Štev. 52. V Mariboru 29. decembra 1887. Teeaj XXI.
List ljudstvu v poduk.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljali jem na dom za celo leto 3 gld„ za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja uprarništru v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice, hšt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila ae plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
l iiftif® #4* naročbi.
Z novim letom prične „Slov. Gospodar" svoj 22 tečaj, prosimo torej dosedanje p. n. naslovom prijatelje in naročnike „Slov. Gosp.", naj nam ostanejo Se za naprej zvesti ter obnovijo svojo naročbo o pravem času Komur je mogoče, naj ga priporoča tudi svojim prijateljem v naročbo. Tako ceno in s tacim obilnim blagom ne izhaja noben sloveask, a težko, če Se kje kateri nemSk časnik.
„Slov. Gospodar" izide vsak četrtek na celi poli, dvakrat v mesecu prinese po pol pole priloge, cerkvene ali gospodarske, vmes pa Se tudi prilogo inseratov. V očigled tega je njegova cena celo mala in je mogoča samo, če ima „kat. tiskovno društvo" obilo udov, kateri doplačajo, kar jej primanjka.
List stane za celo leto S f/tli.. za pol leta # fflll. OO	za četrt leta pa SO liT.
Naročnina poSlje se najležje po poStnih nakaznicah in vzprejema jo upravniStvo ,.Slov. Gospodarja" v tiskarni SV. š irifei )' JBilfiStOfil.
Kdor je bil dosehmal že naročnik „Slov. Gospodarja", olajSa močno upravniStvu delo, če prilepi staro adreso na nakaznico ali pa pripiSe vsaj Številko, ki stoji na desni strani njegove adrese, svojemu imenu, kedar obnavlja naročbo.
Unmiiištio „sIot. Gospodarja".
Leto 1887.
Časa kolo vrti se neprestano naprej ter nas nič ne vpraša, je-li nam ljubo, kamor nas prestavlja, ali ne. Naj smo torej v življenju našem na katerikoli stopinji, čas ne gleda na to, z njim moramo naprej; če radi ali ne radi, to za-nj nima pomena. Ali za nas leži veliko v času, v tem, kako ga rabimo, kajti če ga ne ustavimo, kedar ga rabimo dobro; ne prikličemo ga nazaj nikoli, če ga in kolikor ga izgubimo. In če vprašamo, kaj nam je bilo leto, ki se ravnokar poslavlja od nas, leto 1887, kaj do-bomo za odgovor? Čisto na tenko odgovarja si na to vprašanje le vsak za se brez zmote, a
tako bolj poprek naj se nam dovoli dnes, da odgovorimo na-nj, upamo pa, da ne izgrešimo v tem resnice.
Kar se tiče gospodarstva, smemo reči, da letošnje leto ni bilo slabo. Pač smo si spomladi veS obetali, kakor ste nam poletje in jesen prinesli, marsikje je tudi kmetovalcem njih upa-njeVsplavalo po vodi, toda poprek ni imelo letošnje leto skopih rok. Strnina je še bila precej vrgla, manj pa je krompirišče dalo. Krme je bilo ne obilo, a zadosti, piča za svinje pa se nam je skrbnila in bode za gospodinje sreča, če bodo z njo shodile. Gostije pa bi se v pustu lehko vršile v obilnem številu, ko bi bilo več denarja. Vina je namreč po nekaterih krajih veliko, kupca pa je nanj malo in se dobode torej po ceni.
Ali prav za to se ne nadejajmo veliko gostij, kajti brez cvenka se pošten mladenič ne poda „v snuboke" in neumni so stariši, če pri-volé hčeri v ženitev, ako vedó, da jo podé s tem le v revščino. Naj bi bili vsi mladeniči in ..vsi stariši tacih misli, potem bi ne bilo treba .našim in konservativnim poslancem, da se pulijo z liberalno gospodo v Štajarskem dež. zboru za „ženitbensko oglasnico", gospodarjem pa ne, da tožijo črez pomanjkanje dobrih poslov in marsikateri družini bi krušnjak ne visel tako visoko. Tudi rešilnice za zanemarjene otroke bi lehko izostale, lehko in radi bi jih ljudje pogrešali, ne mara, da bi potlej še celo dr. Rei-cher rad na druge, bolje reči obrnil svoja „raziskovanja".
Tudi minister za uk in bogočastje, dr. pl. Gautsch, nič bi ne imel tolike skrbi za voljo srednjih šol, kajti ne tiščalo bi toliko otrok va-nje, saj bi jih ne bilo, kakor listja in trave — po mestih. S kmetov, kolikor je nam znano, pa jih ne pride toliko v šole, da bi se jih bilo bati, sicer pa sodimo, da so tudi kmečki otroci za te šole, saj znamo, da šteje za-nje tudi — kmečka roka.
Več in z večjo srečo dela minister za pra-

vosodje, dr. baron Pražak. On je ukazal, da se cené zemljišča vestno, t. j. ne kar tako poprek, ampak na tenko, kolikor so v resnici vredna, ne pa, kolikor bi se kje ceniteljem zdelo, da so vredna. To je na vse strani imeniten ukaz, nikomur ne bode več lehko škode vsled cenitve. In tudi slov. kmetu je pomagal do pravice, kajti odslej ni izvržen iz vrste porotnikov, kar je doslej bilo, če tudi govori le slovenski in še na zemljiške knjige gre lehko gledat, ne da mu je treba za to iskat si tolmača, če hoče vedeti, kaj je v njih. To pa je našim nemšku-tarjem sila neljubo in naravno, da ropočejo zavoljo tega zoper g. ministra. Dobro, da pozna g. minister te možiclje ter se ne zmeni za-nje, še manj pa za njih upitje, češ, da se krati s tem nemščini stara pravica, slov. kmetom pa pot do denarja — do novih dolgov. Ko bi bilo zadnje resnica, bilo bi to le sreča za slov. kmeta. Dolgov imamo še starih več, kakor nam jih je treba.
