119. štev. Pavialnl Iranko v driavl SNS. V Llubllani, v sredo 26. mala 1920. P osamama Itev. i krono. Leto IV. j*ha|a rasen pondeijka ■ dneva po praznllui •»•k dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, franžiikanBka ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna. _ frankirati in pod-*>cer se jih ne pri* «• Rokopise se ne vrača. ??****: Prostor 1 mm X p0 K 1-20. Uradni ^lasi, poslano ter no-«ti prostor K 1’60. večjem naročilu [ .j |8KBH - popust. Glasilo jugoslov. secllalno - demokratične stranke. Telefonska it. 312. Naročnina: Po poiti ali t dostavljanjem na dom za celo leto K 180, za pol lets K 90, za četrt leta K 45, za mesec K 15, Za Nemčijo celo leto K 216, ra ostalo tujino in Ameriko K 240. Reklama cije za Mat so poštnine proste. Opravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.B/L, UčiteliBka tiskarna. Hebiscit na Koroškem ali klerikalizem se otresa grehov. kus^r«!,’, ko 1)51 v Uubljani cir-nih ujica|. so.delali zan} po mest-in 7 hriK plsani jezdeci raznih polt: UblkS"?", rCklam0- Tak0 del3i0 tični ri!r CA r,eklamo za svoj poli-Dretira • %'K*ama je navadno klerik«!13! Dr* cirkusih nereelna. pri w pjcih pa lažnjiva. »Slovenec« Jlelf - erni vodobiH pne^j , z Nemci, ki s ^Sokole« In »Orlp« rlo ca le bjjetnali nacijonalno hnjskanfc. S treC v tem primeru najmanj po-ttizi«”?* Na§a stranka je rekla, orga-tU0 a^io delalmo kulturno, pokaži-Ca hočemo s Koroškimi rojaki $tVh° . bajati, povejmo temu ljud-na5 h 8 so naši interesi skupni. Ta N UH Pfi naših meščanih ni na-?rotl« . Klerikalci so pričeli bo! o-^ eku. ki *e naš brat. se da rtika- Najnovejši čas so prirejali na Koroško dijaške izlete, lo podjetje bi bilo nv^levredno. Ali eno se !e pri tsm pre*'’ir>. Lijakom bi se bilo mo rato povedati, da »ridebivato na svojih izletih koroške sosede z ljubeznivostjo, da naj nikier ne zbujajo s sovražnimi klici vznemirjenja, kakor se le baie primerilo. Agitacija za plebiscit na Koro škem ie v slabih rokah, ker je v klerikalnih. Klerikalci lomiio svoja kopji za kleiikalizem. drugo jim ie hekuba Razvneli so strasti proti sebi, niso pa pospeševali treznost in ne pojasnjevali bistvo nove države. Na vse očitke, da so naši slovenski sodrugi v zvezi z nemškimi meščanskimi Celovčani,daso nemški bogataši in meščanski hujskači pripad niki naše stranke, smo že odgovarja!' in menimo, da označimo te laži za danes dovell, če pribijemo, da le »Slovenec * zopet lagal in ponovil samo nekoliko drzneje vMirove« laži. To smo morali zabeležiti, dasi ne radi, ker druge obrambe proti že-gnanim lažem nimamo. Krivci, spoštujte vendar že božjo hčerko: re snico, in zapomnite si, da za vaše neumnosti in nepoštenosti, ki Jih delate na Koroškem, mi ne moremo bi-tl odgovorni. Koz d ne spada v zelnik* °* aRitatorji za plebiscit. o? . .. —* za fJICUlSCIi. bKlonite se ht se potrkajte na prsi: nostra culpa maxima! *vojj^!°Venec€ Lažejo. tMn ra2n—i * dne 23- m- Piše v predlog o uvedbi splošne, enake, di-hi-iiraY °. dostojnosti: »Imamo rektne in tajne volilne pravice po C ‘qokr»Hx rc3 00 popolne zmage h iv*ie načela v vprašanju l;‘n tueffice, dosledno zagovarja-So Dra J?ri,l »e *a vsesplošno vo-S>kM^avico? - Naj »Slovencu. Hitova *-U da ne odgovarja resnid J11« dpSlt,ev! ~ 2e 1. 