Stane: Za celo leto.....K 15"— za pol leta......« 750 za četrt leta.....« 3-80 za 1 mesec......« 130 Posamezna številka 30 vin. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju; hiša zdravnika dr. Štuheca. Rokopisi se ne vrnejo. Telefon št. 46. Politično gospodarski tednik. MIR. Pariz vriska veselja! Nemci so sprejeli j vse trde pogoje, podpisali so mirovno pogodbo. Ko je dospela nemška nota v Pariz, je izdal Ckmenceau ukaz, da ima artilerija streljati salut Tisočglava množica valovi po bulvarjih in prepeva nacijonalne himne. Otroci tekajo po ulicah z zastavami, vojaki se vesele. Govorniki nastopajo ter slave zmago Francozov nad Nemci. Pod milim nebom svirajo godbe. In v lierlinu ? Jok in žalost! V seji narodne skupščine dne 23. t. m. je ob velikanski razburjenosti izjavil ministerski predsednik, da nemškemu narodu ne preostane nič drugega, kakor podpisati mirovne pogoje. Nemški narod se je izročil varstvu usmiljenega Boga. Ob teh besedah so zaihteli poslušalci, ženski poslanci so bridko zajokali. Gorje premagancem! Te besede so se uresničile nad Nemci, kakor še nitdar v zgodovini. Podpisana bi bila torej v Parizu prva, pa tudi najvažnejša mirovna pogodba, pogodba z najnevarnejšim sovražnikom, z nekdaj mogočno Nemčijo. Občutke Nemcev ob podpisu mirovne pogodbe si lahko predstav- j ljamo. Stiskajo pesti in škripajo z zobmi. Formalno je torej mir podpisan! Ali bo pa tudi trajen ? Ob sebi umljivo je, da mislijo Nemci že danes na osveto. Izvršili so pravzaprav istočasno s podpisom mirovne pogodbo tudi prvi čin maščevanja. Nemški mornarji so potopili vse nemško brodovje, ki je bilo internirano na Angleškem, in katero bi se naj bilo po sklepi miru razdelilo med Angleže in Francoze. Škoda znaša okrog 2 miljardi mark. Mir, ki se sklepa v Parizu, torej ne prinaša tudi ljubezni med narode, temveč — sovraštvo. Kakor vse kaže, treba bo še velikih socijainih revolucij, treba bo ublažiti vsa velika nasprostva med narodi, še le potem je upati, da zašije človeštvu boljša in srečna bodočnost. Mirovni pogodbi z Nemčijo bodo, kakor upamo, v kratkem sledile nadaljne mirovne pogodbe z Nemško-Avstrijo, z Madžarsko, Bolgarsko in Turčijo. Za nas je najvažnejše, da se pravično sklene mir z Italijo. Želeli bi, da pridejo v Italiji na površje zmernejši faktorji, ki bodo iskali z nami mirnega sporazuma. Ko se to zgodi, pride dan veselja tudi za Jugoslovane, takrat bomo tudi mi slavili — mir! Manifestacije ¦ občin ptujskega glavarstva za pravičen mir. ¦ ¦...........................................................i Na okrajno glavarstvo v Ptuju so vpo-slale občine: Breg, Brstje, Cirkovce, Destin-ci, Dolena, Dolič, Dragovič, Dravci, Drstelja, Formin, Gajovci, Gorenski vrh, Gradiše, Gruš-kovec, Gruškovje, Hajdin, Jiršovci, Jane-žovci, Kicar, Klaponei, Lanca Ves, Livanjci, Ločič, Majšperg, Mala ves, Markovci, Mere-tinci, Moškajnci, Pacinje, Pobrežje, Podvinci, Polenšak, Prvenci, Ptujska gora, Ragoznica, Sedlašek, Slatina, Slovenja ves, Spuhlja, Stojnci, Stoperce, Sveta Barbara, Sveta Eli zabeta, Sveta Marjeta, Sveta Trojica v Halozah, Sveti Andraž v Slov. Goricah, Sveti Andraž v Leskovcu, Sveti Bolfenk, Sveti Lovrenc na drav. polju, Sveti Lovrenc v Slov. Goricah, Sveti Urban, Šikola, Trnovci, Trnovska ves, Turški Vrh, Vareja, Velika Varnica, Vinterovci, Vurberg, Zabovci, Za-gorci, Brebrovnik, Cvetkovci, Hardek, Her-manci, Jastrebci, Kog, Lahonci, Litmerk, Mihalovci, Obrežje, Ormož, Podgorci, Runeč, Savci, Sodiuci, Središče, Sveti Miklavž, Sveti Tomaž, Šalovci, Trgovič, Trnovci, Velika Nedelja, Vitan, Vodranci, Žerovinci, Brestovec, Crinožiše, Dobrina, Donačka