Smolo je imel, če smemo pri visoki gospodi govoriti o smoli, naš minister za vunanje zadeve, grof Kalnoky. Ko ste bili delegaciji, avstrijska in ogerska skupaj, peli ste mu hvalo, da bi ga bila lehko prevzela. Niste pa se potlej še bili prav razšli, kar poči glas, da stoji Rusija — do vratú v orožju — pred vratmi, ob mejah Galicije. To vam je bilo čudenja, str-menja, očitanja in trpi še to deloma sedaj, kajti ni še dognano, kaj da namerava Rusija, a toliko smo sedaj mi na boljem, ker se pripravljamo, pa če treba, gremo tudi „v boj krvavi".
Mir je sicer blag in sreča, če ga zdržimo, toda večni strah, da nam ga kje kdo skali, ni prijeten in požre še vrhu tega neizmerno veliko denarja. Tedaj pa govoré pametni možje, če že ni drugače, pa hajdi na sovražnika! Ali kje je ta? Rusija ni, saj nam zatrjuje, da ni in po vrhu še nima prav uzroka, naj nas sovraži. Nemčija in Italija ste pa z nami v zvezi in druge sosedinje, Črna gora, Srbija, Rumu-nija niso za to, da se jih bojimo. Ostane tedaj še samo Turčija in Bolgarija, ali prva je vesela, če jo pustimo mi v miru, zadnja ima pa od nas na posodo — princa Koburškega. Kakor je tedaj podoba, ni še vojske blizu, saj ne vemo, s kom da bi bila.
Železni kancelar ob reki Spree, trolasi Bismarck, pač se boji še za svojo Nemčijo in naj še ima dovolj časa, da jo zvari, zato pa menimo, dela na to, naj živi Evropa v nečem strahu, da ima on lehko v tem proste roke. Nemški cesar ima toliko let na hrbtišču, da že nima več para, njegov sin pa v grlu bolezen, katere ne pozna noben zdravnik; to se vé, da si je kancelar lehko v veliki skrbi, kaj bode, če mu pobere njiju smrtna kosa, predno še je Nemčija po polnem trdna. Francija je republika in do-bode jo lehko mož v roke, ki popelje zmagovite
armade nad Nemčijo. To je treba preprečiti, za to mislimo, da trolasi knez ni stal na strani, ko so odslavljaK Grevyja, starega predsednika republike. Čemu pa je Grevy tudi pustil generalu Boulangerju, da je toliko upil zoper Nemčijo?
Zdaj, ko so si razne stranke v Franciji segle v lasi, oslabile so se same. Novi predsednik, Sadi-Carnot bode jih iz lastnih koristi držal na tleh in torej ne bode še tako brž Francija godna za maščevanje nad Nemčijo. To je tedaj železni kancelar srečno dosegel, pa tudi v Italijo je mož obrnil svoje oči. V njej pa ni imel .eliko dela. Prejšnji minister, Depretis, je bil prijatelj Francije ali on je umrl in na njegovo mesto sedel je (Jrispi, mož, ki ga poznajo, da ne čuti ljubezni za Francijo. Tak je torej po polnem prav Bismarcku in naj bi ga še bolje na se priklenil, povabil ga je bil k sebi ter je sklenil z njim prijateljsko zvezo.
Nemčija je po takem lehko mirna in je sedaj že tudi s poglavarjem kat. cerkve, s sv. Očetom v Rimu, v prijaznih razmerah. Postav, ki so kratile v Nemčiji kat. cerkvi pravice, ni več ali so vsaj tako prestvarjene, da jej niso več nevarne. Sv. Oče so torej lehko vzprejeli lepo vezilo, katero jim je nemški cesar poslal za njih zlato sv. mešo, tiaro, bogato okrašeno z biseri. Ali še od drugod so sv. Oče prejeli lepih vezil. Da so kat. ljudstva in kat. vladarji o tej slovesnosti svojo ljubezen do sv. Očeta pokazali in jo še vedno pokazujejo, to ni nič, kakor naravno pa tudi druga ljudstva, drugi vladarji ne zaostajajo v tem in to je veselo znamenje, kako moč da ima sv. cerkev in nje vidni poglavar še zmeraj po svetu.
Upajmo torej, da pride posehmal tudi v življenje, v postave bolj in bolj krščanski, katoliški duh na vrh. S tem upanjem se tedaj poslovimo od leta 1887 in nastopimo leto 1888 s prepričanjem, da pridemo v njem iz upanja vsaj deloma že do vesele resnice. Z ozirom na to pa kličemo vsemu svetu in še posebej našim bralcem: Veselo novo leto!
Gospodarske stvari.
O umetnem gnoju.
Mnogo se govori in piše o prednosti umetnega gnojenja, n. pr. z mavcem, pepelom, zmleto kostjo itd Nekaterim se v resnici posreči, da si s takim gnojenjem pridelke čudovito pomnožijo tako, da si denar, ki so ga izdali za tak gnoj, povrnejo dvakrat, trikrat. Drugi pa zopet trdijo, da je denar, ki se je potrosil za umetno gnojenje, popolnem zavržen. Kolikor rodovit-nejša je zemlja pri prvi setvi, toliko slabeja je pri naslednjih.
Oboje je lehko resnično Umetni gnoj ima
S®?**
to lastnost, da budi zemljo k večji delavnosti. Rastlinske snovi, koje so v zemlji, dajejo rastlinam živež. Pri navadnem gnojenju s hlevskim gnojem, te snovi polagoma dovajajo redilno moč rastlinam; zato ostane zemlja pa tudi dalje rodovitna, čeravno ne v toliki meri. Umetni gnoj pa zemljo prisili, da mora na enkrat porabiti vse svoje moči. Zato je pa tudi kmalu izpita. Da spoznaš vrednost gnoja bodi si ali hlevskega ali umetnega, pomisli naslednje.
Hlevski gnoj je vedno podlaga vsemu drugemu gnojenju. Ima namreč v sebi takih tvarin, katere so za plodovitost tal neobhodno potrebne. Tu so trdni deli, kateri v zemlji gnjijo, ter zemljo, kakor drože testo, oživljajo, ogrevajo, in se na zadnje sami v rodovitno zemljo spremenijo. Hlevski gnoj je torej glavni pogoj poljedelstva Zato pa tudi poljedelstvo ne more obstati brez živinoreje. Sploh ste ti dve stroki v tako ozki zvezi, da ne more biti druga brez druge.
