DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Jthaja »večer t»ah prvi in tretji četrtek meacca. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB• dan poprej. Cena mu je 80 kr. ta celo leto. — Spiti in dopisi naj se pošiljajo: urertniAtvn ,DOMOLJUBA", Ljubljana, v semetUikih Ulicah it. 9. Naročnina in imerati pa opravniitvu .DOMOLJUBA" Vodnikove uliae it. 2. — Naznanila te sprejemajo in plačujejo po dogovoru. Štev. 11. V Ljubljani, 3. junija 1897. Letnik X. Naša V zadnjem »Domoljubu« smo poročali o predlogu, katerega je stavil poslanec Eoenhoch glede na spremembo SolSkega zakona in ob jednem smo tudi obljubili, da ho«emo o tej imenitnej stvari kaj veC sprego- Torej: Zakaj treba nove lolrfke (ibstattfMlu staia ni več dobra, vpraSal bo kdo ? Saj sem se v tej Soli naučil jaz in Se toliko drugih brati in pisati in Se mar-sikaj drutega. Čemu torej novo postavo eopet? Brati in pisati in še marsikaj druzega res nauči nova lota otroke, a jedne in sicer poglavitne reci jim pa ne d&, to je dobre krščenske odgoje. NaSa sedanja Sola je postavno brezverska, ona vsprejema vse otroke, brez razlofika vere, katoličane, luterane in jude in jih tudi podučuje brez ozira na katerokoli vero. ZUo pridejo Ii naSih Sol mladici, ki so versko mlačni ali celo brezverski. 8 tem ni rečeno, da je na vsaki Soli tako, ampak splošno je tako in mora biti tako, ker je naSa sedajna Šolska postava taka. To pa ni prav in to ni dobro. Verako mlačen človek ali celo brezveren nt rilkeli poSten in zanesljiv, in zmešnjave naSih časov prihajajo največ od tod, ker je Sola izredila toliko tacih ljudij. Tudi pri nas se večkrat sliši, kako starisi tožijo, da Sola otroke podivja, da preje pridni, ubogljivi, postanejo po Soli hudobni in trmasti. — Ali jih mar tega uče v Soli ? Ne uče jih ne tega, ampak Sola naSa ne rabi tistih najboljših verskih pomočkov, ki morejo oblatiti otrokovo srce, in od tod je surovost in sprijenost nase mladine. Glejte, tolike važnosti je Sola, a ta Sola je sedaj na brezverskem stališču. Naloga katoličanov je, svetu zopet pomagati na noge s tem, da se začnejo preosnove v verskem duhu. Zato mora pred vsem postati Sola šola. verska. Iu ta cilj je katoličanom zdaj bližje — kot kedaj. Naj laže »Rodoljub«, da se hoče vpeljati taka Sola, v kateri bo učitelj župnikov hlapec, saj mu nikdo ne verjame. Ker audi .rova postava šole ne bo cerkvi kar izročila, ampak priznala ji bo le oblast, ki ji gre. Komur je verska vzgoja naroda pri srcu, ta bo z veseljem vsprejel ta predlog, a oni, ki hočejo ostati pri starem, so sovražniki ljudstva. Novi šolski predlog obsega te-le važnejše točke: 1 Ljudska Sola ima namen, otroke nravno odga-jati po verskih naukih... ter postaviti temelj za naraščaj koristnih članov človeške družbe. Da sedanja Sola v verskem oziru ni skoro nič dobrega, pač pa veliko slabega storila, je vsem znano. 2 Večjidel preide uprava te Sole v roke dežela samih, oziroma dežeinih zborov in odborov. Kjer so torej deželni zbori krščanski in katoliški, ne pa liberalni, tam bodo brž dobili versko Solo. Tako bo to n. pr. na Tirolskem, Zgornje in Spodnje Avstrijskem kaj lahko Slo, a pri nas bo že težje, ker sc bodo liberalni slovenski poslanci zvezali z Nemci ter bodo katoliške poslance skuSali ugnati. Zato je ta važna zadeva izročena le volilcem: če bodo ti volili dobre katoličane v deželne zbore, potem bo tudi verska Sola kmalu vpeljana. 3. Pri vseh važnejših vprašanjih, kakor glede na Število ur za veronauk, glede učnih knjig, ima besedo tudi cerkvena oblast. Do zdaj je cerkev stala v kolu in prepogosto se je zgodilo, da je bil veroučitelj učitelju podložen. Cerkvena oblast skoro nobene besede ni imela v Soli. Po Šolskih knjigah sejali so liberalni možje v srca otrok versko brezbrižnost, iz katere se rodi nejevera. Zato je popolnoma pravično, da se d& beseda pri tem tudi cerkvi. Se mnogo, mnogo pogrešamo v tem šolskem predlogu — zlasti glede učnega jezika. Ko bi se predlog v državnem »boru tak vsprejel, kot je sedaj, bi bili Slo venci po Štajerskem, Koroškem popolnoma izročeni v roke najhujših narodnih nasprotnikov in kaj bi poma- gal v Soli najlepši nauk, ako ga učitelj otroku predava v ptujem, nerazumljivem jeziku ? Dolžnost naSih poslancav je tedaj, skrbeti zato, da 8e Ebenhochov predlog spremeni v toliko, da bode vsak otrok dobival Šolski poduk v materinem jeziku in da se nase Sole vrede sploh po načelih, katere so avstrij-ski škof> že tolikokrat tako modro in pravično razlagali v svojih pastirskih listih. Razgled po svetu. F državnem »boru je dosedaj Se vse pri starem. To se pravi: liberalci in zagrizeni Nemci razbijajo z rokami po mizah, z nogami bijejo ob tla, zraven pa rjovejo kakor zverine. Seveda v takih razmerah ni mogoče nič opraviti in poslanci v tem času tudi jedne stvari niso dognali. Koliko časa že zdaj zborujejo novi poslanci in vsaka seja stane 5000 gld., pa za onega, ki daje ta denar, za davkoplačevalca še niso prav nič naredili. Kam bo to prišlo? Že Nemcem samim se zdi to neumno in ostudno, a nekatere pamet kar noče srečati. Vlada se ie tega vpitja in ropotanja že zbala in sklenila je, vsaj nekatere dele jezikovne naredbe preklicati. Tu so pa stopili češki poslanci na noge in s svojo odločnostjo so dosegli, da so ministri opustili preklic. — Na Primorskem godile so se pri zadnjih volitvah za državni zbor velike nepostavnosti in krivice. Slovenci nismo klade, da bi na nas puntaraki Lahi sekali drva in ker je bilo krivic le že preveč, pritožili so se nekateri slovenski poslanci v drž. zboru in vprašali Badenija, ga je li volja poravnati krivice in skrbeti za to, da se v prihodnje več ne godč. Bideni pa je zvalil krivdo na Slovence, na Lihe pa skoraj nič. Dasi so ogojeviti, prepričevalni govori naših poslancev pojasnjevali žalostne razmere v Primorju in so te besede napravile velik utis na zbornico, je vender vsled nagajivosti liberalnih poslancev cela stvar zaspala nam v veliko škodo. Lahi smejo delati, kar jim drago, da, sami očitno pripozna-vajo, da hočejo Trst in Istro odtrgati od Avstrije, a vlada jim ne stopi na prste. Gleda pa mirno, kako se krivica godi Slovencu, ki kliče: »Živela Avstrija!