Gora, Kočice, Kostrivnica, Plat, Rajnkovec, Rogatec, Slatina Okolica, Spodnje Sečevo, Sveta Katarina, Sveta Trojica pri Slatini, Sveti Florjan, Sveti Mobor, Sveti Rok, Tekačevo, Zdravilišče Rogatec Slatina, Žetale, Okrajni zastop v Ptuju, Organizacija J. D. S. v Rog. Slatini sledečo resolucijo : Zav< dajoč se resnosti zadnjega trenutka, v katerem se odločuje ^aša usoda, povzdignemo še enkrat svoj glas in odklanjamo vsako krivično rešitev naših mej. Nikdar ne bomo priznali miru, ki bi naš narod raztrgal ter dele našega naroda podvrgel tujemu nasilju. To velja zlasti glede mej na jugu in jugozapadu, ki se morajo določiti tako, da bo tudi tam združen ves jugoslovanski živelj s kraljestvom Srbov, Hrvatov in Slovencev, ne glede na krivične ter načelu o samoodločbi narodov nasprotujoče zahteve naših smrtnih sovražnikov. Mirovno delegacijo prosimo, da sprejme edino mir, ki odgovarja gornjim načelom. Gospodarstvo. Sejmi. Svinjski sejmi se vršijo v Ptuju vsako tredo in v Ormožu vsak torek. Živinski sejmi so v juliju 2. v Ptuju in na črni gori, 7. na Bregu pri Ptuju in v Ormožu, 12. v Rogatcu, 15. v Ptuju, 25. v Ormožu in pri sv. Urbanu. Ptujska gora- Živinski in konjski sejmi za letos se bodejo vršili tukaj 2. julija in 14. avgusta, prihodnje leto pa vsi, kakor so bili poprej. Županstvo. Kako naj plačujemo davke, kako državno posojilo ? Davčna oblast ima strogo naročilo, da iztirja vse zapadle davke. Ljudje bi jih tudi radi plačali, posebno oni, ki imajo kake prihranke v denarnih zavodih. Pa kako dobiti denar ? Denarni zavodi imajo od vlade prepoved izplačevati strankam več kakor po 100 K na dan. Vsaj mestna hranilnica v Ptuju je vstavila vsaka višja izplačila. Tako se pripeti, da so rubljeni ljudje za davek, čeravno imajo večje svote naložene. Istotako ni mogoče plačati že podpisanih državnih posojil, ker denarni zavodi, posebno banke ne izplačajo nobenega večjega zneska. Ne razumemo te naredbe deželne vlade in bi prosili za pojasnilo. Ogledovanje in obdarovanje konj za 1 1919 se vrši za ptujski sodni okraj dne 3. julija ob 8. uri v Ptuju in za ormoški v Ormožu 4. t. m. ob istem času. Vsak konj mora biti prignan s predpisanim potnim listom. Seveda se ne smejo prignati konji onih posestnikov, ki imajo hleve radi garij ali druge kužne bolezni zaprte. Sicer so pa vse določbe natančno razvidne iz razpisa v uradnem listu štev. 106 z dne 13. junija t. 1. Hranilno in posojilno društvo v Ptuju obrestuje za sedaj hranilne vloge po 2V2V o in daje posojila na 5%. Upamo, da se bo obrestna mera za vloge mogla kmalu zope.t zvišati. Avstroogrska banka pred likvidacijo. Generalni tajnik Avstro-ogt ske banke Rapp je odpotoval v St. Germain, da tam varuje in zastopa posebne interese Avstro-ogrske banke pri mirovnih pogajanjih, ker je naravno, da se ti interesi z nemško-avstrijskimi v vsem ne krijejo. Večina snovi, ki se mora glede na Avstro-ogrsko banko obravnavati, posega v gospodarsko življenje vseh držav — dosledno ter se dotika deloma tudi interesov nev-tralcev in za sedaj še sovražnega inozemstva. Generalni tajnik Rapp se bo torej kot poznavalec in zastopnik interesov Avstro-ogrske banke skušal udeleževati vseh posvetovanj, v katerih se bode na predlog Nemške Avstrije ali katere druge države — razpravljalo o vprašanjih tikajočih so Avstro-ogrske banke ; ker pa je državljan Nemške Avstrije, se je pridružil kot finančni izvedenec nemško-avstrijski delegaciji. Dopisi. Ornigova predrznost. Imeli smo namen popolnoma pozabiti na Ornigovo osebo, ker naš boj sploh ne velja osebam, ampak vedno le stvari. Toda Ornig sam nas