1905. Je te-2®šta idrf, * P°slanec delavskega P° naročilu svojih vo-sfrptu nuioi bilo med vsemi posland, tudi med onimi od klerikalne stranke. nW enega, ki bi zanj glasoval 1 Klerikald so se iz predloga, oziroma iz vsesplošne volilne pravice celo norca dalali, čemur dokaz Je »Slovenčev« članek z duhovitim naslovom »Tingl tangi«, kjer se dr. Lampe norčuje I« ish&vft Jta&val ; zborsklb sel dokazujejo, da je isti 1 poslanec enak predlog večkrat ponovil. a proti so vedno govorili in glasovali poslanci SLS! Vzemite v roke zapisnike deželnozborskih sej. pa se prepričate, koliko resnice je na »Slovenčevi« trditvi, da so klerikalci od postanka stranke pa do danes dosledno zagovarjali in tudi borili se za vsesplošno volilno pravico! Lažejo! Za tako volilno pravico so sedaj le za to. ker mislijo, da jih bodo tercl-jalke rešile. Proti pa so bili vedno, ker jim je bila v nevarnosti korist Stanke! Lagali so in lažejo! Janez Kalan piše v sobotnem »Večernem Listu« na naš naslov »Vi pravite, da sem iaz prepričan da naši listi lažejo. Oprostite, jaz o tem nisem prepričan ... Če mi kako laž naših ljudi dokažete, jih bom iaz sam prijel in zahteval, da naj nikar ne delajo sramote krščanskemu imenu ...« Mi smo zgoraj dokazali, da »Slovenec* in njegovi ljudje lažejo. Radovedni smo, kako Jih bo Kalan prijel in kako popravijo sramoto, k: io delajo krščanskemu imenu1 Sicer pa: primi uh ali ne primi — lažnik je lažnik in lažnik ostane! — Avstrijski zakon za služkinje. Največ zlorabljanja, omalovaževanja in poniževanja s strani delodajalcev utrpe hišni posli Dočim ima ostalo delavstvo kolikortoliko ža si'*» urejeno službeno razmerie. so hi^ni posli še vedno igrača v rokah delodajalcev. V Nemški Avstriji ;e soci-jalna demokracija slednjič prodrla s svojo zakonsko predlogo o ureditvi službenega razmerja dosIov do delodajalca. S prvim maiem 1.1. ie stopil zakon v veljavo Da tudi mi pobližje spoznamo ta zakon, navajamo glavne in najvažnejše določbe tega zakona. ki velja za vse kraje z naJ 5009 prebivalci In tudi za postrež-nice. Zakon določa, da se mora izplačati poslu plača najpozneje prvega vsa kega meseca. Najmanjša doba počitka ie za posle določena na 11 ur dnevno (od 9. ure zvečer do 6. ure zjutraj, dve ur: opoldne je počitek). Poslom pod 16. letom starosti ie tr^ba dati 14 ur počitka (od 8. ure zvečer do 7. ure zjutraj in tri uri opoldne). Vsa nujna dela. ki lih opravljajo posli med časom svojega počitka, se morajo posebej nagraditi Posel ima vsako drugo nedeljo pravico do 8 ur trajajočega prostega popoldneva, pričenši od 3. ure popol • dne. ter vsak teden po enkrat popoldne do 4. ure prost izhod (od 3. ali 5 ure dalje). Poleg tega se mora poslom nati čas za opravljanje verske dolžnosti, kar pa ni všteto v že navedeni prosti čas. Po enem letu službovanja ima posel pravico do osemdnevnega plačanega dopusta, pri čemur dobi še polovico svoje mesečne plače posebej kot nadomestilo za hrano in stanovanje. Po dveh letih pristoia 14 dnevni dopust z celomesečno plačo kot doklado, po petih letih pa tritedenski dopust z doklado eno in pol mesečne plače. Doklade }e treba izplačati pred nastopom dopusta. Če je bil posel pred nastopom dopusta odpuščen zaradi-tega, da bi mu ne bilo treba dati do- pusta, se plača in doklade morajo vseeno izplačati. Če je posel odpovedal službo sam ali je bil po pravici odpuščen. nima pravice do pristojbin, določenih za dopust. V slučaju bolezni je delodajalec dolžan poslu preskrbeti brezplačno zdravniško pomoč in brezplačna zdravila. Plačo le treba izplačati najmanj za prvih J 4 dni bolezni in če služba traja že 6 mesecev, za cel prvi mesec bolezni. Poleg plače pristoja za časa bolezni tudi hrana. Če je posel v bolnici, mora delodajalec plačati vse stroške in hrano v bolnici za štirinajst dni ali za štiri tedne. Če pa }e vsled kake nesreče (potovanje k pogrebu) zadržan od dela. mu pristoja plačilo plače in hrane za 14 dni ali en mesec Za nezgode lahko delodajalec zavaruje posla, s čemur se reši dolžnosti jamstva. Ce odide delodajalec na deželo, se posla ne more prisiliti, da gre zraven in mu pristoja plačHo plače in hrane. Rok za od poved službe ie 14, najmanj pa 7 dni. Za časa odpovednega roka se mora dati poslu v dveh delavnikih na teden 4 ure prostega časa za poiskanje druge službe. Poslom, ki so že 10 le: v