« — Torej: Slovence, najtrdneji steber Avstrije na jugu, vlada izroča prekucuhom — Lahom. — Želimo, da bi prihodnjič mogli iz državnega zbora kaj bolj veselega poročati. Volitve na Hrvaškem izpadle so bolj ugodno za dobro stvar, kakor smo mislili. Vkljub vsej sili in neštetim krivicam, spravili so domoljubni Hrvati več poslancev v zbor, kakor je to mažaronski, narodu sovražni stranki ljube. Vspeh bi bil še lepši, ko bi bili Hrvati jedini med seboj. Na Nemškem sprevidela je vlada vender, da je pomanjkanje vere vzrok tolikim neredom v državi. Verouk zanemarjal se je dosedaj posebno v nadaljevalnih Šolah. Zato pa se vlada sedaj obrača do vodstev teh šol, naj skrbe za to, da se zopet uvede verouk. Tukaj je treba začeti, da pri korenini izrujemo socijaho demokracijo. Če bodo imeli ljudje več vere, i>« tudi več zadovoljnosti, pravičnosti in poštenosti in zato manj soc jalnih demokratov, ki so sedaj zi vsako državo naj bolj nevarni. V Italiji postavili so onega človeka, ki je hotel kralja umoriti pred sodnijo. Prišli so do tega, da je morilec ud neke zarote, ker ni iz pomanjkanja in ob-upnosti storil tega koraka. Saj se mu jo celo dobro godilo, ker vsak dan zaslužil je do 2 gld. Ko se je seSel italijanski državni zbor, je vojni minister odločno in odkrito povedal, da tira laika špekulacija v Afiiki državo v pogubo. Kje naj se vzame denar, da se more ona naselbina s pridom upravljati? Moške besede ministrove provzročile so silen hrup in prvi minis'er ga je zavrnil, čes, da Itaiija Se vedno toliko premore, da plačuje stroške za pokrajino v Afriki. V Belgiji je bila dosedaj taka vojaška postava, da bo se bogatini lahko odkupili od vojaštva, ali pa jc mesto njih kdo drugi služil. Gotovo je to krivično. Zato b)dejo pa sedaj tako naredili, da bode moral vsak, naj si bo plemenitaš ali ne, bogat ali reven k vojakom in da se nikdo ne bo mogel odkupiti. V ipanjski zbornici so se jedenkrat godile slične stvari, kakor pri nas. Neki svetovalec ugovarjal je ministru, a tega popade jeza in primaže svetovalcu prav gorko zaušnico. Minister je takoj odatopil. — Prav posebno lepe vzglede ti veliki gospodje nikakor ne dajejo. Med Grško in Turško vlada sedaj za nekaj časa premirje, ki se bo bržkone končalo z mirom. Turki si sedaj zmisljujejo, kako bi Grke bolj ponižali. Sami imajo prav slabe ladije, Grki pa dobre. Zato so dejali Turki, da hočejo mir skleniti, če jim Grki dado vojne ladije. No, zviti so, pa ne vemo, če bodo tako po ceni mogli dobiti dobre grške ladije v svojo pest, kajti vele-vlastem zde se zahteve Turkov prevelike in tako se bo ta stvar še nekaj časa pletla, predno bo stalen mir. -rurški 8ultaa hotel ^ otok Kreto, zaradi katerega s« je ta vojska začela, dati sv. Očetu, da ga po lastni volji ured.. Toda »krščanske« države so bile zoper to, da bi sv Oče dobil Kreto. Skoraj bi dejali, da je sultan bolj krščanski, ko pa druge države Podobe iz življenja. Spreobrnjen tat. »Varujte m tatov!« sa glasi napis na železnični postaji v velikem mestu na Nemškem. »Varujte se tatov!« šepeta polglasno gosposko oblečen, postaran mož, z dobrosrčnim, zaupljivim obrazom, ko gleda skozi okno v drugem razredu. »Neprijeten vtis napravi na človeka, ko mora kaj takega brati; toda opomin je pač potreben«, pravi proti mlademu gospodu, ki je ravnokar vstopil v coupe. Besede niso padle na nerodovitna tla, ker mladi popotnik odgovori takoj prijazno: »Zalibog, da ni ta opomin odveč; kajti vkljub vsemu prizadevanju človekoljubnih društev je Se vedno mnogo tacib, ki ne vedo razločevati mojega in tvojega ; in le malo je onih, ki se vsled kazni in dobrih naukov poboljšajo.« Zabrlizga in vlak se jame premikati; v isti voz ni vstopil nihče več. »Kaj se je tako težko odvad ti te grde pregrehe?« vpraSa stari gospod. »Vseksko; neizrečeno težko. O tem imam čaBt soditi sam,« odgovori mladi mož. »Zdaj sem misijonar v mestu, prej sem bil pa pravi vsakdanji tat.« Nehotč se oddalji stari gospod od njega in reče ves zavzet: »Kaj — vi?« ... »Tako je. Štejem si v pokoro, da vselej očitno povem, kaj sem bil prejšnja leta. Grozen dogodek me je na mah odvrnil od poti, po kateri sem prej taval; dandanes mi lahko vsak tujec zaupa kolikor denarja hoče; ni se mu treba bati zanj.« Stari gospod se mu zopet bolj približa; »grozen dogodek?« vpraSa. »Morda bodete tako dobri — —.« »Zakaj pa ne? Le poslušajte! — Ze izza mladih nog sem bil tat, — otrok brezvestnih stariSev; vzrastel sem med nesramnimi ljudmi; že kot 15 letni deček sem bil znan med svojimi tovariši kot najbolj prebrisan žepni tat.« (Stari gospod se odmakne.) »Seveda sem bil vešč tudi drugih vrst tatvin; in tako sem se plazil tudi nekega dne okrog kolodvora, če bi se dalo morebiti kaj izmakniti. —• Kar pride star gospod — kakor sem izvedel pozneje, je bil znamenit naravoslovec — s po-dolgaSto koSaro, ki je bila dobro prevezana. Postavil jo je v kot ter se jel razgovarjati z nekim drugim sopotnikom. Slišal sem besede: »Slednjič se mi je vender posrečilo jo dobiti; saj me je pa tudi veljala . . .« Cul sem o nekih tisočih, — potem je pa Sel lastnik podol-gaste košare v restavracijo z opombo, da se gre malo okrepčat. Tudi drugi gospod bo obrne v drugo stran, — med tem pa jaz zgrabim sa košaro, (bila je precej težka) in izginem ž njo. Zunaj kolodvora so bili veliki, lepi nasadi; potegnem jo med gosto grmovje, vzamem nož in v hipu so bile vrvice prerezane. Kar začujem za seboj korake, se obrnem in ravno takrat tudi z levico privzdignem pokrov, • toda šel je mimo le neki vrtnar, — druzega nič. — Pogledam v košaro, — in glejte 1 — bila je prazna. — Osupnjen jo Se jedenkrat pregledam, — strašno sem bil jezen. Preklinjajoč sem se odpravil iz grmovja; oh, tedaj sem bil grozen grešnik! Kar me nekdo zadaj pograbi, skoro v istem hipu tudi za levico, in precej na to Se za desno roko. Hotel sem se iztrgati in skočil korak naprej; to je sicer Slo; toda neznanec me ni izpustil; grabil me je za prsi vedno močneje ; jela so mi že rebra pokati in dihal sem le s težavo Se. Na vso moč zakričim, in ravno takrat zakriče tudi ljudje na cesti, ki so me ugledali. — Telo mi je ovila velikanska — kača!« »Kača?« vpraSa preplašen stari gospod. »Da, velikanska kača, ki je prilesla iz koSare, ko sem vzdignil pokrov in pogledal na cesto, — in ki me je na to zgrabila. — Padel sem od strahu na kolena.« Kar pride iz gostilne preplašen naravoslovec; pogleda me in takoj mu je bilo vse jasno. »A-a, ti si mi kačo ukradel?