sili, da ga ne pozabimo. Kakor izvemo, je poslal iz Gradca potom nemške vlade na Dunaju pritožbo na deželno vlado v Ljubljani češ, da smo ga s Ptuja spodili in da preganjajo Slovenci njegovo rodbino. Da je vse to laž, ve vsakdo. Ornig jo je prostovoljno popihal ob prevratu z uradnim avtomobilom v Gradec; pregnala ga je slaba vest. Njegov sin mirno gospodari na tukajšnjih posestvih in oblasti mu gredo povsod na roke, čeravno je še danes pod obtožbo radi hujskanja proti Jugoslaviji. Tudi izvršuje vzlic temu neovirano svojo trgovino in obrt. Drugi sin se pa itak kot častnik nemško-avstrijske armade bori proti Slovencem. Izključil se je torej sam iz naše države. Predrzno je od Orniga, da si upa pritoževati se nad našim postopanjem, on, ki je pozival bivšega cesarja Ka-rola, naj pobesi vse Slovence. Ali smo pozabili, kako je zaklical na Dunaju s svojo de-putacijo julija 1914: Majesjat vvollen hart sein — harter, am hartesten! Slovenci smo le premehki, nikdar pa ne kruti. Radi bi samo vedeli, kaj bi storil Ornig z nami, ko bi prišel Ptuj pod nemško oblast in bi še on dalje v Ptuju „paševal." Zrelostni izpiti na gimnaziji v Ptuju. Zrelostni izpiti na tukajšnji gimnaziji so se vršili dne 23. in 24. t. m. pod predsedstvom g. vi. sv. dr. Lovra Požarja. K izpitu se je javilo 15 kanditatov in 1 kanditatka, med njimi 3 Slovenci. Prestali so vsi, eden z — 2 — odliko. Abiturijentje so: Bertsch Avgust, B o k h Leo, C o p o n y Norbert, C o p o n y Rihard, Golob Janez, Lah Jože, M a n k Robert, (odlika) M a t z n e r Erik, M a t z n e r Hermann, Mauritach Peter, Pirš Jožef, S c h a t z Jožef, Scheichenbauer Man-ired, Uberbacher Franc, "W e i g e 1 Wolfgang, V a b i č Vera. Osebna vest. G. dr. Konrad Schmidt, fin. koncipist in vodja davčnega okrajnega oblast-va v Ptuju, je pozvan v nadaljno službovanje h generalni direkciji carine v Belgrad Ž njim izgubimo vestnega in koncilijantnega uradnika, nenavadno simpatičnega in prijetnega tovariša in prijatelja, vztrajnega narodnega delavca. Res žal nam je, da gre od nas. Iskreno mu želimo vso srečo in uspeh v prestolnici. Ptujska gimnazija. Ne moremo verjeti, da bi bil med prvi čini v naši državi razpust ali uničba tega, za kar so se naši narodni možje, kakor Božidar Rajč, Trstenjak, Dr. Gregorič, Dr. Ploj, Dr. Dečko, Mihalj Voš-njak in mnogo, mnogo Ptujčanov, zavednih pijonirjev in boriteljev za naš narod, borili celo vrsto let. Ne verjamemo, da bi bil naš poverjanik za uk in bogočastje pozabil, kaj se pravi jemati narodu možnost izobraževanja. Naš tukajšnji narod je probujen in videl bi v vladi svojega grobarja, če bi mu ukinila edini srednješolski zavod, Čigar obstoja niti utemeljevati ni treba, ker je umljiv sam po sebi. Ptujčan iz 1. 1870 real. gimnazije. Nemške srednje šole. Glede na nemško srednje šole je odločilo poverjeništvo za uk in bogočastje z razpisom z dne 8. rožnika 1919, štev. 2720 naslednje : Državna nemška gimnazija v Ptuju in nemške vzpodrednice državne gimnazije v Mariboru se ukinejo. Državna gimnazija z nemškim učnim jezikom v Ljubljani se pretvori s 1. razredom po-čenši v realno gimnazijo, v 2. do 8. razr. dosedanjega zavoda pa se sprejmejo učenci iz vseh razpuščenih gimnazij z nemškim učnim jezikom. Nemške vzporednice državne realke v Ljubljani, ki bi štele prihodnje šolsko leto k večjemu 100 učencev, se opuste. Na državni realki v Mariboru, ki se postopoma razvija s slovenskimi temeljnimi razredi, ostanejo začasno nemški razredi od 2.