List 30. dar tn šk in Tečaj XXVI. ar r-w m m * " ^ * p . - . ^ ^ " f • ' - - Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr 7 polleta 1 gld. 80 kr., za Četrtleta* 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.nov. den > Ljubljani v sredo 22. julija 1868. Gospodarske stvari. Tudi premije (darila) v kmetijskem nauku po m Nove šole za poduk v kmetijstvu. sebno pridnim učiteljem bi močno pospeševale konec te naprave. Sploh bi se učiteljem za nadaljevanje (Konec.) Prvo mora biti to, da se učitelji ljudskih soi kmetijskega nauka morala po vis at plača Cez zimske mesece ne bi smel trajati ta nadaljevalni nauk (Fortbildungs-Unterricht). Vzemimo 4 ure na teden, to Ji f Vy 4^4 v./ X M f^r JL vA v V/ y \J% M ^ vi ^ A v a J * m f r a aa v * ^ —— ^ w w w — — —— — — ^^ ^ ■ - ^ » ^ • ^ ^ j w w w ■■ # * ují \y \ ^ ^ JL.A Ç|| y^ JtJfr ^ sami podučijo v kmetijskih rečéh. Ta pripravljaj o či bi znašalo 60 do 64 ur; dovolj bi bilo, ako se ta trud nauk naj se jim daje vsako leto skozi dva meseca povrne s# 30 do 50 gold., in to tem več, ako ui v glavnem mestu vsake dežele. Razlaga naj se jim po razmerah krajinih se môgli pozneje nadjati 60 do in ta vsakoletni dvame- 100 gold bi Te učilnice naj bi bile v navadnih šolah; soseske saj šolske sobe če druzeg skrbele za kurj kmetijstvo in natoroznanstvo sečni nauk naj ostane tako dolgo, dokler se preparandije ne osnuj ej o po tem nacrtu. Tako 8- ali 6tedensko ppdučevanje učiteljev je že več kot 25 let vpeljano v Švajci, Holandiji, Belgiji, Wûrtembergu, Badenu, Hes- —- --------^u ^monj sen-u in na Pruskem, na kratko rečeno povsod tam, valnih šol? .Ministerstvo misii, da občine . « * m m . m m mm 1 V J • • • ž « in svečavo Kdo pa bo plačal stroške teh kmetijskih nadali • i v i n • . , ... ■» « ... " _ . J O Cli" U Ili lič» XiUOtVClll, U« XViaiiXVV iWVUV ^WTOVM M*»", -----------• i—.^.v.v.«.. w »•wu , V.M» vu^iuç , okraj 111 ZliX- kjer ste omika in kmetija na viši stopin ji. Razun tega stopi in deželni zastopi, in sicer zato, ker iz teh šol bi bi bilo dobro, da bi se v tacih deželah, kjer so kme- dobiček posebno imela dežela. Ministerstvo hoče / ' - ^ __ _ > 1 . • . .. • 1 • m m m m ^ tijske sole, na teh šolah osnovala taka učilnica za vod dati tem učilnicam in skrbeti, da se tehnično dobro učitelje, ali bi jo pa morebiti tudi kmetijske družbe .-redijo: ono^hoče izjemno několiko pripomoć utegnile osnovati. - Začelo s tako dvamesečno učilnico se bode ) dežela nima: ono hoče osno- ze letos na Dunaji meseca avgusta in septembra, in sicer se bo prostora pripravilo za 2 do 300 učiteljev. pravi teh učilnic tam vati premije učencem teh šol in donašati učnih zbirek; ono hoče tudi na svoje stroške na- tjsk učilnico (letos) poslati Zato se bo razglasilo posebno povabilo, in kdor se bo stopi in občine tega ne morejo učiteljev, ako napravi prvo du deželni za- vse drugo izdr želei udeležiti tega poduka, naj se bo oglasil pri c. kr. ževanje teh šol za nadaljevanje kmetijskega nauka deželni vladi. Ker pa učitelji na svoje stroške ne mo- na Dunaj za rejo denarno pomočjo. Učenje skozi meseca y treba ; da se pripomore z meseca ne more imeti namena da bi učitelje izurilo v kmetijskih znanostih > ampak y mora biti skrb deželam samim Tako se v bistvenih rečeh glasi spis ministerski Ce tudi se ne bi spodtikali na tem ska vlada prisvaja skrb za kmetijstvo da si c. ktero duna deželnih t "" — ^«J»» "7 ^^ U pO J.O pada v oblast deželnemu zastopu to je namen, da si dobijo podlago za svoje lastno ker se dobri sveti morejo radovolj y dalje učenje. Tudi preskušinj ne bo v tej učilnici. dej odkodar koli hočej sprejeti, naj pri Razlagali se bojo različni nauki le dopoldne, 4krat vsak skemu kmetijstvu več znanosti potreba teden popoldne bojo djanske vaje v sadjereji, vrtnar- stvu je resnica, da je avstrij cbelarstvu, sviloreji, vinoreji itd. in potovalo se o t V u y vUvlCtl Ob V u J o V 11V1 VJ X y T Xli VI VJ A A VVIt Ali J/V UV V («IV V V> YIuvÍVU bode včasih na deželo, kjer se bojo ogledale izgledne takrat vendar si ne moremo kaj, da ne bi se čudili zarad tega, kako da visoka vlada vse drugo tako rada v svoje roke jemlj kmetije itd. pa 9 — -— ----o —--- ——— * J jtuiijo, kadar gré za plačilo, odtegne svoje roke in zmirom isto pesem poje: „dežela plačaj!" i v i rv fu v v » .»j«, i. . t r Da se stanovitno veselje ohrani tem učilnicam, bilo dežela? Skupščina tistih dobro hi h ^h mm Ml m M mtmm wéě da se ustanoví po se ben časnik, ki bi pa morajo čedalje veče davke odrajtovati, in vendar vsak mesec izhajal enkrat ali dvakrat. o kteri davek plačujejo pa se ve ujvww -~" —j — -------- ™ ---------------v ^ , x\a»j Načrtpodučevanja v tacih učilnicah se bode naklada kar se še na novo napravlja, spet na njih rame Vseg tega pa ni mogoče nositi deželam ne, ki nimajo lastneg y premoženja in mo pod vodstvom c. kr. kmetijskega ministerstva naredil vzlasti takim __ in deželnim vladam in kmetijskim družbám v presojo raj0 vse dohodke nabirati le iz "davkov. Če tudi"bi poslal. rade storile, kar spoznavajo za dobro in potrebno, ven- Nadaljevalni nauk teh učilnic pa ne sme biti strogo Jar ne morejo, ker . • • y ««w w«» i «J ' kmetij sk. Kmet, kakoršen je še dandanašnji, ne bo verjel, da se njegov sin more od učitelja ljudskih šol kmetijstva ali živinoreje učiti, ker navadna njegova maj Kakor nas je tedaj razveselil začetek ministerske predek kmetij- 77 misel je zdaj ta 7 X VJ V Vi VA Cl A y AX V A UUI F ViVAAAW AAJ V^V w V da fant hodi v šolo , da se brati 7 pisati in računiti uči. Zato bode treba, vzlasti izprva, varno postopati o tej novini. Treba bode tudi pripraviti knjig za vsako deželo, ktere bi se dobile, ako se dobro plačilo za-nje razpiše. spomenice, ker na čelu nosi : stvu"! tako nas je potrl konec njen čaj te ki sami î"î pravi 77? 