službi in se jim služba odpove, pristoja polna trimesečna plača in četrtina drugih letnih dohodnin (doklad za časa dopusta, božične plače). Odpravnina po 11 letih službe je za 5 odstotkov višja in nato po vsakem nadaHnem letu še za 5 odstotkov. Pose&ke knjižice so odpravljene in nadomeščene s službenim listom s fotografijo. Izpričevalo mora vsebovati le dobo službe in vrsto dela (dostavki: marljiv, pošten itd. se ne smejo več vpisavati). Službene liste reda ja občina, kier posel služi. Hišnt posli se smatrajo za podnajemnike. Procesov hišnih poslov ne rešuje ve5 policija, temveč okrajna sodnija. Za domače učiteljice vzgojiteljice in nastavljenke obstojajo posebni predpisi. SHODI DOVOLJENI. Belgrad, 24. Minister za notranje posle Je dovolil prirejanje političnih zborovanj v Hrvatski in Sloveniji ZVIŠANJE PLAČ DRŽAVNIM NAMEŠČENCEM. LDU Belgrad, 21. Včeraj dne 20. t. m. le bila seja ministrskega sveta, ki Je trajala od 10.30 do 13.30 Na tei seli so se razpravljala mnoga važna vprašanla, med katerimi Je bilo tudi vprašanje 25 odstotnega poviška uradniškim dokladam za mesec junij LDU Belgrad, 21. Finančni minister ie povišal vsem uradnikom In neuradnim nameščencem njihove do* sedanje dohodke za 25 odstotkov, tako da bodo imeli sedal višji uradniki 25 diijarjev dnevno, nižji 20 in nan-kazi nameščenci 12 in pol dinarjev devno. To velja le za uradnike in nameščence v državi. ZVIŠANJE DOKLAD DRŽAVNIM UMIROVLJENCEM. LDU. Belgrad, 21. Finančni minister le povišal umirovljencem doklade za mesec lunlj 1.1. Odslej se ne bo več gledalo na to. ali imajo uml-rovllencl tudi postranski zaslužek ali ne. RAZVELJAVLJENJE SEKVE-STROV. Belgrad, 24 Ministrstvo za trgovino in industrijo je sklenilo razveljaviti 3. novembra 1912 odrejene sekvestre nad lastnino, pravicami hi interesi državljanov neprijateljskih držav na onem ozemlju bivše Avstro ogrske monarhije, ki pripada Jugoslaviji. Sekvestri se razveljavijo tudi pred ratifikacijo mirovne po godbe, toda le sub titulo luris, ako na tem ioteresirane osebe izjavilo, da ne zahtevajo odškodnine in da z razveljavljenjem sekvestrov nimajo stroškov. Razveljavljenje pa se ne nanaša na pravice in interese, kakor to predvideva član 208. mirovne pogodbe. NOVA ITALIJANSKA VLADA. U Rh"’ 2LJDunKU.) Agenda ' P^oca: Novi kabinet je sestavljen takole : predsedstvo In notranji posli•. Nitti: zunanje stvari. Scialoia; kolonije: Ruini- zaklad , ochanzer; finance: Nava; dela: Te-ano; poljedelstvo: Micheli; industrija: Abbiato; pravosodje: Falcionl, , vojna: Rodino; mornarica: CeccUJ: ! pouk: Torre; odrešene pokrajine: i Upegim; PflS.ta; Para toro. i IZ ČEHOSLOVAŠKE. LDU Praga. 22. (ČTIJ.) Včeral Je bila konferenca koalicijskih strank glede sestave novega kabineta in glede večine. Dosegel se ie sporazum v tem smislu, da se odgodi končno, veljavna ureditev večinskega vprašanja. Dotlej ostane v veljavi sedanie razmerje strank v vladi, toda s potrebno izpremembo. RUSKO POLJSKO BOJIŠČE. LDU Moskva. 22. (DunKU Brez. žično.) Frontno poročilo z dne 22 t. m.: Na zapadni fronti so rdeče četo pričele splošno ofenzivo 6F vrst široko. Sovražnik se povsod umika. Privedli so mnogo ujetnikov. Bolj proti iugu so rdeče čete prekoračite Berezino. Pri Plotsku so vzele sovražniku velike zaloge vsake vrste Pri Borvsovu so rdeče čete prekoračile Berezino in odkorakale proti zapadu Na lužnozapadni fronti pro« dirajo dalie. SOLIDARNOST PROLETARI-JATA. London, 22. Izvrševalni svet narodnega železničarskega udruženJa je sklenil, pozvati svoie Člane, za-braniti prevažanje volnega gradiva, ki ie namenjeno za bol Pollakov proti ruski vladi. VOJNO STANJE MED ZEDINJENI* MI DRŽAVAMI IN NEMČIJO PRENEHALO. LDU Pariz, 22. (Dun KU) Kakor poroča »Matin« iz Washmgtona. la reprezentacijska zbornica včerai sprejela resolucijo