—7. ; vanje se sprejmejo nemški učenci iz državne realke v Ljubljani. Dijaki I. razreda smejo delati sprejemni izpit v nemškem jeziku samo na državni realni gimnaziji z nemškim učnim jezikom, v Ljubljani. Predsednik višjega šolskega sveta : prof. Vadnjal 1. r. Nemški tihotapec. Neki Fischerauer, milijonar iz Leobna in posestnik velikih vinogradov v Halozah, je v svoji nemški poštenosti izvažal zadnje tedne živila v Nemško Avstrijo na ta način, da jih je spravljal v sode, ter lagal uradom, da je v istih vino. Tukajšnje okrajno glavarstvo ga je zašilo za precejšno denarno globo ; ali pa ne bi bilo bolje, take poštenjakoviče djati pod ključ ? Kedaj bomo končno stopili tem pijavkam pošteno na prste ? Odšlovljeni javni nameščenci. Poverjeništvo za notranje zadeve je izdalo sledečo naredbo : Odslovljene javne nameščance nemškeali madžarske narodnosti, ki so bili pristojni v kako občino v območju deželne vlade za Slovenijo le na podstavi svojega poklica (§ 10 zakona z dne 5. decembra 1895, državni zakon št. 222) je smatrati za inozemce. Topole. Dne 13. 6. t. 1. ob 8 uri zvečer je izbruhnil v gospodarskem poslopju posest-nice Eme Ogrizek na Topolah, občina Ta- ! kačevo ogenj, ki je uničil celo poslopje s \ premičninami v vrednosti približno 60.000 K. Kako je ogenj izbruhnil, se ne da dosedaj na noben način dokazati. Človeško življenje ni bilo v nevarnosti. Poslopje je bilo zavarovano pri „Allgemeine Assekuranz in. Triest (Filiale Graz)" za 7950 kron. Od Sv. Barbare v Halozah nam poročajo: V naših vinogradih je začelo grozdje cveteti. Mnogo goric še ni poškropljenih, kajti nuino i delo je tudi na travnikih. Za vino nikdo več ne vpraša, ter nima nobene cene, ker ni izvoza. Mnogo vina je še po kleteh, ki čaka odrešenja. Ljudstvu primanjkuje denarja za najpotrebnejše stvari, posebno za obleko. Radi tega mnogi ne morejo poslati svojih otrok v šolo. Vino imajo, a denarja ne. Mero-dajni faktorji naj bi se zganili ter pripomogli vinogradnikom v najkrajšem času do prostega izvoza vina. č. Sv. Urban pri Ptuju. Dne 12. junija 1919 okoli 16. ure so se kosci posestniški sin Franc Rašl v Svetincih, občina Sv. Urban, vini-čarski sin Alojz Črnko v Ločkeni vrhu, občina Ločič in posestniški sin Janez Veit v Desterniku, občina Urban, ki so pri po-sestnici Ivani Kramberger v Svetincih kosili, v bližini travnika v Pesnici kopali. Med kopanjem zapazita Alojz Črnko in Janez Veit, da Franca Rašl ni več videti; iskala sta ga, pa ker ne znata dobro plavati si v globočino nista upala in vsled tega je bila rešitev Franca Rašl nemogoča. Kakor se je dognalo, ni pri tem slučaju smrti Franca Rašl nihče kriv. Truplo je bilo 2 uri po dogodku najdeno. Ljutomer. Boj za popolni obstoj ptujske gimnazije je vrgel tudi do nas svojo valove. Ves Ljutomer se z vso vnemo zavzema za popolno gimnazijo v Ptuju. Žalostno bi bilo in klaverno, če bi se učni zavodi sedaj skrčili, mesto pomnožili. To bi bil pač najhujši udarec za nas obmejne Slovence, ki bi nas zadel hudo v živo. Politične vesti. Nova demarkacijska črta na Koroškem. Posebno brzojavno poročilo „Naroda". Pariz, 24. junija. Vrhovni svet Antante je odredil novo definitivno demarkacijsko črto na Koroškem. Ta črta gre od Palešča (Malošč ?) južno od Blaškega jezera in doseže Dravo 6 km vzhodno Beljaka, gre potmi ob Dravi do približno 1 km vzhodno Šmihela, od tod na Vrbsko jezero, južno Vrbe, dalje po sredi Vrbskega jezera do jezerskega iztoka, nato ob Glini do izliva v Krko, ob Krki do Špika, od tam ob severo- in severovzhodni meji političnega okraja Velikovec proti jugu, zopet proti Dravi in severno od Labuda na koto 1522, kjer se stika z našo severno štajersko mejo. Vrhovni svet četvorice je odredil, da se morajo umakniti jugoslovanske čete na to