236 Gospodarske skušnje. * Žito pregloboko sejati ni dobro. Gosp. Rostel je ogledoval seme pod zemljo, ko je začelo kaliti in dalje naprej , ko je jelo koreninice spuščati po zemlji. Videl je pri tem, da globoko vsejano seme ni naredilo globokeje koreninice, marvec najmočnejše so bile bilke ondi, kjer je seme v zemlji bolj pri vrhu bilo. Kadar je seme ležalo prav globoko, tedaj so prve stranske koreninice kmalu opešale v rasti, druge pa, ki so bile bolj pri vrhu, so jih kmalu presegle. Najbolja globočina za setev po Rostelnovih skušnjah je en palec (eno colo) do poldruzega palca. Toliko glo-bočine je zadosti, da seme začne kmalu in krepko kaliti, pa tudi vlage (mokrotě) dobiva dovolj. Iz njegovih skušenj pa se je tudi pokazalo, da globoka setev semena ne varuje zmrzlině. * Krt — dobrotnik. Še zmiraj ni konec pravde : ali je krt dobra ali škodljiva žival ; zato ga nekteri pre-ganjajo na vso moč — in vendar je dokazano in spri-čano, da krt ne spodjé nobene korenine in da se noben krt ne dotakne nobene koreninice pod zemljo. Spet imamo novo pričo za to. Gospod Weber v Ziïrich-u v Švajci je 50 krtovih želodcev pre- iskaval; krti so mu bili prineseni iz različnih krajev, — in v nobenem želodcu ni bilo sledů kake rastlinice; samo ostanki črvičev so bili v njem. Dalje je skušal to-le: nekoliko krtov so djali v veliko kišto z zemljo napolnjeno; v to zemljo so djali írišnih rastlinskih korenin in pa sila veliko mnogovrstnih črvičev in druge mesene robe. V 9 dneh sta požrla 2 krta 841 kebrovih črvov, 193 vodnih glist, 25 gosenic in pa celó živo miš. Kader se je krtom dajalo meso in rastlinstvo, žrli so samo mesovje; lakotě so poginili, ko se jim je dajalo samo rastlinstvo. Ali ni to jasno kot beli dan, da se krt ne dotakne nobene rastline in da se živí prav samo od tistih črvov in mrčesov, ki nam krompir, repo, žito, vrtníno itd. pokončujejo. Ali ni po takem pokončevanje krtov za to malo nad-lego, ki jo delajo senožetim, polju in vrtu, prav ne-umno? Ali si ne pokončuješ s pokončevanjem krtov najboljih dobrotnikov svojih? * Mravlje, ki se nahajajo v gozdih (bor-štih), pokončujejo gosenice na repi. — To naznanja neki gospodar, ki je na zeljnik prinesel žakelj mravelj, pa jih je po zeljniku stresel. Drugi dan ni bilo skor nobene gosenice več. Skusimo! Gospodarske novice. * Silno veliko golju f i j o s črvičjimi jajčki Japaneških svilnih gosenic so zasledili letos na Laškem. Na Laško dobivajo že več let vsako leto iz Japana en milijon škatljic z jajčki svilnih (zidnih) gosenic. V Milani so letos našli 20.000 škatljic (kartonov) z vsemi znamenji, štempeljni in markami, kakor jih imajo prave japaneške škatljice, samo — konzulatnega štempeljna niso imele. Ko so te škatljice odprli, bile so prazne; bile so namenjene v to, da bi bili goljufi domače laško seme noter djali. Zdaj se lahko ugane, zakaj da so se svilorejci pretekla leta zeló pritoževali, da Japa-neško seme je malo prida. Te škatljice, pravega semena polne, bile bi po 30 do 35 frankov vredne, domače seme pa je celó dober kup. Velikánská je tedaj bila to goljufija. Kupčijski laški minister je dal za goljufi slediti, al bili so nekteri veliki trgovci v Milanu sumljivi, in zato je vsa preiskava po vodi splavala. Vé se saj zdaj, da ni vse seme Japaneško, ktero se prodaja za tako! Letošnja letina v Evropi. Na Francoskem se pričakuje srednja letina ia zatoraj se je že mnogo žita nakupilo po Ogerskem. — V Belgiji bo izvrstna letina. — O žetvi na Angleškem se piše različno. Vreme je zadnji čas bilo boljše in so se ječmen, oves in mnoga žita zlo popravila, o kterih se je že mislilo } da so zarad velike suše zgub-ljena. Za nektera žita je vendar dež že prekasno dosel. Na južnem Nemškem bo letina mnogo boljša, kakor vseverni, v kteri še srednjega pridelka ne bo. V južni Rusiji je suša tudi mnogo kvara napravila ia se zatoraj tudi pričakuje samo srednja letina. Zakladnice v Odesi in druzih skladiščih so celó prazne. — V Mol-davi in Valahiji je prav obilna letina, ker Je tamo dež še o pravem času vse popravil. — Na S vicar-skem bo prav dobra letina; tudi grozdja in sadja ie tamo obilo. — Na Virtemberškem bo letina dobra, posebno je tamo letos hmelj prav lep in poln; tudi v tamošnih vinogradih prav lepo kaže, samo sadja bo malo. — Na Saksonskem so tudi z letošnjo žetvijo zadovoljni, čeravno jim je mnogo toča vzela. — Iz Laškega prihajajo zastran letine prav veseli glasi; žita, vina, olja, riškaše, svile, vsega bo obilo. — Iz Spanskegapa so došli hudi glasi zastran letine. V Kastilji že dolgo gospoduje lakota, posebno okoli Madrida je strahovita nadloga; letošnja žetva pa se kaže tako slaba, da celó ni upati, da bi kaj bolje postalo. — V Rimski Kampaniji pa so kobilice skoraj vse po-jedle. — Iz vsega tega se vidi, da ne bo letošnja žetva preslaba v Evropi, mnogo še je vendar v Božjih rokah. „Slov. Gosp." Politične stvari. Sprava. " Pod naslovom „Versohnung" piše med drugim „Reform" to-le: „Dve leti ste přetekli, kar se vrši nova vladija v Avstriji, a niti takraj , niti unkraj Litave ni še izvršena. Med Magjari si večina, ktera zdaj krmilo v rokah ima, dosledno prizadeva, tako imenovano „poravnavo" na postavni poti do popolne ločitve dognati; manjšina (levica) je bolj poštena: ona odkritosrčno pravi, da ne mara za poravnovalne postave in kar brez ovinkov zahteva, da se Ogerska odcepi od Avstrije. Cem bolj se tedaj spoznava, da hoja države na tacih dveh bergljah (in to je dvalizem) ni varna, in čem bolj Nemci pri-znavajo , da jim zveza s takim ogerskim kraljestvom ni na korist, tem manj skrivajo nekteri izmed njih svoje simpatije do prusko-nemške edinosti in to kar naravnost po časnikih trobijo. V takem položaji Avstrije in ker Magjar in Nemec vlečeta vsak na svojo stran, se res ni čuditi, ako se Slovani na Rusijo ozirajo in da se jim ta prijazna kaže. Ceska dežela, ki šteje veliko prebivalcev in to prav omikanih, je^za obstanek Avstrije veliko važnejša kakor Ogerska. Cesko kraljestvo je isti čas, z isto pogodbo, z istimi svoboščinami in pravicami kakor Ogersko prišlo k hiši Habsburški. Nočemo omeniti, kar se je potem godilo na Ogerskem in Ceskem, čeravno bi bilo, kar bi povedati mogli, na hvalo Cehom (glej 1848. leto!). Prišlo je 1861. leto, ko se je cesarstvu oktroala ustava. Kako so se o tej vêdli Magjari, kako Cehi? Magjari so jo kar naravnost zavrgli in so tirjali tisto posebno ustavo, ki si so jo ob času punta prisvojili s puntarskimi pomočki. Cehi so sprejeli to ustavo pod pogojem, da bo cesarju obveljalo to, da vsi narodi Avstrije jo sprejmejo; prišli so v državni zbor misleći, da 237 tudi Og přidej in da se "bode potem predrugačila državljanom naj dovoli svobodno gibanje, narodu vsa- ustava po zgodovinskih pravicah posamesnih dežel. Ako cemu pa njegove pravice. In mir in zadovoljnost bo pa vsi narodi žrtujejo državni edinosti toliko, kar je treba, deta kraljevala — in taki vladi so narodi najbolj olja je bila to tudi Čehe. Al cesarju ni jobveijalo do takem se Cehi niso več vo- ustave, in po vršiti februarske mislili vezane na to ustavo. Cehi pa niso kakor Ma gjari zahtevali svoje posebne ustave; ker ni bilo bruarske ustave več, hoteli so priti v izredni državni zbor, da bi si bili ondi vsi narodi avstrijski naredili vsem narodom pravično ustavo. Al Nemci so sè svojim uporom pokopali izredni državni zbor, — osnovala se jaki brez obilih uradnikov To so misli preprostega