« zakriči, »in ona je tatu ujela. Zdaj pa le mirno; ne gani se. Samo jeden pomoček, s katerim ti morem pomagati.« »Hitre, hitro !« zastočem, »sicer me zaduši 1« »Skledico mleka!« zavpije naravoslovec; »vročega mleka!« Več ljudij je teklo v restavracijo. Drugi pa so bili tiho, da bi se slišala miš, ker prevzel jih je strah in groza. Gospod, kar sem tisti čas prestal, predno so prinesli mleko, se ne da povedati! Smrtni strah mi je pregnal kri iz lica in mi zježil lase; mrzel pot mi je stal na čelu. Slednjič, oh, so prinesli mleko, ter postavili v mojo bližino. Kača, ki se je niti pogledati nisem upal, se je jela počaBi odvijati, — in naposled je zapustila moje telo. — Nezaveden se zgrudim. Se-le v ječi se zavem. — Dalj časa me je tresla huda mrzlica. — Postal sem ves drug človek. »To je strašno!« zavpije dobri stari gospod. »In kako vas je ovila kača?« Mladi mož pove to Se jedenkrat, slednjič pa reče: »Gospod, tukaj se je ovila prvič, tu je bil drugi ovoj, in tako« (in z rokami je ovijal starega gospoda) »je bilo telo moje čisto ovito. — Vlak se je pa ravno kar ustavil, — pa ž Bogom no,dobro se imejte!« In mladi gospod izstopi. Stari gospod premišljuje Se nekaj časa o tem, potem pa hoče pogledati na uro — toda, kje pa je ? —-Naglo preišče žepe. Ura, verižica, listnica — kje je ? Spreobrnjeni žepni tat je po končani pripovedi o kači pokazal staremu gospodu, kako ga je objela kača — in pri tem mu je izmaknil uro, verižico in listnico! Stari gospod pa odslej tudi spreobrnjencem ni več Zaupal. Z Bleda, 1. junij«, č. g. župnik J. nekaterimi dnevi zelo nevarno zbolel. — vse ljubijo in spoštujejo svojega skrbnega duSnega pastirja, zbrali so se v veliko procesijo ter Sli na Brezje k Mariji Pomagaj zdravja prosit svojemu gospodu duhovnemu očetu. Pretresljivo in Cez vse ginljivo je bilo videti, ko je Sla v soboto zgodaj v jutro ta lepa pro cesija vrlih faranov glasno moleč skozi vso dobre tr ure daljno pot na Brezje. V glasnem joku ihteč je po-vzdigovalo to dobro ljudstvo v slovenskem Lurdu svoje mile prošnje, da bi jim ljuba Mati Božja sprosila za njih duSni blagor toli vnetega gospoda zdravje. In reB odleglo je ntkoliko isti dan blagemu bolniku, ter smo imeli žarek upanja, da okreva. Pa božja previdnost je drugače odločila I Danes, 1. t. m. dobili smo z Bele pretužno vest, da je gospod župnik ob 1. uri zjutraj preminul in se preselil, kakor trdno upamo, v boljše življenje v nebesa. Zguba za faro nepopisna I Vem prijateljem in znancem bodi blagi pokojnik priporočen v molitev in blag spomin I —Pristavek uredništva: Upamo, da jeden izmed pokojnikovih prijateljev v prihodnji Številki »Domoljuba« obširno opise njegovo delovanje. Iz ljubljanske okolice dnč 22. maja: Kolikega pomena so dobro vrejene okrajne ceste za splošni javni promet, ne bodem tukaj razkladal, ker je to 2e tako vsakemu znano, ki ima na ajih s vožnjo, hojo in prer našanjem te in one reči opraviti. Precčj sveia sem. že prehodil in prepvtoval, a tako slabih okrajnih cest, kot so bile Se pred malo časom po nekaterih krajih ljubljanske okolice, ni se dobilo skoraj nikjer drugod. Ob najmanjšem deževju, osobito tam po dobrovski občini, bilo je na okrajnih cestah tako blato, da ga ni bilo skoraj pregaziti, tem težje pa s težko naloženim vozom prevoaiti; ob par toplih in suhih dnevih pa /opet toliko sitnega prahu, da bi se bil človek kmalu v njem zadušil. No v tem se je, osobito letošnjo pomlad, prav dobro na bolje obrnilo, aa kar vsa čast sedanjemu načelniku ol rajnega cestnega odbora okolice ljubljanske, gospodu Lovru Kavčiču, posestnku in c. kr. poštarju v Medvodah. Ta gospod je jako strog mož v svojem poslovanju in mu je vse na tem, da se okrajne ceste, ki spadajo v njegovo področje, spravijo v oni red in položaj, da bodo na vse strani tudi svojemu namenu popolno zadostovale. Iz Idrije 25. majnika. Boj z obrekovalci. Naši nasprotniki bi radi katol. del. družbo idrijsko v žlici vode utopili. Zato si izmišljujejo vedno nove laži. Zadnje dni so izlegli zopet novo jajce. Govor6 namreč^ da sem podpisani podpredsednik vpričo več mož, odbornikov kat. del. družbe, prvo nedeljo meseca aprila sprožil nekaj mislij za zboljšanje delavskih razmer, na kar da sta gg. Treven in Goli vzrastla, čeS, delavec ima že dosti če ne Se preveč. Gledč na to govorico izjavljam, da je Pogovarjali smo se res o delavskih Dopisi. razmerah in njih zboljšanju zUuti P* ^obistopili , našim delavskim poslancem v dotiko. Da bi pa ali še preveč, rekel ni ne Treven tudi ni rea, da bi bil jaz Kačar je pred Beljani, ki nad novim imeli delavci dovolj ne Goli, ne kdo drugi, torej nato odšel iz one družbe, odložil častno meato podpredsednika ali da bi me bil kdo s psovkami obkladal. S takimi in enakimi lažmi bi nasprotniki radi družbo raz-_ Verjemite mi, da ae zastonj trud.te, tako tri dvojili. vse to sama laž. hitro ie so ne razderete, le tesneje nas združujete I, F r a n c S v e 11 i 6 i č, podpredsednik kat. del. drutbe. Iz Moravč 25. maja. Okoli pol 4. uri popoludne je silna nevihta z gromom in točo zadela vasi Podbido, Štorovje, Desen, USeničiSče in deloma Gornji Preker. Toča je bila Se zvečer videti, kakor da bi sneg pobelil ono goiovje. - Od 21. aprila do 24. maja amo podirali stare zvonike s pročeljem vred in kopali temelj novi zgradbi, s katero smo danes pričeli. Bog daj arečo! Iz Cirknice 25. maja. Včeraj se je pri nas dovršila slovesnost sv. misijona. Nepozabni nam ostanejo ti dnevi v spominu. Udeležba vernikov bila je ogromna tako pri govorih, kakor tudi v prejemanju avetih zakramentov. Hvala Bogu za tako krasne dneve, hvala pa tudi gg. misijonarjem sa njih obilen trud, o katerem apamo, da bo obrodil obilnih sadov zavednega krlčanskoga življenja. Iz Planine 18. maja. Minulo noč nekoliko pred polnočjo je umri, od srčne kapi sadet, pred. gospod Valentin Bernard, iupai upravitelj v Studanea pri Postojini. — Zadnjo sredo, ko je tako silovito delovalo in snežilo ter ob jednem pritiskal občutljiv mm« je imel ranjki duhovno opravilo v oddaljeni podruinioi v Go-renjah. Precej, ko se je vrnil domov, premočen, ia pro-mrežen, se je slabega čutil. Mrsz ga ja stresal več dnij in nobena jed ni v njem ostala. Vender je vseskosi redno opravljal svoja duhovska opravila, de včeraj zjutraj je imel sv. malo in Smarnično po bežno st ter dalj« časa sedel v spovednici. Opoludne so skupnj obedovali on, sestra in 82 letna mati. Rajni ai je prisadoval šiloma, zatreti skrivnostno bolezen, ki ga je napadla, a sam ni vedel, kje prav za prav tiči nje korenina. Kojo.priSel poklicani zdravnik is Postojine, je nalel gospoda le zmiraj po koncu, — po ajegovem odhodu ie le je Sel v posteljo, ne da bi slutil kako nevarnost. — Po noči ob 9. uri pa je začela kri vreti, proti srou, da je bolnik silno težko dihal in se na vse načine boril proti zadu-Senju. A njemu odmejeni čas življenja je bil potekeL Po dveurnem strašnem smrtnem boju ga je objela smrt. Njegov sosed, župnik planinski, po katerem jo umirajoči tako srčno hrepenel, je bil prepozno, pozvan, nalel je prijatelja že mrtvega. - Pokojnik, je bil rojen dnč 8. februvanja 1830 v mestu Kranju, .v maSnika posvečen 1. 