črto. Poslana so bila tozadevna navodila antantini komisiji v Celovcu in direktno vladi v Beogradu. V krogih italijanske delegacije se govori, da je izdelal predsednik Wilson nov posredovalni predlog za avtonomno državico med Jugoslavijo in Italijo, ki naj obsega otoka Cres in Krk, Reko brez Sušaka, dalje gre meja zapadno do Rase in se razprostira severno, izpustivši Pazin in Buzet, tako, da pride pod njo tudi še Idrija (!) V tej avtonomni državici bi bilo 160.000— 170 000 Jugoslovanov in 30.000 Italijanov. V Dalmaciji koncedira Wilson Italiji Lošinj in zadrske otoke. Wilson je s tem svojim novim predlogom popustil v prilog Italiji. Italijanska delegacija je tudi to njegovo kombinacijo odklonila. (Mi tudi!) Nato je laška vlada demisijonirala. Vojaška konvencija med Italijo in Nemško Avstrijo! Posebno poročilo „Naroda", Zagreb, 26. junija. V aprilu 1919 sta sklenila Nemška Avstrija in Italija vojaško konvencijo proti Jugoslaviji. Italija se je zavezala, oskrbovati nemško vojsko dejansko z municijo in vojaško opremo, zlasti za čete na Koroškem in Štajerskem. Ustanovila seje tudi skupna pisarna za špijonažo, kjer bi si Lahi in Nemci izmenjavali svoja opazovanja. Sklenjena je bila razven tega tudi skupna vojaška akcija v slučaju premembe na Koroškem. Dogovorjeno je bilo celo, da se spravi trikotnik Jesenice-severozapadni del Kranjske v roke Italije, vsa Koroška razven Trbiža pa v roke Nemške Avstrije kot odškodnina za nemške izgube na Tirolskem ! Sporazum med Jugoslavijo in Italijo? Pariz, 25. junija. (ČTU.) Kljub splošnemu navdušenju, ki vlada v Parizu zaradi podpisa miru z Nemčijo, so vzbudile največjo pozor- nost zvečer po mestu razširjene govorice, da namerava italijanska vlada svojo vnanjo politiko naravnati v povsem drugačno smer. Govori se, da išče Italija sporazuma z Jugoslovani, da namerava uvesti obsežne socijalne reforme, in da stremi za prijateljskim razmerjem z Nemčijo. (Ldu.) Nemci potopili svoje brodovje. V angleški pomorski luki Scapa-Flow je bil interniran del nemške vojne mornarice. Posadka je bila nemška, toda pod nadzorstvom angleške mornarice. Dne 21. t. m. ob 1. popoldne pa se je nudil prebivalstvu grozno veličasten prizor. Vse brodovje se je počelo potapljati v globino morja. Potapljanje je trajalo do 5. popoldne. Ostala je samo križarka ,,Baden", na kateri so se nahajali bolni nemški mornarji. Škoda znaša 2 miljardi mark mirovne valute. Potopljenih je 74 bojnih ladij velikega, srednjega in malega tipa in nebroj podmornic. Največja ladja „Bayern" je obsegala 38 000 ton. Na vojnih ladijah se ni nahajala nikaka municija, da bi se dalo sklepati na kako eksplozijo. Nemci so odprli v trebuhu ladij razne zatvornice, da je počela teči voda v notranjost. Društvene vesti. ¦ • • • i..........................................................i Župni zlet Sokola v Ptuju. Opozarjamo že danes, da se vrši 7. septembra 1919 v Ptuju župni zlet v velikem stilu. Obenem se bo praznovala 50 letnica obstoja čitalnice. Sodelovala bodo vsa društva. S predpripravami se bo pričelo prve dni julija. Za Sokola so darovali: G. Vladimir Vošnjak 20 K, učiteljstvo pri nakupu „Soko-liča" 3 K preplačila v prid društvu, gdčna Veršič Jožica 1330 K, ki jih je nabrala kot globo za rabo tujk, uradniška menza 40 K, odv. pisarna dr. Gosaka iz kazenske poravnave 25 K, skupaj 10133 K. Na občnem zboru Jugoslovanske gasilske zveze V Ljubljani se je med drugim sklenilo : Vse prejšnje zveze na Kranjskem in Štajerskem likvidirajo, namesto njih se organizirajo odseki. Eden organizatoričen odsek je za Štajersko, katerega načelnik je ir. Bergmann v