kmeta, pa brez zamere! M r. Znanstvene stvari. tako imenovana „poravnava" z Magjari, ktera je raz-čepila, cesarstvo na dvoje. Zoper ta dvalizem protestu jejo Čehi. in to blagor o XI n*, ne iz samolastne sebičnosti, temuč na cesarstvu in cesarski hiši. In iz tega se je vnelo Sporočilo odborovi seji slovenske Matice v Ljubljani 9. julija. . jj (Konec.) če s k p ras anj Skušalo se je, to vprašanje rešiti dobro volj skušnji* JC sputucioi«., vcuuai uc uiioumu, u« jo opvu- letéla za vselej. Mi upamo, česar želimo. Komur pa Je podletela; vendar ne mislimo da Je Ta pod Pregledovalec društvenih računov gosp. prof. Šolar poroča, da je vse račune našel v najlepšem redu, tako, blagajnik, na tanko vjerna da se istina ki hrani s knjigo, v ktero se zapisujejo prejemki in stroški res mar za obstanek Avstrije, ta mora želeti Iz sporočila blagajnik o vega o rač spravo natisne tudi v vabilu občnemu zboru ki se ves s Cehi in spravo se Slovani vsemi, in mora pomagati, to posnamemo, da je Matica od da se doseže ta sprava. Bog ne daj , da bi se kadaj i i.,i** 1. luhia > danes 1868 leta imela vseh dohodkov 8.51 reklo prepozno je stroškov pa......« . . 1.495 ostanku Haj preprost kmet svetoval, državnem zboru ako sedel je pa ki se smejo potrošiti, ostalih 7.023 3.358 3.664 1867. gold. 43'/ 70 70 90 80 samo leta do kr 77 77 77 je pa istina, ki se po pravilih mora naložiti Iz 3.358 gold. 90 kr. se najprej plaćaj( v jf d Državni zbor je pred svojim razhodom ugibal de- jih Matica letos dá na svetio knjige j ki narne zadeve našega cesarstva, uganil ni konečno dru- Proračun za 1868/9 kaže da se bode prihodnj ---------------_-------x ^vw/v. x. oc UUUC pniiUUD I zega kot to, da nam je poviksal davke. Gospod mini- leto s tem, kar je iz prejšnjih računov ostalo za izda ster je rekel, da ga sicer težko stane predlaganje po- vanje knjig, to je......3.795 višanih davkov da si ne more drugač pomagati, in mislé večina državnih poslancev mu je pritrdila „sila kola lomi." Našim državnim poslancem kakor ) da gré, so ,,Novice" povedale čast in hvala, da so po dr. Toman-u krepko govorili zlasti zoper povišanje zemljiščinega davka in da tudi niso glasovali za povi- in s prihodki, ki se jih nadjamo prihodnje leto smelo porabiti gold kr 2.292 *) 77 77 6.087 gold. 84 kr sanje naših bremen , — al njihovi glasi žalibog! bili so glasovi vpijočega v pušča vi. Naši poslanci so res pravo trdili, da še sedanje zemljiščine davke silno težko nosi naša dežela; to vé vès svet, in pri poslednji meri je neki zemljemerec po pravici rekel, da kranjske dežele za same davke ne vzame. Da davki morajo biti v vsaki državi, to je gotovo, saj država je to, kar veliko gospodarstvo, to pa ima stroške, in stroški se morajo pobogati z dohodki. lednj Zrebovanje je določilo, da iz odbora stopii • • Uf i 1 # \ i • i t • t i ^ ^ 1 J odborniki na- Fr. Levstik V 7 dr 5 vnanji Ant ljubljanski Zlat. Pogač rne, Anton K dr. in M. M aJ 7 dr. R. R a z 1 a g, 4. Drag. S a v p r 1, **) 5. dr. A. Vojsk d dr. Jos. V o šnj ak. Cetrtemu občnemu zb avgusta ob 9. uri dopoldn Žagarjastem, da mu odbor privoli 20 iztisov „Zgod ru se odkáže sre Reši se prošnja g. Drag slovenskega naroda" za razdelitev v okolici ljubljanski. godovinar in Po nasvetu dr Coste se slavni da spa- A1 glavno pravilo dobrega gospodarstva je to, ravno ali varčno ravná. Kolikor mogoče malo izdaj ati to je podlaga dobrému gospodarstvu; to je prvo t nimaš, ne potroši več, kar imaš. nost je tedaj prvo pravilo. Ce Varčnost, varč- pospeševatelj češke literature g. France Palacki izvoli za častnega uda slov. Matice, kar se mu po dr. Blei-weisovem nasvetu je brž po seji naznanilo z brzopisom. Kaj se v naši državi ne bi dalo veliko veliko mi- iijonov prihraniti? Gotovo ! Brali smo v stroških ministerstva za vojaštvo silne stroške za armado. Jaz ne govorim tukaj, da bi se prostému vojaku plača znižala, saj je pičla Slovansko slovstvo. Srbsko i hrvaško. Prirodopis živinstva, bilinstva i rud- stva. Za zreliju mladež sastavio Jos. Torbar. Sa 351 * al pri plaćah in pokojninah velicih bojadisanom slikom. U vel. 8-ni 124. str. sloga a 34 ùuicaia* oaj jc ^iv/ia^ — «JL r iu j^vivvjuiuwu v ^uviu —j-------------— — —---- ---- ---o oficiriev bi se dalo prihraniti sila veliko. — Druga vrsta, vrlo liepo bojadisane ploče slika iz sva tri carstva J 1 . O / rvA »i 1*1 i*v f • yi • , i« 1 kjer bi se varčnost lahko vpeljala, je^pri uradnijah. Uradnikov je veliko veliko preveč. Se se spominjamo 29 crnih, na kojih je naslikano lišće ; izašlo je to djelo u put nakladom Hartmana. Pregledavši to djelo francozkih časov, ko je na priliko v velikem'okraj*! en moramo ga natoplije preporučiti kao vrlo koristnu po- Pri vo- sám davkar vsa davkovska opravila opravljal. jakih in uradnikih bi se tedaj morala varčnost pričeti. To je glavna stvar. Pa še pri druzih rečéh. Brali smo, moćnu knjigu za poznavanje prirode; stoji samo for. 40 novč. * Knj b hr vatsk o-srbsk u na priliko, da ministerstvo za skrivne potrebe ima^ve- kojoj su sastavci g. Velimira Gaja, izašo je svezek II liko stroškov in da podpira časnikov veliko. to? Časnikov je kot listja in trave, in gotovo jih ima Tako naj se popravi dotična stevilka, ki se je vrinila v pro vlada strani brez plače obilo, ako so narodi ž njo zadovoljni. Zato jej mora prva skrb biti, da varčno na svoji gospodari in državljanom ne naklada prevelicih butar 7 računu, kterega naznanja vabilo k 4. obč. zboru. Gosp. Savprl je sicer v odbor stopii se le 1867. leta mesto g. Štef. Kocijančiča (voljenega pri 1. obč. zboru), je 1867. leta odpovedal odborništvu. > toda ki se 238 8-ni str. 120. Ciena 30 novč. tem svezku nahaja se kratek potopiš po Primorskem i Krasu. # Rěčnik lěčnikoga nazivi ja. Sastavio dr. Iv. Dežman. Troškom jug. akademije u Zagrebu 1868 kod Ant. Jakica. * Istoči 8-ni str. 142. Ciena 1 for. 50 novč. p itanj i razprava. Spisac Zagrebu 1868. Na prodaji u knj -ni str. 180. Ciena 80 novč. Hrvati. Historično-prava Evgenij Kvaternik. Strana druga. Svetozara Galea. Sraešnica. Dve uri v nemškem taboru. 