1866. Celih 27 let je služboval, v Studenem, tem stranskem, malo komu poznanem kotu Notranjske ter sam z vnemo opravljal vse duhovske poste, dasi imata mesk dva duhovnika. Kot prava gorenjska grča je z lahkoto prenaSal vati neprilike notranjskega podnebja, mraza in burje. Nihče ne bi bil verjel, da bomo tako kmalu žalovali, za njim. — Rajmkje. bili pnepreat mož, ne obilno, obdarjen a duševnimi zmožnostmi, a poštena, zlata dtrta. Pozno je začel Študirati. Nesmrtni g. dr. J. BleiweU| katerega ime je rajni g. Bernard vselej izgovarjal z največjo častjo, ga je v Šolah podpiral. Kot duhovnik« je bil ves goreč za čast božjo in je natanko opravljal službena dela« Ljudstvo studenskoiga je iz srca ljubilo in je neulolaženo zaradi njegove tako nenadne smrti. — Naj rajnik pri Bogu uživa plačilo za svoje delovanje v plodonosni njegovi službi. Iz Št. Petra na Krasu 26. maja: Dne 25ega maja t. I. je bila, tukaj volitev novega župana in občinskih svetovalcev. Zupanom je bil izvoljen posestnik Matija Penim is Gradeča in svetovalci: Fran Margon in Fran Aačin it Trnja, Peter Žele in Valentin Krafioveo ia St. Petra, Ivan Sabec is Šele, Jožef Vodopiveo iz Petelin in Anton Kernel iz Radvhove vasi. Nadejamo ae, da se z izvolitvijo, novega, občinskega starešinstva zojct povrne mir ia red v tbčino, ki je dosedtj vsled liberalnega županstva zelo veliko trpela. Iz Križevca na Hrvatskem 22. maja. Ker, je ravno volitev v deželni zbor, si ne moremrkej, da tt.netsporočim dragi »Domoljub« kako se< je, pri nas vršilo. Bi'a t je velika gneča ljudij revnih in bogatih, poslali so nam veliko vojakov in žandarjev, da bi nas prisilili voliti kakega mažaronskega kandidata. Vozili so se okoli po vaseh, ponižali rasnih pijač, podkupovali in vse obetali če bomo volili po njih mnenju — če ae,pe nanuugalk s zaporom. Ali vse ni pomagalo. Ljudstvo je volilo soglasno gospoda; Gerdin ča pravega domačega narodnjaka*, kateri je že sadike tri leta. delal v pomoč kmetu in cerkvi. Veliko (je, bilo.»eaelje„ko smo.znMigali. Na .»tetine deklet z venci na glavi in JSopki cvetlic v rokah so spremljale blagega moža na njegov dom in ves grad so okinčale s cvetlicami. Oasiravno je bilo to nasprotni stranki trn v peti, vršilo se le vendar, vse v lepem redu. Vsaka krivic«, je bila mažaronom dobra, veliko kmetov niso pustili k volitvi, po nekaterih krajih 80 pustili voliti samo jednega volilnega moža, da bi laglje zmagali itd. Ali srečno smo zmagali, ker se tukaj, res Se hvalevredni možje. Ne dajo se pregovoriti od svojega sklepa, ne z lepa, za plačilo, ne z žuganjem in zaporom, iz Gorioe 26. maja. Umrl je de6 21. m. m. po dolgi, mučni bolezni v Gorici preč. o. Rafael O bln-Jt pro-vincijal Stirske kapucinske previncije v 56. letu svoje starosti. — Blsgi pokojnik se je porodil dnč 24. maja 1841 v Skofji Loki ter leto 1862 stopili v red kapu-, cinski. Po; slovesnih obljubah je bil leto 1866 posvečen v maSnika v mentu Bozen na Tirolskem. Pozneje bil ja prestavljen v Gorico^ kjer je dolgo vrsta let deloval v. čast božjo in v prid avojega bližnjika. Neumorno delavnega redovnika, izvolila si ^a je provincija trjkratsvojim provincijalom. Blagi pokojnik je bil priljubljeni in spoštovan ne samo od svojih aobratov, marveč vžival je splošno spoštovanje ne le pri č. duhovščini, temveč tudi pri posvetnjakih. Mir in pokoj njegovi blagi duSi 1 Vsem njegovim snancem ga pa priporočamo v blag spomin. Razgled po Odgovorno uredniitvo »Domoljuba« je zafiasno prevzel preč. g. A. Kalan, ker je Sel dosedanji urednik g. I. Rakovec k vojniskim vajam. Predlogi naiih poslancev. V seji dnč 18. maja je izročil g. poslanec E i n s p i e I e r nujni predlog, v katerem opozarja vlado na veliko Škodo, katero je maj-nikov sneg slasti po Koroškem napravil na polju, po vrtib, sadnikih in gosdih. Vlada se poshr|je, naj »kodo preiskuje In poškodovanim kmetom d& zdatno podporo. — Dr. Gregoreo in tovariši so stavili predlog, naj se znižajo^ pristojbine pri srednjih ia mabb posestnikih. — 2 i č kiax in 25 tovsvifiar so stavili nujni predlog naj sa zdatno .pomaga^prebivaleem v brežiškem in kozjanskem okraja, ki so> v veliki stiski radi lanske toče. v — Slednjič je zelo važen predlog viteza B er k s a, naj nala/.vlada\ zbornici predloži načrt postave, s kateeo se ustanavlja posebna . avstrijska od Ogrske neodvisna .banke. Vodstva> viteškega >redaiv Križsnkih v Ljubljani nameravat poleg dijakov po dovršenem drugem gimnazijskem razredu, kakor iz 'Slovenca* Stevu 105 razvidno, — tudi nekoliko^pridnih, pobožnih m 1 a d e n i č e v k i n is o dij a k>4, na.poskuflnjo vspeejet^ etapostamejo bratje 11 istega. Mladeniči naj; se oglase i prvi polovici meseca julija pri vodstvu za vsprejem. Slovenskem. Na državni železnici Ljubljana Leece prične s 1. junijem ob nedeljah in praznikih voziti nov vlak, ki bode is Ljubljane odhajal ob 5 nri 39 minut popolndn« in dohajal ob 10. nri . 25 m. zvečer. Ogenj., V sredo. 26. t. m. okoli ene ure, popoldne je zadelo žalostno biti plat zvona v Kriteh poleg Tržiča. Začelo ja goreti v gornjem..dqlu. ?asi. Zažgal je domači o l rok s klinčki. Pogprela je samo ena hiSa, a nevarnost je bila za celo vas, ker. so, hise ena blizu druge,, ter s slamo krite. Zato stariai — parite. Vtoail je, kakor se nam poroda iz Ame*ikej slo-, venski duhovnik g. Peter Jeram, ki se je dn6#„mniart po reki Rio del Grande v Kaliforniji vračal domov od velikonočnega miaijona---Naj-.v miru počivali Ponarejena, krona. Pretekli teden* je i nekdo Jv ga-, stilni' Josipa Gostise v Spodnjem Logatcu plačal lSipona* rojeno krono. Pred r nekai tedni pa je ravno tu nski ptujec plačeval s ponarejenimi dvajsetvinaijL Darilo za rešitev življenja je deželna vlada podelila Francu Fakin iz Roj, kiijei 20, dec. I. I. rešil iz vode Jerneja SavSek. Iz Kokre. 