Kirnovo, kjer se iziavlia. da je prenehalo vojno sta-* nje z Nemčflo. Novice. — Nova zgradba za parlament, V Belgradu bodo začeli graditi novo poslopje za parlament. Stroški zgradbe so preračunleni na 4 milijon« 279.890 dinarjev (ca 17 milijonov K). — Belgraiska občina Je znižala ceno masti v svojih prodajainicah od 13 na 12 dinarjev za kilogram. — Na Brionskih otokih pred Puljem so zgorele vse velike tepe id postaje pomorskih letal. Požar ie bil velikanski. Vzrok požara je neznan, — Proračun Trsta, Kakor poro« čalo listi, izkazuje proračun za občino Trst za leto 1920 61,549.221 lir dohodkov in 87,872 bOO lir izdatkov, torej primanjkljaj 26,323 379 lir. Za pokritje ogromnih izdatkov le v proračun med dr. postavljeno znatno zvišanje mestnih naklad. Zvišajo s<* vse naklade na davke na stanovanja, vojne dobičke, prirastke na vrednosti, tantijeme, trgovine in obrti, na predmete razkošja, pse, klavirje itd. — Maksimalne cene za sadje r Čehoslovaškl. Čehoslovaški minister za prehrano, je določil cene za sadje na drevju za kg mehkega sadja 6U vin. Za kg trdega sadja pa 70 vin. - Kako se D’Annun?Io prehranju. Je. Listi poročajo, da so se d'Arinim, zijevi arditi skrivoma utihotapili na neko ladjo pomorske družbe »Adri-ja«, ki le Iz Trsta vozila živila v Palermo. Ko ie bila ladja na potu, so arditi prisilili ladjrnega kapitana, da ie moral z ladjo na Reko kjer so živila kratkoma.o konfiscirali. — Goljufija g klobasami na Dunaju. Nek prekajevalec Neuberger je na Dunaju prodajal klobase, ki so bile natlačene z razsekljano konjsko ko-žo z dlako vred. Mesarja so zaprli. Dnevne vesti. Protič ln dr. Tavčar. Zagrebška »Narodna Politika« poroča, da obišče Protič na svojem potovanju tudi ljubljanskega župana g. dr. Tavčarja List pravi, da radikal-* cem imponirajo Tavčarjevi Članki o! ustavi v »Slovenskem Narodu« ter set hoče z njim posvetovati in dognati nadaljno politiko, ki utegne biti pravi blizu Tavčarjevi politiki. Stran 2. NAPREJ, Vsem dopisnikom. Da se izognemo poštnim kaznim, naznanjamo, da se moralo navadna pisma frank irati po 1 K, dopisnice vseh vrst pa po 60 vin, Birokraciia poštne uprave. Poštna uprava ie čez noč podražila poštno pristojbino za navadno pismo od 30 vin. na 1 K in za dopisnice od 15 vin. na 60 vin. Ta korak od poštne uprave ni mogoče opravičiti. Kadar gre za podražitev pristojbin, ie mogoče storiti to čez noč, če pa poštni uslužbenci zahtevalo kako zboljšanje, se pa niihove zahteve zavlačuje mesece. Preje je bila navada, da se Je nameravano podražitev naznanilo vsaj 14 dnij prej, sedaj pa kar čez noč; če se pa pravilno ne frankira, je pa treba od vsakega pisma plačati kazen. Malo več pameti in razuma bi bilo že treba, predno se kal takega akrene. Nai bi poštna uprava ugodila aaipiej zahtevam poštnih uslužbencev, ki stradajo, ter potem povišala pristojbine, v kolikor so upravičene. Cnketa o delavskih vprašanjih v Zagrebu Je bila v četrtek dne 20. t m. zaključena. Na enketi se je razpravljalo o delavskih zbornicah, o posredovalnicah za delo, o delavskih obrtnih nadzornikih, o pravilniku k osemurnem delavniku, o delavskih zaupnikih in o poravnalnem in razso-jevalnem uradu v delavskih zadevah 0 uspehu te konference bomo poročali. Za časnikarsko svobodo kritike. »Beogradski Dnevnik« se zavzema za to. da bi se naj časnikarje za njihovo politično kritiko zagotovilo enako varstvo zakona kakor ga imajo poslanci, ki jih radi govorov v parlamentu ne morek> klicati pred sodišča, brez varstva njihove kritike ni demokracije. Položaj časnikarjev Je podoben položaju poslancev, ker pišeio kot politični kritiki. Res ie. da morejo napraviti pogreške, kakor jih tudi delalo poslanci, toda to bi bila manjša škoda kakor pa v primeru, da bi se predstavniki javne besede preganjali. kakor se to godi v reakcionarnih državah. Popis prebivalstva mesta Ljub-Mase. Na podlagi § 12. naredbe del. vlade za Kranjsko z dne 28. marca 1913, dež. zak. št. 13, odrejuje policijsko ravnateljstvo splošni popis vsega prebivalstva ljubljanskega policijskega okoliša, to le v mestni občini Ljubljanski, v občinah Zg. Šiška Vič in Moste. Hišni posestniki se poživljalo, da tako! prevzamejo med uradnimi urami, to ie od 8.