' Sllllllllllllllllllilll!^ AME AMERICAN IN SPOUT FOREIGN t 1 IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINQ ' DAILY NEWSPAPER , CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, JUNE 1, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. ;ned the cep-j ;nd8 reet- pra/ k ears. lemci besne kot zveri po Ceskem jur1 d 80 oseb so Nemci že pomorili na Češkem, da Angleški avijatičarji SO StuTHtdric^ brže za vse življenje pohabljen. predmestje Pariza London, 31. maja.—Poslužu- London,—V soboto so Nemci ustrelili na Češkem in Morav-1,11 zopet 44 osem in v nedeljo 20, med temi 10 žensk. Dozdaj ie ustrelili 82 oseb iz maščevanja, ker so neznanci izvedli na-Reinhardom Heydrichom, ki ga je Hitler postavil za ;ernerja Češke. Radio iz Prage je .naznanjal, da so bile naj-^jše žrtve ustreljene takoj po sodbi naglega soda. Vsi ob-ieilci so bili spoznani krivim, da se niso registrirali, kot uka-110Po atentatu zadnjo sredo, ali pa so skrivali*neregistrirane jclo® i oŠstracija hišnih posest-ot4v je odložena do r ar junija ^istracija hišnih posestni-iis0 1 v okraj u Cuyahoga, Lake it ^ ^auga, jej bila odložena ebaC junija. Vzrok je, ker . urad za kontrolo na-e W h nima na rokah tozadev-haVe .^tin. Ti okraji ne smejo tio$e "ati vigje najemnine kot je nd y° ll. Juli a, 1941. Za okraje mefc Akrona, Youngstowna, ur3Č """a in Ravenne je pa ve-;!5a Najemnina, kot je bila • ™!!rila'l941- n * le bodo dobili hišni posest-bo^istracijske listine, še ni ..A" "r°da najbrže jih bodo v bankah, posojilnicah in 1 v kakih drugih instituci-bodo te listine na bo urad naznanil. ke podmornice so te avstralsko mesto % pa niso uspele Vrne, 1. junija. — Ja-poskušali z napadom na največje avstral-,tlstaniško mesto, Sydney, so Japonci poslali pod-^ajhnega tipa, s kakr-^ napadli pristanišče ' ^cembra. |i!jtlski napad se je popolno ■ alovil. Podmornice so po-'e samo majhno ladjo v a sami so izgubili l'i podmornice. gristi zahtevajo )0 halogo sladkorja !^'ngton. — Zastopniki sJtov iz Kentucky in Ohio v urad za kontrolo cen da dobe te prodajo zalogo sladkorja. Ta vj bi jim pomagala v l porabi zaloga, kot jo urad za kontrolo cen i.110 dobe novo zalogo. Ta bi bila v funtih tolika, prodali v aprila .Skorja so Hj! se je končal 25 1 Povprečno tolika, koli-podali sladkorja v no-Kot je urejeno se-i (^katerim trgovcem poi-k °r> predno dobe novo od-^logo. deklepobilo 257 L Nemcev "i a~-Ljudmila Pavličen-v ruski armadi čin <1^' Je na fronti pri Se-iil ^ do 6. aprila postre-fJNcev. Ko je dobila l> 'kovanje, je rekla, da I 6 Veg. osebe. Dr. Emil Hacha, predsednik Češke, vdani sluga Nemčije, je imel govor na radiu, v katerem je obdolžil bivšega predsednika Češko-Slovaške, Eduarda Be-neša, da je on kriv za streljanje na Heydricha, katerega naziva j o Čehi "krvnika češkega naroda." V soboto so bile izvršene ek-sekucije v Pragi in Brnu. Najmlajša žrtev je bil nek 18 let star fant. Drugi ustreljeni so bili bivši češki častniki in nek državni pravdnik. Nemške oblasti so zaplenile vse imetje ustreljenih. "Der Henker" (krvnik), ki je lansko leto ukazal pobesiti in postreliti več sto oseb na Češkem in v Franciji, je še vedno resnem stanju. Ako bo sploh ozdravel, bo najbrže pohabljen za vse življenje. Toda kot se poroča iz tajnih virov, ne bo ozdravel. Nemci nadaljujejo z aretacijami v Pragi in Brnu. Obsedno stanje so sicer ukinili, toda gledišča in plesne dvorane so v Pragi vse zaprte. Hitler je poslal na Češko vlak izbranih Gestapovcev, ki bodo izvedli, kot trdi berlinski radio, temeljito čiščenje. Dve sto talcev so zaprli po Češkem, ki bodo vsi ustreljeni, ako ne bodo prišli nemškim oblastem v roke atentatorji. Napad na Heydricha je bil izveden zadnjo sredo, ko se je peljal z avtom iz Prage v Mo-nakovoi Avto so napadli neznanci iz zasede v predmestju Prage in sicer so najprej streljali z avtomatičnimi puškami, nato pa vrgli bombo v avto. Heydricha je zadelo več krogel v hrbet in v križ. Nekatera poročila vedo povedati, da so napad na Heydricha izvedli posebno trenirani parašutarji, ki so bili tajno pripeljani na Češko. Češka vlada v izgnanstvu tega ne za nika, niti ne potrjuje. Toda že lanskegaj oktobra so nemške oblasti usmrtile v Brnu tri Čehe, ki so pomagali parašutar jem, ki so bili prišli tajno na Češko in izvajali sabotažo nad nemškimi napravami. --o- TAKA BO NAŠA NOVA ARMADA! \ Y*žna seja recer ob sedmih bo važ R J°družnice št. 18 S2Z 0 zanimiv card party. 'Ce naj gotovo pride- Kdo je ukazal zidati mestno elektrarno na severni strani? Mestna administracija zdaj preiskuje, kdo je ukazal in za kaj, da se zgradi nova mestna elektrarna na severni strani Lakefront ceste in ne na južni kot je bilo prvotno v načrtih. Po svetovalni inženir Loftus trdi, da je povedal Burtonovi admini straciji, da bo drug lokal velja najmanj $900,000 več. St. Mary's zmagali žogometni krožek fare Marije Vnebovzete je včeraj zopet zma gal in sicer z 3-0. Igral je teamom sv. Martina v Gordon parku. joč se lepe mesečne noči so angleški avijatičarji koncem tedna obiskali tovarne v predmestju Pariza in druge kraje po Nemčiji. Istočasno je poslala Nemčija 50 bombnikov nad Anglijo, ki so pa napravili le malo škodo. Angleži so pri tem poletu izgubili 13 letal. Enega največjih napadov so izvedli Angleži na tovarne v Gennevillersu, 10 milj od središča Pariza. Tovarne izdelujejo vojni material za Nemčijo. Radio iz Vichy je po napadu poročal, da so bombe ubile 80 oseb, 200 jih je bilo ranjenih in razdejanih kakih 200 hiš. -o—- V puščavskih bojih v Libiji zmagujejo Angleži Kaira, 1. junija. — V puščavskih bitkah, ki trajajo že pet dni med nemško in angleško mehanizirano silo, so dobili v roke iniciativo Angleži. V zadnjih 48 urah so uničili sovražniku 400 tankov. Kot kaže položaj, so Angleži nalašč pustili nemške in italijanske kolone naprej, da so se oddaljile od svojih zalog gazolina, olja in vode. Potem so pa udarili nanje. Boji divjajo 25 milj južno od Tobruka. --o- Mehiški-kongres je napovedal vojno osišču Mexico City. — V soboto je senatna zbornica potrdila napoved vojne osišču, kot jo je že prej sprejela poslanska zbornica. Od 58 senatorjev jih je bilo navzočih 53. Zdaj manjka še predsednikove proklamacije in Mehika do uradno v vojni z osiščem. Kongres je dal predsedniku polno moč, da za časa vojne suspendira posebne točke ustave, ki dajejo narodu ali ustanovam posebne privilegije tako, da bo imela vlada vso oblast nad življenjem in premoženjem me-liškega naroda. -o- Na zapadni obali se že pripravljajo za napad San Francisco. — Oblasti so posvarile ljudi na zahodni obali, da pride lahko vsak čas zračni napad Japoncev. Tem besedam so sledila tudi dejanja, ki kažejo, da se je začela zapadna obal resno pripravljati. Policija je dobila jeklene čelade in plinske maske. Plinske maske so dobili tudi pomožni stražniki v slučaju zračnih napadov. V San Diego je policija v službi po 12 ur. -o- Vojaške vesti Frankie Jakšič, sin Mr. in Mrs. Frank M. Jakšič iz 6111 St Clair Ave., ki se nahaja na Havajih, je bil sprejet kot kadet v letalski kor. Prej je bil pri zdravniškem koru. Njegov stric, znani pevec Louis GrHina, je bi prideljen radijskem signalnem koru. Dr. Danica št. 34 SDZ Društvo Danica, št. 34 SDZ je izvolilo za konvencijo sledeče delegate: Miss Ančka Tra ven in John Taucher ml. Na mestnikom sta bila izvoljena Andy March in Rudolph Ro-žanc. Nemci so izgubili 90,000 mož, Rusi 75,000 v bojih pri Harkovu | Moskva, 31. maja.