14. dne t. m. je imelo nemško narodno društvo (deutscher Volksverein) svoj shod (tabor) v Schwend-nerjevem koliseju na Dunaji. Bilo jih je kakih 800 glav; pili in jedli so poprej; ob pol devetih zvečer so se razprave začele. Předsedo val je mestni odbornik Steudel, zapisnikar je bil dr. Schrank. Cesarski Neki Boj komisar je bil policijski komisar Kuzmanek. * Psalmi Davidovi, prevedene u slogu narod- gosp. Metali prvi poprime besedo blizo tako-le: nih pjesama pjesnikom Nedjeljka g. Ogn. Utješeno- ki ga danes začnemo (viharni pravoklicif) ni boj zoper vicem. ~ * " 1 1 * (Wien Razpisana je na ovo knjigo predplata. Tko mu katoliško vero; mi nočemo Kristusove podobe s stene Alsergrund, Berggasse br. pošalje for. do ^ T ■ Ivli , Í11001 uuu J '-'^'•ob"1"0^ « -»-/ J^vuf konca kol., dobije liepu knjigu od 17 tab. * Do 60 rukopisa injekoliko desetina odlomaka dobio je akademik Sreznjevski od A. Hilfer- ? # vreći, mi se bojujemo le kev je državo ponižala za deklo. m a r. ■^■^■■HHBHHH^^^I hotel zoper predrznost cerkve. Cer- Za papeza nam ni Cesar Jožef IL ni bil popoln liberalec; on sije samo katoliško cerkev podvreči. Mi presegamo dinga , DbU IU J V» Vf V «|J OIVW^/IV j^V UMUU1 ttlWJW » ) UUWtUW- -------- o ---r----* "O" ---J — o--J — — £--~J~--- niti su rukopisi po tom, što su mnogi iz 13 i 14 vieka, bode. Tako je!" (Gromovit piosk.) — Za njim se sko- što ih je ovaj skupio po naših krajevih; zname- Jožefovo geslo. Papežev ogovor je le gnoj na polji svo- a njeki spadaju u književnost Bosne. # figu Bugarsko. Carigradu izišle so sliedeče knjige u tablici kratki), bacá na oder realkin učitelj Held. Ta mož je o ne-zmotljivosti papeževi marsikaj čvekal, kar ni imelo ne bukvar Bukvar je na 16-ni na 32 str sa glave ne repa. Na vprašanje njegovo: „ali je Kristus kdaj rekel, da se papež nikoli ne moti?" je zarenčalo Nekdaj jekoliKO več debelih glasov : „nikoli, nikoli ni tega rekel. so škofovski zbori * Čitanka čerk nadaljuje — si prisvojili „pravico Pitomka ili pravila za nezmotljivosti" in so jo držali 1000 let (in mož ) politizm (malka Hristoitija) za djecata tako neumno govori, je profesor realkin!!) Po tem Sravniteljna gramatika za starij, čerkovnij Pravl ) da on i novij Bolgarskij jazik, s zabjelježvanija i vrhu narje Je krst en sakrament pozná, in ta sakrament čijata mu t od Slavejko * Nedjelni i prazdični slova i poučenija od tvorenijata na crkovni propovje -ni 256. str ; izvlečeni i . ) prva čest ) na A. Bogorov u Beču štampa francuzko-bugarski i ; krst pa ne brani civilnega (svetnega) zakona, ker pri krstu se ne obljubuje, da bo kdo krivoverec, ako ne sprejme vseh sakramentov. Nagovor papežev je govor srednjega veka, za kterega se sedanji čas ne briga, vezal In tako je junak (Held) realkin še dalje otrobe ) dokler ni odra nastopil neki Masaidek j ki je s prav tankim glasom naj pred bral nagovor papežev, in bugarsko-francuzki riečnik.^ Prva čest, francuzko-bogar- přebravši ga zaklical : „Škof rimski je govoril; škof ska y stoji cvancika a toliko isto i druga. 7 ,Dragoljub. u Narodne pesmi iz St. Vrazove zbirke. Priobčuje F. Kočevar. L Sveta Marjeta in Jurij oroznik rimski pričakuje odgovora od nas. (Strasno ploskanje.) Kaj smo Avstrijanci dozdaj bili? Crnega Petra smo igrali ; prismode smo bili ; Rimu se moramo odpovedati. In stva, v imenu Božjem (kajti glas ljudstva je glas Božji] strgam ta papežev nagovor" — raztrga „Wien. Tagebl." z besedami: „v imenu kristjanstva 7 v imenu lj ud. Stoji, stoji veliká vas, Na konc' vasi je beli grad, Na konc' gradů jezer globok, Noter je neguden červ, Šla je k jezer' globokimu Srecal jo je en stari mož Ljub Jurij oroznik Neguden červ, lintvern hud. Druz'ga ne pije, druz'ga ne jé, Ko leâko kri, lesko meso. V 9 Se so imali počedarijo, De so mu en'ga člověka dajali. Prišla je počredarija Na žlahtniga gospoda Še je tako rekel star Kaj je teb', Maijetica Ker si silno žalostna? možic v kterem je bil natisnjen papežev govor. (Divje ploskanje in pravoklici delajo tak hrup, da se kolísej trese ; Masaidek odstopi.) Masaidek se še enkrat prikaže na odru dodá ; v se da se zahvali za pohvalo govora njegovega te-le besede: „Mi gremo z ministerstvom i ter do- V Še je tako rekla Marjetica: Usmil se tavžentkrat Bogu! Godi se vselej tako, K' otroci svoje matere nimajo Jez grem k jezer' globokimu, No na žlahtno gospo, Prisai bo neguden Červ, De pojde k jezer' globokimu, Ki bo mene tam požerl. De tam svoje življenje skleni! bo. Še je tako rekel star možic kler ono gré zoper jezuite. Pravo ljudsko ministerstvo ne pozná nobenega porazumljenja z Rimom." tem odide in na oder stopi neki Pfeifer in tako-le govori: en jud med 1000 ljudmí, ima on iste pravice 7> Ce je kakor druzih 999. Véra plava po zraku; kar verjamem, tega ne vem. Vera ne osvobodí člověka j véda ga Vun bo prisai neguden červ, Kdor bo tam, ga bo požerl! Tako je rekel žlahtni gospod: Persia na naji je versta, Al pojdeš ti, al pojdem jez K jezer' globokimu? Se to je rekla žlahtna gospá: Nič se ne boj, žlahtni gospod! Ne pojdeš ti, ne pojdem jez, Dala bova Marjetico. Tako je rekla žlahtna gospá: Pojd gori, gori Marjetica, Naprav' se kot nevestica! Marjetica čisto nedolžna b'la, Rada mačohe bogala. Napravila se je k' nevestica, Pa silno bila žalostna. Oj ljub Jurij orožnik Nič se ne boj, Marjetica, Saj pojdem jez tudi s tabo osvobodí. Mi demokrati stojimo na tleh vednosti." Potem udriha po duhovščini. „Vsakemu svoje ! to je pravo, in potem pravu bi morali duhovne sežgati, ker oni so a sežgali naše nasprotnike." Vendar jim govornik velikodušno prizanaša. „Vsakemu naj se pustí njegova vera, da izveličan postane po svoji šegi (façon); le vednost sta k jezer' globokimu, Prisai je en neguden červ, Neguden červ, lintvern hud. . _ __ Svet Jur je vzdignil desno roko, naj je glavanca v državi!" (Gromovito ploskanje.) ez storii križ Marjetica zdrasala pasec svoj Vergla ga je červu na vrat. Červ je tako močno zarjul, De se Zdaj premisli člověk ti, Kaj ei To n< je ves grad na kup razsul taka pregreha stri ! u stri, Delavec Gross, ki potem besedo poprime, n i zadovoljen z novimi verskimi postavami; one so premalo svobodné. Dandanes stojimo tam, kjer smo stali 1811. leta. (Mar tudi v denarnih zadevah tako?) Mi delavci moramo kar naravnost in odkritosrčno reči, da nismo sè sedanjim ministerstvom nikakor zadovoljni, al o ver- Za De cel grad potopi njim skih zadevah ga moramo podpirati. stopil na oder cesarskemu komisarju neznan člověk, je iz lista bral svoj govor poln psovk na duhovščino. Komisar skuša izvedeti adreso tega govornika, a v na- 239 glici ne more druzega izvedeti, kakor to da mu je vadno pravi) tako, da so pridrli iz kavarne in gostil gUCl 11C LUULC UI UACga lit V CUCU , rvatvui nv j vac* uiu J Vv t twau y vi« ov ^ l iui ii lít i\ « v a. i uc in guoiu" Fischer imé. Zato zahteva, da debata prestane za 10 nice in začeli pretepati Slovence. Korenjaki slovenski minut, da izvé, kdo in kaj da je ta govornik. Ko pa zapodijo Lahóne v beg, in mir je bil. Drugo noč se razprava spet začne, stopi na oder neki Becker proti 10. uri se je zbrala okoli druge kavarne sila mno-in sprva nekako zabavljivo cika na