50 zanimive
vam vsak dan prinaša v hišo
AMERIŠKA DOMOVINA
Povejte fo sosedu, ki še ni naročen nanjo
■v
Se je čas za potovanje v stari kraj!
Pozno poletje in zgodnja jesen sta v starem kraju posebno prijetna. Vreme je v tej dobi leta veliko stalnejše kot v maju ali juniju. V gorskih dolinah in na planinah je dovolj hladu, ob morju pa sonca in priložnosti za kopanje. Tudi na ladjah in letalih ni v tej dobi takega drenja kot spomladi in v zgodnjem poletju. Kdor bi torej želel izkoristiti ta čas za obisk starega kraja, naj se nemudoma obrne na tvrdko August Kollander, ki mu bp v najkrajšem času oskrbela vse potrebno.
Gospodarska stiska v naši stari domovini še ni minula. Blaga je sicer na trgu dovolj, toda ljudem manjka DENARJA. Tvrdka A. Kollander pošilja denar v vse kraje Slovenije in Jugoslavije po najboljšem menjalnem tečaju.
Nekaterih stvari v Jugoslaviji ŠE VEDNO PRIMANJKUJE, sorodniki in prijatelji bodo veseli, če se jih boste spomnili. Tvrdka A. Kollander pošilja pakete po naročilu, odpošlje pa tudi tiste, ki ste jilh sestavili sami, če jih prinesete v pisarno.
AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Ave.	HE 1-4148
Cleveland 3, Ohio
Želiš v osamljenosti zvestega prijatelja? Ga privoščiš svojim dragim? Naroči čimpreje slovenski splošno misijonski mesečnik
"KATOLIŠKI MISIJONI"
V mesečnih obiskih te bodo razveseljevali ob tridesetletnem jubileju svojega obstoja skozi leto 1953 na 680 straneh. Urejevani od slovenskih lazaristov in tiskani v Buenos Airesu, ti bodo prinašali ob sodelovanju številnih slovenskih misijonskih pionirjev zanimiva poročila iz vseh delov sveta. Ob številnih lepih slikah boš lažje razumel aktualne članke, strahovito borbo človeštva za zmago dobrega nad zlim. Prijetno razvedrilo, široka razglednost, sočutje z duhovno bedo bližnjega, globoko cenjenje tvoje vere bodo bogati sadovi tega branja. V zahvalo se potrudi, da bodo KATOLIŠKI MISIJONI brani v sleherni pošteni slovenski hiši v izseljenstvu, od vseh, ki jim ni vseeno, kam svet drvi.
Naročite Katoliške misijone takoj ali zahtevajte prve številke na ogled: Lenček Ladislav, Calle Cochabamba 1467, Buenos Aires, Argentina.
Za U.S.A. in KANADO samo $2 letno, s pestro pri-ločo “MISIJONSKA NEDELJA” na 178 straneh pa $1 več. Pišite na naslov:
REV. CHARLES WOLBANG, C.M.
500 East Chelten Ave., Philadelphia 44, Pa. U.S.A.
FRANCE GORŠE
AKADEMSKI KIPAR
Izvršuje vsa dela cerkvene in liturgične umetnosti po lastnih izvirnih načrtih, tudi postaje križevega pota v bakru, mavcu ali v žgani glini. Izvršuje tudi načrte za slikana okna, paramente, prapore, kelihe i® monstrance.
6519 St. Clair Ave.	Tel. HE 2-1290
Cleveland 3, Ohio
DVOJČKA, ROJENA V RAZLIČNEM LETU. — Mrs-Alan Goodwin iz Sydneya v Avstraliji drži v naročju svoja otroka-dvojčka, ki pa sta se rodila s 56 dnevno razliko. Danic (na levi) se je rodil 16. dec. lani, David pa 10. feb. letos-To je zelo nenavaden slučaj, otroka pa sta prava dvojčka.
)