—Armada maršala Timošenka je z bri-Ijantnim uspehom strla nameravano nemško ofenzivo na Rostov, ključ do Kavkaza z boji pri Harkovu. Boji pred Harko-vom, ki so trajali 20 dni z vso furijo, se bližajo koncu. Nemci so v teh bojih izgubili 90,000 mož, padlih in ujetih. Tako se glasi rusko vojno poročilo. " Take-le bodo! V Washing tonu so predpisali uniforme za nove ženske pomožne kore, za katere zdaj nabirajo ženski spol po vsej deželi. Od leve proti desni so: častniška zimska uniforma; častniška poletna uniforma ni zimska: uniforma novinke. i razdejali Kolin 1,250 angleških bombnikov je prihrumelo nad me sto, ki so vrgli nad 6 milijonov funtov bomb, ki so spremenile to krasno nemško mesto v razvaline. Rusi sami priznavajo, da so izgubili 75,000 vojakov. V tem številu je vključenih 5,000 mrtvih in 70,000 ujetih. Poleg izgube v vojaštvu so Nemci izgubili tudi 540 tankov, najmanj 1,500 topov, nad 200 letal. Rusi pa so izgubili 300 tankov, 832 topov in 124 letal. Ker Nemci trdijo, da je bila zmaga pri Harkovu na njih strani, odgovarjajo Rusi tej bahariji: "Še par takih zmag in nemška armada bo izkrvavela." Rusi poudarjajo, da ofenziva maršala Timošenka 12. maja proti Harkovu ni imela namena zavzeti to industrijsko mesto, ampak da prepreči nameravano n e m § k o ofenzivo proti Rostovu, ki so ga Nemci izgubili prošle jeseni. Boji pri Harkovu se bližajo koncu in naš namen, preprečiti nemško ofenzivo proti Rostovu, odnos-no proti Kavkazu, je bil dosežen, se glasi rusko poročilo iz Moskve. -o-- Torpedo je zadel v čoln, kjer je bila posadka - napadene ladje New Orleans. — Osiška podmornica je napadla v Mehiškem zalivu ameriško tovorno ladjo, London, 1. junija. — Tri četrtine mesta Kolin ob reki Reni' ki je bila »eoborožena- Podmor-je v razvalinah, posledica angleškega zračnega napada v soboto I nica je pUstila t0rped° V Č°ln' ponoči. 1,250 bombnikov je poslala Anglija nad Kolin mesto zlv katere^a se Je blla Pravkar 756,000 prebivalci. To je bil največji zračni napad angleškega le-i sPustila Posadka z napadene ladje. Od 24 mož posadke v čolnu, talstva v tej vojni. Nad 6 milijonov funtov bomb so vrgli angleški avijatičarji. Mesto je včeraj še vedno gorelo in požar je bil tako silen, da se ga je lahko videlo 150 milj daleč. Zrakoplovno ministrstvo poro- ----— ča, da se je udeležilo napada 6,-000 najboljših angleških avija-tičarjev in časopisje napoveduje trikrat večje napade, kadar bo stopilo v akcijo tudi ameriško letalstvo. Ta ogromna nočna ofenziva angleške zračne sile je trajala eno uro in 30 minut. Poldrugo uro neprenehoma so padale aombe v mesto. Dim se je dvigal do 15,000 čevljev visoko iz gorečega mesta. Premier Churchill je izjavil po tem napadu, da bo dobila Nemčija podobne napade neprestano in sicer bo deležno tega vsako nemško mesto, drugo za drugim. Ka dar bo stopila v akcijo še ameriška sila, bodo zavezniki lahko poslali nad Nemčijo do 5,000 bombnikov v eni sami noči Tudi nemško vrhovno poveljstvo priznava, da so angleški bombniki napravili v Kolinu in okolici "izdatno škodo." Angleški radio je sinoči svaril nemški narod češ, da je bil napad na Kolin prvi korak v novih napadih na Nemčijo in da Nemčija lahko pričakuje še večjih napadov v kratkem, ko "pridejo še Amerikanci." Radio je opo mnil nemški narod na izjavo Hitlerja in Goeringa, "da ne bo padla niti ena|sovražna bomba na nemško zemljo." Kolin je eno največjih indu strijskih mest v Nemčiji. Tukaj izdelujejo motorje, umetni kav industrija je zdaj pohabljena za več mesecev. Nemci so obrnili 500 protizra-čnih topov na napadajoče bombnike in bojna letala. Angleži priznavajo, da so pri tem napadu izgubili 44 letal. -o-- Slavni igralec Barrymore je umrl Hollywood, Cal. — V soboto je umrl v bolnišnici eden najsliko-vitejših igralcev na odru in^po-zneje v filmu, John Barrymore. Od ožjih sorodnikov je bil pri njem samo brat Lionel. Malo pred smrtjo se je zopet vrnil v katoliško Cerkev, "da obnovi staro znanstvo," kot je rekel. Dasi je zaslužil milijone, pa je umrl brez vsakega premoženja. -o- Volitev delegatinj Na nocojšnji seji društva sv. Marije Magdalene, št. 162 KSKJ bo volitev delegatinj za 20. konvencijo »KSKJ. Seja se prične ob osmih v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida. Tajnica bo z/ačela pobirati asesment že ob šestih. -o- Zadušnica Jutri ob osmih bo darovana jih je torpedo ubil 22, dva sta se rešila. 17 mož posadke se je rešilo v drugem čolnu. Podmornica je morala vedeti, da je ladja neoborožena, ker je prišla prav do ladje. To je že 15. ladja, ki je bila napadena v Mehiškem zalivu tekom maja z izgubo 194 mož. -o- Vojak je izumil posebne čevlje za vojake New Cumberland, Pa.—Vojak Leonard Tumolo, prostak iz Wilkes-Barre, je izumil po sebne vrste čevlje za vojake, v katerih se noga vedno zrači. Iznajdbo je oddal vojnemu oddelku. 'Kakšne vrste čevlji so to, je zaenkrat še vojaška tajnost. Samo toliko je znanega, i da je potreba za tak čevelj posebne vrste kavčuk. Ameriški bombniki so potopili osiško podmornico v štirih minutah San Juan, Porto Rico.—Zadnjo soboto so ameriški bombniki potopili sovražno podmornico pri otoku St. Lucia v vodah angleške Zapadne Indije, kjer imajo Zed. države svoj zrako-plovni pristan. Na stotine oseb je opazovalo z obrežja boj med podmornico in ameriškimi bombniki. Podmornico so zadele štiri bombe, katere so vrgli bombniki z višine 50 do 100 čevljev. V štirih minutah je bila podmornica uničena/ Podmornica je bila v času napada na površju vode. Ko so jo zadele bombe, se podmornica ni potopila, am- ' pak se je trenutno pogreznila, znamenje, da je bila razdejana. -o- Po 30. juniju ne bodo izdelovali godbenih inštrumentov Washington.—Urad za vojno produkcijo je ukazal, da tovarne po 30. juniju ne bodo smele več izdelovati godbenih inštrumentov. Večina teh, ki jih imajo zddaj na rokah založniki in trgovci na d r o b n o, se pa ne sme prodajati več. Ti inštrumenti morajo biti na razpolago za vojaške godbe. Material, ki se ga potrebuje pri godbenih inšstrumentih, se od pondeljka naprej ne sme več uporabljti razen za klavirje in orgle. Izdelovalci klavirjev in orgel smejo do 31. junija še rabiti material za izdelavo teh glasbil. Potem morajo pa tudi ti prenehati s tem. --o- Nemci svare jugoslovanske četnike Moskva.—Ruska časnikarska agencija Taas poroča vest iz jugoslovanskih virov, da so Nemci zagrozili pobiti vse talce, z njih ženami in otroci, ako ne prenehajo četniki z bojevanjem. -o- v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojno Mary Bitenc v spomin četrte obletnice njene I smrti. Sorodniki in prijatelji čuk in kurivo za podmornice. Ta so vabljeni. Sedem oseb je včeraj utonilo v Erie jezeru Včeraj zjutraj je močna sapa zdivjala valove na jezeru in sicer vse od Bay Village do Geneve.' Valovi so bili do 20 čevljev visoki. Sedem oseb je utonilo, več jih je bilo ranjenih in več so jih rešili gotove smrti z nadčloveškim naporom. Vihar je povzročil veter, ki je sprva pihal od juga, pa se je mahoma spremenil in začel vleči od nasprotne strani. Iz bolnišnice Mrs. Louise Zidanic se ie vrnila iz bolnišnice. Nahaja se pri sinu na 10704 South Highland Ave., Garfield Heights. 'Prijateljice jo lahko obiščejo. Lepa slavnost nove maše Včeraj ob desetih je bila cerkev sv. Vida natlačeno polna naroda, ki je prihitel na novo mašo Rev. Bonaventure Bandi-ja. Zelo lep nagovor je imel v slovenščini Father Baznik od sv. Lovrenca, v angleščini je pa govoril Father Joseph iz Canon City, Colo. Po končanih impozantnih obredih v cerkvi je bilo v spodnji cerkveni dvorani kosilo, katerega se je udeležilo nad 300 oseb. Program je vodil naš neprekoslji-vi g. kanonik Oman, ki je klical za par besed več govornikov, ki so čestitali novomašniku, staršem in sorodnikom, pa i fari sv. Vida, ki je zopet poslala enega svojih sinov k oltarju. Tretja obletnica Danes ob osmih je bila v cerkvi sv. Vida peta sv. maša za pokojnim Louis Strnadom v spomin 3. obletnice njegove smrti. _ _ _ i i •117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Published daily except Sundays and Holidays Cleveland. Ohio. NAROČNINA : Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol le|;a $3.50. Za Cleveland po pošta, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, čefrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months, Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 127 Mon., June 1, 1942 En hlev in en pastir Kdo so zavezniki, o katerih citate vsak dan v časopisih?' To so države ali narodi, ki so v boju proti osišču. Kadar pišemo o zaveznikih, mislimo s tem Amerikance, Angleže, Ruse, Kitajce in vlade vseh onih držav, ki se danes nahajajo v ubežništvu. Kadar pa govorimo o osišču, so s tem mišljeni Nemci, Japonci in Italijani, če pri tem niti ne vpoštevamo par porednih paglavcev, ki jih je nagnal Hitler s pasjim bičem v svojo malho. V zadnji svetovni vojni smo tudi imeli zaveznike, ki so stali nasproti centralnim silam, to je proti