Mostovi 2003 Pristanišče in luka
Dušan Fabe
Pristanišče in luka
Harbour and Port
Povzetek
Nedavno, ob obisku znamenitega jezikoslovca Davida Crystala v Ljubljani, smo izvede¬
li, da so v angleščino besede prevzete celo iz 350 jezikov. Lahko smo se prepričali, da za¬
radi sposojenk jezik ne umre. Nasprotno, danes je angleščina prevladujoč svetovni jezik.
Njene prevlade zagotovo ni omogočilo le bogato besedišče, a jo je vendarle pospešilo. Več¬
je izrazne možnosti jezik krepijo, česar pa se v Sloveniji (še) ne zavedamo. Zaradi občutka
ogroženosti in strahu pred izumrtjem materinščine smo nezaupljivi do vsega, kar ni izvirno
slovensko. Ta občutek je še zlasti izstopal v času poosamosvojitvene politične evforije - pre¬
velik strah zaradi ogrožanja samobitnosti pred vsem, kar je domnevno prevzeto iz srbohr¬
vaščine. Namen tega članka je dokazati, da so vse očitnejše težnje po opustitvi izraza luka iz
slovenskega jezika popolnoma neutemeljene.
Abstract
Recently, on the occasion of the visit of the famous linguist, David Crystal, to Ljubljana,
we learned that there are as many as 350 English words borrovved from other languag-
es. Because of such borrovvings languages do not die out. In fact, English is the prevailing
world language, although not entirely because of its rich vocabulary. In any čase, more pos-
sibilities of articulation in a language increase its importance. It seems that we in Slovenia
are not (yet) aware of this. Fearing that our mother tongue is threatened causes a distrust of
ali that is not originally Slovene. This feeling was particularly apparent during our političal
euphoria in the aftermath of the attainment of Slovenian independence. The words that had
presumably been borrowed from Serbo-Croatian were despised. This paper aims to prove
that evident tendences to eliminate the vvord luka from the Slovene language are thorough
ly unfounded.
Ker je jezik živ organizem, je povsem narav¬
no, da nastajajo nove besede in stare odmi¬
rajo. Nove termine tvorimo, ko poimenuje¬
mo novonastale pojme, ali prevzemamo že
leksikalizirano znanje od drugih jezikovnih
skupnosti. Stari termini odmirajo, ko posta¬
nejo neuporabni. Najpogosteje se to doga¬
ja zato, ker predmetna stvarnost, na katero
se nanašajo, ne obstaja več oziroma jo nado¬
mešča nova. Če se ti procesi dogajajo v jezi¬
ku bolj ali manj spontano, brez predpisova¬
nja »od zgoraj«, lahko pričakujemo, da se bo
jezik razvijal naravno in logično. Žal pa ni
vedno tako.
V zadnjem času smo priča prizadevanjem,
da bi v slovenskem jeziku opustili izraz luka,
čeprav ga SSKJ še pozna. To pa povzroča pre¬
vajalcem iz angleščine v slovenščino in v na¬
sprotni smeri težave. V angleščini imamo na¬
mreč dva izraza, ki se med seboj pomensko
razlikujeta - harbour in port. Izberimo naj¬
prej tri relevantne slovarje in poglejmo, kako
ju definirajo.
39
Dušan Fabe Mostovi XXXVII, št. i, 2003, 40-43
Harbour
A plače of shelter for ships; spec. where they
may lie close to and sheltered by the shore or by
works extended from it; a haven, a port.
Port
A plače by the shore vvhere ships may run in
for shelter from storms, or to load and unload; a
harbour, a haven.
A town or plače possessing a harbour to
which vessels resort to load or unload, from
which they start or at which they finish their vo-
yages; spec. a plače vvhere customs officers are
stationed to supervise the entry of goods.
Often as a part of the proper name of towns,
etc., vvhich are also harbours, e. g. Port Arthur,
Port Chalmers, Port Elizabeth, Port Erin, Port
Glasgovv, Port Patrick, Port Royal, Port Said, Port
Victoria; also in composition as Bridport, Devon-
port, Maryport, etc.
(OED 1994)
Harbor
Any plače vvhich affords good anchorage and
a fairly safe station for ships, or in vvhich ships
can be sheltered by the land from wind and sea.
Also called haven. It is not necessary that it be
landlocked or absolutely safe for ships... A plače
vvhere ships are brought for commercial purpo-
ses to load and unload goods and passengers.
The term »harbor« strictly speaking appli-
es only to the area of vvater with the vvorks ne-
cessary for its formation, protection, and main-
tenance, such as breakvvaters, jetties, and so on.