cesarskega komi- žica Lahonov in hujskaia je množico s strastnimi go-sarja, ker je sledil po imenu in stanu neznanega govor- vori. Zdaj pride vojaška policija in ž njo dva policijska i ter pravi: „jez nisem delavec, tudi o zgodovini uradnika. Več kot 1000 ljudi je pridrlo zraven. nika nič ne vem; jez sem učenec klasične filologije , iu Û.CI. Vij« v^umiuj« J "»J b ^^^ V4WLUIU., a, Í ztcio tuiij je Vile* sem videl, da gospóska preži po neznanem govorniku, vsa lepa beseda, vse svarjenje. Iz neke gostilnice in m ker cija jih opominja, naj gredo domu Poli zastonj je bila kar naravnost povem, da stanujem v predmestji Marga- iz Ritterjeve hiše so metali stekla stole puvt/lLI, ua o Lć*U u J cm v pi cuuicoij i ±jx ne , da vzrok vsemu temu nepokojů in boju ni bilo sovraŠtvo cerkveno, kakor se je izprva mislilo; ona sama pravi, m pritrjuje jej tudi „Wien. Abendp. da morete obé imeti prav. Dalje pravi: Kdor hoče biti ka- toiičan, mora tudi papeža pripoznavati za vidljivega na- za tem grmom tiči ves drug zajec — in sicer Avstriji mestnika Kristusa; kdor tega ne veruje, ni katoličan. nasprotno lahonstvo. Gledé na to — piše „Poii- n____v _______ i .jî ______; _i.^:____j____: i___iz: tika" ~ ^«^««»A U « « U ~Jx^ Papež pravo trdi ? ko pravi y Kdor stoji na katoliškem staliaču da stoji nad vsemi kralji. y ta mora tudi toliko tržaški ostane baron Bach za zdaj pise še y ako deželni glavar ministerstvo zdaj Bacha odstavilo ; ka- pogumen biti, da pripoznava vse nasledke. Državni zalo bi svojo slabost Lahonom, ki bi se tem bolj vsedli zbor je zmiraj rekel: „mi smo dobri katoličani." Meni visoko na konja. Se bojo li zdaj dunajski vladi odprle se je ta beseda čudna zdela. Celó Muhlfeld je rekel, oči, da vidi, kdo je njen prijatelj, kdo ne? Edini klin To pa m res. Kdor papeža ne v tisto prenapeto lahonstvo, ktero tudi hoče slovenske .......----- Naj da je dober katoličan. pripoznava za namestnika Kristusovega, ta ni več ka- primorske dežele potopiti v Italijo, Slovenci so ! J^/ll^VJLlUCi > %Ai đJ CA» UUUiVUlUli^l« JLX1 IWUUIWV * 0 ^ ? T Jf--------- ---------v w^^.v» « v J * v » v m v/ * ^^ toličan, če tudi njegovo ime zapisano stojí v katoliških bi vlada sedanja popravila, kar je grešila prejšnja t krstnih bukvah. Papež je moral tako govoriti, kakor v » vuuvui UV; uujMin ocviuu uivutiuiv/^ ^a- govoril; on nikakor ni mogel drugače govoriti; jez dajo z mize laške, ampak postavi naj jih popolnoma v zvestim Slovencem ne dajala samo drobtinic ki Naj pa- ki jim grejo Straža okolice tržaške res ne umem, zakaj se ta ali uni spotikuje, da je tako narodne pravice, govoril; on ne bi bil sveti oče, ako bi bil govoril dru- je sicer za zdaj usta vijena; menda jej ne bode žal za gače. Ta govor je osupnil množico; drug druzega pogledal, ko se je dr. Kronaweter potegoval za pa- to službo« Ravnokar beremo v „Triesterici", da preteklo ne- pež"ev~ nagovor : vendar mu nihče ni drezal v besedo; deljo dopoldne sta se dva kmeta iz okolice, ki sta prišla toliko bolj gromovito pa je bilo spet potem ploskanje, v mesto, komaj novega napada silovitih Lahonov rešila wuav I^V^lJ ^jl VLUU > ll/v J U1AV y vy liv iAl J^lVUiAMlilj VJ • — 7 —v ™ w w O — — ^ —— • v 4. ko so Briisshaver, Ostwaid, Perkopenko in s tem, da sta bežala v neko bližnjo kosarno. Resnico govori „Pressini" dopisnik, ki pravi, da razdraženost je upajo na kmete in kmetje ne Pfeifer mlatili po papeževem nagovoru. Po končanem besedo vanj i je prišlo do glasovanja. Enoglasno je bil sprejet protest zoper papežev nagovor. In s tem je v mesto. ondi taka, da se Lahi ne bila burka pri kraji. Iz Vranskega. (Ocitna zahvala častitemu gospodu Mikavno je, da miren človek pokuka enkrat v take rojaku v Londonu!) Dolžnost nam je velika y da v akupščine, v kterih brez vsega ozira tako imenovani imenu vseh, za ktere ste si tako marljivo prizadevali „liberalci" plat zvoná bijejo, da se vidi, kako se svet poizvedeti oporoko Glavatičevo, se zahvalujem očitno. mesa. Da vladi sami taka razuzdanost ne more po volji biti. to je gotovo; kajti slišati vse to, lahko jej na Ulily IU ^VlUVV; , «.«JU W«^ , misel hoai starodavni pregovor: „danes unemu 9 jutri meni î«t Dopisi. sitnem delu, kteremu ste žrtovali veliko časa, pa gotovo tudi denarnih stroškov, ste se nam skazali iskre-nega prijatelja. Ako Vi niste mogli naši reči sledů najti, ne bo ga najdel noben drug. Sprejmite za to domoljubno prizadevanje presrčno zahvalo! Jožef Slivca, posestnik na Vranskem, Iz Trsta. Tistih homatij, ktere so poslednje Iz Suhe Krajne 16. v imenu vseh prizedetih. a. s. V Malem Ko- kteri „Novice? omenile, še ni bilo z razuzdanostjo v petek renu je včeraj popoldne strela ubila 3 pastirje, konec. Še huje se je godilo potem v nedeljo, celó hudo so pod star hrast bežali, ko se je začelo hudo vreme. ". ki pa v pondeljek ponoči, ko sta dva ubita bila, mnogo Přetekli teden pa so v Brežovidulu volkovi pa je bilo ranjenih. Popisoval se je ta boj med me- so tukajšnemu blagu radi za petami ščani tržaškimi in slovenskimi okoličani zdaj tako zdaj nesli o ni bilo ne sledu ne tirú 7 7 kóz s paše od-pa je gospodar drugač, veselilo da človek ni vedel, čegavo je pravo Nas .Ie mrtve našel na Golemvrhu. Naj zraven teh nesreč dragim to da noben popis se ni dotaknil poštenja bralcem povem drugo veselejšo reč, na ktero sem zadel Slovencev. Mestni tržaški odbor meče vso krivdo potovaje po Suhi Krajni. Naj bi bila izgled drugim! na policijo tržaško. Al drugač govori vladni du- Od Zagraca pelje čez Ambrus kantonska cesta v Zvirče. najski list „Wien. Abendp. ki loči resnico od neres- Izdelana je ta cesta prav dobro; al čeravno imajo ljudje nice. On piše tako-le: nedeljo po polnoči so šli besedi čitalnice Rojanske povabljeni gostje domů prav blizo dobrega posipa, vendar je grozno zanemar- , dragi moj, se pelješ tako, da ti rebra jena Tri ure skozi Trst; nesli so slovansko zastavo in peli slovenske pokajo. Le en sam kos — 27 sežnjev pesmi Je izvrstno Mimo kavarne „Chiozza" so večkrat zaklicali dober, prav izgled, kakoršne naj bodo ceste. Na obéh „živio cesar avstrijski"! „živila Avstrija"! Ti klici pa koncih te lepe ceste ležita dva silna kamna, da od so razkačili nektere Lahóne („Italianissimi" se jim na- daleč misliš, da sta spominek morebiti kakošne bitke, 340 ki so jo tudi tukaj Prusi bili. Stopil sem blizo in na enem kamnu bral vsekan ta-le napis: „Tukaj panefia tal cesta Franceta Misinasa iz Ambrusa Hisna Nr. 3, pa dokler bo ta gospodar zivu bo mugu ta Tal zmiram dobro narejenbiti. Ambruss am 20. Mai 1868." Na drugem kamnu pa se bere: „Tukaj je dobiu Tal ceste 27 klafter Franc Misinas