Vendar je pa tudi to resnica, da umetni gnoj pomnožuje pridelke. Samo na to pride, kako in kje naj se rabi. Prenagliti se tukaj ne smeš. Z umetnim gnojem naj se gnoji le močna, globoko orana in dobro obdelana zemlja. Tej umetni gnoj ne more izvleče na enkrat vse redilne moči. Na dalje je treba paziti tudi na kraj, je li suh in peščen, ali vlažen in ilovit. Suhim in peščenim njivam iimetni gnoj malo ugaja, tem bolj pa mokrotni, težki zemlji. Slednjič je pomniti, da umetni gnoj le tam pomaga, kjer se obilo hlevskega gnoja porabi. Polje, kojemu bi se samo z umetnim gnojem streglo, mora iti v nič. Torej le hlevski gnoj uzdržuje rodovitnost, umetni jo potem pa pospešuje.
Zakaj je pepel tudi dober.
Pepel se zdaj že sploh rabi za gnojenje travnikov in pašnikov, in to ne zastonj. Za to rabo je boljši, kakor hlevski gnoj. Pepel, v drobne delce razmlet, tudi kemično kmalu razpade, razstavi tudi v zemlji razne tvarine ter tako pospešuje rast. Zato se pokaže dober vspeh na travnikih kmalu.
Manje pa se je rabil pepel do sedaj za gnojenje sadnih dreves. Za to je pepel izvrsten. Pepel ima namreč v sebi dokaj kalija in fos-forove kisline. To dvoje pa i'avno najbolj vpliva na rast in rodovitnost sadnih dreves. Okoli drevesa se posuje pepela tako na široko, kakor daleč veje segajo. Kjer bi ne biio na škodo drugim rastlinam, naj se pepel zakoplje precej globoko v zemljo. To naj se zgodi v jeseni. Črez zimo naj se redilne moči izlužijo, ter koreninam dovedejo.
Razumeva se, da ni vsak pepel enako koristen. Najboljši je bukovi ali sploh lesni. Premogov pepel, da si ga rabiš v trikrat toliki meri, ne doseže prvega, Mnogi sadjarji gnojijo
s pepelom sadnemu drevju in to tudi drugim priporočajo, češ, da pepel veliko pomaga drevesu k rasti in plodovitosti, nikakor pa mu ne škoduje.
Jabelka in njih okovarjenje.
Kedar hoče človek, jabelka dolgo ohra; niti, da so zdrava ter sočna, ima z njimi svoj križ. Rada so gnjila ali pa vsušč tako, da niso za oči. Na Francoskem dela se z njimi pa takole: Napravi se škrinja ali tudi sod, ter nasip-lje na dno 5 cm. na debelo mavca, na to pa se dčjo jabelka, zavita vsako posebej v papir tako, da je med njimi nekaj malega prostora.
Na to lego jabelk prisiplje se z nova toliko mavca, kolikor poprej in potem se položi jabelk tudi na eno vrsto prav. kakor v prvi legi in to gre naprej gori do vrha. Na nje se nasiplje mavca, more biti malo več, kakor poprejšnje krati in sod se zadela.
Ako se potlej vzemč jabelka, treba je gledati na to, da so ona. ki še ostanejo, zmirom zakrita z mavcem. Francozje hvalijo se radi, da si obranijo na tak način jabelka do prihodnjega meseca septembra popolnem zdrava in okusna. Če je to resnica, taka shramba bi pač ne bila po norcu.
Sejniovi. Dne 4. januvarija 1888 v Lu-čanah in na Ptuju. Dne 9. januvarija v Sma-riju in pri Novi cerkvi.
Dopisi.
Iz Maribora. (Božič ni ca.) Kakor druga leta, so tudi letos priredile šolske sestre v svojem dekliškem zavodu za svoje učenke in gojenke „lepe jaslice" ob božičnih praznikih. V petek pred božičem je bila slovesnost za zunanje učenke, katere to šolo obiskujejo. Blage mestne gospe, katere to šolo podpirajo, so nabrale nad 300 gld. milih darov, ter so oskrbele raznih daril za uboge učenke. V lepo okinčani dvorani je stalo „božično drevo", krasno z luči-cami okinčano in okolo je bilo pripravljenih obilo božičnih darov za otroke. Kljubu slabemu vremenu so še počastili to lepo svečanost Njih ekscel. prevzvišeni knez in škof s svojo navzočnostjo in zraven precejšnjega števila gostov in dobrotnikov, se je zbralo obilno revnih otrok. Slovesnost se začne. Belo oblečene deklice so z ljubkimi glasovi preslavljale božje dete v jaslicah, ki nam je prineslo iz nebes preobilno milosti in božjih dobrot, učilo nas je pa tudi ob enem tistih se vsmiliti, ki so v revah in težavah, češ: „Karkoli kateremu mojih bratov ali sestric storite, to ste meni storili". Po teh govorih in svetih pesmih so spregovorili prisrčno besedo preč. g. kanonik Košar, duhovni voditelj tega zavoda; za njimi pa so priporočili Njih,
mil. vikši pastir učenkam lepo obnašanje in hvaležnost do svojih dobrotnikov in dobrotnic. Sedaj pa so bila po prevzvišenem nadpastirju božična darila veselim otrokom razdeljena. Obdarovanih je bilo 220 učenk. Drugav božič-nica pa je bila prirejena na praznik sv. Štefana, prvega mučenika, za gojenke, katere v zavodu stanujejo. V obširni dvorani je bila postavljena lepo okinčana podoba sv. Očeta Leona XIII., ker danešnja slovesnost je veljala preljubljenemu Najvišjemu pastirju, sv. Očetu, kot vezilo za njih zlato meso. Vse je bilo lepo okinčano in razsvetljeno. Pred podobo sv. Očeta sta stala dva angelja — dve deklici v podobi angeljev, ki ste vedno zrli v milo obličje sv. Očeta. Sedaj stopi na oder belo oblečena deklica, pozdravi pričujoče, ter naznani pomen denešnje slovesnosti. Za njo se je vrstilo petero deklic, ki so preslavljale zlatomešnika sv. Očeta kot popotnika, sejavca, pastirja, mornarja ali brodnika, in učenika. K sklepu zopet nastopi poprejšnja deklica, ter sklene besedo z burnim nazdravom: Bog živi in ohrani nam Leona XIII. zlatomešnika mnogo, mnogo let! Med govori so se pele primerne pesmi in k sklepu himna na čast svetemu Očetu. Sedaj pa so se odprla od nasprotne strani vrata in pred nami je stalo lepo razsvetljeno in z darovi okinčano božično drevo, okoli katerega so se zbrali otroci, ki so željno čakali lepih božičnih darov, katere so sestre za svoje mile gojenke pripravile. Do 90 gojenk je bilo obdarovanih, pa tudi gostje so prejeli svoja darila — raznih slaščic; ravno tako so bile obdarovane šolske sestre same in sploh vsak, ki ima v zavodu kakošnjo službo. .Res lepa je bila ta slovesnost, posebno se je dopadlo prestavljanje sv. Očeta, zlatomešnika. Bog daj, da bi v teku prihodnjega leta se enakih slovesnosti obilno priredilo po Slovenskem, da bodo se srca vseh vernikov vnela za blagega starca, milega očeta Leona XIII.