Žalcu, ki sestavi po potrebi pododseke za posamezne, okoliše. Na njega se naj obračajo vsa društva, ki se nameravajo reorganizirati. Sklenila so se dalje enotna pravila za vsa društva in za vse župe in enotno uniformiranje ; novi kroji pa se za sedaj vsled draginje blaga ne nabavijo. Izda se tudi vežbenik za enotno poveljevanje (pri redovnih in pri vajah z orodjem) v najkrajšem času. Od občnega zbora potrjena enotna pravila izidejo v prihodnji številki „Gasilca", kateri se vpošlje vsem dozdaj včlanjenim gasilcem v jugoslovanski gasilski zvezi, ki šteje dosedaj čez 300 društev in čez 8000 članov. Sv. Barbara v Halozah. V nedeljo dne 6. malega srpana 1919 se vrši ob 10. uri predpoldne prva seja krajevne organizacije JDS. Vsi člani odbora se vabijo k tej seji. VABILO k veliki šolski in narodni slavnosti povodom imendana našega kralja Petra I. Karadžor-dževiča in ob enem proslave ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se vrši na ljudski Šoli Sv. Barbara v Halozah dne 29. julija 1919. Spored: Petje, deklamacije, godba. Petje dirigira gdč. Martina Kovačič. j Svira domača godba na pihala. Šolsko vodstvo. Starešinski večer v Ptuju je spet 3. julija t. 1. pri Zupančiču. Šolska slavnost. V petek, 4. julija se j vrši ob 18. uri v Dekliškem domu šolska 1 slavnost s petjem, deklamacijami, telovadbo, , godbo in plesom kola, ki ga bodo izvajale J učenke Hrvatice in Slovenke. Prijatelji šol-1 ske mladine se iskreno vabijo, da se slav- \ nosti udeleže v kar največjem številu. Ptuj. Moška in ženska podružnica sv. Ci- i rila in Metoda v Ptuju zažgeta pri lepem vremenu v Rogoznici v soboto dne 5. julija I 1919 ob pol enaindvajsetih (Va 9. uri zvečer) j-kres s petjem, govorom in godbo. Po kresu — 8 — prosta zabava v gostilni Bračič v Rogoznici. Odhod od gostilne ge. Zupančič ob dvajsetih (8. uri zvečer.) Vsi člani in prijatelji obeh podružnic se prisrčno vabijo. Splošno žensko društvo v Ptuju priredi v zgornjih prostorih Narodnega doma 28. t. m. ob pol 21. uri prijateljski večer v proslavo Vidovega dne. Vstopnina prosta. Upamo, da se vsak zaveden Slovenec odzove povabilu. Razno. Kako je v Nemški Avstriji ? Kot domačin, katerega je v bivši Avstriji usoda zanesla med tuje narode, sem bil za časa preobrata v državni službi na Dunaju, ter sem se potom javil v službo domovine; sam Bog mi je dal to pamet. Službujem tukaj že pet mesecev in cesto slišim pri opravljanju svoje službe, kako naši ljudje godrnjajo in zabavljajo čez Jugoslavijo in njeno aprovizacijo. So pač nemčurji v ljudstvu razširili lažnjive vesti, kako dobro se godi ljudem v Nemški Avstriji. Tudi nad bratom Srbom se spod-tikajo. Tukaj karakterističen dogodek, kateremu sem bil sam priča: Peljal sem se od Ljubljane proti Dunaju; v Celju je vstopilo 5 Srbov; ker je bilo dovolj prostora, so posedli in bilo jim je videti, da so trudni, saj so ravno prišli s koroške fronte ; pri Sv. Jurju ob južni železnici je vstopilo nekaj žensk v naš voz, in kakor na povelje so se vsi vzdignili in prepustili sedeže ženskam. Pogovarjal sem se z njimi in nisem se mogel prepričati, da bi oni bili v omiki za nami. — Peljal sem se na Dunaj, kjer sem imel še družino in pohištvo; prestrašil sem se, ko sem po petih mesecih zagledal svojce, tako izstradani so bili. — Mesa že niso dobili 8 tednov; konjsko meno stane skrivaj 44 kron kg; a treba je imeti zvezo, če ga hočeš dobiti. Jajce stane 3 K 60 v, ali vsako drugo je smrdljivo. Sladkorja dobi vsaka oseba'A kg na mesec, a naredba je samo na papirju, saj je država prebivalcem še dolžna sladkor za drugo polovico meseca sušca. Petroleja ni kapljice. Sol