20. majat Lovrenc Slabajna, rojen 1.1848, doma iz DragomeU, župnije sv. Jakoba ob Savi, je 17. m. m blizo župnijske cerkve v vodo pade! in utonil. NaraSčena reka je utopljenca prinesla do Gorenj v pre-doseljski župniji, kjer so nesrečneža iz vode potegnili. Beseda slovenskim gospodarskim zadrugam. Ker imajo zadruge namen boriti se proti tujemu in židovskemu kapitalu in se ravnati po geslu: Slovenec k Slovencu! kristijan h kristijanu! moramo pri naročanji blaga paziti, da ne kupujemo od židov, in kar dobimo pri slovenskih veletržcih, ne kupimo tacih rečij od Nemcev in Italijanov. Žalostno je, ako bi se zaradi navideznega dobička toli »pozabljali, da bi blago pri Židih kupovali, ki se potem Se bahajo in delajo s tem reklamo. Voditelji zadrug, bodimo dosledni in izvrSujmo vsaj mi geslo: Svoji k svojim! Zadrugar. Porotne obravnave so se pričele v Ljubljani dne 31. maja, in sicer pride: 31. maja 29 letna delavka Marija Bezek iz Borovnice zaradi detomora in obrekovanja, 16letni hlap c Jan. Zikrajšek iz Zales v okraja Lož zaradi posilstva; dne 1. jnnija SOletni Ignacij Hribar iz Krašnje zaradi javnega n&silstva in telesne poškodbe, 50!etni voznik Andrej Anderberg ii Trnja zaradi tatvine konj; dne 2. in 3. junija bivši prodajalee Jan. Križman v Kamnika in posestnik po domače Gruden iz Mlake zaradi goljtfije; dne 4. junija Ana Velkavrh ii Vrzdenca zaradi detomora. — Najbrž« da pride še nekaj obtožen- cev, mej njimi trgovec Jerman is Domžal uradi krive prisege, pri tej porotni dobi na vrsto. Iz Št. Petra na Notranjskem 20. maja. Danes zju. traj ob 8. uri 10 minut smo imeli pri nas močan potres z dvema krepkima sunkoma in mogočnim podzemeljskim bobnenjem. Vsa sobna oprava se je pošteno »zrenolala«. Slovenskim časopisom. Goriški Slovenci smo pričeli gospodarski boj z nasprotniki na celi črti. Uspehi dveh mesecev so uprav velikanski! Ne bo dolgo, ko bodo nasprotniki britko obžalovali svoje letoSnje »zmage«. — Toda v tem boju nam morajo iti na roko vsi Slovenci, vsi slovenski časopisi. Čim prej zmagamo Slovenci na Goriškem v tem boju, toliko bolje za ves narod. Ako bi v tom boju podlegli, bila bi to velikanska obče narodna nesreča. Disciplina, edinost vsega naroda pa bodi nasprotnikom znak naSe resne volje, naše moči, pred katero bodo morali trepetati. Prosimo, torej, da nas slovensko časopise podpira, a ne morebiti, da bi podiralo ono, kar bi mi zidali. Kogar boj kotu jemo na Goriškem, mora biti b o j k o • tovan po celi Sloveniji! Slovenske časopise prosimo, da ponatisnejo ta sestavek. Sv. mlsijon v Slivnici pri Mariboru je bil velikan k. Obhajanih je bilo 2700. Kaj bode zdaj nato re':^ v »Marburgerci« znani nemSkutarski stekli«? Domača zdravila. Aloja. Aloja ali tudi lopatika (iz latinske besede aloe hepatica) se kupuje v lekarni. Pri nas je ne dobiš brez zdravnikovega rccepta. Aloja je rastlina z velikimi mesnatimi bodičastimi listi. Doma je na jugu. Pri nas jo negujejo po vrtovih. Perje te rastline ima v sebi toliko zdravilna moči, da je rastlina vredna priporočila. Posušen sok te rastline se stolče. Prah je dober za znotraj in zunaj. Skuhaj ga za eno ali dve noževi končini (Splci) s žlico strdi, in najboljše čistilo je gotovo. Da ti pa ne bo treba kuhati tega grenkega zdravila, deni nekoliko aloje v steklenico žganj«. Aloja se razstopi in zdravilo sa želodec imaS vedno pripravljeno. Kedar čutiš v zelo Icu slabosti, vzemi košček sladkorja in kani nanj nekoliko kapljic in prepričal se bos, da ti bo nenavadno hitro bolje. Kedor ima tekoče rane, ki se nočejo zaceliti, naj jo vsak dan z lopatiko prav dobro potrosi in suho obveže. Ta prah posuši mokroto in napravi trdo krasto pod katero se kmalu naredi mala keža. Škodovati ti aloja nikoli ne more. S pelinom skuhana lopatika iztrebi »z človeka vodeno kri, ki se pnpravlja za vodenico, in dela hkrati prav dober želodec. 6 a 1 n n. Galun ali al4un je zlata vredno zdravilo za ljudi ki imajo bolehne oči. Za en krajcar ga dobiš že precej v vsaki prodajalnici. — Vrzi košček galuna v majhno z vodo napolnjeno steklenico, da se raztopi, in voda za oči je narejena. Kdor ima kalno roženico (to je ona brezbarvna prozorna kožica na očeh), ta naj si izpira vsak dan po večkrat oko. če bolezen ni zastarana, bode se mu roženica kmalu očistila. Ce je pa bolezen stara, potem mu vsaj ohrani oči. Kalna roženica je zelo razširjena bolezen. Večinoma je nasledek osepnic ali k6z. Mnogi ljudje sam ne ved6, kaj jim je. Kdor po šolah otroke natančno opazuje, prepriča se kmalu, da jih je voč tako bolnih. Mnogi morajo trpeti vse svoje življenje, ko bi se dala bolezen vendar-le odpraviti skoro brez stroškov. Po leti slabovidni ljudje zelo lrt6 radi hude solnčne svetlobe. Komaj zjutraj vstanejo in >ko« okno pogledajo, že jih svetloba prevzame, oči se jim vnamejo in včas.h cele tedne nosijo solzne oči. Kako je to nepri-ično! Za en krajcar si pa preskrbi« zdravila za vse leto. Kupi si galuna, namoči si ga in pomaži večkrat ' !a b0 " treba fpeti. Pisec teh vrstic se je o tem prepričal že neštetokrat. Vrhu tega pozna častitčga gospoda fa Je kot deček skoro oslepel. Solo je moral na koi obesiti. Zdravniki mu niso mogli pomagati. Nekega dn« pnde berač v hig0 ia na8vetlye defiku, ^ „ izmiva z galunovo vodo bolne oči. Ta ga poshiSa in res kmalu ozdravi. Sedaj je že čez šestdeset letet« in vidi J! I/1 f Se vedno dobro. Ta gospod pa je potem gotovo 2e tisoč ljudem isto nasvetoval, in skoro vselej je pomagalo. Galun je tudi zoper gnilobo. Komur nohtje težko v stran rastejo, da začne gniti meso, ta naj si z galu-novo vodo izpira rano, ali naj zmlet galun trosi nanjo. Galun rano najprej očisti, potem jo skupaj potegne, po- vsuSi in zaceli. Za grlo je dobro, da si ga izplakneš časih s tako vodo. Nemogoče ni, da galun cel<> raka ozdravi, če ni že prepozno. Ce se kaj vrežeS, zlasti z britvijo, namaži rano z galunovo vodo, če te koža na obrazu hudč skeli, stori isto. Prepričal se bofi, da je galun res koristen. Raznoterosti. (Ne v Ameriko!) Avstrijski konzul v Filadelfiji poroča, da so se ondi delavske razmere silno poslabšale. Mnogo premogokopov je