Nemčiji, Avstriji in Bolgariji. Razlika med zavezniki v prvi svetovni in sedajni vojni je ta, da so se v prvi vojni združili zavezniki samo za dosego zmage, potem so se pa zopet ločili. V sedanji vojni imajo pa zavezniki namen ostati v nekaki zvezi ali uniji tudi še po vojni. Ni nemogoče, ali se pa že kar lahko računa na to, da bo nekoč na svetu ena sama vlada. To bo nekaka svetovna federacija, ali če hočete — liga narodov, ali kakor bodo že takrat imenovali to zvezo. Torej takrat se bodo izpolnile besede v sv. pismu, da bo en hlev in en pastir. Znanstveniki prerokujejo, da bo sčasoma do tega prav gotovo prišlo, toda ne po sedanji vojni, ampak po mnogih nadaljnih vojnah. Kaj pa bo nastalo po sedanji vojni? Prav mogoče je, da bomo imeli Zedinjene države Severne Amerike, ki se bodo raztezale od Arktika pa do Rio Grande, ako ne celo dlje proti jugu. Druga svetovna sila bo v Aziji. Oblast bodo imeli v rokah Kitajci ali pa Japonci. Danes se še ne more vedeti, kateri obeh naro'dov bo prišel zmagovit iz te vojne.. V tej državi bo vključena tudi Indija. V Evropi bo gospodar Nemec ali pa Anglež; prvi, ako zmaga osišče, drugi, ako zmagajo zavezniki. Rusija bo pa najbrže ostala sila sama zase. Njenega političnega sistema namreč ne mara nihče, vsaj zaenkrat ne. Večkrat slišimo trditve, da je za Evropo edina rešitev, ako se združi v nekake Zedinjene države evropske. To se je že poskušalo napraviti. Poskušal je Napoleon, danes poskuša Hitler. Pa se ni posrečilo ni prvemu, niti se ne bo drugemu. Evropa za kaj takega še ni zrela, bo pa v doglednem času, o tem ni dvoma. ' Vojni bondi so dobra investacija V tem, ko se zakladniški urad naše vlade trudi, da bi prodal čim več vojnih bondov, se marsikdo vpraša — kako dobra pa je investacijar s temi bondi. Ako kupimo vojne bonde, s tem posodimo vladi denar. In če ga posodimo vladi, ga posodimo samim sebi, ker vlada smo nazadnje le mi, narod. Ako bo imela velika večina naroda v rokah te bonde, bo gledala na to, da se po vojni ne bo mešetarilo ž njimi na naš račun. Ako bi pa imela vojne bonde v rokah samo mala peščica ljudi, bi morda večina, ki ne bi imela bondov, pač poskušala izvesti nekaj v škodo lastnikov bondov. Zato pa je potrebno že zdaj gledati na to, da si nabavi vse prebivalstvo vojne bonde ih potem bo vse prebivalstvo odločevalo, kako se bo te bonde odplačevalo. Kakor moramo držati skupaj vsi kot en mož za zmago v-tej vojni, moramo držati vsi skupaj pri nakupovanju bondov in gledati, da si jih nabavi vsak in vsaka. Potem bomo kot delničarji kakega podjetja, ki bomo odločevali kot bomo sami hoteli in ne kakor bi hotela slučajno peščica brezvestnih ljudi. Pri vsem tem pa moramo pomniti to, da če vojni bondi ne bodo imeli veljave, tudi naš denar na banki ne bo'imel veljave in vsa naša druga posest ne bo vredna piškavega oreha. TAKO GOVORE NEMCI Nove zemlje za Nemčijo. — Nemčija bo svetovna sila ali pa ne bo nič. Da pa postane svetovna sila, potrebuje teritorialne veličine. Ce govorimo danes o novih, ozemljih v Evropi, mislimo v prvi vrsti na Rusijo in na mejne države, ki so od nje odvisne. (Adolf Hitler v "Mein Kampf). » * * Obetajoče. — Dal sem obvezne izjave velikemu številu držav. Nobena teh držav se ne more pritožiti, da bi Nemčija zahtevala od njih nekaj, kar bi bilo v nasprotju z danimi obljubami. (Adolf Hitler v rajhstagu). * * ♦ Veruje-li sam sebi? — Nikoli nisem napisal ene vrstice ali držal enega govora, v katerih bi izrazil stališče nasprotujoče mojim dejanjem. (Adolf Hitler v rajhstagu). KOLIKO ZALEŽE IME "FORD' Vojni oddelek ameriških držav se drži principa, da ne razglaša v javnost imena tovaren, ki izdelujejo bombnike. Tega se pa ni držal v slučaju Forda. Ime Ford je namreč zadobilo po vsem svetu sloves, da ta firma lahko napravlja prave čudeže v vsaki produkciji, katero začae izdelovati. Zato je vojni oddelek dovolil, da so prišle v javnost vesti o prvih bombnikih, ki so prišli iz Fordovih tovaren. Te vesti BESEDA IZ NARODA Lepo je bilo na prireditvi podr. št. 25 SŽZ V nedeljo, 24. majnika, je bil za ameriške Slovence in Slovenke v Clevelandu dan, ki je predstavljal zavednost in domoljubje do naše nove kot stare domovine. Ta dan se je zbralo lepo število rojakov in rojakinj v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., da gmotno pomagajo k uspehu prireditve, ki se je vršila za vojni relif, kar je naj plemenitejši namen zlasti v teh časih, ko vsak rad pomaga samo, da bi čimprej se rešili nezaželjene vojske v kateri se nahajamo. Prireditev se je vršila pod pokroviteljstvom podružnice št. 25 Slovenske ženske zveze, ki je največja podružnica pri organizaciji in šteje preko tisoč članic. Da se je pa povzdignilo pomen prireditve, se je povabilo v goste dve odlični ženi, ki sta nedavno prišli v Ameriko iz Jugoslavije. Naselbina je z največjim navdušenjem in -ljubeznijo sprejela v goste ti dve soprogi odličnih mož in sicer sta bili gospa Amalija Krek, soproga, dr. Miha Kreka, podpredsednika jugoslovanske vlade, ki se nahaja v izgnanstvu v Londonu, in gospa Ana Furlanova, soproga profesorja na ljubljanski univerzi, gospoda Boris Fur- veliko čast ponoviti, kar je bilo že objavljeno v tem listu takoj drugi dan po prireditvi, da je bil spored programa pester in vse točke vprizorjene in podane dovršeno. Zato smo dolžne veliko zahvalo vsem, ki so nastopili, kakor tudi vsem, ki so tako pridno sodelovali z odborom, ker pri veliki udeležbi se razume, da je mnogo dela. Bili ste vsi tako prijazni, da je bilo moje delo kot voditeljica zelo prijetno in zanimivo. Vsa reklama za to prireditev je trajala samo dober teden dni. Da ima list Ameriška Domovina mnogo zvestih bralcev in bralk se je jasno pokazalo z kolosalno -udeležbo. Torej v prvi vrsti vsa čast in priznanje uredništvu Ameriške Domovine za všo izkazano naklonjenost in te je bilo mnogo. Zato, rojaki in rojakinje, podpirajmo list Ameriška Domovina in pri-poročajmo ga vsem našim prijateljem, da ostanejo lojalni do te ustanove, ki deluje izrecno za korist in napredek naše naselbine. Da je bil program resnično bogate vsebine, je pa zasluga naših požrtvovalnih pevskih moči in gotovih posameznih oseb, ki vselej rade sodelujejo, ako gre za dober namen. Na tej predstavi je bilo prvič, da je nastopil ženski pevski zbor Cvet," čigar delokrog je na lana, ki je bil že večkrat med Jutrovem, to je na Prince Ave. nami v zadnjih mesecih z gospodom ministrom Franc Snojem. Povabilo je bilo poslano v največjem upanju, da bosta gospe sprejeli in obiskali naš Cleveland, akoravno gotovo ni bil njunin namen zbuditi nase kakšno pozornost. Toda me Slovenke v Ameriki smo postale zadnja leta zelo zainteresirane v odnošaje med staro in novo domovino in dobro vemo, da ravno naše ženstvo lahko doprinese velik del k skupnosti. Zato smo želele javno pokazati, da se počutimo ž njimi srečne, da sta prišli v Ameriko ter jim s tem dati duševno podpo- Dirigent. zbora je Mr. Vaughn Cahill in pianistinja je Mrs. Ca-hil (prej Jeanette Perdanova). Pri tem zboru imajo izvrstne moči in še posebno se je odlikovala sopranistka Mrs. Carol Traven. Prav lepa točka je bila v začetku programa, ko so na odru nastopile kadetke SŽZ, namreč od vsakega vežbalnega kro-žkg, je bilo šest kadekt, ki so na odru nastopile v obliki velike zvezde, v sredini katere so bile visoko dvignjene ameriške zastave. Ob tem prizoru je Miss Irene Jazbec veličastno zapela ameriško narodno himno. Krožke je uredila na odru ro, da bo jima nekoliko lažje j guspa Frances Kurre. biti tukaj in bolj strpno čakati r>a poročila, ki prihajajo tako poredkoma sedaj iz stare domovine. Naša naselbina je bila z obiskom visoko počaščena, kakor tudi popolnoma zadovoljna v vseh ozirih in naša želja je, da se bo s tem pričetkom obiskov naših odličnih žena vzbudilo med nami navdušenje za bodoče sprejeme. To je gotov način izkazovanja naših čustev, ki govore glasneje, kot marsikateri drugi klic za skupnost pri našem pomembnem delu za bo- Miss Irene Walter je nato podala lepo deklamacijo gostom v pozdrav. Za tem je pa nastopil mladinski krožek št. 14, ki je podal venček narodnih plesov. Vinko G 1 o b o k a r je spremljal plesalke na harmoniko. Mrs. Frances Globokar je