Iz Celja. (Volitev dežel, poslanca.) Tiho, kakor še nikoli se nas je 15. t. m. na večer in 16. zjutraj 241 volilnih mož iz vseh krajev celjskega, gornjegraškega, konjiškega, laškega in šmarskega okraja sošlo si izvolit namesto odstopivšega g. dr. Dominkuša novega zastopnika za deželni zbor. Zbrali smo se večji-del v gostilni „pri slonu", kjer se Slovenci prijazno sprejemajo, kakor nikjer drugje v celjskem mestu. Tam se je že tudi g. kandidat, dr. J. Sernec, volilcem na predvečer volitve predstavil in tudi v jutru volitvenega dneva, ter je v kratkem govoru razložil svoje načelo za delovanje v dež. zboru in je povdarjal, da hoče v edinosti z drugimi poslanci in s katoliško cerkvijo delati za blagor domovine, kolikor mu bo mogoče v oziru na to, da so Slovenci v menjšini v graškem zboru. Točno ob 9. uri šli
smo v staro grofijo, kamor je tudi prišel okr. glavar, g. dr. Netoliczka sam, da bi vodil volitev. Volilci smo volili per acclamationem v volitveni odbor: gg. Jakoba Bohinec, M. Voš-njak-a, J. Hausenbichler-ja in A. Gloričar-ja. G-. okr. glavar pa je še izvolil gg- Anderluh-a iz Šmarja, Zaniera iz sv. Pavla in Bezenšek-a iz Čadrama. Za načelnika bil je izvoljen že po stari navadi vč. g. dekan Bohinec. Volitev se je vršila tiho, brez vsakega nasprotovanja, kajti nasprotnikov ni bilo nikjer videti in je trajala dopoldne. Naš kandidat bil je izvoljen soglasno, ker nemškuta^ji v teh okrajih nimajo upati, da bi kedaj prišli do zmage. Oddanih je bilo 241 glasov od izvoljenih 286 volilnih mož. Po zapisniku smo se prepričali, da je 6 naših bilo zadržanih priti, nasprotniki pa, ki tudi zdaj niso mirovali, so dobili 89 volilnih mož in ti sklenili se volitve zdržati in so ostali doma za pečjo, ker za slovenskega kandidata ne marajo, naj bi njegov značaj bil tudi neomadežan, kakor čisto zlato.
Iz Brežic. (Novi načelnik.) Naše mesto je majhno, ter leži prav na meji Kranjski in Hrvaški. Da-si pa je majhno mesto, zato je vendar le veliko gnezdo hudih nemškutarjev, kakor se pokaže to vselej in pri vsaki volitvi. Žalostno, da je največ njih se v kmečki hiši rodilo, ali pozneje so prišli v „nemške Brežice" in postali so pravi janičarje nemške omike. Nekaj jih je tudi iz Laškega in iz drugih dežel, a zdaj so si vsi „gliha". Letos smo imeli volitev okrajnega zastopa, pri kateri so naši očetje vse sile napeli in vsa sredstva porabili, da so po svoji misli vse svoje somišljenike spravili va-nj, in potem so si zopet starega načelnika izvolili. Mislili so, da je zdaj že zopet vse dobro, toda človek obrača, Bog pa obrne. Ker so bili močno veseli zmage, zato jim splava kmalu po vodi, kajti Bog je poklical na račun načelnika in župana g. Žnideržiča. Smrt jih je malo pretresla, kmalu pa so začeli misliti, kedo bo načelnik. Eni so djali, naj bi bil g. dr. Srebre. To bi bilo najboljše, kajti je gospod miren in dobrosrčen in poleg še pravičen, ali drugim ne ugaja, ker ni njih političnih misli. Okrajni zastop ima svojega tajnika, dobro znanega Jaketa, bi mu g. dr. utegnil dati slovo, in kaj bi bilo po tem? On bi mogel svoje prijatelje na deželi popustiti in pri svojem želodcu škodo trpeti Naj bo torej rajši načelnik Del-Cot, to ime že zadostuje, da ga ni treba opisati, kakošnjega značaja da je. Slovenščina mu je tako zoprna, kakor pijancu voda. Tudi temu pa bo to veselje kratko. Na dan volitve je imel že Jaka listke prirejene, ter jih je delil, koga da naj volijo. H koncu pa še to spregovorim: Slovan gre na dan ! Jaka, tudi tebi so dnevi šteti tvoje vlade, ako še dočakaš prihodnje volitve, zagotovim, da vam bo ura odbila in okrajni za-
stop in svoje prijatelje bo treba zapustiti. Nam, dragi Slovenci naj pa veljajo besede: Stegnil bom svojo roko in pokončal bom tvoje sovražnike.