ostavilo delo. V Cikagi je 50.000 delavcev t družinami vred brez dela. V Filadelfiji je bilo preteklo zimo 6 do 8000 avstrijskih izseljencev brez dela. — Linsko leto se je v Ameriko izselilo 65.103 avstro - ogerskih državljanov, ko skoro nikjer ni bilo dobiti zaslužka. (Kake nmre socijalen demokrat?) Na Gorenjem Avstrijskem je ležal socijalen demokrat na smrtni postelji. Zena mu je prigovarjala, naj se spravi z Bogom. A bilo je zastonj. Ko je začel umirati, mu je žena potisnila križ v roke. Toda ta zbere vse moči in vrže križ od sebe, s kletvijo v ustih. Položili so ga na oder. Domači so mu djali v roko — kakor navada — križ, a socijalni domokratje so prišli, izruvali mu so razpelo iz r6k, vrgli je na tla, in dali so mu v roko rudeč »nagelj«. Prišli so nosači, ki nosijo mrliče na pokopališče, a socijalni demokratje so jih odpodili, iztrgali iznad rakve križ, in brez duhovna so ga nesli na pokopališče. (Zopet socijalni demokrat) Blizu Gradca je nesel duhovnik bolniku sv. popotnico. PriSel je srečno k umirajočemu. Socijalni demokratje to zvedo, in obstopijo hiSo in izhod, da napadejo duhovna, ko se bo vračal. Duhoven se je moral skriti, da si je ohranil življenje, in priklicati so morali orožnike, da so spravili duhovna v varnost. (Koliko se je pokadilo tobaka v Avstriji leta 1896.) Linsko leto poksdilo se je tobaka vsake vrste za — 93,205.869 gld., to je za 3,540.537 gld. več ko 1. 1895. — Med raznimi deželami je na prvem mestu Češka s 25,296.772 gld., zadnja Dolnja Avstrija s 25,081.677 gl. Galicija 12,046 356 gld. Največ se je pokadilo Bdram" po '/s kr., namreč okrog 1109 miljonov; kratkih smodk po 2kr. okrog 516 miljonov, šport cigaret po 1 kr. 417 miljonov. Portorik se je pokadilo 209 miljonov, sul-tan-cigaret 208 miljonov, trabuko - smodk 41 in pol milijona, britanik 37 milijonov. Vsega vkup pokadilo se je 1244 miljonov emodk in 1995 miljonov smodčic. (Ali loterija koristi ljudstvu ?) Na Dunaju je živel pred nekaj loti čevljar, ki je hotel na lahek način obogateli. Kakor drugi, vrgel se je na loterijo. Ali mesto da bi obogatel, dal je vse svoje premoženje za številke in zgubil — vse. Vedno še upa, da zadene jedenkrat temo. Ali vse zastonj. Neke sobote večer gre zopet mimo loterije v nadi, da so prišle njegove številke. Ia res, vse tri so njegove, on — zadene terno ter prejme 720 gld. Ves vesel hiti domov, kjor ga domači željno pričakujejo. Domov prišedsega radostno obstopijo, on seže v žep, kamor je listnioo vtaknil ali — denarja ni. Na vse strani obračajo suknjo, toda zaman, čevljar, kakor obnorel teka po sobi, ruje si brado in lase, preklinja loterijo in cel svet, najedenkrat odpre okno in — skoči na dvorišče, kjer z razbito črepinjo mrtev obleži. Na vpitje domačih prihite sosedje, samomorilca pre-neso v sobo, kjer ga slečejo. Se jedenkrat preiščejo snknjo, začutijo nekaj trdega in is podloge izvlečejo zgubljeno listnico, kamor se je zmuznila skozi raztrgan žep. Kaj je imela žena od denarja, ki je spravil moža v obup in ob življenje? (Silni nalivi) so po Ogrskem naredili veliko škode. Dnč 29, maja se je oblak vtrgal v okolici mesta Arad, tako da je voda preplavila vsa polja in travnike. Reke so izstopile iz bregov, mostove in veliko hiS odnesle, tudi več ljudi je smrt naSlo v valovih. Nekatere občine so skoraj popolnoma opustošene. (Shod Judov iz celega sveta) se bo vršil 25. avgusta letošnjega leta v Monakovem. Posvetovalo in ugibalo 86 bo o tem, kako bi se znova ustanovilo judovsko kraljestvo. (Kako obhajajo na Uanoveranskem ženitnine?) Da se kmetom na Hanoveranskem boljše godi, kakor naSim to je znano. Posebno se to vidi, kadar oče svojemu najstarejšemu sinu »čez da«. Te dni so tam v ti srečni deželi obhajali »vohcet«. Poslušajte, kako je to bilo 1 Povabili so (tam vabijo na konjih, ki so lepo opleteni) nič več nego dve sto družin, štiri dni pred ženitovanjem so zaklali štiri presiče, dva vola in sto Štirideset kokoši. Tretji in drugi dan pred poroko so spekli tristo Strukljev in Se več žeme|j. Na dolgem vozu so s štirimi konji pripeljali polne »lojtre« sodov s pivom in žganjem. Ze en dan pred poroko so začeli ženitovanje. Na štirih vozeh so spremili godci »balo« iz doma nevestinega k ženinu. Dopoldne tistega dnč, ko sta se poročila, so se zbrali gostje. Se predno sta bila ženin in nevesta, mož in žena so začeli plesati. Dvanajst godcev jim je »dajalo takt«. Ko sta se pripeljala porodenca is cerkve, so »rihtali« na Sest dolgih mizah. Steklenice so se kar trle na mizi. Druzega je bilo toliko, da so se mize krivile. Prvi dan je bilo pri gostiji nekaj čez pet sto svatov, drugi dan sedem sto. Oba dni so spil;' sedem sto steklenic vina, 54 sodčkov piva, toliko žganja, da so pla-vali v njem in celo jezero »črne« (kave), i (Velepomenljiva prmera.) Po neki slavni zmagi sedi cesar Napoleon I. s svojimi generali pri slavnostnem obedu. Med tem, ko se tovariši veselo med seboj pogovarjajo, postane Napoleon najedenkrat molče« in zamišljeno gleda pred sč. Dolgo si ne upa noben izmed generalov mogočnega cesarja motiti. Slednjič pa se oju-nači general Bertram, kateri je bil poseben ljubljenec Napoleonov in pravi: »Veličanstvo ste zelo molčeči in in kakor se zdi, v globoke misli zatopljeni.« — »Res je I« odvrne Napoleon. — »Ia ali bi smel vedeti,«'»nadaljuje Bertram, »kaj je predmet Vašega premišljevala?« — »Oh,« vzdihne Napoleon, ♦primerjal sem trume, ki gredo «a menoj s trumami, ki so prisegle zvestobo zastavi Kristusovi Prišel sem do prepričanja, da moja povelja shiSajo le iz strahu, Kristusa pa ubogajo milijoni ie 18 stoletij iz s«me ljubezni in to bo ostalo do konca dnij.« Ko mu hoče Bertram ugovarjati, zavrne ga Napoleon TazdraSen: »Ljubi Bertram, če niste istih misQj, kakor jaz, potem prav selo obžalujem, da sem Vas povišal v generala « Na vse prisotne so napravile te besede veKkansk utis. Napoleon je umel besede Zve-ičarjeve: »Ko bom od zemlje povišan, bom vse nase potegnil. (Dežela brez domačih živalij ) Japonci ki ne pij6 mleka in ne jed6 mesa, nimajo krave. Kooj ni udo- mačen, in le zavoljo tujcev ga hočejo nekateri rediti. Vozove, ekvipaže in nosilnice oskrbujejo le moSki. p„j se nahajajo v velikih trumah divji, domaČih psov ne dobiS, kajti Japonec jih ne rabi, niti za lov, niti za Čuvaje. Koz in ovac tudi ne poznajo in tudi presičev ne redijo. Volne ne rabijo, ker rede zavoljo množine murb le sviloprejke, in si napravljajo le svilnato obleko. Salo (špeh) je japonskim kuharicam neznano. Mul j0 oslov tudi nimajo. Kokoši redijo le malo, race in golobe pa le priseljenci. (Tehten vzrek.) Popotnik hoče kositi v gostilni Juha je že na mizi, drugi gosti že jedo; tu pokliče nas popotnik blizu stoječega natakarja. — Natakar z največjo gorečnostjo vpraSa: »Izvolite, gospod?