iz Ambrusa Nr. 3 tega 14. November 1867. Doss Zeuchen ist hier gestelt am 20. Mai 1868." Da bi pač nahajali več tacih spominkov v naši domovini! Ođ kranjsko-goriške meje 15. julija. —k. — Menda ga ni v Avstriji naroda, ki bi toliko cenil pri svojih cerkvah mogočna in vbrana zvonila, kakor je narod slovenski. Ne bo z lepo naše ljudstvo tako rado za kako reč prostovoljnih darov skladalo, kakor za nove zvonové, kterih se tudi res po Slovenskem leto na leto čedalje več in več iz starih v nove in veče pre-liva, pa tudi čisto novih napravlja. Tudi v naši okolici bi radi pri neki fari napravili že letos ali vsaj prihodnjo spomlad čisto nov, kakih 40 centov težák zvon ; pri drugi fari bi radi stare zvonové prelili v nove in teže ; enako tudi pri prvi fari unkraj goriške meje to storiti želijo. Bodite toraj tako dobre, blage in postrežljive „Novice", naznanite nam, kje bi zunaj Ljubljane dobili umetnega zvonarja, ki bi nam, se ve, da dobro vbrane zvonové, in kar se dá, po nizki ceni vlil in přelil. Srčno hvaležni Vam bomo za to. Odgovor vredništva. Zunaj Ljubljane so menda zvo-narji v Gradcu, v Celovcu in še drugod. Poskusite pa najpred poprašati v dunajském Novem mestu (Wiener-Neustadt). Ondotni zvonar ima namreč častno ime „c. k. dvornega zvonarja", in to spričuje, da more gotovo biti izvrsten umetnik v zvonarstvu. Vožnína iz „Wiener-Neustadta" do Ljubljane bi sicer precej vzela al obrtniki, kjer je upati mnogo zaslužka, so dandanes radi postrežni. Najbolje storite, da se v tej zadevi kar sami naravnost pismeno obrnete do onega zvonarja, čegar napis je: „Franz Hilzer, kais. kón. Hof-glockengiesser in Wiener-N eustadt." Iz sredine Gorenske 19. julija. O — Obhodil sem ta mesec velik del gorenske strani in z veseljem sem slišal, da je ljudstvo z našimi poslanci zadovoljno, le Kljuna so djali iz spomina. Nad vse pa veseli in to ne le duhovščino, temuč tudi druge le nekoliko dobro podučene proste rodoljube, da so se Slovenci pri verskih postavah prav in pametno obnašali. Kdor bi pri nas zoper vero le količkaj potegnil, zgubljen je. Zatoraj pustimo drugim tisti „liberalizem", ki dan danes v nemških časnikih zvonec nosi, saj je naposled v vsaki deželi vendar le narod, kteremu gré sodba o tem, kaj mu je prav, kaj ne. Zato naj vam med drugim le samo to naznanim, da so se ljubljanskim nemškim turnarjem, ki so — in to še prav zoper svoje štatute — zoper papežev nagovor protestovali, celó bohinske krave sme* jale. — Kodar sem hodil, resnico vam povem, vse je hvalilo dr. Tomana in sicer zato, ker je sè svojo že-lezno voljo tako hitro železnico gorensko pribojeval in že spet dalje proti južnim bratom gleda, posebno pa tudi zato, ker se je zoper povišanje davkov na vso moč bojeval; al tudi govora njegovega zoper kupčijsko zavezo s colno združbo ljudstvo ni pozabilo. Gorenec dobro vé, če fužine revščino klepljejo, da tudi on mora sline požirati. Fužine Gorencem mošnjice redé. Dolinci so se z vlado porazumeli in pogodili, da je konec nesrečni sek v estracij i. 13 let jih je mučila, najbolj krivično pa Dovžane. Tudi posestniki Jelovice bi se morda pogodili, ako bi jih kak pameten člověk k temu nagovarjal. — Naj vam še eno povem zavoljo poddružnice družbe kmetijske, ktera bi se imela v Bo-hinju vpeljati. Vsa bohinska duhovščina je pripravljena pristopiti, tudi učitelji in drugi, da bi svojo poddruž-nico imeli. Naj se slavna kmetijska družba zastran tega obrne do gosp. Jan. Mesarja, fajmoštra na Bistrici in gosp. Luka Porenta, fajmoštra v Srednji vasi, ter naj jima to delo izroči. Gospodje Mesar, Porenta in bodnik, fajmošter na Kopri vniku, so vsi trije véliki čbelarji in pridni živinorejci, pa tudi sadjerejci. Prav všeč je bilo ljudém tudi, da so pozvedeli iz „Novic", da družba kmetijska se je potegnila za to, da se ljudém pomaga v zdrževanji plemenskih bikov. Na gornjaških planinah, kjer se steka 2000 do 3000 krav poleti, nimajo ne enega poštenega bika, pa sploh desetkrát premalo bikov. Tù bi bil lep bik na svojem mestu, da nikjer tako. — In tako z Bogom! Pa še drugikrat kaj. Vagensberg na Dolenskem 7. julija. B-c. (Dve nesreći ; letosnje vreme ; Valvazor jeva grajŠČina.) (Konec.) Marsikteremu bralcu „Novic" ni Vagensberg morebiti še po imenu znan; hočem toraj nekoliko besed o njem napisati. Vagensberg, kterega naši ljudje po navadi „Bogenšperg" imenujejo, je lepa, v starin-skem slogu zidana grajščioa, uro hodá od Litijskega trga. Prijazen, še precej visok hrib, na kterem stoji Vagensberg, je krog in krog obraščen z drevjem, kar grajščino še bolj prijazno in romantično delà. Ako od grajščine še nekaj stopinj dalje korakaš, prideš do vrha. Pogleda, kteri se od tod tvojemu očesu odprè, pero opisati ne more: pogled ta je v resnici prekrasen in veličasten. Velik del dolenske strani je kot zemljevid pred tabo razprostrt. Brez števila gričev se drug pri drugemu, kot na morji val pri valu, v daljave steguje, dokler ti na eni strani sive kamniške planine, na drugi pa kočevske gore pogleda ne zaprejo. V dolinah in na vrhih gričev je pa brez števila vasi, gradiće v in cerkvá, ki tvoje okó na-se obračajo, med njimi posebno Litija, Smartno, Vače, Sv. gora itd. — Vse to skupaj, prijazna lega namreč, krasen pogled, zdrav zrak, dobra voda delà grad Vagensberg v resnici prijeten in ga člověka prikupi, da se ne more kmalo od njega ločiti. Ni tedaj čuda, da si ga je neumrli naš Valvazor izbral za stanovanje in da je tù zbiral umetnike in učenjake krog sebe, ter napisal knjigo, ktera je v diko in ponos naši deželi, — knjigo, kakoršno ima malo kaka dežela. Vagensberg je bil pred 200 leti Valvazorjeva lastnina. Tu je bila bogata, vec tisuc vezkov obsegajoča bukvar-nica, — tù krasna zbirka rud, rastlin in umetnih podob, — tù so bile shranjena Valvazorjeva zvezdoznanstvena, matematične in fizikalne orodja. Tù in pa v hiši, kjer bénéficiât Smartenski prebiva, se je na tisuće in tisuće lepih podob za Valvazorjeve bukve v baker in v jeklo uřezalo. Ni toraj čuda, da so takrat Vagensberg imenovali sedež umetnosti („einen wahren Musensitz").