učiteljica te skupine in Mrs. Frances Medved pa oskrbuje, da so deklice vse navzoče ob pravem času, ko imajo nastopiti. Točka za tem je pa bil nastop mladinskih vežbalnih krožkov, kar je bilo prav lepo po dočo Slovenijo, oziroma Jugo- dano in največ truda s tem so slavijo. Mi smo tukaj postali1 močan del ameriške mase in kot zavedni Amerikanci ni naš namen biti sebični, pač pa se čutimo dolžne storiti vse v svoji moči za dobrobit in odrešitev naših sotrpinov, ki se nahajajo v groznih stiskah onkraj morja. Torej, prisrčna hvala gospe-ma Amaliji Krekovi in Ani Fur-lanovi za ljubezniv obisk, kateri je bil za nas velikega pomena. Obe sta zelo simpatični osebi ter obenem lastujeta očarljivo osebnost, ki napravi najlepši vtis na vsakogar. Odkritosrčno povedano, ti dve ženi bi morali potovati po vsej Ameriki in sem uvftrjena, da bi oživele marsikatero iskrico domovinske ljubezni. Živeli! se je vršil ob priliki sprejema teh dveh odličnih žen, mi je v imele načelnice Miss Mary Lah, Miss Frances Sušel in Miss Eleanor Hrovat. Sledil je nastop Baragovega dekliškega pevskega zbora, ki je očaral avdijenco. Zbor je izborilo zapel dve pesmi. Vsa čast spremljevalki na klavirji: in dirigentki Miss Eleanor Kar-lingerjevi, ki se trudi za moj-sterske nastope zbora. V prvi pesmi je imela solospev Miss Elsie Hraster, ki nas je presenetila s svojim čistim sopranom. V solospevih so pa nastopile članice Glasbene Matice in sicer Miss June Babit, Carolyn Budan in Emilyn Mahne. Te pevke je pripravil in izbral pesmi za ta program naš priljub- Kot aranžirka programa, kMjeni operni pevec Mr. Anton ju. Veliko smeha in zaželjene spremembe od drugih točk je pa povzročil nastop našega edinega slovenskega čarovnika Mr. John J. 'Grdina, ki je z veseljem sodeloval, ker je bilo za dobrodelni namen in to je lepo od njega. Nastop v umetnih plesih po Eileen in Leonard Zallar je bil pa nekaj posebnega. Fantek kot deklica se že dolgo let vadita v plesanju in sta z vsakim letom večja in boljša. Imela sta res lep nastop. V naselbini imamo tudi pevca, tenorista, ki se malokrat pokaže v solo nastopu toda za ta program pa je rad žrtvoval svoj čas in to je Mr. Frank Kuret, ki je izborno zapel par pesmi. Lepi sta bili tudi dve sliki v počast materam in sicer prva slika je bila mati in hči v narodnih ^šah, mati s pečo, hčerka z avbo. To sta bili A. Kic in M. Tomažin. Pri tem prizoru je pela Miss Irene Jazbec. V drugi sliki je pa nastopila Mrs. Julija Brezovar kot mati, ki je gledala na sliko sina, ki je pri vojakih in Mrs. Frances Bran-celj je podala pomenljivo recitacijo, katero je zložil pesnik Ivan Zupan. Da ni bilo brez smeha je pa dramski klub št. 25 podal par komičnih prizorov. Vloge so imeli: Mr. Domijan Tomažin, Mrs. Josephine Perpar, Frances Brancelj in Margaret Tomažin. Zadnja točka na programu je pa bila predstavitev gostov in pa govori gospe Amalije Krek in Ane Furian. Oba govora sta bila priobčena v tem listu med tednom, kar ste gotovo čitali vsi z velikim zanimanjem. Po govorih je bil še en nastop in sicer slika lepega dekleta, ki je držala v rokah veliko ameriško zastavo in s skupnim nastopom vseh pevk, ki so nastopile na programu se je občinstvo pridružilo v pesmih: "God'Bless America" in "Hej, Slovenci." Vse točke je spremljal na klavirju Mr. Ed Kuznik ter sijajno izvršil svojo vlogo. Mojster odra je bil Mr. Žagar in pri zvočniku je pomagal Mr. Louis Trebar. Vsem skupaj naj bo na tem mestu izrečena najiskrenejša zahvala. Vsak, ki je nastopil ali v katerikoli meri sodeloval, je napravil dobro delo v plemeniti namen in vsako dobro delo bo gotovo odsevalo tudi gotovo mero zadovoljstva in v tem človek najde veliko zadoščenje. Vsak se je trudil po svoji najboljši moči in zato je bil tudi lep uspeh. Največ dela pri tej prireditvi je imel veselični odbor, ki je pridno delal ves dan pod nadzorstvom vrle gospe Mary Oto-ničar. Za lep sprejem gostov in pa za njihovo udobnost je pa skrbela naša prijazna gospodična Frances Bogovič. Ona je tudi poslala vabila na različne stranke, da je bil poset čim večji. Najlepša hvala tudi našim glavnim odbornicam za vso prijaznost in glavni predsednici za pozdrav. Nisem vas vse imenovala posamezno, kateri ste bili zelo prijazni in požrtvovalni, toda uve-rjeni bodite, da si bomo dobro zapomnile vse tiste, ki ste bili tako ljubko naklonjeni. Naš častni konzul dr. J. W. Mally in njegova soproga sta tudi nudila vso prijazno gostoljubnost njih moči. Prisrčna hvala vsem, ki ste se udeležili in sodelovali pri lepem sprejemu in prireditvi, ka kor tudi vse povsod, kjer je bilo treba pomagati. Bilo je prav lepo in ko bodo računi gotovi poročale vsoto šubelj. Saj se je takoj pozna-, lo, da so učenke mojstra v pet- l)omo v listu -—____^_________j preostanka. imajo namen dvigniti moralo pri zavezniki, f>ri osišču pa' Apelira se na vse članice, ki ustvariti strah. , še niste plačale za vstopnice, V zvezi s tem se pripoveduje sledeč dogodek. Nedavno, da to storite prav gotovo do se-se je sestal vodja jugoslovanskih četnikov z nekim zastop- >e. ki »e vrši 8. junija, ako vam nikom Zed. držav. Sestanek je bil povsem tajen. Med dm-Jprej ni mogoče, gim je vprašal Jugoslovan ameriškega zastopnika: "Ali Fordi z hvaležnimi pozdravi, že izdeluje bombnike?" ' Albina Novak. Lepa hvala dobrotnikom Sedaj, ko se je Petelinova družina preselila .drugam, naj nekaj napišemo o našem tako zvanem St. Mary's Baseball Team. Dosedaj so se naši fantje prav dobro držali. Igrali so tri igre, dobili vse tri. Kako bo, pa v bodoče, se pa ne ve. Kakor vsaka atletika stane denar, tudi "baseball" ni izvzet. Precej denarja stane, ker ga pa nimamo, je pa zopet ta nesrečna kolekta. Vem, da se vsi trgovci, kakor tudi drugi posamezni ljudje, boje teh nesrečnih kolekt. Isto je tudi za tistega, ki prosi, tudi za njega ni lahko delo. človek je prepričan, da vrši dobro delo in je jako težko, ko pride do tega ali onega in mu pove po kaj je prišel, potem se pa začno cele litanije. Kako je hudo, trgovina slabo napreduje in ne vem kaj še. Ni povsod tako, le nekateri so taki, okusil sem sam to sladkost, ne zase a za našo mladino. Kot sem že omenil, da to stane denar, tudi meni ni preostajalo drugo, kakor vzeti beraško palico v roke in hajdi na pot. Ni bilo slabo, po večini sem bil dobro sprejet in tudi dobil sem prav lepo podporo. l / \ Darovali'so sledeči: Po $10: Frank Laurich, Collinwood Baking Co., Ameriška Domovina, August Svetek Funeral Home, pevski zbor "Ilirija"; pd $5: Louis Ižanec, Rev. Jos. čeles-nik, Anton Grdina, st., Ludwig Radell, Louis Pike; po $4: Fr. Ivančič; $3 John Žulič; $2.50 V. Bernot; $2 John Mullec. Po $1: T. Kužnik, Louis šeme in Louis Oswald. Mr. Oswald mi je obljubil, da bi dal jako rad več, pa so jako slabi časi za trgovce in za enkrat mu ni mogoče več darovati. To znese $123.50. Stroškov smo imeli do sedaj $167.75. Torej vidite, da'to stane denar. Ampak se izplača, imamo 15 fantov, lahko rečem, da so vsi dobri, ne vidite jih, da bi se obešali po vogalih, da bi jih policija podila, kakor to dela z nekaterimi, ki jim ni drugega mar, kako bi temu ali onemu delali škodo. Vsem vam, ki ste bili tako dobri, da ste nam^priskočili na pomoč, rečem v imenu mojih fantov, PRAV LEPA HVALA! Ako je kdo tako prijazen, da bi nam rad kaj daroval in ga nismo obiskali, pa prosim, da lahko pošlje kar v župnišče s pripombo, da daruje za St. Mary's Baseball Team. Torej še c-nkrat prav lepa hvala,! St. Mary's Baseball Team. -o- K Potokarjevemu večeru 5XX Ne bom opisoval g. Potokar- , ja, ker ga drugi bolje poz^° kakor pa jaz. Omenim le toliko, , da tisti večer, ki smo ga ii»e''v J - prostorih nove šole sv. Vida, -JU bil lep. Dosti Potokarjevih Prl' I ^ jateljev se je tam zbralo ffjppr« čestitalo; med navzočimi je o vis tudi naš župan Hon. Frank ^ fejall sche, ki je v lepem govoru čest'- ^ tal g. Potokar ju, dalje je 1,1 »lna tam monsignor B. J. Poni^j ica s ki je dal prostore za ta večer. ^ potem g. John L. Mihelich,:kah, ton Grdina, Frank M. JakslC' edni kot stoloravnatelj, MarijanCjSl0, Kuhar jeva ter še mnogi drug . Iz Chicaga pa je prispel g.j0 f0mi Jerič, urednik Amerika^ Slovenca, ki je izročil g- ^ rotSelc kar ju zmagovalno trofej Ko s Tako smo se zabavali P0®* s noč ter slavili Potokarjev ve sen; , na katerem sta bila navzoča r di oba, g. Potokarjeva sinova , J p0\ die in Johnny z svojima dr^ ^ še nama. Prav je, da so se t°l %0, in rojakinje spomnili tega . ■vZ'' žga '»čini i in ga počastili z svojo na stjo, ter mu vsi želeli, Bog živi še mnogo in krepkega med nami , Jože Grd>«8 let zdrav«« ^ Nii* Na delo za pomoč Kril T" hilO r V naših listih je ze » ,! se je pre , Cleveland" venska sekcija Ruske voJ^ moči (Russian War ročano, da ustanovila v Jjc flešči ideče »ko V '"Dri š! Inc.), da zbira med denarna sredstva za Slov«1 nabi s< v v- zdravniških potrebščin ^ jetsko Rusijo, ki ta^°tlerj« odbija v. q r> n H e H1 napade trate Rus New Yorku-od aed uumja ii hord. Centrala Ruske v^Jel ... H k — eš- zvezne vlade in me moči je v JNew .