—12. ure na bližnjih policijskih stražnicah ali pa v zglasilnem uradu policijskega ravnateljstva brezplačno tozadevne tiskovine, to ie hišne pole in izkaze stanovalcev in jih izpolnijo ali pustijo izpolniti po vsebini poduka in navodila teh tiskovin. Pravilno in dobro čitljivo Izpolnjene hišne pole in stanovanjske izkaze ie tekom 3 dni vrniti bližnji policijski stražnici ali pa aglasihiemu uradu policijskega ravnateljstva med uradnimi urami, to ]e od 8. - 12. ure. Hišni gospodarji, njih oskrbniki, družinski poglavarji in drugi obvezanci, ki ne bi temu razglasu točno zadostili, se bodo kaznovali v smislu ministrske naredbe z dne 2. aprila 1858. drž. zak. It. 51 s globo od 10—4 000 K oz. zaporom od 1 dneva do 14 dni. Pripominja se. da le točna izvršitev tega razglasa potrebna radi državnega 'delovanja in v interesu prebivalstva. Naknadna zamenjava kronskih bankovcev za zamudnike se vrši po odredbi g. finančnega ministra dne M. ie 31. maja ter 1., 2. In 3. Hmlja t. 1 Zamenjavali se bodo samo bankovci po 1000 K. 100 K, 50 K In 20 K, k! so pravilno kolkovanL Fglzifikati se ne bodo zadrževali, marveč zavračali. Zainenjanje se vrši pri vseh davčnih uradih in pri finančni deželni blagajni v Ljubljani. Denarni zavodi ne bodo zamenjavali (tudi podružnici avstroogrske banke v Ljubljani in Mariboru ne). Kdor na tudi še ta rok zamudi, nai pozneie nikar ne vlaga prošnje na finančno ministrstvo, ker se take prošnje kratkomalo ne bodo reševale, marveč vračale nerešene. Prošnje za naknadno kolkovanJi bankovcev. Ministrstvo za linance objavlja, da bode reševala te proi-nje posebna komisija treh cseb pri generalnem inšpektoratu tega mint-strstva pa samo, v kolikor so bile prošnje vložene pravočasno, to je do števši 10. marca 1.1. Prošnje, ki so se vložile še le pozneje, se ne bodo jemale v pretres. Kdo navila cene? z ozirom na enako nazvani članek objavljen dne 19. t m. v 114 številki cenjenega Vašega lista Vas na podlagi 5 19. tiskov* nega zakona naprošamo, da izvolite v prihodnji številki cenjenega Vašega lista na istem mestu In z istimi črkami objaviti naslednji popravek* Ni res, da zastopniki »Ekonoma« z vso silo in z vsemi sredstvi pritiskajo na kmete, da morajo prodajati po nar višjih cenah, pač oa le res. da mi tozadevnih zastopnikov sploh nimamo m torej insimiranih dejani sploh zakriviti ne moremo. Tudi ni res, da je »Ekonom« pokupil vsa živila po kmetih, ter pred kratkim izvozil na en dan 6 vagonov fižola, pač pa ie nakupil vsega skupa le štiri vagone, ter ga nabavil svojim članom za seme druzega pa sploh na kmetih ni kupil ter zlasti z mlekom nimamo nobenih stikov, tudi ni res. da mu navijamo cene. pač pa le res. da smo gori navedeni soli, ta sicer 80 vagonov, ki smo jih vrgli naenkrat na trg, znižali cene od 4 K 50 vin. na debelo na 3 K. — »Ekonom« d. d. — Mesto koncertnega vodie raz olsuje Glasbena Matica v Ljubljani. Glnsbenike, ki so usposobljeni vodit! vogalne in inštrumentaIne koncerte na umetniški višini, vabi in prosi odbor Glasbene Matice, da vlože za devne prošnje z dokazili svojih študij in spričevali o svojem dosedanjem umetniškem delovanju najkasneje do 15. iuniia 1920 na Olasbeno Matico v Ljubljani. Natančnejše informacije daje interesentom ustno ali pismeno ravnateljstvo Glasbene Matice v Ljubljani. Nastop službe 1. septembra 1920. Iz pisarne dramskega gledališča. Vsa