Iz Šaleške doline. (V e 1 i k aši. — Železnica.) Naša dolina napreduje v narodnem obziru, naši možaki prodirajo pri vsaki volitvi kljubu velikim agitacijam iz Celja. Le malo še je takih, ki bi zavoljo ene cigare ali kaj takega smuknili v nemčurski koš. Te možakarje si bodemo enkrat po priliki še bolj natanko ogledali. Imamo vendar dosti zavednih mož, tako da se nam ni treba nobene volitve bati. Našim velikonemcem to seveda ni prav. Slovenska imena imajo, pri slovenskem kruhu so se izredili, zdaj bi pa radi bili Nemci. Videli bodemo, kaj jim bo to pomagalo? Ako v občinskih blagajnicah ne bo drobiža, bomo videli, kaj jim bo njih nemštvo pomagalo? Ko bi ti ljudje raji, kakor da neumnosti svoji „teti" pisarijo, pač premišljevali, kako bi sebi in svojim pomagali, da se marsikateremu ne bi bilo treba bati — poloma, bilo bi veliko bolje za nje. Se ve, da so nekateri tako zviti, da pri prevračanju sami sebe ne poškodujejo pa tu in tam bi se le znalo komu — posmicati. Za železnico v Šaleško dolino se mnogo stori, žal, da se nekateri zapeljani posestniki temu pro-tivijo. Lesa bode zmiraj manj, ker so gozdi že zlo posekani, zato bi bilo dobro, ko bi se kup čija s premogom odprla, katerega je tukaj prav veliko. Tega pa ne bo poprej, dokler ne dobimo železnice. Naj bi to naši posestniki premislili in svojih zemljišč ne tako pretirano visoko cenili.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. O praznikih je mir tudi v političnih krogih in torej ni nikjer posebnih prigodkov. — Pri svitlem cesarju bode o novem letu slovesen vzprejem. Galimberti, nuncij sv. Očeta na Dunaju, vzprejme na novo leto popoludne na Dunaju vsa voščila za sv. Očeta. — Državni zbor začne svoje delovanje, ako tako ostane, dne 22. januvarija. Kaj pa da dobode v posvetovanje, to še ni znano in je torej le ugibanje, če se misli, da pride nov načrt šolskih postav od konservativcev v razprave. — Graški dež. zbor snide se še dne 9. januvarija v novo posvetovanje. Doslej je imel že 17 sej, dež. zavarovalnice še ni sklenil in tudi rešilnice za nemarjene otroke je še odložil, upajmo, da za zmirom. Sv. Očetu pa je zbor enoglasno čestital. — Na Koroškem je umrl č. gosp. Lamb. Ferčnik. dekan v Žabnicah, ranjci je slovel kot izvrstni duhovnik in spretni slov. pisatelj. — Tistim občinam, ki so prosile za slov. ljudske šole, dela se huda sila in se jim prigovarja, naj prekličejo svojo prošnjo. Nekatere pa se branijo odločno tacega preklica — vse, ki nimajo „mevž" za župane, — Na Žab-
jeku, to je kaznilnici v Ljubljani pomiloščenih je bilo o božiču 68 mož, tacih, ki so se dobro obnašali pri uravnanju hudournikov na Koro škem. — Dac na pivo bode poslej v Ljubljani 1 gld. 70 kr. na hektoliter, mestni zastop bil bi ga na 3 gold povišal, toda mestno prebival stvo se je krepko postavilo zoper tako vsoto. — Iz načrta srenjske postave ne bode brž ko ne postave, kajti čedalje več glasov vzdiguje se zoper njo. — Dež. šolski svet v Gorici je bil sklenil, da se vpelje v vse ljudske šole nemščina kot učni predmet, temu pa se krepko ustavlja dež. zbor. — Jubilej 401etnega vladanja svitlega cesarja obhaja Goriška dežela posebno slovesno ter ima skrb za to poseben odbor poslancev v rokah. — Trst ima sneženo odejo, to je v tem času redko, redek pa je tudi mestni zastop, kakor je v Trstu. Le-ta je odklonil čestitko sv. Očetu češ, da bi to bilo — nazadnjaško. — Mesto Trst želi v svoje ozidje italijansko vseučilišče, no sile za-nj ni velike. — Ogerska vlada išče denarja na posodo, a Rothschild drži roke v žepih. Tisza je vsled tega zle volje, toda judu kaže še vedno prijazno lice, ve pač, zakaj da to dela -— Kakor se kaže, Madjarom ni po volji, ker se vlada ne ozira pri velicih vprašanjih, n. pr. ali gremo v vojsko, veliko na njih želje. Ljubi Bog, kam pa bi prišli, ko bi tudi v teh rečeh Magyar-čmber imel prvo besedo.
Vnnaiije države. Dnevi princa Ko-burškega v Bolgariji so šteti. Kakor je podobno, pojde mož kmalu iz svoje nove domovine Rusom na ljubo, da si to njemu ne bode ljubo in Bolgariji težko, če na korist. — Srbija je sklenila železniško pogodbo z Bolgarsko vlado, minister Ristič pa zatrjuje, da se z njo še ne prizna Bolgarska vlada. — Rusija ne želi vojske in je caru vidno ljubo, da si prizadeva sedaj njegov minister za zunanje zadeve, grof Giers razmotati štreno, ne da bode za to treba meča. — Vojaštva se doslej ne pošilja več ob meje Avstrije in to se tolmači sploh na dobro, na mir. — Na nekaterih vseučiliščih po širni Rusiji ropoče mlado dijaško ljudstvo zoper ostri red, ki ga vpeljuje vlada na vseučiliščih. Ruska gosposka pa ni za to, da jo užuga tako ropotanje. — Nemški kan-celar je dosegel, za kar mu je hodilo ter bode poslej vsak trden Nemec vojak tje do svojega 43. leta Dotično postavo je nemški drž. zbor že vzprejel in je bila za-ujo na zadnje že precej velika večina. — Angleški politik, Curchill potuje v Rusijo in pride tudi v Peterburg, vendar pa se javlja, da nima političnih namenov ali kdor zadnje verjame, ta je — lehke vere. — Nekaterim francoskim strankam ni po volji, da je novi predsednik republike, Sadi-Carnot, kar ob svojem poročil nemškemu cesarju, da si želi Francija tudi naprej miril. Mož pa

stori, menimo, najbolj prav, da se dela, kakor i da bi ne slišal „tega mrmranja". — Ob novem dobode tudi Francija „črno vojsko", povišanje vojaštva v Nemčiji ji ne pusti miru. — V Rimu bili bi radi Oberdanku na čast rdečkarji velicib shodov, toda sedaj si je vlada vendar le vzela nekaj srca, ter je to zabranila. Nekaj preveč žgečih je dela celo v luknjo. — Senat je vzprejel trgovinsko pogodbo med Italijo in Avstrijo. — V Masavi, ob Rdečem morju, ima Italija 21.000 vojakov a to je premalo, da se opravi kaj zoper Abesinijo. Le-ta ima bojda nad 100.000 mož v orožju, torej lehko čaka, sploh pa je menjenje, da tu ne pride do vojske
—	Sv. Oče bodo imeli na dan novega leta o 8'/« uri tiho sv. mešo v cerkvi sv. Petra, navzočih bode pri njej 60.000 in pridejo sv. Oče še le v cerkev, ko bodo vrata na trg zaprta.