^V zacija posluje z ° to. a ki' aktivnimi in podporni/% nsef" so najvplivnejše - Ameriki, Ves denar, bere, se porabi izklJuc . bavo zdravniških instl!h $ zdravil, obvez in drug ^ p Mo Vtr Joril j Kater Jonks °nka niških potrebščin, ki >u v njenem gigantskem jsta no potrebne. Rusija J la, ki danes zadržuJe ve horde, da se ne ^ači , takin Hra Jdjal ■ e Pij Sj, N Je liti preko Male Anglije ter začeti « ^ rožati tudi Amerik* naša skupna dolžn 2atn sni J> najboljših močeh P Jg ^ S tem ne pomagain0' * i je Ameriki, tenivec gti niški in— ki bi postala s P0l"a br, tako rekoč P°vsemozabit! Tudi ne smemo P^jj, skuša Rusija P° & gati i boljših močeh P01",!,, i" ralu Draži Mihflj1°t^k#' govim junaškim ^^og0 katerimi je tudi rletf ikciJa ^iiiti V nedeljo večer, 24. maja, smo imeli lep večer rekel bi pravi Potokarjev večer; katerega so priredili v počast g. John Potokar-.iu njegovi prijatelji in znanci, ki g. Potokarja že dolgo poznajo in vedo ceniti njegova zasluge za našo slovensko metropolo v Clevelandu, ali ameriški Ljubljani. Večer je bil prirejen njemu kot zmagovalcu v kampanji Amerikanskega Slovenca, kjer je bil g. Potokar na prvem mestu. Prav je, da se je priredilo tak večer možu, ki kaj takega, da še večjega za služi. Edini industrijalec je med vsemi Slovenci v Clevelandu; vsi drugi so, ali trgovci, gostilničarji, profesionalci, bankriji itd. Le g. Potokar je indrstrijalec. Kot tak je pomagal na desno in levo: za narod in cerkev, organizacijam in društvom; povsod je g. Potokar rad dal. Jaz vem iz lastne izkušnje, da g. Potokar, kadar se ga je vprašalo za kako podporo, oglas, ali karkoli, vselej se je odzval in v računski knjigi Jugo- \ nega doma, slovanskega kulturnega vrta je'ju. i, rdeči k-thaš( !>kote hlPu p°h]evr i!! UPjh roks Pc : pog Si. atejŠei da j yeč. ] !' 2a c irrn 6 «0 b Je vencev. Slovenska sekcu« yt du je v teh kratk'h ^ Za brala že nad tisoč - p h %ba larjev. To smatra j vk tek - dober zaf [ ^ l H ot Nas' 0e4>t ln s isP^V #a od*lV tej in šele začetek, dno zbirajo P1' . širni ljudmi, Pa tut"se ^ va, klube in druge ve se obračamo biti prav časten. ^ sev Potrebno pa Je' tudi P® cija bolj razmah"® p0A. gih naših naselbi"3■ ef, « Zau ?. .. . _„;aui p . .nji i" se /ala!" V I C{ SP' \ li v tem H m« Je j im; ki. Vsak ameriški ^jjjolJ^ prispeva po ^ P či! Saj ni P°trelV fl te svoj' prispeven r ► ru. Pošljite ga * je jih «Prejema^va i^^je da prispevate, o P« „aroj ji* S0 Je za; 2&odil kai za drugimi Ameriki in čas J ' ^n . šamo doiti. V V vp ko pošljete Pr" sio^l^no nost na naslov: rk>ri j ti o n Russian ji(1 PJA nek St. Clair Ave., čite tajniku S. ju>^ Je seli v .da, ie .h P«' in ®u KttTTTTTTXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXTXXXXXXXXTTTTTTXX je "" k Lau- i česti- je bil ^la večer' poto zoča t* !)Vj ova i 3 r l\ioffc jrdin8 OniXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXT xxuxxxxxxxxxxxxxxxxxxa K. MAY: ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU Njuni dolgi črni lasje so bi- Preprosto počesani nazaj in 'viseli po tilniku, kar jima je "Jalo nekaj mehkega in žen- Njuna obraza sta bila 9'na, okrogla in dobrodušna, so jima bila pobarvana "obrom. Puški sta držala v !'d W # •ojne . pel' Slov«1 n»ba L i za o itler)6 s lob^ nje" sti im1 jbllO! ki ■no rum1 rih ' Rfl so p \fiftj v* o< i1 tis« Hi, 3> ki se boji vsake mačke, eš, vsake mačke, pa če je tačica! takimi ljudmi opravim či-^kratko! Torej, boš pil?" pial grozeče. e» L* Pijem ognjene vode." l gnjena voda" pomeni v iz-j, °vJU Indijancev žganje. ^ je odgovarjal. Cornel Zamahnil in mu dal krep-2aušnico ter kričal nad T iule imaš plačilo za žali-rdeči strahopetnež! Dru-Maščevanja nisi vreden! . ,koten si mi!" i d Sta! bila Indijanca -»■tougačna, njuna krotkost le s* udi1 ski ' 1 K" of1 % icU 111 lik^'fo nož0 > ives ,ol ek ielfv ie 4| ,°hlevnost je izginila, kot uPihnjena. Mlajšemu je l'oka pod odejo, najbrž po orožje. Obenem je tk w Pogledal po očetu, kaj >il j. teišemu se je spremenil '^ ga skoraj poznati ni ^ In zrastel je, se je ,.' Za celo glavo, v očoh se grozeče zabliskalo, vse e so bile napete, vsak hip, ^elo, bo planil. 'e za trenutek je trajala eftiba. In spet mu je upa-• °> vkup je zlezel, povesil 11 a obraz ;mu je legla po-. * in skromnost, dl &a tega rdečelasi ni opa- i v*!;1 'V«««, »s«" H Sk 1 im jb"1 d> > , Je zamahnil. »Ulr • i®1. le 0 & 'JOfi ■ leJ z> sž pa b11 • ft®* V1 ifl" je izzival. "Kaj po-■ * taki zaušnici?" Jala!" je dejal Indijanec ■ 1fio. ako všeč ti je — ? No, 'j zaušnice všeč, — saj ti p»strežem!" _6 imaš!" L.ni povedal. Tudi zadel >anca. je namreč po bliskovo " 'I in izzivalčeva roka je ^dela po deskah omare. zabobnelo, hodilo se« je ^♦Sodilo se »je še nekaj kar je ves položaj ne-' °vano preokrenilo. t^fi je ostro, kratko za- M0 neka žival je pihala, Diha razdražena mačka, i(tit;mje je narastlo v divji, krik ter se končalo s ta-(tn silnim, grmečim tulje-' ^^ se je zdeJo, vsa ladja Stresla od strašnega gla- ltlel je odskočil, izpustil kozarec in v smrtnem strahu kriknil: "Za božjo voljo —! Kaj je to —? Kaka žival pa tiči v omari —? Ali je dovoljeno voziti divje zverine na osebnem parniku —?, Kar kap bi zade la človeka od strahu —!" V čudnem nasprotju je bil njegov strah z njegovim bahavim obnašanjem —. Strah pa je popadel tudi druge potnike. Vse je plašno šinilo okoli in kriknilo. Le štirje niso trenili, črno-bradati, ki je sedel na prednjem krovu, orjak, ki ga je nameraval cornel povabiti na drink, in pa Indijanca. Tem vsaj je bilo videti, da ne poznajo strahu. Iz kabine so privreli zaspani gospodje in dame. Prestrašeno so kričali, vse je bilo zmedeno. Izbrano oblečen človek srednjih let se je ril skozi plašno gnečo, stopil pred potnike in pravil pomirjajoče: "Saj ni nič, spoštovani gen-; tlemani in dame! Samo panter je, majhen panterček, ljub-čkan panterček! Le da je črn, črn je, moja gospoda!" "Kaj — ? Crn panter — ?" je vreščal majhen možic z velikimi očali na nosu. Poznalo se mu je, da se bolje razume na knjige ko na divjad. "Crn panter —? Najnevarnejša zverina !? Večji in daljši je ko lev ali tiger —. Iz same krvoločnosti trga in mori ljudi in živali — l" Pogledal je po sopotnikih, kako je učinkovalo 'njegovo znanstveno predavanje. Pa nihče se ni zmenil za njega. Obrnil se je k izbrano oblečenemu. "Koliko pa je star?" "Samo tri leta, sir! Ni starejši." "Samo —?" se je zgrozil možic. "Samo — ? Tri leta so pri vas za tako žival 'samo tri leta' —? Ali ne veste, da je črn panter s tremi leti že dorastla roparica —? O Bog je vil roke. "Taka nevarna žival je na krovu ? S tako zverino potujemo na eni in isti ladji —V' In strogo jč nagubal čelo. "Povejte, po čigavi odgovornosti je prišel tale črni panter na naš krov? Kdo je dovolil tak škandal?" "Na mojo odgovornost je bil vkrcan, na mojo, sir!" je dejal izbrano oblečeni. "Kdo pa ste prav za prav?" Vljudno se je mož priklonil družbi, ki se je nagnetla okoli omare. "Dovolite, da se vam predstavim, cenjene dame in cenjeni gentlemani! Lastnik sem slavnega cirkusa, tvrdka Jo-natan Boyler, družba z omejeno zavezo. Že nekaj tednov gostujemo v Van Burenu. Naročil sem za cirkus tegale črnega panterja, te dni sem prejel "obvestilo, da je prispel v New Orleans, pa sem se podal s svojim najizkušenejšim krotilcem na pot, da ga prevzamem in odpremim v podjetje. Kapitan tegale izvrstnega parnika mi je — seveda le za izredno visoko odškodnino — dovolil, da smem žival vkrcati na njegov krov. Pa stavil je pogoj, da potniki ne smejo zvedeti, v kaki družbi potujejo. Zato sem krmil panterja vsik-dar le ponoči' in mu — by god! _ vsako noč dal celo tele, da bi se do sitega nažrl in prespal dan v lenobi in sitosti. In bi tudi nihče ne bil zvedel za njega. Ampak seveda — če s pestmi bijete po omari!' Tako obnašanje še črn panter zameri, prebudil se je in se oglasil. Upam pa, da mi cenjena gospoda ne bo zamerila navzočnosti črnega panterja. Saj vas prav nič ne bo motil!" Mož z očali je krilil z rokami. KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JUNIJ 7.