A port is made up of a harbour plus the freight
and passenger structures such as docks, whar-
ves, quays, and so forth, with their equipment.
(de Kerchove 1961:354)
Port
A harbour with facilities for berthing ships,
embarkation and disembarkation of passen¬
gers, and the loading and unloading of cargo.
(Dear in Kemp 1992:129)
S povzemanjem primerjajmo navedene tri
vire. Prvi, splošni slovar (OED 1994), dela ko¬
maj zaznavne razlike med izrazoma harbour
in port. Oba sta opredeljena kot »zatočišče«
(shelter) za ladje, pri besedi port pa dodaja še
možnost natovarjanja in iztovarjanja (to load
and unload). V drugem odstavku pri izrazu
port razširja pomen še na »pristaniško mesto«
(plače possessing a harbour) in pod oznako
strokovno (spec.) dodaja »kraj, kjer so carini¬
ki«. V tretjem odstavku navaja nekaj lastnih
imen pristaniških mest.
Drugi vir (de Kerchove) v prvem odstav¬
ku, pri bolj splošnem opredeljevanju pojma
harbour, ugotavlja, da je to »kraj, kamor pri¬
peljejo ladje v komercialne namene, da nato¬
vorijo in iztovorijo blago in potnike« (a plače
vvhere ships are brought for commercial pur-
poses to load and unload goods and passen¬
gers), se pravi, da na podlagi tega med poj¬
moma harbour in port ne moremo potegniti
ločnice. Toda v drugem odstavku, bolj »stro¬
go vzeto« (strictly speaking), ugotavlja, da se
pojem harbour nanaša »samo na akvatorij, ki
je zaščiten z valolomi, pomoli itd.«, port pa
ima »še dodatno potrebno infrastrukturo za
tovor in potnike, npr. doke, operativno obalo
itd., skupaj s pripadajočo opremo«.
Tretji vir se ujema z drugim odstavkom
drugega vira, saj opredeljuje port kot »harbour
z vsemi napravami, ki so potrebne za prista¬
janje ladij, vkrcevanje in izkrcevanje potni¬
kov ter natovarjanje in iztovarjanje blaga«.
Naj povzamemo: v splošnem jeziku na
podlagi navedenih definicij ne kaže delati
razlik med pojmoma, toda v strokovnem je¬
ziku ima port še dodatno značilnosti prista¬
nišča v komercialne namene z vso potrebno
infrastrukturo.
Kako je z ustreznicami v slovenščini? SSKJ
sicer navaja dva izraza, ki ju lahko uporabi¬
mo kot prevedka, pristanišče in luka. Slednji
je definiran kot »veliko pristanišče z ustrez¬
nimi mehaničnimi napravami za pretovarja¬
nje, skladišči, gospodarskimi dejavnostmi«
(SSKJ/II 1991: 650). Za pristanišče pa »ob¬
močje morja z urejeno obalo, pomoli, valo-
brani, ki omogočajo pristajanje, zasidranje,
zavarovanje ladij« (SSKJ/II 1991:189). Vendar
40
Mostovi 2003 Pristanišče in luka
se zlasti po osamosvojitvi Slovenije vse bolj
uveljavlja težnja, da bi slovenski jezik ohra¬
nil le en izraz, in sicer pristanišče. To nammed
drugim dokazuje tudi Pomorski zakonik, ki
v svojih 999 členih niti enkrat ne uporabi iz¬
raza luka (PZ 2001).
Upravičeno lahko domnevamo, da je to
spodbudil, če že ne kar predpisal, članek Je¬
zikovnega razsodišča pri SZDL, objavljen v
Delu še pred osamosvojitvijo Slovenije, leta
1985, na pobudo enega od bralcev. Članek
navajamo v celoti, ker se nam zdi pomem¬
ben za razumevanje razlogov, ki so pripeljali
do dejanskega opuščanja uradne rabe izra¬
za luka.
»Ti dve besedi [op.: luka in pristanišče] je v Ne¬
deljskem dalj časa obravnaval Janko Moder in
pri tem prišel do sklepa, daje pristanišče sloven¬
ska, luka pa tuja, srbohrvaška beseda in da bi se
nam bilo temu primerno ravnati pri primerjanju
naših danosti. Mag. S. Ž. [op. bralec, ki je dal po¬
budo za razpravo] pa meni, da naj bi luko stro¬
kovno rabili za morsko luko, pristanišče pa za
rečno pristanišče. Svoj prav S. Ž. podpira z dose¬
danjo rabo teh dveh besed v strokovnih bese¬
dilih, poudarjajoč posebej, da je taka raba tudi
v srbohrvaščini in ustrezni zvezni zakonodaji.