—	Tujcev še vedno dohaja veliko, izlasti Francija jih pošilja veliko. — Grška in Francija ste sklenili novo trgovinsko pogodbo, daje pa v njej druga drugi prednost za razno blago. Taka pogodba je za dotični državi imenitna.
Za poduk in kratek čas.
Pošteno rokodelstvo ima zlato dno.
Rokodelstvo so svoje dni bolje čislali, kakor dandanes, zato so hoteč povedati njegovo vrednost rekli: „Pošteno rokodelstvo ima zlato dno". Kako so pa celo bogati in imenitni gospodje rokodelstvo cenili, kaže nam naslednja povest, ki se je bojda 1. 1615. resnično dogodila na Nemškem. Bogat vitez je imel edino hčerko, katero je prišel snubit bogat mladenič iz soseščine.
Izvedevši njegovo željo vpraša ga oče: „Kako pa bote mojo hčer preživili?" „Njenemu stanu primerno", odgovori mladenič. „To se zastopi, ali s ččm?"
„Imam obilno posestev, čijih dohodki bodo izvestno zadostovali".
„In nimate druga nič, kakor posestva?" To vprašanje se je snubaču čudno zdelo. „Nič druga nimam, pravi, vendar mislim, da bo za naju dovolj".
„Jaz pa ne mislim tako, odvrne oče; moja edina hči bo sicer tudi precej posestev podedovala, vendar bi utegnila oba v kakšni nesreči svoja posestva zapraviti, in od česa bi se tedaj živila. Jaz torej ne dam svoje hčere nobenemu snubaču, ki ne ve kakšne umetnosti ali kakšnega rokodelstva, s katerim zamore ob času sile sebe in svojo ženo preživiti".
Mladenič sicer tega ni mogel zapopasti, vendar iz ljubezni do svoje neveste se je podvrgel tej pogodbi proseč leto dni časa, da se kakšnega rokodelstva nauči ter zaprošeno nevesto dobi. To se mu je dovolilo. Mladenič se
i je podal k slavnemu košarju, pri katerem se je v polu leta naučil tako spretno košare plesti, da je v tem svojega mojstra prekosil. Zdaj je splel za svojo nevesto košarico, kakoršne so potem kmalu vse gospodičine začele nositi, ter jih je mnogo prodal na Holandsko in Angleško. Mladi košar je s tem dosegel svoje želje ter postal_ zet bogatega viteza.
Črez nekoliko let pa je nastal ondi ljut boj, v katerem sta košar in njegov tast vsa posestva zgubila ter bila prognana na Holandsko. Zdaj je v resnici prišla takošna sila. da je moral košar vso svojo družino s svojim rokodelstvom preživiti in zdaj je on tudi spoznal, kako pametno je ravnal njegov tast, ki ni hotel dati svoje hčere snubaču, ki ne bi znal nobenega rokodelstva, s katerim bi zamogel v času sile sebe in svojo družino preživiti.
Koliko siromakom bi se pač tudi dandanes bolje godilo, ko bi se bili kedaj naučili košare plesti ali kakšnega koli drugega rokodelstva, s katerim bi si prislužili potreben živež, kedar jim mine ali kakšne nesreče poljske pridelke vkončajo, ali s katerim bi si zraven svojega gospodarstva v zimi ali v prostih urah kaj prislužiti zamogli?	J. S—a.
Smešnica 52. Gospodinja: „Kaj, ti-li ne dopade pri nas, da hočeš drugam ?" Dekla: „Vse bi bilo dobro, ali vi ste doslej skorej vsa dela opravili, ki bi jih bila jaz rada." — Gospodinja: „Tembolje za-te; češem jih jaz opravila, pa jih ni bilo treba tebi". — Dekla: „Vse bi bilo dobro, toda vi jih niste opravili, kakor bi jih bila jaz rada".
Razne stvari.
(Brzojav.) V tretjem razredu zmagali smo pri obč. volitvah na Slatini z vsemi glasovi razven enega.	Jurij.
(Božja pot.) Njih ekscelencija mil. kne-zoškof so se v ponedeljek odpeljali v Rim ter bodo navzoči pri zlati sv. meši Njih svetosti, papeža Leona XIII.
(Obč. volitve.) Dne 9., 10. in 11. jan. 1888 so obč. volitve Celjske okolice. Mi opozorimo že dnes na-nje, naj gledajo rodoljubi na to, da jim ne vlovč Celjski nemškutarji slov. udov, ki imajo pravico volitve, na svojo stran. Tem možem dati pooblastilo je greh zoper koristi in premoženje slov. prebivalcev ondašnjih vasi. Več povemo v prihodnjem listu.
(Čudno volilo.) V Rumeniji je umrl Alojzij Draš ter je vse svoje premoženje blizu 180.000 gld. zapustil za šolo v Dobrenju pri Mariboru. Na njej uč6 se naj otroci služabnikov v srbskem, francoskem in nemškem jeziku. Skorej očitno je, da mož ni bil več pri zdravej pameti.
(Društveni večer.) Dne 31. decembra priredi Ptujska čitalnica v svojih prostorih v „Narodnem domu" društven večer s tombolo, petjem in prosto zabavo. Začetek ob l/18. uri zvečer.