« — »Juhe ne morem jesti,« je kratek odgovor. — »Smem prinesti drugo juho ?« - se zgodi. Ali tudi te se gospod ne dotakne. Zopet pokliče natakarja, ki je ves iznena-den, čes kaj zopet želi. — »Juhe ne morem jesti,« je zopet odgovor. In tretjič prinese drugačno juho. lu glej kleka, vnovič zatrjuje gost, da ne more juhe jesti. Gostilničarja je to početje slednjič razjezilo, zato vpraša gosta: »Ali zakaj ne morete jesti juhe; saj pokusite jo!« — »Nimam žlice,« odgovori gost mrzlo. 8ploien smeh, in uganjka je sedaj tudi krčmarju rečena. Narodno gospodarstvo. Zeleno krmo kosi le *večer! Trava in sploh vse zelenjsve imajo zvečer največ dušika,ki pa ponoči polagoma sginja. Zato svetujem, kosite frišno ( Fižol, » Maslo kgr. Mast, » Špeh, svež » hkU. 8 30 6' 20 s! 20 6 50 7, 20 7 -6' — 2 45 12, -12 - 9 - — I 94 — 76 — 70 Špeh, povojen, kgr. Surovo maslo, » Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . , Goveje meso kgr. Telečje » » . Svinjsko > > . KoStrunovo» » . PiSanec..... Golob..... Seuo, 100 kgr. . . Slama, • • • . Drva trda, 4 kub. mtr. » mehka . . . gl.|kr. - 68 10| B4( 62 66 40 50 18 40 38 6 70 4 80 urar v Kamniku, Velika ulica, priporoča veliko zalogo žepnih in stenskih ur budilnic, verižic in vseh v to stroko spadajočih stvari po znižani ceni. Popravila, tudi najtežavnejša izvršim vestno pod poroštvom. 192 1-1 — Oenlkl franko. 176 4 —. [uofl IOJOIA — Oelz-1 kava je najboljši in najčistejši primeseh h kavi. 149 26-8 Cestite gospodinje! | Zahtevajte in kupujte to kavo I Prodaja se v rdečih zavitkih z belim trakom ali pa v škatljah. r: i s v ItJ-ttfeljaai v baraki za knezoškofijsko palačo ||T (za vodo) priporoča za bližajoče se praznike svojo I10V0 zalogo svilnatih robcev, vsake baže volnatej?a blajra za ženske obleke, kakor tudi vsake baže štofa in sukna za moške obleke. Ravno tako ima tudi veliko zalogo najnovejših satiiiov, kamrlkov, satinastih in kamrikastili rut, pisane, bele in neobeljene kotonine itd. p B»{nli|l e®il J 13648/4 kikave10-10 poštnine prosto proti povzetji, ali Ce se denar naprej poJlje, zajamčeno najboljše blago. V f "S A A H H J S Afrik. moka, biserni Saitos, fini..... Kuba, zelen, posebno fini Ceilon, modrozelen, p. f. Zlati java, rumekast, p. f. Biserna kava. zelo fina. Ara b moka ff. blagodiSefi iki gld. 5 - > 4 95 > 6 40 > 670 > 660 » 660 __________________. - • 7 70 Cenik in carinski tarif zastonj. Ettlingrer & Co . Hamburg. Kmetovalcem kateri s« nočejo poučiti o marsičeip. kar koristi njihovemu uspešnemu gospodarnim. priporočamo kDjižico Kmetom v pomoč. Narodno-gospedarika raiprava Spiral It. Belee, iupnik. Cena 80 kr., po pota 28 kr. Dobiva se v Katoliški Tiskarni" Deloljnbne osebe — povsod — katere iSčejo trajni denarni zaslužek, naj pismeno povprašajo pod „Zukuuftsvorsorge" Griniec, poste restanle. 153 8-7 Liniment. Capsici compos. 144 9 is lekarne Biobter-Jeve v Pragri priznano izvrstno bolečine olajatgoče mazilo ie dobiti posodica po 40 kr., 7(1 kr. in 1 gld. v \8«h lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 46 25-23 Richter-jev liniment s,sidrom' ter sprejme ii previdnosti le v steklenicah z. znano varstveno marko ..sidro" kot pristna. Rlohterjeva lekarna pri slatem levu v Pragi. r.tt m >m* Frane Zoreč v LJub^ani, »v. Petra cesta ftt. 33. priporoča dobro in lepo moko po najnižji ceni. Onim Kmetovalcem, kateri kupujejo moko ca domači kruh, naznanjam, da dajem moko tistih Številk, ki so bile prej ceneje od 9 kr. kilo, pri 100 kil« 1 gld. &0 kr. ceneje. Naročila od 60 kilo in vižje pošiljam po povzetju. — Vzorci in ceniki so franko na razpolago. 184 3—3 * N M N M M M * T Mate Oblak, klepar na Vrhniki se priporoča za raznovrstna kleparska dela pri cerkvenih in ^u81.h.8.tavb®h- .kal">r: pokrivanje zvonikov, kapel, cerkvi itd., izdelovanje strelnih Žlebov, strelovodov po najzanesljivejšem načinu m po nizki ceni itd. Mnogobrojna pohvalna spričevala od cerktenih predstojniitev in drugih so na raz-polago. 159 6_g l\ M M N M N M # JWB jBOlK Wm. HoK jBR,JKk JIPOKJPOK1 jjs^s>?iifiifiiT«fiivwTWTimivBivimr g Zahvala in priporočilo. Hi Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu v P mestu in po deželi, da sem s 1. junijem S 1. 1897. svojo že let B po vsem Slovenskem dobro znano gostilno „Pri Štefanu" v Ljubljani, za frančiškansko cerkvijo preselil v svojo novo na i*tem prostora stoječo hišo z jako prostornimi sobami. Postregel bodem vse svoje cenjene obiskovalce vestno z domačo in ceno hrano in točil razna zdrava le naturna vina ter zmiraj sveže Auer-jevo pivo. Tujci dob<5 s 1. avgustom t. 1. pri meni tudi prenočišče. Zahvaljuje se za dosedanji mnogobrojni obisk, se tem potom ob jednem naitopleje priporočam tudi za nadalje Z velespoStovanjem 190 2—i Alojzij Pogačnik (po domač* flŠtefanov*.) Vsak kdor ljubi okusno kavo, hoSe zdrav ostati ln al kaj prihraniti. S Priporočen od zdravnikov: Marijaceljski grenčec (v trgovini popoln««* prost, gme ga torej prodajati vh»k trgovec. Najboljše nadomest lo za prepovedane takozvane Marijaceljske želodčne kapljice. Basprodajalol dob« najvišji popust. Plakati v vseh jez kih za reklamo se dobe zastonj)_ Okrepčujoč, okusen, poživljajoč. osvelujoč, zdrav]« pospeiujoš, v šijetetišnem sziru blagodejen je /plnrinni *F*?