Na koncu se še naš dopisnik priporoča za raz¬
sodbo.
Odgovor:
Zakonska raba obeh izrazov res predvideva to
razločevanje: luka na morju, pristanišče na reki.
Ker pa mi rečnih pristanišč nimamo, ampak le
morska (S. Ž. govori le o enem pravem), s tem
praktično pokopljemo lepo domačo besedo pri¬
stanišče. Naše ljudstvo pa delitve na luko in pri¬
stanišče ne pozna. Poleg rečnih in morskih pri¬
stanišč so tudi jezerska. In zato bi po logiki S. Ž.
spet rabili posebno ime, saj imajo jezerska pri¬
stanišča gotovo tudi svoje posebnosti. In so še
Pristanišča, ki so tako rekoč hkrati na reki in na
morju, ob izlivih rek namreč, včasih pa tudi ob
globokih ustjih: tako bi bila ob plimi na ravni luk,
°b oseki pa pristanišč: lep primer za tako prista-
nišče je Hamburg. Ločevanje med pristaniščem
m luko je torej za lase privlečeno. Naša beseda
za to kar npr. Nemci imenujejo Hafen (drugi ger¬
manski narodi pa primerno svojemu jeziku), Ro¬
mani pa port ali podobno, je pristanišče. In sicer
je pristanišče zlasti tudi morsko. Kdor hoče loči¬
ti eno in drugo, zato lahko uporablja prilastke:
morsko, rečno, jezersko, rečno-morsko. Sicer pa
ni nobene nejasnosti, za kaj gre: beograjsko pri¬
stanišče ni ob morju, koprsko je, čikaško je ob je¬
zeru, hamburško ob reki, ki jo napaja tudi mor¬
je. Naših jezikovnih stvari nam vendar ne morejo
urejati drugi jeziki, tudi še tako sorodni ne.«
(Delo, 7. 5.1985, str. 6)
Na omenjeni članek nas opozarja Čičerov
in dodaja, »da ladja v koprskem pristanišču
pristane in ne luči, ter, sklicujoč se na Bezlajev
Etimološki slovar, pojasnjuje, da je izraz luka
izposojenka v pomenu portos, kar bi v našem
jeziku pomenilo pristanišče« (1991:1). Zdi se,
da so to bili, poleg slovenske osamosvojitve,
osnovni razlogi za opuščanje izraza luka iz
slovenske pomorske terminologije.
Poskusimo v nadaljevanju ugotoviti, ali
so vsi navedeni razlogi tudi utemeljeni. Iz¬
raz luka je resnično prevzet iz hrvaščine luka,
kar poleg pristanišče, prvotno zaliv, pomeni
tudi loka (močvirje, močvirnat travnik) iz pra-
slovanščine krivina ali rečni zavoj (Snoj 1997:
312). Vendar je tudi loka v cerkveni slovanšči-
ni pomenila »morski zaliv, dolina, močvirnat
travnik, močvirje« (Snoj 1997: 308). Toda če
opuščamo izraz luka zaradi tega, ker je spo¬
sojenka iz hrvaščine, ne glede na to, da je iz¬
raz praslovanski, bi morali enako narediti s
»slovensko« besedo pristanišče, kajti tudi ta ni
izvirno slovenska, ampak je ravno tako pre¬
vzeta iz hrvaščine - pristanište. Glagol prista¬
ti je sestavljenka iz hrvaških pri in stati (Snoj
1997: 502).
Naše etimološko proučevanje angleških in
slovenskih virov v ničemer ne nakazuje po¬
vezanosti izraza port (luka) z morjem in izra¬
za harbour (pristanišče) z reko. Preberimo še
definicijo luke oziroma pristanišča iz jugoslo¬
vanske zakonodaje z naslovom »Luke in pri¬
stanišča«:
Luka oziroma pristanišče je vodni in z vodo
neposredno povezani kopni prostor z zgrajeni¬
mi in nezgrajenimi obalami, lukobrani, naprava-
41
Dušan Fabe Mostovi XXXVII, št. i, 2003, 42-43
mi in drugimi objekti, ki so namenjeni za prista¬
janje, zasidranje in zavarovanje ladij, vkrcavanje
in izkrcavanje potnikov in blaga, uskladiščenje
in druge manipulacije z blagom, proizvodnjo,
oplemenitenje in dodelavo blaga in za druge
gospodarske dejavnosti, ki so s temi dejavnost¬
mi v medsebojni ekonomski, prometni in tehno¬
loški zvezi.