—Banket in ples pr|irede kadetke št. 169 KSKJ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 7.—Društvo sv. Reš. Telesa fare sv. Lovrenca priredi piknik na Basta's Grove. 14. — Podružnica št. 3 SMZ priredi piknik na vogalu Richmond in Chardon Rd. 14.—Društvo sv. Križa, št. 214 KSKJ priredi piknik na 6818 Denison Ave. 21.—Piknik društva Kola hrvatskih sinova in hčeri sv. Ju-raj broj 31 in Hrvatske ženske organizacije št. 14, na James Rybaka farmi, 6249 Turney Rd. Garfield Heights. 21.—Društvo Napredek, št. 132 ABZ priredi piknik na Stu-škovi farmi. 27.—Društvo Ribnica, št. 12 SDZ priredi piknik na Frank Jagrovih prostorih. 28.—Pevski zbor Sloga priredi piknik na Stuškovi farmi. JULIJ 12.—Pevski zbor Zvon priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. 12.—Slovenska zadružna zveza priredi piknik na farmi S. N. P. jednote. 19.—Pevski zbor Slovan priredi piknik na farmi SNPJ. AVGUST 2.—Društvo Brooklynski Slovenci, št. 48 SDZ priredi piknik nik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 2._S. W. O. C. local 1519 ima piknik na Stuškovi farmi. 23.—Zveza slovenskih društev Najsv. Imena v Clevelan du priredi Katoliški dan na Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave. SEPTEMBER 12.—Skupna društva fare sv. Vida imajo plesno veselico v avditoriju SND. 19.—Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ ima plesno veselico v avditoriju SND. 26.—Jugoslav Camp, št. 293 WOW ima plesno veselico v avditoriju SND. 27.—Društvo sv. Janeza Krst-nika, št. 37 ABZ priredi proslavo 40-letnice obstoja v avditoriju SND. OKTOBER 10. Honor Guards of SDZ, ples v avditoriju SND. 10.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 11.—Mladinska godba fare sv. Vida priredi v SND na St. Clair Ave. popoldne koncert, zvečer pa ples. 16.—Carniola Hive, št. 493 T. M. plesna veselica v avditoriju SND. 17.—Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 24.—Carniola Tent, št. 1288 T. M. plesna veselica v avditoriju SND. 25.—Dramski zbor Ivan Cankar, predstava in pes v avditoriju SND. 31.—Društvo sv. Katarine, ZSZ, plesna veselica v avditori- 16.—Fevski zbor Sloga ima!ju SND. piknik na Stuškovi farmi. j 31.—Slovenska zadružna zve- za priredi plesno veselico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. NOVEMBER 1. — Glasbena Matica, opera in ples v avditoriju SND. 7. — Društvo Clairwoods, št. 40 SDZ ples v avditoriju SND. 8.—Društvo Kras, št. 8 SDZ praznuje 30-letnico ustanovitve v Slovenskem domu na Holmes Ave. 14.—Društvo Slovenec, št. 1 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 15.—Mladinski pevski zbor Črički priredi ob 4 popoldne koncert v SND na 80. cesti. 15.—Mladinski pevski zbor • SDD na Waterloo Rd. ima prireditev v SDD na Waterloo Rd. 21.—Društvo sv. Ane, št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 22.—Dramski zbor Ivan Cankar predstava v avditoriju SND. 28—Martha Washington, št. 38 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. DECEMBER 6.—Pevski zbor Slovan priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., začetek ob 3:30 popoldne. 20. — Slovenska šola SND božičnica v avditoriju SND. 28.—American Jugoslav Veterans, prireditev v avditoriju SND. -o- Škoti z občudovanjem govore o Srbih London, 5. maja (radio Jic) — Na londonskem radiu je te dni govoril v srbohrvaščini potnik, ki se je nedavno vrnil iz Škotske. Pripoveduje,, da Škoti zelo spoštljivo in z občudovanjem govore o naši domovini in pravi: "Tu se vsakdo spominja male in hrabre Srbije, ki je bila njihova zaveznica v prvi svetovni vojni. Tudi mi se spo- minjamo Škotov s solunskega gari beže k generalu Draži Mi-bojišča in njihovih sijajnih že- j hajloviču ali v svoje lastne pla- Ameriški vojaki v Avstraliji so se na svojem pohodu ustavili v nekem naselju domačinov. Na sliki vidimo naše vojake v pogovoru z Avstralci. To je ena prvih slik, ki kaže naše vojaške v notranjosti Avstralije. Smrtna vrata. — Pred nedavnim je nastala razstrelba v premogovniku Christofer Cc:tl Co. v Morgantoum, W. Va. Ob tej priliki je 56 premogarjev izgubilo svoje življenje. Na sliki vidimo sorodnike in družine ubitih, ki pričakujejo, da bo reševalno moštvo prineslo t) upla ponesrečencev iz rova. na, ki so uredile v ozadju bojišča in povsod, kjer je bilo tre ba, bolnišnice. Sinoči sem go voril na nekem zborovanju v Škotski. Verjemite mi, brez mejno je njihovo spoštovanje do Srbov. Edinbourgh, stara škotska prestolnica, pozdravlja Srbe in trpeče srbske, hrvatske in slovenske brate. Ko sem se sprehajal mimo spomenika velikega W. Scotta, sem pomislil, da bi tudi on rad vzkliknil: 'nadaljujte borbo, kajti vredno .je biti svoboden!' " "Srbi, Hrvati in Slovenci, dvignite glave, bodite pripravljeni in poslušajte naročilo: Me prenaglite se, počakajte na znak svojega poveljnika Draža Mihajloviča. Ne začenjajte odločilnega udarca prezgodaj. In vedite — vi niste sami! Z vami je Britanija, Rusija in Amerika. Z vami so ravno štiri petine sveta. "Svobodna Škotska vam pošilja pozdrav! Tudi mi smo z vami do konca. Vaša stvar je pravična in pravica vedno zmaga nad zločinom!" Hrvati udarjajo na Nemce Cajsopis "Novoje Ruskoje Slovo," ki izhaja v New Yorku, je priobčil dne 27. aprila sledeči članek: "Brzojav iz Berna sporoča, da je hrvatska uporniška vojska, ki jo poročilo omenja z imenom 'zeleni kader,' prisilila marijonetskega poglavnika Paveliča, 'znamenitega' itali-jansko-nemškega agenta in ubijalca, da je zaprosil Nemce za povečanje okupacijske vojske v Hrvatski. Hrvatski uporniki se bojujejo blizu samega Zagreba in pri Petrovi gori. V njihove vrste vstopajo ubežniki iz Paveličeve vojske, ki je bila organizirana za borbo proti Srbom in Jugoslovanom nasploh in proti Rusiji. Velik del Paveličeve vojske se ni zbral v Hrvatski, temveč v Italiji, pod poveljništvom italijanskih častnikov in v italijanskih vojaških taboriščih. Ante Pavelič razpolaga v Hrvatski z najnižjo sodrgo, ki so jo privabili z obljubljanjem visokih plač, z devoljevanjem plenjenja in sprejemanja pod-kupni. Imenujejo se "vstaši." Ta sodrga se gnjusi hrvatskemu narodu, kot se gnjusi srbskemu narodu sodrga, ki jo zgrinjajo Nemci okrog izdajalskega generala Nediča v Srbiji. "Novoje Ruskoje Slovo" je vedno poudarjalo dobre strani hrvatskega naroda in vedno je bilo prepričano, da se italijan-skonemški načrti, da bi spravili srbski in hrvatski narod v krvava nasprotstva, ne bodo nikdar posrečili. Ta italijansko-nemška taktika je rodila uspeh ponekod v zamejstva, zunaj Jugoslavije, kjer so zaradi tega nastala nesoglasja med Srbi in Hrvati. Uboje, ki so jih vstaši zagrešili nad Srbi in Slovenci, so poiskušali prikazati kot posledice političnih nasprotij. Vsa ta zločinska in neresna propaganda se je sama preklicala., Hrvatski narod je yes čas bil v pasivnem odporu, kot češki, kar je bilo v skladu z njihovim položajem, istočasno pa so mnogi Hrvati odhajali v vojsko generala Draža Mihajloviča. Zaslepljeni s svojo lastno propagando so Nemci in Ante Pavelič skupaj s Slavkom Kva-ternikom začeli poveličevat vstaško 'vojsko,' s silo priganjati vanjo širše narodne sloje in jih poditi v boj proti Draži Mihajloviču in Rusom. Rezultat je bil tak, kakršen se je pričakovalo: Hrvati so se stavili svojo lastno uporniško vojsko, ki se bori proti Nemcem, Italijanom in Madžarom. Srbija je v ognju četniškega gibanja, Hrvatska je zeleno kadrovska, v karpatske gore so se umaknili karpatski Rusi, a Bol- nine. Upor v Hrvatski ima silen pomen tudi za bolgarsko narodno gibanje. Boris in Nemci so vodili propagando skličujoč