— Pa Valvazor je ubožal; prodati je moral svoje bogate zbirke, prodati svojo bukvarnico, prodati je moral tudi svojo drago grajščino ter s tužnim srcem zapustiti prijazni Vagensberg. Osoda starih grajščin je, da so bile malo po malo zapuščene in da so se , ker jih lastniki niso hotli ali niso mogli v dobrem stanu ohraniti, malo po malem podirati in zapuščati jele. Taka se je tudi z omenjeno grajščino godila. Ker je bila prevelika, so jo lastniki le deloma popravljali, kolikor so za svojo družino stanovanja potřebovali in ostalo je bilo čedalje slabeje, dokler se ni začelo podirati. Vagensberg bi bil sedaj stara, umazana, na pol podrta zidina, da ga ni knez Windiscbgrátz kupil. Omenjenemu knezu se je kraj brzo priljubil, kupil je staro Valvazorjevo grajščino, popravil jo, in jo tako olepšal, da je sedaj od znotraj zares kraljevemu stanovanju podobna. Kapelica , kjer počiva ranjka knezova žena, vojvodinja Meklenburška ; kapelica, kjer se vsak dan sv. maša bere, bogata bukvarnica; soba; kjer je Valvazor po 241 navadi stanoval, imenovana „Valvazorjeva izba"; zve-rinjak, v kterem je mnogo jelenov in srn, in še marsikaj druzega mikavnega je na Vagensbergu. a ne skupno. Trgovci bodo volili 8, fužinarji 4, m drugi obrtniki 12 zastopnikov. Včeraj so se Št. Jakobške mestne šole kon- lg 13. j julija. Ze smo mislili, da naš Krim, ki čale z očitnimi preskušnjami. Veselo je bilo viditi vrlo nas je spomlad skozi 2 meseca vedno strašil s potresi in podzemeljskim bobnenjera, se je poboljšah Pa zmo- to pa "I Ker zdaj vidim, da se nepokojnež noce poboljšati in svojih nerodnosti opu- trdna volja vsako njegovo nerodnost po dobro napredovanje učencev V tej OUU , iiOdVOfcLlV ^JCk j U bilo to, da se malim dečkom ne privošijo več šolske šoli žalostno pa je tili srno se. Počival je res kakih 5 tednov zato, da zdaj toliko nujše razsaja premij e T štiti, zato me je Danes je očitna preskušnja v dekliški šoli gospé Julie Moosove, roj ene Orlove. Gospod Anton Nedved, c. k. učenik godbe V Novicah" naznaniti svetu. * Že smo v petek zve- ie zložil osem cerkvenih spevov, in sicer: „Hvala božja f a cer mirno spali, kar nas zbudi strašen potres, kakor- Strel-ove besede 5 )) Bogu (i y Bilo Je ravno 10 minut snega še do zdaj nismo imeli, čez 10. uro. Strašno se je zemlja tresla. Ako bi bilo sekund trpělo, moralo bi se vse podreti. si Marija !" „Gospodov dan „Upanje" besede Flegerič-eve ; „Cešena a Vera, upanje in ljubezen Zaupanje v Boga a ? (( ? » Prošnja u Zad- to le ali njim petenm pesmam je zložil besede Hr. Prnè. Zraven Skoraj pri vsaki hiši blizo Krima je počil kak zid ali pa je omet (frajh) padel od stropa; posebno strašen je bil potres v Strahomeru, v Vrbljenji, v Tomišlji. tega so priložene tudi še tri „Tantum ergo a Cena teh vaséh, ki so prav v podnožji Krima so Ženice^ki"so o^žetvMz Oblika bode taka, da bode služila posebno pevcem in vseh pesem bode segla do enega goldinarja 20 kr., kterega naj naročniki precej po prejetji naročenih iz-tisov na pošti (Post-Nachnahme) izgotoviti blagovolijo. celó podobě s sten na tla druzih krajev prišle v te vasi žet, so se tako prestrašile, da so jo kar potegnile in na prigovarjanje kmetov odgovarjale, da za noben denar ne ostanejo več v teh krajih. Celó v naši grajščini so popokale stene in v več sobah je padel omet od stropa na tla. Prvi potres bil 10 minut čez 10. uro drugi pa ali minute zemlja se je sicer malo tresla, ali toliko ---4-^4-:: __ii \2. pozneje glasneje je bilo bobnenje; tretji potres je bil nekoliko mocněji od druzega; i/ v.o io u: 4 na 0 četrti potres je bil na 12. uro — tudi ta je bil precej hud. Ljudje pripovedujejo, da je bila do polnoči zemlja nemirna in da se je vedno slišalo neko dolgočasno bobnenje. so- boto 10. ? uro to je > 11. dne t. m. so bili potresi 12 minut čez 3/4 na 11. in 1 cez 11. uro pa zvečer. 2 na 12. uro dopoldne, 10 minut nedeljo je bil potres i 2 na 5. zjutraj tako močán, da so ga ljudjé skoraj vsi Čutili. Prav dobro sem čutil v petek zvečer in razločil, kako seje bobnenje bližalo od Krima čez grajščino na Studenec. Tako vidite, da smo mi tukaj res kakor na kakem vulkanu. Clovek res ne more brez skrbi zvečer oči za-tisniti, ker vsak hip se mu je bati, da bo treba skočiti Po- s postlje. Sam Bog vedi, kaj bo sčasoma iz tega! vejte nam „Novice" y ali se tudi v Ljubljani ali kje drugod kakov potres čuti, in ali smo sami mi okrog Krima tako nesreČni, da moramo v vednem strahu živeti? Bog daj kmalu boljše! Zalega Loga 20. julija. Drag. Podg. dolini se je lepo delo dokončalo, naredil se Je V naši namrec nov spodnji in zgornji žagrad, ki se prav lepo vjerna s cerkvijo. Čeravno je bil začetek zdaj storjenega delà zeló težaven, ga je srčnost precastitega gosp. župnika kmalu dognala. V treh mesecih se je stari žagrad podrl in nov naredil. Kaj ko bi vrli Železnikarji se ozrli na Zaloško faro, da bi pri njih se posvetila nova cerkev. Ljubljaue. Kupcijske in obrtnijske zbornice, kterih jev neogerskih deželah 29, se bodo do konca letošnjega leta vsled nove postave od 29. dne u. m. na novo uravnavale. V novi postavi se je oziralo tudi na posebne razmere obrtnijstva in kupčijstva posamesnih dežel, ktere so po zbornicah svoje želje ministerstvu naznanile. Zbornica v Ljubljani bode imela 24 od- bornikov in pa 2 oddelka, to je, kupčijskega in obrt- obrtniki pa 16 zastop- nijskega; volili bodo trgovci nikov; najmanj 12 jih bode moralo v Ljubljani stanovati. Volitve se bodo vršile po razdelkih (kategorijah) Prosimo Tudi v Ljublj je bil v petek zvečer Vred. čez 10. uro en- kraten lahák potres, pozneje pa, in to 10. t. m. v Borovnici, kakor Novice" povedale v 232. listu. orglavcem po deželi. Gosp. Nedved razpošilja ravnokar po deželi vabila na naročevanje teh pesem , ktere so posvećene gospej Josipini Trpinčevi ; in želi naročila do avgusta. Iz Planine nam je došla žalostna novica, da je 19. dne t. m. gosp. Aleksander Vilhar, posestnik v Planini, v 55. letu svoje starosti umri. Nov odbor dramatiČnega društva se je razdelil 16. dne t. m. v svoji prvi seji pod predsedništvom Fr. Levstika v oddelke. znanstvenem oddelku so dr. K. Bleiweis, Bole, Cegnar, Jurčič, dr. Lavrič Levstik, Kandernal, Kozina, Murnik, dr. Papež klukar in Stritar ; v igralnem so Noli, Valenta in Zabukovec, dr. Po- Drahslar, Graseli y > v gospodarskem so Gutman (knjigovodja društva), Pour in Zagar (blagajnik društva). Za tajnika je bil izvoljen g. Kozina, za prvo- sednika namestnika pa Jan. Murnik. Sklenilo se je, da znanstveni oddelek pregleda rokopise in poroča o teh v prihodnji seji in da igralni oddelek izbere igre, ktere se bodo predstavljale. Predsedništvu se je na- ročilo, da napravi vse, kar se je sklenilo v občnem zboru. Dunajski časnik „Diana" našteva jedila in pijače, ki so namenjene veliki slovesnosti, ki jo bojo konec tega meseca in prihodnji mesec na Dunaji imeli J) nemški střelci". Iz Bukovine pravi pride 80.000 Oger svinj; iz funtov govejega mesá, 100 telet in 100 skega 20.000 piščet, iz Eipeldau-a 3000 gosi in 2000 rac, iz Prage 100 centov gnjat in 20 centov vestfalskih, salami dobo 10 centov, 25 centov švajcarskega sira solate se