(Božično drevo.) Za božična drevesca so mlade smreke kaj ročne a nima jih vsakdo, pripelje se jih torej več ali manj iz okolja v mesta. Največkrat pa tudi tak prodajalec ne prodaja svojih smrekic, ampak naseka si jih v tujih gozdih. Zadnji teden si je nek palir ali kali v Razvanju, kacih 28 smrekic na tak način prisvojil ter jih je v Mariboru že blizu po razprodal. V tem pa pride na trg njih pravi posestnik in „palirju" ni bilo treba spravljati denarja za-nje.
(Hranilnica) Mariborska hranilnica je sklenila, da ne dovoli posojila nikomur, ki bi imel kacih slov. pisem v prošnji. Dobro, s tem je pokazala, da sovraži ljudstvo, katero jo je obogatilo, mogoče, da ji obrne poslej tudi to ljudstvo — hrbtišče.
(„Vrtec.") List za slov. otroke ljudskih šol. „Vrtec" je edini te stroke in zasluži, da ga podpiramo vsi, vsak po svoji moči. Urednik mu je g. Mat. Močnik, učitelj v Ljubljani. Cena je listu, ki prinaša tudi podobe, prav nizka, samo 2 gld. 60 kr. na leto.
(Bauernverein.) Vedno učimo, da ni bauernverein društvo, kateremu naj človek zaupa. Ne zastonj, uni teden so v Lincu obsodili Fr. Kirchmeyerja na 7 let težke ječe. Kdo je bil ta mož? Na jezero in jezero kmetov, samih premožnih, ujelo se mu je bilo na limanice, ¿er je bil mož na čelu bauernvereina. Na zadnje pa ga je dobila sodnija v svoje pesti, |ogo-ljufani kmetje pa so se obrisali za svoje težke denarje.
(Graja.) „Bauernverein" je pri svojem zboru doli pri sv. Lenartu v slov. gor. izrekel očitno svojo grajo čez Mariborsko hranilnico. Le-ta ima denarja za šulverein, ubogim kmetom, ki so ji na dolgu, pa ne pusti krajcarja v žepu, kedar jih ima v svojih rokah. V tem pritrdimo bauernvereinu iz srca.
(Svoji k svojim.) Mestna hranilnica v Gradcu je sklenila, da daje naprej le tacim posojila, ki imajo v zemljiških knjigah nemške dolge. To jo dobro; našim ljudem, ki so še vredni zaupanja, ni treba tam prosjačiti. Vsak dobode lahko doma denarja, dokler še ima zaupanja. Drugim pa se ne daje tudi sicer posojilo, tedaj ostane dobri prošnjik doma in njegov denar ostane doma. To je torej za vse le dobro.
(Šulverein.) Podružnica nemškega šul vereina stoji v Šoštanju na slabih nogah. Pri zadnjem zboru je skorej ves doslenji odbor odložil svojo službo, češ, da je treba novih moči. No v novem času pa se slišijo tudi čudne reči o tamošnjih „stebrih nemštva".
(Stritarjevih) zbranih spisov je že 27. zvezek izšel ter se nadaljuje v njem povest: Rosana.
(Nepričakovana smrt.) Gosp. Urban, posestnik v Vuhredu, je, kakor se nam piše, dne 7. t. m. po opravkih hodil po Pohorju. Zvečer domu gredč se potoma v pričo spremljajočega ga tovariša zgrudi — mrtev. Doživel je 73 let, bil je dobra duša, izmed otrok jeden je učitelj.
(V Babincih) pri Ljutomeru so podrli staro kapelo, ter pozidali novo, ki je bila nedavno blagoslovljena. Ista se mora, kakor v Ljubljani izhajajoči „Slovenec" naznanja, šteti med najlepše kapele na Murskem polji.
(Drznost) Bauernverein okolice Mariborske je poslal vprašanje do c. kr. višjih oblasti v Beču, je-li resnica, da se dovoli poslej baronu Alb. Rothschildu priti na cesarski dvor. Ne glede na osebo tega juda, zdi se nam vendar-le čudno, kake misli da ima ta bauernverein sam o sebi, če se popnč do takega vprašanja.
(Tatvina.) V Razvanju, v Pekrah in Lembahu je bil A. Lešnik pri večih posestnikih na rsteri" ter jim je popravljal homote in enako konjsko pripravo. Ob enem je pa tudi jemal seboj, kedar je od njih odhajal, kar mu je prišlo pod roke. Sedaj so mu pa prišli na sled in so ga dčli pod ključ.
(Stara žena.) V Malih panih na Šlezij-skem živi udova M. Drzmula, šteje že 121 let svoje dobe in je še krepkega života, duh pa ji že ponehava.
(Od lova) Kacih 14 dni je tega da je bil pri g. dr. Reiser-ju v Pekrah lov. Da je bil v nedeljo, to se umeje. Pri tem se je J. Robnik, posestnik na Smolniku, nastrelil in je sedaj po hudih bolečinah že tudi na tej rani umrl.
(Ubojstvo.) V Sveči, vasi Majšperske župnije, so našli une dni J. Limovška malo pred njegovo kočo vsega v krvi. Sumi se, da ga je nekdo ubil in so vsled tega že tudi necega Mesariča odpeljali v zapor, ker je bilo znano, da sta živela v sovraštvu.
(Tožbe.) Iz Zibike se nam piše, da so v tej župniji tožbe goste. Več tacih tožeb se nam naznanja in obsodba je bila vselej na nekaj dni ječe. To vsekako ni lepo, če si sosedje dajejo grda imena ali tudi to ni lepo, če gredč potlej kar pred gosposko. Take reči poravnajo se doma, brez stroškov in brez daljših prepirov.
(Tihotapstvo.) Pri kolodvoru v Ormožu so dne 21. decembra ujeli dva tihotapca. Imela sta 46 kil tobaka ter sta ga hotela spečati pri ondašnjih prebivalcih. Neumščina!
(Kosti.) V ponedeljek, dne 13. decembra, so vojaki kopali na cesti iz Maribora proti Ptuju in našli so kosti ženske in otroka. Kakor je podoba, ležč te kosti še le kacih troje
let v zemlji. Brž ko ne pride se kaki hudobiji na sled.