se na srbsko-hrvatska nasprotja in poudarjajoč, da "med Jugoslovani sploh ni soglasja." Sedaj je prišel smrtni udarec za to propagando: Jugoslovani so se združili v borbi proti Nemcem, Italijanom in Madžarom in odprli vrata bolgarskim rodoljubom, da se tudi oni pridružijo Južnemu slovanstvu in Slovanstvu. Vstaja na Hrvatskem ima tudi važen vojaški pomen, kajti z njo so ogrožene zveze Nemcev s Srbijo in desno krilo zasodne nacijske vojske, ki se bori proti Draži Mihajloviču. Razen tega Hrvati, namesto da bi pomagali Nemcem na ruskem bojišču, vežejo nemške divizije v Hrvatski. Nedvomno so hrvatsko vstajo, ki je prišla nepričakovano za Nemce in za zunanji svet, pripravili in organizirali Hrvati sami. Ljudje, ki jo vodijo in katerih imena navaja brzojavno poročilo, so v širokih hrvatskih narodnih slojih silno priljubljeni. Narodni kmečki pesnik Mi-hovil Pavlek-Miskin, načelnik kmečke zadruge Jančikovič in Ljudevit Tomašič, — vsi možje velikega pomena, ki predstavljajo razpoloženje hrvatskega kmečkega stanu, ki je skoraj ves organiziran v stranki dr. Vlad-ka Mačeka, neustrašenega hrvatskega voditelja, ki ga sedaj mučijo Nemci. Zdi se, da je prišla balkanska spomlad, v znamenju vstaje Južnih Slovanov." MALI OGLASI Hvala prijateljem! Podpisani se tem potom lepo zahvalimo vsem, ki so se ob smrti in pogreba našega bratranca Math Kotareca izkazali kot pravi prijatelji in dobrotniki. Tako smo tudi mi pripravljeni vrniti vsak čas enako naklonjenost. Hvala vsem iz dna srca. — Fran j o in Nickolai Kotorac in Vinko Lujanac. Stanovanje v najem V najem se da stanovanje 5 čednih sob, kopalnica, klet in prostor za pranje, Vprašajte na 12811/a E. 55. St. (June 1, 3, 5) Trgovski prostor se odda Odda se trgovski prostor, pripraven za lepotilni salon ali kaj drugega. Nahaja se na 6528 St. Clair Ave. Pokličite EN 1217. (128) Stalna služba Stalno službo dobi knjigo-vodkinja za trgovino s pohištvom. Mora imeti vsaj nekoliko izkušnje v tem poslu. Vprašati je pri Norwood Appliance & Furniture, 819 p. 185. St. (128) Hiša naprodaj Proda se hiša za 1 družino, 7 sob, 2 garaži, nanovo dekorira-na, v jako lepem kraju, 17810 Dilliwood Rd., je sedaj prazna. Se mora prodati radi ureditve zapuščine. Cena je $5,800, takoj $1,200, ostalo na mala odplačila. Za več informacij pokličite M. F. Intihar Real Estate, Insurance 630 E. 222. St. ali 21491 Nauman Ave. Tel. IV 2644 ali IV 0678 (131) Hiša naprodaj Proda se hiša na 932 E. 73. St. Vi ponudite ceno. Hiša je prazna in si jo lahko ogledate od 6 do 8 zvečer, v nedeljo pa od 2 do 6 ure popoldne. J. Tisovec 1366 Marquette Rd. blizu St. Clair in 55. St. (128) Sobe se oddajo Dve opremljeni sobi za dva poštena fanta se oddasta. Zgla-site se na 563 E. 103. St. Telefon GLenville 9812. • RDEČA KOKARDA ROMAN IZ VELIKE REVOLUCIJE STANLEY WEYMAN t * ♦ * i f> * i t f * ij- i * Kmalu ni bilo v cerkvi ničesar drugega več kakor zmeš-' njava in tarnanje. Pozneje sem 1 slišal, da so moški zelo pogreši- j li, ko so na svojem umiku krenili skozi cerkev, zakaj če ne bi bili storili tega, bi bili nasprotni^' prizanesli ženskam; vsekako je resnica, da cerkev ni bila razdejana. Toda v zmedi, ki je vladala v Nimesu tisto dopoldne, ko so bili vsi cestni jarki polni krvi in duhovi vsi zbegani po nepričakovanem porazu, ni mogel nihče vedeti, kaj je bolje; zato ne daj Bog, da bi komu kaj očital. Obči naval proti vratom, ki je nastal po teh zlih novicah, me je spet nekoliko oddaljil od Denize; toda pogumna de-vojka in njene bližnje sosede so ostale na mestu in so spustile bolj boječe in sebične toviri-šice naprej. Tako sem imel dovolj časa, da sem se vrnil k njej. Ker si je bila potegnila oglavnico mantilje na obraz, sem se moral dotakniti njene ga komolca, da me je opazila. Ne da bi rekla besedico, se me je oklenila z rokami ;n vzdignila glavo; kolika sreča zame, ko sem vendar že zagledal njen obraz! Gospa de Saint-Alais me je sprejelaj sicer z ledenim nasmeškom, ni pa imela več toliko odločnosti, da bi me bila vrnila. "Točni ste, gospod, kadar je treba izrabiti zmago," je rekla z ubitim glasom. In to je bilo vsŽ. Ne da bi sv. dal oplašiti, sem položil Deni-zi roko okoli pasu in sem krenil z njo tik za Louisem in gospo Catinotovo. Markiz je pregovoril z materjo nekaj besed in je nato prišel za nami. Pri tem se je ozrl tudi name, a se je samo nasmehnil, in ko ga je nia-ti tiho nekaj vprašala, ji je odvrnil na glas: "Bože moj, gospa, kaj za to? Izigrali smo svojega aduta in smo izgubili. Vstanimo izza mize!" Markiza si je potegnila oglavnico na obraz; vzlic strahu in razburjenju se mi je zazdela ta kretnja nekam zlovešča in nenadno sočutje mi je napolnilo srce. Toda zdaj ni bilo časa za mehka čustva: preganjalci so silili preganjanim za petami. Za našim hrbtom sa je že oglašal topot množice in V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA, SINA IN BRATA Louis Strnad ki gu je Bog- tako nepričakovano poklical k sebi dne 1. junija, 1939. Žalujoči ostali: AMELIA STRNAD, soproga. LOUIS in ANTHONY, sinova. MATI, BRATJE, SESTRE ln drugi SORODNIKI. Cleveland, O.. 1. junija, 1942. kmalu je zaropotala po vratih toča besnih udarcev. Nehote sem se vprašal, ali bodo vzdržala toliko časa, da bomo zunaj, in šibka osebica, ki sem jo držal okoli pasu, se je trepeta-je privila k meni. Toda vrata so bila -močna; brez nezgode smo stopili na beli dan, v uličico, po kateri smo naglo stekli proti hiši gospe Catinotove. Že sem mislil, da smo rešeni. Tla so bila poldižna in videl sem, kako je mrgolel pred nami začetek izprevoda in kako so se nekateri z bledimi obrazi ozirali nazaj. Visoko zidovje na desni in levi je nekoliko du-šilo trušč upora. Markiz in njegova mati sta bila tik za menoj, za njima pa še peščica marki -zevih pristašev; po tem takem smo bili na koncu izprevoda. Ozrl sem se: ulica za nami je bila še prazna. Ko sem se sklonil k Denizi, da bi ji šepnil to-lažilno besedo, je zdajci nastal pred nami odboj, ki je vrgel sprednje vrste nazaj; in v tem, ko smo se mi še ustavljali, se je vzdignil v daljavi pred nami obupen krik — o, da ne bi nikoli več slišal take strašne mešanice ječanja in poblazneleg vpitja! Nekateri so se delali na vse kriplje, da bi se vrnili k cerkvi, drugi pa, ki še niso vedeli, za kaj gre, so silili dalje; kdor je padel med tem pehanjem, je bil takoj poteptan. Nekaj trenutkov je vladala po vsej tesni uličici brezumna zmešnjava. Tudi jaz, ki sem pazil samo na to, da očuvam Denizo, nisem j takoj razumel, kaj se godi. Mo-ja prva misel je bila, da sp žen-jske — saj jih je bilo troje na lenega moža — ponorele ali pa i se vdajajo sebični, podli stra-hopetnosti. A kmalu, prekma-! lu sem videl, da je bil njihov i strah utemeljen! Izza spred-•njih vrst je planil proti nam | val divjega grohota in nad gla-jvami, ki so me ločile od hiše go-i spe Catinove, se je mahoma j vzdignila šuma štrlečih sulic. Spoznal sem, da so nam kalvi-nisti prestrigli pot! Zdaj ni bilo več misliti na kak umik; bili smo obkoljeni. Iz soteske vsokih zidov, ki jih nismo mogli preplezati, je bil edini izhod skozi hišo gospe Catinotove, in ta je bila zasedena . . . Pred nami in za nami so štrlele naperjene sulice! Še dandanašnji se časih v snu zgrozim nad tem prizorom. IV duhu še vidim žarko solnce, kako je sijalo na naše blede obraze, spačene od strahu; ženske vidim, kako so padale na kolena in vile roke, in druge, kako so vpile in molile kakor iz uma, in tretje, kako so se obešale moškim okoli vratov; in zmagovalce slišim, kako so s satanskim grohotom klicali moškim, naj se pokažejo, ter obsipali ženske z umazanimi žalitvami. Nimes, starodavno mesto državljanskih bojev, leglo več ko stotine borb brez prizanašanja — niti Nimes še ni bil videl bolj okrutnega in bolj peklenskega prizora. V presenečenju in smrtni grozi, ki sta tako nenadoma izpodrinili v meni zavest odrešenja, sem še tesneje stisnil Denizo k sebi ter skril njen obrazek na svojih prsih, da ne bi videla, med tem ko sem se jaz naslonil na zid in zaječal od strašne misli na to, kar se je bližalo. O Bog, sem si dejal, kaj bo z ženskami! . . . Da, so okolnosti, ko bi dal človek vse, kar ima, da ne bi bilo na svetu nobene ženske ali da vsaj sam ne bi