društva, organizacije in privatne osebe uai blagovolijo nemudoma vrniti vse izposojene knjige, igrokaze, tiloge, note. Arhiva manjka dosedaj okoio 200 del. ki so bila vsa izposojena. a ne vrnjena. Gledališče trni vsled tega ogromno škodo in v bodoče ne bo več izposojalo svojega materiiala. Himen. V sredo dne 26. maja obhajata naš vrii sodnij in zavedni stanovski tovariš Josip Sater strojevodja južne železnice, in soproga, petindvajsetletnico niune poroke. Ker zaradi lednega položaja ta žalostnih dogodkov zadnjih dni, ne moremo prirediti slavljencema za srebrno poroko častnega večera, vsi njegovi prijatelji njemu in soprogi tem potom čestitajo, ždeč jima še mnogo let sreče m zdravja ter kličejo Tebi in soprogi trikratni bratski »živijo«! Zahvala. Podpisana se zahvaljujem za spreleta darila za časa moje bolezni, podarjena od stavbtaskih delavcev: Vidmar Ant 10. Gabrovec Iv. 30 K, Novak Jos. 20 K ta Čok Iv. 20 K. — Marija Miklavčič. Ljubljana. Prvenstvene tekme. V nedeljo so se začele prvenstvene nogometne tekme za Slovenijo. Izid med Slovanom in celjskimi atletiki 2:2; med Ilirijo in Rapidom iz Maribora 10 : 0 (za Ilirijo). Rapld je popolnoma brez kombinacij; v pondeljek je bila tekma med Ilirijo in celjskmi atletiki. Izid le bil 10:0 (za Urilo). Izid tekme med Slovanom in Rapidom iz Maribora 3 ; 0 (za Slovana). Ilirija je oba dneva Igrala zelo lepo, ta tudi Slovan se je, posebno v pondeljek potrudil. Celjski atletiki in Rapid iz Maribora sta precej enaka ter ne razpolagata s kombinacijami. Citajtel Sirite I = NAPREJ = •dlnl socljallst, dnevnik slovanski. Gasilci tobačne tovarne v Ljubljani priredijo ob priliki 40 letnice svojega delovanja dne 4. julija 1923 na vrtu restavracije g. Slamiča (pri Bobenčku) na Gltacah-Vič vrtno veselico. Prosi se. da gasilna društva na ta dan vsled lažjega udeleženja te prireditve opuste svoje prireditve — Odbor._______________________k. Iz stranke. VSEM, KI 2E1.E DVIGNITI LJUDSKO IZOBRAZBO! Po zasebnih omarah se valja mnogo knjig, ki bi dobro služile ljudski izobrazbi, če bJ bile uvrščene v knjižnice naših podružnic. Mrtev kapital Je to, dvignite ga! Posebno pa velja to za tiste, ki vihajo svoje nosove nad »podivjanostjo« ljudstva. — Knjige, brošure itd. sprejema; Delavska izobraževalna zveza »Svoboda« v Ljubljani, Selenburgova ul. 6. Dopise na centralno tajništvo JSDS. v Ljubljani. Selenburgova ul. 6. II nads. naslavljajte takole: Centralno talnlštvo JSDS v Ljubljani, poštni predal 168. Spominjajte se sklada za svojce padlih žrtev. Iz Slovenije. Kočevje. (O »kočevski repu b 11 k L«) V »Jugoslaviji« z dne 15. t. m. je pod naslovom »Republika Kočevje« priobčena čudna pravljica iz zadnjih dni. VzpriČo tako hudobno neumnega zavijanja resnice se človek, ki le to sam videl, ne more dovoli zgražati nad prooalostjo onega dopisnika, ki bi se rad na ta način prikupil gotovim krogom. Vsakdo v Kočevju, ki ie bil priča dogodkom, bo vedel sedaj soditi o morali tega laka!* skega vira, ki more priobčiti take zlobne laži. Ker pa Je tudi ljudstvo izven Kočevja čitalo ta morda verjelo to laž, je potrebno, da se resnici na liubo stvar javno pojasni. Na kako ustanovitev »republike Kočevje« ni nobenemu občanov prišlo niti na misel. Občinstvo je vsekakor le i zanimanjem sledilo z železničarji solidarnostni stavki rudarjev. Manifestacija dne 19 aprila Je z obhodom skozi mesto popolnoma mirno potekla. Zaznamovanje dreves za obešanje krajevnih kapacitet s! Je pa zlobno izmislila brihtna glava dopisnika »Jugoslavije«. Stavka le bila popolnoma mirna, dokler se ni izvedelo, da ie vlada namesto da bi se pogajala z železničarji. iste miHtarizirala. Ob takem nasilstvu ni čudno, če je za delavsko stvar vneti in temperamentni govornik, kot Je sodrug Ti-schler. v svojem ogorčenju pri govoru zaklical »živela republika« in proč < farško vlado«. To velja tudi glede sodr. Novaka. Sodrug Uršič (ne Ur schitz) pa se Je spleta vedno zelo zmerno držal v svojih govorih. Ravno tako se ni pregrešil s. Rebitsch, kmetovalec, prav na nečemur s tem, da je kmete le opozarjal na solidarnost z delavci, da jim v slučaju od-tegnenja pomagalo z živili. Pri nobenem govoru pa se ni slišal nikak klic po »kočevski sovjetski republiki’ Železničarjem se pač ni čudno zdelo, da so rudarji in drugi delavci njim v pomeč zastavkali, ampak so to s hvaležnostjo vzeli na znanje in se udeleževali shodov pri rudniku. Glede vlaka bodi omenjeno, da bi 10OJ rudarjev pač lahko preprečilo odhod vlaka, če bi se bilo kai takega v resnici namerjalo. Nam se zdi, da so gotovi liudje že kar čakali kdaj da bi delavci pričeli kaka nasilstva v mestu, da bi bil dan vzrok za prelivanje krvi! Vendar tega veselia niso dočakali. kar le gospodu dopisniku »Jugoslavije« očividno žal. Da so bale »kurirji« donašaii vesti iz Ljubljane, o tem smo izvedeli šele od dopisnika »Jugoslavije«. Ob prihodu vojaštva pa se »možiceljni«, kakor jih dopisnik »Jugoslavije« imenuje t. j. vodje stavke niso poskrili, ampak so moško ostali na svojem mestu oa shodu pred rudniško čakalnico, kjer so bil; deloma od orožnikov, deloma od vojaštva aretovani. med tem ko so vojaki vse na shodu (27. aprila) navzoče z nabitimi puškami In nasajenimi bajoneti obkolili, zastražili tudi vse vhode v stanovanja in vse osebe telesno preiskali, a seve ničesar orožju podobnega našli - tudi po stanovanjih ne, kljub temu. da so prav vse prebrskali Koga le torei razorožilo vojaštvo, kakor piše »Jugoslavija«? Za stavkovni sklad se le nabiralo še pred vojaško zasedbo, in če so nekateri kai prispevali, so storili veliko boljše delo. kakor če bi dali za nove zvonove, za kole hočejo tu začeti nabirati glasom »Oottscheerzeitung«. Tukajšnji »purgarji« ta delavci so glede vojaštva popolnoma mirni in nimajo ničesar zoper njih navzočnost, samo da se stroške ne naprti njim, zoper katere se jih hoče vpo-rabliatl. Pragersko. (Razmere na ljudski šoli.) Ljudska šola si le vzela od prevrata sem v zajem šolski prostor za 1000 K letno. Je eno-razrtdnica. Čeprav smo orel taielf tu dvorazrednico. Višji šolski svet le bil svoj čas že naprošen, da nam da zopet dvorazrednico. toda brez uspeha, kajti nadučitelj iz Spodnje Polskave Je kot gerent itd. tej stvari zelo nasproten. Ta učitelj je zelo zanimiv mož Najljubša mu je umazana klerikalna politika, zato otroci tudi ne napredujejo Kot gerent ta mož ha 1. maia ni prej miroval dokler se ni podrlo majniški mlaj. ki so ga po stavili fantje iz Kmetsko-delavske zveze. Izkupiček se ie najbrže namenil v klerikalne namene. Kot nadučitelj je ta možakar obenem tudi nadzornik šole na Pragerskem. Sola je znotraj in zunaj v najbolj zanemarjenem stanju. Stariši smo obupani nad tako malomarnostjo kakršno se posveča našim šolam. Od učitelja V. navedemo zanimiv slučaj, ki ga naj objektivno presodi višji šolski svet. Mož Je zaklenil otroke v šoli od 9. do 12. ure, se odpeljal tačas v Maribor in ko le prišel nazal. še do 6. ure zve- čer 1 Otroci so bili zaprti od 9, poldne do 6. ure zvečer brez jedi pijače. Za paznika Je postavi dva najporednejša učenca, ki otroke pretepala ta deklice osra tila. Zahtevamo z vso odločnostjo da se na tej šoli napravi energični red! Prizadeti starši. Aprovizncija. Prodala sladkorja. Na moto sladkorne izkaznice se prodaja kor v aprovizaciji na Poljanski ceri št. 15. ta sicer - dne 25. maja: 88 a 28 od 8. do tričetrt na 9., na & g od tričetrt na 9 do pol 10., na It-od po! 10 do en četrt na 11« 88 31 od en četrt na 11. do 11« pot na št 32 od 11. do tričetrt na na št. 33 od 3, do tri Četrt na 4» J* št. 34 od tri četrt na 4 do pol 5. n* J 35 od pol 