(Duliovske spremembe.) C. g. Martin Meško, kaplan pri sv. Petru blizu Mariboru, dobil je župnijo sv. M. Magdalene v Kapeli.
Listič uredništva: Vsem gg. sodelovalcem „Slov. Gosp." izrekamo na tem mestu najtoplejo zahvalo za njih požrtvovalno pripomoč. Zavest, da se trudijo za koristi ljudstva, ki nima dobrotnikov drugih, kakor teh, ki so iz njega vzrastli, bodi jim plačilo! — G J. R. v Šmarju: Kakor se radi potegnemo za pravico, kjer in kedar smo koli v stanu, vam pa vendar-le ne moremo ustreči, kajti nam manjka prepričanja, da je vse resnica, kar pišete o gospodu, ki je sicer na dobrem glasu. — G. K. S. na P.: Vaš dopis nam je seveda ljub, vendar mi ga moramo v pravem času imeti v rokah. V sredo ali celo v četrtek pa ni več „pravi čas".
Javna zahvala.
gre za podporo, katero so poklonili Središki rojaki prostovoljni požarni brambi v Središču in sicer: g. dr. Iv. Dečko 10 gld., vlč. g. Lov. Herg, kanonik stolne cerkve v Mariboru 10 fl., g. Fr. Kočevar, veliki vinski trgovec v Mariboru 20 fl., preč. g. Sinko Mat., župnik pri sv. Kungoti 5 fl. in Središčanom nepozabljivi bivši kaplan, sedaj župnik pri sv. Marku, preč. g. Mat. Slekovec 8 fl. 82 kr. Vsem blagim dobrotnikom izreka podpisano načelništvo prostovoljne požarne brambe v Središču najprisrčnišo hvalo.
Toni. Seinkovič, Iv. Kolarič,
načelnik.	tajnik.
J. O. Juvančič,
posestnik: vinogradov na Bizeljskem, vinotržec y Ljubljani
priporoča Istrijanska in Dalmatinska črna vina, po 18 do 24 kr. in garantira za naravno barvo in vrsto. Za mešanje s kislim vinom in barvanje posebno ugaja.
Pokušnje nad 56 litrov po povzetju. "3*3 3-10
Resnica dolgo traja.
Od danes naprej in kakor dolgo zaloga seže, oddamo jako velike, debele, Široke, močne
konjske odrjr
190 cm. dolge, 190 cm. široke za gld. 1.50 komad, ravno tiste prve vrste gld. 1.75, žolte odeje za vozove s 6 raznobarvnimi progami in robi 190 cm. dolge. 135 em široke, fl. 2.—, 195 cm. dolge, 155 cm široke, dvoj-nato močne in debele, zlo fine gld 3,— komad.
9 Pošiljatve proti povzetju. 9 Naslov: „lVaarctihaus zor Monur-chle", Dunaj, III., Hintere Zoll-amtustrasse 9|N._1-3
ti
1 c3 Ž
** -3 ©
> t/3
•i—I
N
•pH >
■A
"J: € '
00
M ž:s
^ z
s
J5 s
o m»
A4 £ ® d " a £ 5 n 3
-S J
c/i M ctf tsi
|H
>
ri
r3o
? naravi, z
Te bukve se dobe v prijetni besedi in snažni obliki za revnih 45 kr. s pošto vred vedno v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Vredne so svojega denarja.
Marijaceljske kapljice za želodec,
izvrstne pri vseh boleznih v želodcu.
Neprekosljivo sredstvo zoper pomanjkanje slasti pri jedi, slab želodec, urak, smrad iz ust. vetrove, ri-ganje, kolike, želodčni katar, zgago, pesek v mehurju, preveliko slinjenje. zlatenico, bljuvanje, glavobol, če pride iz ž lodca, želodčni krč, za-basanje', prenapolnjenje želodca z jedrni ali pijačo, gliste, zlezenico, je-ternico in hemeroide. Cena stekle-
_uice s podukom 3o kr., dvojna stekl.
Varstvena znamka '>0 kr. Osrednje pošiljateljice lekarne Karla Brady v Kromerižu (Moravsko). Marijaceljske kapljice niso tajno zdravilo. Obstojni deli so pri vsaki steklenici v poduku napovedani.
I'rave we <lol>e v vsfli lekarnah.
Svarjenje! Prave Marijaceljske zA. kapljice se večkrat kvarjajb in ponarejajo. Znamenje, da so prave, mora vsaka steklenica v rudečem, z gornjo varstveno marko previdenem zavitku biti in v poduku, ki je pridjan vsaki steklenici, mora še opomnjeno biti, da je v tiskarni H. Gnseka v Kromerižu tiskan.
Prave se dobč: Anssee: lekar K Lang; Celje: lekar •T. Kupferschmied; Piirstenfelil: A. Schrokenfux: Juden-burg: K. Unger; «radec: A. Nedved.	8—52
Ta esenca, ki se nareja po nekem receptu gosp: Dr. E. viteza Stöckla, c. kr. vladinega svetovalca in deželno-sanitetnega poročevalca za Kranjsko,
je takozvana „Tinctura Rhei composita", katera ozdravlja vse želodčeve in trebušne bolezni, odpravlja telesno zaprtje, zlato žilo itd. (glej navod, ki je vsa-kej steklenici pridejan). — Izdelovatelj jo pošilja v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gld 36 kr., poštne stroške trpe p. t. naročniki. — Te steklenice prodajo po 15 kr. en^>, lekar Rizzioli v Rudolfovem in večina lekarn na Stirskem, Koroškem, v Trstu, na Primorskem, v Istri, Dalmaciji in v Tirolih.
Na Štajarskem, Gradec: Eicbler, St. Leonhardstrasse ; Nedved, Murplatz; — Aussee : Lang; — Bruck ob Muri: Langer; — Celje: Kupferschmied; — Gleichenberg: Fürst; — Köflach: Bilek; — Upnica: Russheim; — Ljubno: Fili-peck; — Ljutomer: Schwarz; — Maribor: Ban-calari; — Ptuj: Behrbalk; — Brežice: Schni-deršič; — Voitsberg: Guggenberger.	37