(ZPNP 1977: str. 887, čl. 15)
Definicija v ničemer ne povezuje izraza
luka oziroma pristanišče z ločevanjem na mor¬
sko ali rečno pristanišče. Pri natančnem bra¬
nju celotnega zakona smo zasledili dosledno
rabo sintagem bodisi luke oziroma pristaniš¬
ča ali luke in pristanišča, razen v členih 120 in
122, kjer zares zasledimo rabo luke v poveza¬
vi z morjem in pristanišča v povezavi z notra¬
njimi vodami:
»Če seje član posadke morske ladje med de¬
lovnim razmerjem [...] izkrcal z ladje izven luke
[...] oziroma če ladjar izkrca člana posadke ladje
notranje plovbe izven pristanišča, [...]«
(ZPNP 1977: str. 898, čl. 120)
»In [...] če je članu posadke morske ladje pre¬
skrbljeno ustrezno delo na ladji, ki plove v luko,
v kateri se je vkrcal, oziroma če je članu posad¬
ke ladje notranje plovbe preskrbljeno delo na
ladji, ki plove v pristanišče, v katerem je ladjar¬
jev sedež...«
(ZPNP 1977: str. 898, čl. 122)
Toda ta zakonodajalčeva izjema pri rabi
pojmov luka in pristanišče v dveh navedenih
členih ni nikjer utemeljena in je tudi v ne¬
skladju z uvodno definicijo v zakonu. Zato
lahko sklepamo, da je v zavesti zakonoda¬
jalcev, tedaj v Beogradu, morda zares obsta¬
jala predstava o referenčnosti: luka - morje
in pristanišče - reka, a za to ne najdemo no¬
benih utemeljenih razlogov niti pri nas niti v
mednarodni pomorski zakonodaji. Do podo¬
bne ugotovitve je prišel tudi Luzer: »Posebno
je zanimljiv izraz pristanište, koji se u hrvat-
skom rabi umjesto višečlanog leksema luka
unutrašnje plovidbe. Iako uvriježen u doma-
čoj literaturi, veoma uopčen izraz pristanište,
ničim ne upučuje na to da je riječ o riječnoj luči
ili luči na rijeci« (1997: 212).
Povrnimo se k navedku Jezikovnega raz¬
sodišča. Neutemeljena se nam zdi v njem tr¬
ditev, da »naše ljudstvo [...] delitve na luko
in pristanišče ne pozna«. Marsikateri pomor¬
ščak na ladji ali v pomorskem gospodarstvu
se namreč zaveda razlike med njima, še zla¬
sti ker ima pogosto opravka z angleškima iz¬
razoma port in harbour. To lahko podkrepimo
tudi s temle podatkom. Podjetje Luka Koper
se je nekoč imenovalo Pristanišče Koper, pa
so ga preimenovali ravno zato, ker je prista¬
nišče preraslo v luko. Dobilo je namreč agen¬
cije, skladišča, carine, predelavo in obdelavo
tovorov, špedicijo, oskrbo ladij in drugo (Šo¬
ber 1964:112).
Kljub vsemu pa je videti, da v Sloveniji ob¬
staja vsesplošno soglasje o tem, da ohranimo
samo en izraz, saj izraz luka izginja iz zako¬
nodaje. Novi Pomorski zakonik pozna samo
pojem pristanišče, ki je namenjeno za »prive¬
zovanje, za zasidranje in varstvo ladij, za iz¬
gradnjo in vzdrževanje plovil, vkrcevanje
in izkrcevanje oseb in tovora, skladiščenje
in druga opravila z blagom [...] in za dru¬
ge gospodarske dejavnosti [...]« (PZ 2001:
115). Se pravi, da po novem pristanišče zdru¬
žuje pomena obeh nekdanjih pojmov, prista¬
nišča in luke. Tudi Luško kapitanijo v Kopru, ki
je v sklopu Uprave RS za pomorstvo, so pre¬
imenovali v Pristaniško kapitanijo. Toda popol¬
na opustitev izraza luka v slovenščini utegne
povzročati težave, ne samo, ko bi šlo za odnos
do angleškega pomorskega jezika (npr. pre¬
vajalcem). Poleg koprske luke imamo namreč
v Sloveniji še druga mednarodna pristanišča,
v Piranu, Portorožu in Izoli, ki pa se po funk¬
ciji znatno razlikujejo od nje. Zato bi moral
obstajati leksikaliziran razloček med »prista¬
niščema«, kakršni sta koprsko in piransko, tj.
koprska luka in piransko pristanišče.