ljubil nobene! Saint-Alais je bil prvi, ki se mu je vrnila prisotnost duha. Porinil je mater nazaj, pomahal sovražnikom, ki so stali pred vrati cerkve, komaj trideset korakov od nas, z belo rutico, ter jih jel zaklinjati, naj puste ženske dalje. Ko ga niso uslišali, jih je celo izzival in psoval s strahopetci, češ da se ne upajo lotiti nasprotnikov, ki bi imeli svobodne roke in se jim ne bi bilo treba ozirati na občutljivost šibkega spola. Toda oni so mu odgovarjali samo s porogom, grožnjami in divjim grohotom: "Ne, ne, gospod pop!" so kričal. "Le bliže, le bliže, da vas pogostimo z ostrim železom. V tem primeru se utegne zgoditi, da prizanesemo ženskam. A niti to ni gotovo!" "Lopovi! Strahopetci!" jim je zabrusil. "Doli izdajalci! Doli popje -!" so zarjoveli nasprotniki. Na plan, gospoda, na plan, če ne pridemo po vas in vas potegnemo vašim ženskam izpod kril!" Neizrekljiva besnost se je zabliskala v markizevem pogledu. Nato je stopil iz njihovih vrst neznan mož ter jim mahnil, češ, naj utihnejo. "Pozor!" je viknil ta človek, orjak z dolgimi črnimi lasmi, ki so mu padali po bledih licih. "Tri minute časa vam damo, da se ponudite našim sulicam. Ce to storite, lahko gredo vaše ženske svojo pot. Ce se boste pa skrivali za njimi, tedaj bomo streljali v gnečo in njihova kri naj pade na vaše glave!" Saint-Alais je obnemel. Naposled je vzkriknil z glasom polnim groze: "Njim na očeh nas hočete pobiti?" "Ali pa pod njihovimi krili, kakor vam je ljubše!" je odvrnil krvolok ob gromovitem smehu svojih tovarišev. "Odločite se brzo!" je nadaljeval,, vihteč kratko sulico nad glavo. "Tri minute po uri na zvoniku. Pokažite se, ali pa bomo streljali "v kup. To bo mesa, gospoda!" Saint-Alais me je srepo pogledal; njegov obraz je bil bled kakor smrt. Hotel je nekaj reči, a glas mu je obtičal v grlu. O tem, kar se je godilo nato, ne vem kaj povedati. Spominjam se le tega, da nas je stala v bleščeči solnčni pripeki dvajsetorica moških in kakih petdeset žensk, pomešanih na prostoru, ki je meril komaj dvajset vatlov v dolžino. Vzdihi so se trgali možem iz prs; tisti, ki so držali v naročjih VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti, Knausovo po-lopje. (May28,Junel) ženske — in takih ni bilo malo — so se naslanjali na zid, trudeč se, da bi jih utolažili ali se vsaj odtrgali od njih. Eden izmed naših je preklinjal podleže, ki so nas hoteli poklati, ter jim žugal s pestmi; drugi so poljubljali blede in polne-zavestne glave, ki so jim slonele na prsih, zakaj, Bogu bodi hvala, polovica žensk je bila že omedlela. Spet drugi, med njimi tudi Saint-Alais, so se v nemem brezup ju spogledali z enako brezupnimi očmi svojilj, tovarišev ali pa stiskali roke svojih prijateljev in se ozirali v brezčutno jasnino neba, kakor bi jo prosili pomoči. Kaj sem dejal jaz, ne vem; le toliko vem, da sem zrl Denizi v oči, s pogledom, ki ga ni bilo konca ne kraja. In še to vem, da njene oči v tisti strašni minuti slovesa niso več tajile ljubezni, ki jo je čutila do mene Nekdo se je dotaknil moje roke. Bil je markiz de Saint-Alais. Mislim, ali bolje, vem — zakaj čital sem to v njegovih očeh — da se je hotel spraviti z menoj. Toda ko sem ga pogledal — nemara ga je tudi presunil pogled na sestrin molčeči obup — se je premislil. Ko je črnolasi velikan zavpil: "Prva minuta je minila!" in so njegovi tovariši krviželjno za-hrumeli, je gospod markiz dvignil roko. "Postojte!" je kriknil s svojim nekdanjim oblastnim gla-j som. "Stojte. Tu je nekdo, kij ni naš človek. On naj se loči | od nas in naj odide prvi." Tako govoreč je .pokazal name. "Prisežem vam, da nima z nami ničesar skupnega." Divje tuljenje mu je zadone-lo v odgovor. Nato je orjak bogokletno izrekel svete besede: "Kdor ni z menoj, je zoper mene." Vsa divja tolpa se je zagro-hotala njegovi duhovitosti. Nočem, da bi me kdo hvalil zaradi tega, kar sem storil v tistem trenutku. So minute, ko človek ne ve, kaj dela — ne glede na to, da naši nasprotniki za nič ne bi bili poslušali markizeve prošnje. Tresoč se od gneva sem zabrusil orjaku z njegovim lastnimi besedami: "Tudi jaz sem zoper vas!" sem zakričal. "Rajši poginem tukaj z njimi vred, nego da bi živel z vami, ki oskrunjate zemljo s tem, da hodite po njej, in onečiščujete zrak, ko ga dihate! Peklenščki ..." A tisti mah sem umolknil, zakaj moj sosed, še čisto mlad dečko, baš tisti, ki jih je preje psoval, se je v brezumni neučakanosti zaletel naprej in se vrgel v naperjene sulice. Pol tucata ostrin se je vpričo nas vseh zadrlo v njegove prsi; s strahovitim vzkrikom je dvignil roke proti nebu in odletel mrtev in ves krvav nazaj proti stranskemu zidu. Nehote sem bil zagrnil Denizi obraz, da ne bi videla. In prav sem storil; zakaj v naslednjem trenutku so se zveri v človeški podobi usmilile naših muk in udarile po nas. Vi- del sem markiza de Saint-Alais, kako je pahnil svojo mater nazaj in se zagnal proti sulicam. Jaz sem potisnil Denizo, ne za njene objeme in prošnje, v kotiček zidu in ubil s Fro-mentovim samokresom prvega, ki je prišel do mene, nato za drugim strelom drugega, naravnost v obraz, tako pijan od besnosti, da nisem čutil nika-kega strahu. Tretji mi je predrl ramo s sulico in me podrl na tla; še trenutek sem videl nebo, na katerem se je črno odražal njegov zverski obraz; nato sem zatisnil oči, pričakujoč smrtnega sunka. A smrtnega sunka ni bilo. Čutil sem, kako je palo name nekaj težkega in kako je drlo preko mene na stotine nog v tistem strašnem klanju, ko so trgali može iz objema njihovih žena ter jih pehali ob zid, ne menč se za njihovo vpitje, in jih pobijali brez usmiljenja; v peklu, kjer so se godila stra-hodejstva, ki se jih pero ne upa zapisati! XXV. Preko grobov. Bogu bodi hvala, da nisem videl dosti več, nego sem pravkar povedal. Kakih dvajset morilcev se je v svojem diru spotaknilo nad menoj in palo; teptali so me z nogami, udar-i cev in sunkov sem čutil brez i števila in tuja kri je curkoma i lila po meni. Slišal sem še krike umirajočih mož, presunlji-I ve krike žeijsk, od katerih mi i je ledenel mozeg in zastajal dih v prsih, brezumen smeh in grohot, skratka glasove, ki jim menda niti pekel ne pozna enakih. Toda vstati 'je pomenilo v mojem položaju takojšnjo smrt in moja nedavna to-gota je bila izčrpana; nepremi- čno sem obležal na tleh, zakaj vsak poizkus odpora je bil brezupen. Nazadnje sem že mislil, da je prišla moja poslednja ura. Nekdo je surovo potegnil z mene truplo, ki je tiščalo name in me 'zakrivalo; spet sem uzrl svetlobo in neki glas je živahno vzkliknil: "Evo še enega! Živ je!" Spravil sem se na noge, ka- kor sem vedel in znal, V s®1 nem prizadevanju, da bi kar moči dostojanstveno, ki je bil vzkliknil, mi je znan, poleg njega sem Butona, za katerim Je Geol; razen njiju dveh sem del še veliko, drugih obrtm so vsi upirali poglede Toda v svojo rešitev še nisem mogel verjeti. (Dalje prihodnjič-) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vog-ai St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 WIDGOY'S PHOTO STUDIO 485 East 152nd St. Se 'priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah Preizkušena zdravila proti glavobolu MANDEL DRUG STORE 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec 3. Ojači živce 4. Odpomoč ženskemu zdravju CENA 501 Mandel's Headache Tabs SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo tudi po pošti flndon, 1< :jstian Sc , uspešn %v V g * in Sr fen oseb :1iko tedi ivedo •^cem i ;t°-nacij: i kot « Srb. ovi s ® in pri ja. zloč Predno je ta ameriški vojak dospel v Avstra ^ ž 0' hotel ogledati tudi nekaj sveta. Svoje misli sff ■pisom na svoji vreči. Kakor nam je že znano 'je o poslal nekaj naših bombnikov nad Tokijo, da se. "omehča" japonske butice in da se jih pripravi Amerilcancev. i na \ s č« šcine % sc ;n Niš (1 Proi Hi j j \ d, lli ce Oblaki dima in velike množine zemlje so dete ko so bili razdejani oljni vrelci in naprave v Buiv poljih predno so tja dospeli Japonci. I U ŽENINI IN NEVESTE-' Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pri" dite k nam in si izberite' vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina ^ 6117 St. Clair Ave. Hinder'0* S ie —- * 11 i |.,i..i..|.,|„i„|,.|„i„1, i i fffi