5. do en četrt na 6.,® 36 od en četrt na 6. do 6.; dne “r maja: na št. 37 od 8. do tri četrt 9., na št. 38 od tri četrt na 9. do f* 10., na št. 39 od po 10. do en četrt *1 11., na št. 40 od en četrt na 11 do »J; na št. 41 od 11. do tri četrt na 12« f št. 42 od 3. do tri četrt na 4« n* J 43 od tri četrt na 4. do pol 5« J 44 od pol 5. do en Četrt na 6., 0*f| 45 od en četrt na 6 do 6. — NadaP spored se objavi. . Mast In loi. člani mestne aprort-zacije dobe v vojni prodajalni ® Poljanski cesti 15. mast ta loj n* *£ kaznice mestnega magistrata. *■ masti stane 45 K in loja 15 K. ^ Poslano.* m«* »Mir« z dne 13. t. m. me je ^ drugim napadel, da sem Izzival ™ vence s petjem nemških pesmi! * Izjavljam, da je to nesramna*** krščanskih zagrizencev. kateri h0**! 1o moio osebo oblatiti, kar se N*8*? nikdar ne posreči s takimi neunttfr lažmi. Gospodu piscu dotičnega ka pa povem. da. dokler Javno^ prekliče laži v »Miru z dne 13-ostane navaden lopov ta nesra®* lažniivec! Pliberk. 17. majnika 1920. Potočnik Maks« poslovodja* • Za vsebino je uredništvo odgo«®*** la v amielu tisk. zakona. ^ Izdajatelji I«m Mlhtar. . Odgovorni urednik; Jak. Veho* Tisk »Učit, tiskarne« v Ljubila^ ■ ■■■tn mtrn Is«6**f2, nevlhraxno*i>rt* 231093 nlh dvokolo« 8 itajtaoljlo pnevmatiko, p<-plaita, zračna trava In vrstni dali za dvokolesa In ras*” stroje. — Vzamejo se Uidi stara dvg kolesa in stroji v račun. ® f. L Mm z mm iti LJUBLJANA, Stari trg Slamnike barva v vseh niansah in ^ tovarna JOS. RElCft Trgovina s Menino Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje It. L Arhitekt ta stavbeno podjetji Viljem Treo Gosposvetska cesta 10. n Gramofoni, godbeni avtomati A. Kasberger Sodna alica S. n žarnice „ Svetla** Mostni trg 5» 28. 91 Raznoievalne aparate Opaiographe in potrebščine k istim dobavi The Rex Co. ielenborgova id. T. 333 Anonlnl zavod DrSSO BeSftllak, ti«bi|.^ »«brei|«j ;z= v Ljubljani: --- Kupim star baker *o do so k kg ter izdeljujem kotle za žganjekuho. Lovro Tomažič, Maribor, Sodna vodne priporoča sledeče tvrdk« ta podjetja: Elektrotehnični predmeti »Svetla* Mestni trg 28. 74 fotograf Veličan Bešter Aleksandrova cesta 8. Mizarstvo Josip Slejko Zg Stika it. 83. Graver A. Čeme Dvorni trg 1. 77 veletrgovina Regovc & Comp. Kolodvorska ulica 81. 78 Oblast, konce«, zavod za pokončavanie mili hi mrčesa Miroslav Zor Kolodvorska ulica Stev. B9/TL Manufaktura ta zaloga oblek Schwab & Bizjak Dvorni trg 8. filmih« potrebščine Odon Koutny Kolodvorska ulica 37. 80 Prodaja in popravila pia. strojev The Rex Co. Selenbur&ova ulica 7/1. 81 {jpedldja F. & A. Uher Selenburgova ulica A Stavb, in pohištveni pleskar in Josip Jug Rimska cesta it 18. •čar M Kleparstvo in vodovodna instalacija Alojzij Goršič Sp, Slika, Kavlkova a. m 2S4 Restavracija »Maribor* Qr»isw 1 Avtomobili, motorji, kolesa, pnevmatika, antogaraia J, Goreč Gospo«vedska a. 18 128 Pristna domača vina, najizbornepa kuhinja pri »Zagorjanki* židovska ni. 8t 1. Gostilna ,Muli Triglav* Karol Cigler Spodnja SUka pri driavnam kolodvora. 65 Ezport čevljev Aleksander Oblat tv. Petro e. M 18 227 Beton, toleaobeton to vodne ■«"'1 Inž. dr. Miroslav K*<*] Hitlerjeva ulica 7. Stavbeno podjetje Tavčar & Svetlo* Gosposvetske cesta 8____^ Železnina Zalta h Žili« Gosposvetska eestn ■Si* Zavod za snaženje okenj, *t*0° novih poslopij itd. Alojzij Smole« __________ - Nova ulica 8. Krojaška delavni* Krekov trg It 10 v k* Manufaktura Dragotin Jančič Aleksandrov« cesta 11, 86 pecijalna trgovina s čevlji GrN<*itr«1 v Mariboru: Modna trgovina Franj« Majer, Gtevnl trg. Kopač k Nifergai, Glavni trg. Raknp in prodata posestev 87 H. Havlik nasl. J. Simčič Gregorčičeva site 8 M AAeM Wa4gart, AWawfcw» ta 18 VerA Onhuff, li^rii rita* 1 Trgovina > mataste blagem N Marija Slemenlak Maister« site 18