*e©n»ja»ojšege tlOiUUL/lLl (trom„ ln naj. bolj&ega ukusa, ne zoperno grenek, marveč prijetno pogreni. — Srečno isbrana sestava izredno dobrih, čistib solišč, najvestnejša priprava z najboljšo podstavo alkohola omogoči prirejanje nsjizvrstnejšega teloddnega gren-6eoa. kateri krepia želode« in izvrstno učinkuje proti oslabljenju želodca in M^ga prebavnih organov. Priporočen oi zdravnikov, potrjen po nestevilnih zahvalah. — Steklenica 20 kr, 6 stekl. Varstvena znamka. I gld., 12 siekl samo 2 gld. — Dobiva s« v vseh prodajalnicah, toda pri nakupovanji: Pozor! Pristen ia pravi ima varstveno znamko Marijino Celje, katera je oblastveno vknjitens. Da pa se pri kupovanji obvaruje ponarejenega ali pokvarjenega blaga, je naj pri poroči jivejše obrniti s* pismeno naravaest do glavne za'oge Lekarna Trnkoczy, Ljubljana, Kranjsko, katera razpošilja — da se občinstvo seznani s pravim, pristni« blagom — najmanj 6 steklenic z obratno pošto po vseh delili sveta 191 21-1 Staropreizkušeno dijet. kosmet. sredstvo (vribalno) za okrepčavo in utr jenje lil in mišic človeškega telesa. Kwizdov fluid Znamka: kača(hribolažki fluld) Z uspehom ga rabijo hribolazci, biciklisti ia jahači, da se utrdil in okrepča o po dolgem napora. Cena: steklenica I gM., po steklenioe 80 kt. Pristen se dobiva v vseh lekarnah. Glavino zalogo Ima okrožna lekarna v Koroeuhurgu pri Dunaju. 118 8-6 G 't> Visoko «. kr. mlafeteritvo in veleslavnfc c. kr. deželna vlada za Kranjsko v Liubljaai it a iti sicer pr*o t odlokom t dn4 24. »prila 1897, št 12.504 slednja pa z naredbo z dne 2. maja 1897, št. 6698, podelila podpisabeu« k»nosal|a m otvoritev privatne agencije v Ljubljani s pravico za Izdelovanje nastopno naštetih listin, in sicer: prošenj na Ni. veličanstvo, rakunov, vlog na razne osrednje uraae in druga oblastva, zadevajoeih po-milosčenje in razne milostne eine, obrtne, ženitvene in priatojnoatne, državljanstvene, iz- in prieelje-vanjstvene, vojaške, naborne in ono stvari, ki so v področji političnih oblastij, pa tudi zastopstvo v naštetih opravilih. Uljudno dajoč to na splošno vednost, se priporočam n^jtopleje v naroČila na izdelovanje vseh v pisarniško stroko vštsvajočih se stvarij ter zagotavljam točno, najvestnejšo izvršitev po nizki ceni. Velespoštovanjem Josip Perhauc v Ljubljani, 188 8—2 Streliike ulice štev. 4, Herbabny-jev podfosfornasto-kisli apneno-železnj sirup Ta 26 let z natvečji* uspehom rabljeni, prani sirup raztaplja alez, upokojuj« kašelj, pomanjšajo pflt, daje slast do Jedi, pospblnje prenavljanje iu rodilnost, telo Jaftl in krepL Železo, ki je v sirupu v lahko si prlsvaja)o&i obliki, je jako koristno za nareJanje krvi, raztopljive foa-fornoapnene soli, ki so v njem, pa oosebuo pri slabotnih otrooih pospešujejo narejenje kostij Cena steklenici Je 1 «14. 25 kr., po peftti 20 kr. veš 113 13 za zavijanje. 668 20-20 Slvuriln ' Svarimo pred po-OVUIIIU. naredbami. ki se pojavljaiA«C »Mil n »»»rusMjOMtiNiJttnimij^i^ h.r..il. M imumi. Ul\|. • Himberfu pri DufT«J Vse stroje za poljedelstvo! Vnovič znižane oene! Trijari (čistilni »troji za lito) v natančni ltvrsitvi. ouiu-nloe za sadje In zelenjavo. - Bkropllnloa proti perenoaperl, zboljšsni se«tav Vermo'erov. — Ml&tllnloa, milni mm ilto, stiskalnica (pra*e) m Tino ln sadja različnih sestav (te stiskalnice imajo »koro ono tlačilno moč, kakor hidravlične [vidovodne] preie). — Slamoreznioe, katere se jako labko gonijo, po telo smernih cenah. - Stl-■kalnloe sa aeno In slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroja prodaja v najboljši izvršitvi IG. HELLER na Dunaju, n/s Prateratraaae 49. Pred ponarejanjem se Je posebno treba varovati! 182 3 Zastopniki se iščejo. 265 20-5 Koverte s firmo priporoča Katoliška Tiskarna po niskej ceni. mmmBmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Pege 164 10—7 odpravi v 7 dneh popolnoma dr. Christoff-a izborni, neškodljivi Ambra-crčme jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olep-šanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Jos. Mayr-ja lekarna v LJubljani. in OD Na Nsjvilje povelje Nj. c. ln kr. apostolskega veličanstva. XXXI. državna loterija za elvllno-dobrodelne namene. bitko v a^SM^Md^oMTfcd in 8®8^podob J tki ^ekonZ nem zneaku 165?000 kron v zlatu ln 100.950 gfd. veljave in sicer: 1 dobitek po 160.000 kron v tlatu 160.000. 1 dobitek po 16.000 kron v zlatu '16 0001 dobitek po 5.000 ?ld. 5.000, 1 dobitek po 4.000 gl. 4 000 1 dobitek pe 3.000 gld. 3008, 1 dobitek po 2000 gld. 1000, 1 dobitek po 1800 gld. 180), 1 dobitek po 1600 gld. 1600, 1 do-bitek po 1300 gld. 1300, 3 dobitki po 1000 gld 3000, 4 dobitki po 600 gld. 2000, 4 dobitki po 300 gld. 1200. 4 dobitki po 200 gld 800, 8 dobitkov po 175 gld. 1400. 14 dob.tkov po 160 gld. 8100, 18 dobitkov po 100 gld. 1800, 28 dobitkov po 76 gld. 2100 gld. 62 dobitkov po 50 gld. 2600, 96 dobitkov po 90 gld. 2880, 60 do-bitkov po 25 gld. 1250,182 dobitkov po 20 gld. 8640, 684 dobitkov oo 16 gld. 8760, 360 dobitkov po 12 gld. 4200. 1360 dobitkov po 10 gld. 13.500. 660 dob. po 7 gld. 4620, 4400 dob po 6 gl. 26.400. Žrebanje sa vrti nepreklloljlvo 10. Jnnlja 1«»7. Breftka Stana 3 gld. avst. valj- — Srečke se dobč pri oddelku za dr-gavno loterijo na Dunaji I. Riemergasse 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikak, pri davčnih, poitnih, brzojavnih uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za kupovalce zastonj. Srečki sa razp*. «»i«jo poitnine prosto. Od c. kr. lot. ravnatelistva. 160 6-6 oddelek za drž. loterijo. V ivrhe vsrnosti občinstva prod ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno re§i-strovano varstveno znamko. Jedino pravi Balsam (Tinctnra balsamioa) ls lekarna pri „angaljn varhu" ln tovarna farma-oevtlčnlh preparatov A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini Preskuiea in potrjen od zdravstvenih oblastsv. Majstareje, najpriatneje, naj realneje Ia naj o enoje ljudsko domač« zdravilo ki utoii prsne in plučni bolesti kri v ioledeu itd. tar |a vpera-bno notranje In zunanjo. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moj« tvrdka Adolf Thlerrjr lokama prt „angeUu va-rlhu'. Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim eenejo tem nie vrednejo ponaredbo Pazi naj Si toraj Vidno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj I Ponarejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočlh dragih balzamov, zasledujem najstrožjo sodnijtkim petam na pedlagl zakona o varstvenih znamkah. Kjer te ne nahaja zaloga mojega ■mizama, na] te naroči direktno in naslovi: Sa Uk»n»o A. Thlarryja v Pregradi pri Eogateo-Slatlnl. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poitne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ah 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Baz-poiilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. ... »»dno natančno na zgorajino •Inamko> k»*ero mora nositi v znak pristnosti vsaka Uaklanloa. .Adolf Thierry, lekarnar 139 20-10 v Pregradi pri Rsgatao-Slatinl. 19 80-20