pač imajo, ali nimajo si kaj ž njo soliti. Aprovizacija s soljo se bode pa pri nas tudi kmalo zboljšala, saj imamo v Dalmaciji soline, kjer se prideljuje obila soli. Skozi celo nemško Avstrijo smo stradali. V Mariboru pa se je naš položaj tako obrnil na boljše, dobila ee je bela kava, klobasice in zemlje, tako da so moji družini samo oči bleščale od samega veselja. — Ko sva šla s soprogo prvikrat v Ptuju na trg mi je rekla: Tukaj se pač vojska ne pozna ; vidi se mi, kakor če bi bili v lepem kraju v letovišču. Blagor nam, ki nam je bila usoda tako mila, da nas nastanila v Jugoslaviji. Narodnjaki, verjamite mi kot domačinu. Samo osem dni bivanja v Nemški Avstriji bi vsakega nevernega Tomaža spreobrnilo in kdor tukaj ni zadovoljen, bi želel zopet nazaj v naš blaženi kraj. Radivoj Cajnko, finančne straže nadpaznik. Pri bolečinah V grlu je dobro s Fellerje-vim bolečine tolažečim „Elsafluidom" masiranje od zunaj in grgranje od znotraj. 6 dvojnatih ali 2 specialni steklenici veljajo samo 24'— kron od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 359 (Hrvatsko). Mnogo zdravniških priporočil. lOO.OOOzahvarnih pisem, tudi za „Elsa-krogljice". Omot in poštnina se računa posebej, vendar najceneje. Kdor naroči več obenem, prihrani mnogo. Imenik novih uličnih imen v Ptuju se dobi pri V. Blankeju v knjigarni po 40 v. O priliki, ko zapuščam Ptuj, da nastopim novo službo v Beogradu, kličem vsem znancem in prijateljem, od katerih se nisem mogel osebno posloviti: Da ste mi zdravi in na svidenje! J)r. JConrad Schmidt fin. koncipist. Miši - podgane - stenice - ščurki in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 5—, za podgane in miši K 5'—, osobito ostra pasta za podgane K 6'—; za ščurke 5 K; posebno močna tinktura za stenice 5 K; uničevalec moljev prašek proti ušem v obleki in perilu, proti mravljam, proti ušem pri perutnini K 3; prašek proti mrčesom 2 50 in 5 K ; tinktura proti ušem pri ljudeh 3 K; mazilo za uši pri ljudeh 3 K; mazilo za uši pri živini 2 K; tinktura za bolhe pri pseh K 1'50, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) K 3'—, Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. Jiinker, Zagreb 112, Petrinjska ulica 3. Naj fi m ejša ftoatlettr^a mila prijetno močnega vonja, v okusnih omotih: Dernier 40 gr. kom. 12 v škatlji 1 tucat.......K 24"— 55 „ „ 12 v „ 1 ,........K 32-— „ 75 „ „ 12 v „ 1 ,........K 43- 85 „ „ 2 v „ 1 „ .......K 50-— Prancoska mila v osmih vonjih > 75 gr. kom. 6 v škatlji 1 tucat............K 50'— 100 „ „ 6 v „ 1 „ ........•... K 60'50 Angleško Bath soap (kopalno milo, okroglo) v raznih vonjih in barvah i 00 gr. kom. 6 v Škatlji 1 tucat............K 60-50 Gornje cene se razumejo pri nabavi najmanj 10 tucatov iz mojega skladišča ; za Hrvatsko, Slavonijo in Slovenijo 50% naprej, ostanek po povzetju, za ostale dežele Jugoslavije samo po predtakturi, plačljivo naprej. Pri naročbi od vei ko 50 tucatov 10—12% popusta! Leopold Zeisler, Zagreb, SeiiSiaVM lil. lfi|I. Trgovina se da v najem na deželi. Kje, (*<>ve uprdvništvo. jasno« Odvetnik Ima na prodaj ter razpošilja vsako množino, dokler je v zalogi \ Fran Ogrizek, .¦ trgovec, Maribor, Viktrinjska ulica 17. A VII 360/19 5 Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. V zapuščinski zadevi Izidorja Z i m o t, germana v Gradišču, so na prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine: zemljišče vi. št. 35, 56, k. o. Gradiša, obstoječe iz parcel 13/2, hiša št. 35, 143 njiva, 144/1, vrt, 144/2 paša, 145 paša v skupni izmeri 21 a 91 m8 brez vsake pritikline. Najmanjši ponudek znaša z ozirom na cenilno vrednost 6000 K. Dražba se bode vršila I. julija 1919 ob 10. uri pri podpisane in uradu. soba št. 19. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejme. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajne cene. Dražbeno izkupilo je položiti v roke sodniškega komisarja. Dražbene pogoje je lahko vpogledati pri sodniji sob* št. 13 in se isti lahko pred dražbo izpremene. Prodajalci si pridrže piavice, najvišji ponudek odkloniti tekom 14 dni po prodaji. Okrajno sodišče Ptuj, odd. VII. rine 13. junija 1919. Dr. Rudolf Ravnik naznanja, da je preselil svojo odvetniško pisarno iz Bismarkove ceste štev. 11 v MARIBORU V Sodnijsko UliCO Št. 14, I. nadstropje (pred sodni j o.) i kovček? Naročite si ga Janko v plifl i Y Ini jri Pi, katera ga vara najceneje dopošlje z obratno EE^E POŠtO. i^EEEE Zahtevajte Trgro^rcI popust I , 1------------- j POBRODEJNO deluje, boli oblažuje, krepi, osvežuje, oživlja in pri ranah, oteklinah in opečinah hladilno vpliva Fellerjev Elsa-fluid 6 dvojnih aH 2 specijalni steklenici 24 kron. Prebavo pospešujejo, odvajanje urejujejo in pri vseh želodčnih fežkočah najhitreje učinkujejo Fellerjeve rabarbara Etsaskrogljice 6 škatljic 12 kron. Edino pristne pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, EIsa trg št. 359, Hrv. Zagorje. Omot in poštnina se računa posebej kar najceneje. Kdor naroči več obenem, prihrani mnogo. HORVATIC mizarski mojster, Vošnjakova ulica, izdeluje vsako vrsto pohištva, stavbe in portale po primernih cenah. Se priporoča si. občinstvu. :-: Delo na polju je tu! ¦ Ste že naročili košare in sedež za voz ter druge jerbase za go-J spndarstvo ? Izdeluje jih E Pletarska šola Strmšče pri Ptuju, 10 minut 01 žel. pesJaie St. tac na Dr. polili Naročite lahko pismeno ali ustmeno v Struištu in v Ptuju v trgovini J. Peteri. 854253 19 — 4 — o uznica e banke Delniška glavnica K 15,000.000. Kezervni fond nad K 4,000.000. Centrala v Ljubljani. Podružnice: Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica, Celje. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun proti 3% obrestovanju. Posreduje nakup in prodajo vrednostnih papirjev in izvršuje borzna naročila najtočneje. — Daje predujme na vrednostne papirje in blago. Eskontuje in vnovčuje menice. — Dovoljuje kredite v vseh oblikah. Čitajte najprej ilustrovani cenik tvrdke H. Suttner (lastnik Henri Maire) Ljubljana št. 985, predno si kupite uro. Ta cenik Vam bo zaščita proti škodi in jezi zaradi slabih bazarnih ur in Vam pokaže, kako se more dobroin vendar ceno kupiti. Ta cenik Vam svetuje glede res dobrih ur špecijalne znamke »I K O« iz lastne tvornice v Švici, pa tudi drugih dobrih žepnih ur, zapestnic z urami, svetlečih in stenskih ur, verižic, prstanov, zapestnic, uhanov, jedilnega orodja, daril za krst in sveto birmo ter vseh ostalih zlatih in srebrnih predmetov. Pa tudi druge potrebščine na pr. škarje, nože, britve, doze za cigarete in smodke, dijamante za rezanje stekla, nažigalce in denarnice kupite dobro in za zmerne cene pri tvrdki H. Suttner (lastnik H. Maire) Ljubljana aooooooooDoaaaaaaaaoaooa r*GARJE srbečico, kraste, lisa je a a g uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. ° a Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno o | osebo 5 K. — Po pošti 6 K poštnine prosto, i Prodaja in razpošilja s pošto arna Trnkdczy v Uubliani, Kranjsko aaoaaaaaaaaaaaaaaaaaaoaa Salon za umivanje, česanje in sušenje las z električnim strojem za dame, se nahaja od 24. junija 1919 na Hrvatskem trgu št. 1, pri dravskem mostu. Priporočam se s stena občinstvu. F. Pavlic, lasničar. ilo cen o o o o o o o o o o o o o o