bo potřebovalo 100.000 glav, — takó našteva Diana" jedi brez konca in kraja. Gotovo se 40 nem- střelcem, ki tudi iz Ljubljane grejo na Dunaj že zdaj sline cedé po vestfalskih gnjatih, Eipeldavskih ? » š ki m y goskah itd. itd. Oj streljanje, da bo kaj ! Predvčerajnim je bil nalašč obed za poskušnjo (Probe-Essen) ! „Triglav" je v svojem poslednjem listu iz Koln. Zeitg." prinesel zanimiv sestavek pod naslovom » vlaemische Sprache" v Belgiji, kteri kaže, koliko rav-nopraven je ta jezik s francoskim v Belgiji. Kakor je jajce podobno jajcu, tako je podobna dosedanja ravnopravnost slovenskega jezika v šolah in uradnijah ravnopravnosti vlemskega jezika v Belgiji. Vreden je u da beró ta sestavek a naši „Nemci in pravi „Triglav njih pridružniki. Dunajski časniki imajo pač prav, da neprenehoma razglašajo željo, naj bi vojaki, kadar niso v službi, To so skusili v pondeljek ne imeli orozja pri sebi. kakor zvečer tudi stanovalci Karlovškega predmestja, ^^ Vred. je pijankorporal ogerskega polka klátil z golo sabljo kjer se f 242 na desno in levo mahaje, da je v velikem strahu vse bežalo v hiše, koder je šel, dokler se ni stegnel na kup cestne šute, in ondi obležal! Tišti Val. Tambornino, okoli kterega se Denarni zapisnik Matičin. Novi udje : (Dalje.) je sukala lanska sokolska homatija, zavoljo ktere je Gospod Lesjak Valentin, kaplan v Beljaku Je rav- celó naš župan mnogo bridkega strpeti moral nokar zaprt v Novem mestu, kjer je poslednji Čas štacunar bil. Sodnija ga je djala v preiskavni zapor, ker je sumljiv hudodelstva goljufije. „Triesterica" ga je takrat častila z imenom „der ehrenwerthe deutsche Biirger." \ovicar iz domačih in ptujib dežel. lz Dunaja. Cesarski patent od 11. dne t. m. skličuje deželne zbore na 22. dan prihodnjega meseca. Po novi osnovi ima c. kr. okrajnih po-glavarstev (Bezirkshauptmannschaften) C e s k a 89, Moravska 30, Dalmacija 12, doljna Avstrija 18, gornja Avstrija 12, Stajarskal8, Koroška , Bukovina 8, Šlezija 7, Tirolska in Vorarl- berška 24, Istrija z Gorico in Gradiško 10. Galicija, Salcburška in Kranjska so že lani dobile okrajna poglavarstva. „Bezirksvorsteher" se zdaj imenuje „Bezirkshauptmann." Državni vojaški minister misli administrativne kancelije izrociti civilnim uradnikom, ker vojaškaadmi- > nistracija je zato tako draga, ker šteje več generalov kakor jih je v armadi. Državni kancelar baron Beust se je podal v Gasteinske toplice. Ministra dr. Gis kro so na Dunaji izvolili za poslanca v dunajski deželni zbor skor enoglasno, vendar ne more te volitve posebno vesel biti, ker izmed 3350 volilci je prišlo jih volit 854. Za c. k. deželnega poglavarja vgornjo Avstrijo grof Hohenwarth iz Celovca v ce pride v Celovec baron Kíibek iz Gorice, v Gorico gospod je res A le s an i, v Slezijo baron Pillersdorf, na Dunaj na mesto Chorinskega bi rad přišel pl. Lasser, v Trst namesti barona Bacha c. k. dvorni svetovalec Ceschi, zdaj v Trientu ljubljenec Lahov; po takem bi se Slovenci spet na zid pritiskali! Česko. Vse pri starem. Vredniki časnikov se oštro obsojajo. „Narod. Listy" so prestali, „Národ. Noviny" se začele. — Véliki škof je razglasil pastirski list, ki so ga podpisali vsi češki škofje; oštro sodi nove verske postave Ogersko. Magjarom je obveljalo, da se prekrsti Avstrija; „Napló" trdi, da dobi ime: „Avstrijsko-ogerska država", „Debatte" pa, đa jej bode ime „avstrij- sko-ogerska monarhija" (Osztrak-magyar birodalom). Nova rekrutna postava pride te dni pred deželni zbor ogerski. ^^ L U OU ^ ua JU V V/J -LLX JLLXJLia.ro AV L4J. J.1J. LJ osnovo zadovoljin, in da tudi Magjari se zlagajo z Naša pamet je preslaba, da bi razumeli: kako se Bere da je vojni minister Kuhn z njo to dvoje vjerna Srbija. ksandra Karagjorgjevica, kakor sokrivca knezo- Sodnija beligradska kliče kneza Ale- umorstva, na 21. julija v preiskavo v Beligrad, ali da pošlje zagovornika; če ne, bode zavoljo neprihoda obsojen. Prečudno novico razglasuje ruski časnik „Golos", namreč to, da umorjeni knez Mihajlo ni nikdar misiil, da bi mu bil Milan následník. Volitev kneza Milana je vspeh francozke in avstrijske diplomacije. Skup- ščina se je sukala po volji Napoleonovi in Beustovi. 15 let star mladeneč na prestolu je zmirom nesreća. >> ?? » » 77 » » 7? » » » » » » » » » 77 77 77 77 77 » 77 77 77 77 77 JJ >7 77 77 77 » 77 77 77 77 V Fric G. v Celovcu Ambrožič Blaž telj v Ipav Kragelj Jožef, seminiški duhoven v Gorici Břežan Jožef, administ. na St. Vidski gori Krkoc Štefa Golj n 7 duh. pomoćnik v Podmevcu * i Jožef, duh. pomočnik v Podbrdu Divjak Jožef, župnik pri sv. Ani * Lorenčič Andrej, kaplan pri s v. Ani Borovnjak Jožef, župnik v Cankovci na Ogerskem C ve tko France, župnik pri sv. Barbari Ceh France, učitelj pri sv. Jakobu Cuček Janez, kmet pri sv. Antonu Dolinšek Jožef, župnik pri sv. Juriju Dominkuš Rajmund, učitelj pri sv. Ferk Jožef, učitelj pri sv. Benediktu Antonu Floj Rihard, knjigo vez v Radgo Klobasa France, župnik pri sv. Antonu Korošeč Jakob, kmet pri Kapeli Kranj ec Martin telj pri sv. Troj Kranj ec Valentin, kaplan pri sv. Antonu Kukovec Miroslav, posestnik na Veliki Kureš Jakob, c. k. uradnik pri sv. Lenartu Milošič Mihael, župn. oskrbnik pri sv. Benediktu Poljanec Jožef, učitelj v Cmureku Polič o. Bonaventura, kapucin v Dalmaciji Polič Karol, učitelj pri sv. Ani Rajšp Alojzi, podučitelj v Negovi Rajšp Matej, učitelj pri sv. Juriju Repa France, župnik pri sv. Jakobu Rojko o. Gelazij, župnik frančiškanski pri sv. Trojici Senekovič Jurij, kmet na Ščavnici Srnec Alojzi, učitelj pri sv. Andrašu Stuhec Marko, kaplan pri sv. Benediktu Stuhec Jožef, kaplan pri sv. Lovrenciju Sijanec Janez, učitelj pri sv. Barbari blizo Kačjega grada Suen France, učitelj v Negovi Svarec France, učitelj v Negovi Svarec France, kaplan pri sv. Juriju Veberič Jožef, kmet v Boračevi pri Kapeli Vengar Jožef, posestnik na Vukorskem vrhu Vraz Jožef, kaplan pri sv. Barbari blizo KaČjega grada Volmut Jurij, učitelj pri sv. Benediktu Jančar Jožef, učitelj v Katinari Rejec Janez, farni oskrbnik v Devinu Gantar Janko, učitelj na Planini 2 gold. 2 2 2 2 2 2 2 gold 2 „ 2 ,, (Dalje prihodnjič.) Kursi na Dunaji 21. julija. 5% metaliki 59 fl. 50 kr. Narodno posojilo 63 fl. 70 kr. Ažijo srebra 111 fl. 35 kr. Cekini 5 fl. 38 kr. V Zítna cena v Ljubljani 19. julija 1868. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 90 banaske 5 fl. 75. turšice 3 fl. 10. sorsice 3 fl. 95. rži 3 fl. ovsa 2 fl jeČmena 2 fl. 30. prosa 3 fl. ajde 3 fl. 20. Krompir 1 fl. 20. Odgovorni vrednik: Janez fflurnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blazsik v Ljubljani.