Prepričani smo, da Jezikovno razsodišče
ni upoštevalo pomorske prakse in vseh po¬
menskih razsežnosti obeh izrazov. Zato tudi
ni presodilo v korist slovenskega jezika, kajti
ohranitev izraza luka bi pomenila obogatitev
njegove izrazne moči, saj sinonim - pristaniš¬
če - pri tem ne bi bil ogrožen.
42
Mostovi 2003 Pristanišče in luka
Tu velja omeniti še angleški izraz haven,
ki je sopomenka izraza harbour. Prvi od obeh
ima daljši etimološki razvoj. Sega namreč v
anglosaksonščino, hcefene (Skeat 1993: 196),
kar je sorodno holandskemu izrazu haven,
danskemu havn in nemškemu Hafen, vedno
s pomenom pristanišče. Drugi se prvič pojavi
v srednji angleščini kot herberive (Skeat 1993:
194) in je nastal pod vplivom islandščine her-
bergi, s pomenom pristanišče in vojaško pomor¬
sko zaklonišče. Morda je nenavadno, da se je
ravno novejši izraz harbour močneje ustalil v
denotativnem pomenu pristanišče, starejši ha¬
ven pa je pogosteje rabljen v konotativnem
pomenu zatočišče, zavetje ali pristan. Razliko¬
valna prvina med izrazoma haven in harbour
je tudi ta, da je haven, kar implicira že njegova
metaforičnost, vedno naraven pristan.
Razlikovalne prvine
haven harbour port
naravno
in
metaforično
naravno ali
umetno in
nekomercialno
pretežno
umetno in
komercialno
Pod krajevno pristanišče sodi tudi man-
drač, ki je nastal iz italijanskega mandracchio,
kar pomeni manjši zaščiten vodni prostor
znotraj pristanišča, ki je namenjen sidranju
ali privezovanju manjših plovil. Piran ima na
primer tak mandrač, ki je plitvejši in je na¬
menjen meščanom, da privežejo ali zasidra¬
jo svoja plovila, zunanji, večji in globlji vod¬
ni prostor pa je namenjen večjim linijskim ali
drugim gostujočim ladjam (Bonin 1993). An¬
gleški »približek« temu bi bil boat haven ali
boat harbour oziroma redko rabljena ustrezni¬
ca yacht basin in še redkeje boat basin.
Literatura
Bonin, F. 1993. Piransko pristanišče - II Porto
di Pirano. Piran: Pomorski muzej Sergeja
Mašera.
Čičerov, A. 1991. »Slovenska pomorska ter¬
minologija«. V: Pravna praksa, št. 217: 15.
Ljubljana: Gospodarski vestnik.
Dear, I., in Kemp, P. 1992. An A-Z of Sailing
Terms. Oxford: OUP.
Jezikovno razsodišče. 1985, 7. maj. Luka ali
pristanišče. Delo, str. 6.
Kerchove, R. de. 1961. International Maritime
Dictionary. Second Edition. New York: D.
Van Nostrand Company, Inc.
Luzer, J. 1997. »Kontrastivna analiza nekih
izraza engleske i hrvatske lučke terminolo¬
gije«. V: Zbornik radova pomorskog fakulteta,
godina 11, M. Biličič (ured.), 205-218. Rije-
ka: Sveučilište u Rijeci, Pomorski fakultet.
Oxford University Press. 1994. The Oxford En-
glish Dictionary. Second Edition on Com-
pact Disc. Version 1.14. [OEDj
[PZ] Pomorski zakonik, Urandni list Republike
Slovenije, št. 26. Ljubljana, četrtek, 12. apri¬
la 2001, leto XI.
Skeat, W. W. 1993. The Concise Dictionary
of English Etymology. Ponatis 1994. Ware,
Hertfordshire: Wordsworth Editions Ltd.
[SSKJ] Slovenska akademija znanosti in
umetnosti, ur. 1987-1991 [1994]. Slovar slo¬
venskega knjižnega jezika 5 zv. Enozv. izd.,
1994. Ljubljana: DZS.
Snoj, M. 1997. Slovenski etimološki slovar. Ljub¬
ljana: Mladinska knjiga.
Šober, M. 1964. Morje in pomorstvo. Ljubljana:
Mladinska knjiga.
Zakon o pomorski in notranji plovbi (ZPNP),
Uradni list SFRJ, št. 22. Beograd, petek, 22.
aprila 1977, leto XXXIII.
43