PoStnlna platana v ptcdnl	»	Cena	Din	1*-
Vlcumski dimi
Sten. iss
V Ijubljani, teteteh, 19. arousta 1937
leto II.
Predsednik italijanske vlade bo iutri v Palermu napovedal nov bodoči razvoj evropske politike
Evropa čaka na Mussolinijev govor^
Rim, 19. avgusta, o. Velike italijanske vojaške vaje so končane. Ministrski predsednik Mussolini, ki se je s kraljem m prestolonaslednikom udeleževal vaj, je včeraj v Calatafiniju kot vojni minister podal zaključno poročilo zbranemu častniškemu zboru in pa kritiko manevrov.
»Giornale dTtalia* piše o manevrih na Siciliji in ponovno izjavlja, da je Italija sicer ponosna na svojo vojaško silo, ustvarjeno s konstruktivno voljo Mussolinija, toda ta vojaška sila nikoli ne bo služila za nadvlado nad drugimi. Italija odločno želi splošen mir, ki ni sad besed in utvar, temveč temelji na stvarnosti in spoštovanju pravic vseh narodov. List ponovno opozarja na to, da se morajo ▼si evropski narodi združiti proti skupnemu sovražniku boljševizmu, ki stremi za tem, da uniči nacionalno Španijo, ustvari zmedo na Kitajskem in tako zada smrtni udarec civilizaciji, ki jo je Japonska znala ustvariti s srečnim skladjem med svojim nacionalnim duhom in zahodno civilizacijo.
Danes bo v Salemiju parada vseh čet, ki so se udeleževale vaj. Paradi bo prisostvoval kralj Viktor Emanuel in različni drugi dostojanstveniki. Mussolini bo dospel v Palermo, kjer bo imel jutri velik političen govor. V mestu pa pripravljajo veličasten sprejem Mussoliniju. Vse hiše so okrašene z zastavami. Veliki svetlobni napisi na glavnih poslopjih in na griču Pelegrinu, ki obvladuje Palermo, bodo poveličevali g. Mussolinija, Na de6ettisoče fašistov in fašistk se zgrinja v mesto, da pozdravijo velikega voditelja italijanskega naroda.
Jutrišnji govor predsednika italijanske vlade pričakuje vsa Evropa z napetostjo. Vsi odlični krogi v Evropi so prepričani, da bo Mussolini v tem govoru dal važne napovedi za bodoči razvoj evropskih razmer. Kakor je pred dobrim letom. dni v Milanu napovedal spremembo dotedanjega razmerja med Italijo in med nekaterimi nasprotnimi ji državami, ki se je zdelo, da jih je nemogoče pomiriti
z Italijo, tako menijo poznavalci evropske politike, da bo jutri njegov govor vseboval zelo važne izjave glede odnošajev med Italijo in Anglijo. Pričakujejo tudi, da bo Mussolini spregovoril o razmerju med Francijo, ki je bilo zadnja leta napeto tako zaradi Abesinije, kakor zaradi Španije. Francoska javnost si od tega govora obeta konec napetosti. Mussolini se bo dotaknil vseh vprašanj, ki danes razvnemajo Evropo, nakazal bo pot za likvidacijo španskega spora ter povedal, kaj pričakuje Italija od pomirjenja z Anglijo in pod kakšnimi pogoji je pripravljena na pogajanja z njo. Verjetno je tudi, da bo omenil italijanske odnošaje do Zveze narodov,
Mussolini bo govoril jutri ob 17.45 in bodo njegov govor prenašale poleg vseh italijanskih, tudi številne inozemske radijske oddajne postaje. Govor bodo takoj jutri zvečer prebrali med poročili v osmih ali desetih evropskih jezikih.
Splošna mobilizacija Kitajcev
London, 19. avgusta. AA. (DNB) Iz Nankinga poročajo, da je zakonodajni odbor sprejel zakon za narodno splošno mobilizacijo in ga poslal vladi ▼ proučavanje.
Kitajske čete so dobile pomoč in so znatno
frodrle v bližini Jangcekua, severnovzhodno od angaja. Kitajci so ne samo ohranili svoje postojanke, oddaljene eno miljo od Vangpua, temveč 60 tudi zavrnili japonske napade pri odseku pri Ša-peju. V tem okraju stanujejo 6ami Kitajci, toda Japonci so bili zavzeli del tega okraja. Izvedelo pa se je, da čaka pri Vozungu 33 japonskih vjonih ladij, 10 jih je pa zasidranih pri Vangpou. Vojne ladje ostalih tujih držav so zasidrane pred šan-g&jskim klubom.
Iz Nankinga poročajo, da je izšlo uradno poročilo, po katerem so kitajske čete blizu velikega kitajskega zidu dosegle velike uspehe v boju proti Japoncem. Poročilo pravi, da sta obe stranki imeli velike izgube.
Reuter izve iz dobro poučenih krogov, da je Kitajska odbila predlog za utrditev mednarodnega pasu v Šangaju.
Kitajci so potopili šest japonskih prevoznih ladij. Japonci so iz maščevanja, kakor V6e kaže, zaplenili V6e kitajske ladje, ki so se jih mogli polastiti.
Uspeh ali neuspeh angleškega posredovanja
London, 19. avgusta. AA. Havas: Angleška vlada 6e še zmeraj zelo trudi, da bi se kitajske in japonske čete umaknile iz Šangaja. Angleška vlada je pripravljena zaščititi interese obed držav v mestu s pomočjo ameriške in francoske vlade. Vlada je na svoji predvčerajšnji seji sklenila, da se bo v tem oziru takoj obrnila na francosko in ameriško vlado.
Nova zveza med Tihim in Atlantskim morjem
Newyork, 19. avg. Ameriška vlada si zelo prizadeva za to, da bi se začela gradnja drugega prekopa, ki bi vezal Atlantsko morje s Tihim. Za prekop je že zdavnaj izdelan načrt. Prekop bi bil važen predvsem za USA v primeru napada na tihomorsko obalo, ker bi po njem lahko ameriško brodovje plulo iz Atlantskega morja v Tiho. Sam Panamski _ prekop bi v primeru vojne ne mogel zadostovati.
Predsednik republiko Nikarague, general So-mota, je izjavil v zvezi s tem načrtom o pravici prehoda ameriških čet v vojni, da bo prevoz ameriškega vojaštva in vojnega materiala možen pod pogojem, da se zgradi tudi železniška proga, .ki naj veže veliko jezero Nikaragua s Tihim morjem. Zveza z Atlantikom pojde po reki San Juan, ki veže to jezero z Atlantskim oceanom. G. Somoza je še dodal, da bi USA morala dati na razpolago tri milijone dolarjev.
Toda poučeni ljudje ne verujejo v uspeh teh angleških namer. Vesti iz Kitajske niso prav nič ugodne. Toda angleška vlada hoče vendarle pokazati dobro voljo.
Pariz, 19. avgusta. AA. DNB: »Journal des De-bats« piše o sestanku angleških ministrov, ki so se na snočnji seji pečali samo s problemi Daljnega vzhoda. List piše, da je verjetno, da se bosta tudi Francija in USA pridružili angleškemu načrtu posredovanja. Vse tri države hočejo braniti svoje interese ki slone na pogodbah.
Japonsko brodovfe se pripravlja
Šangaj, 19. avgusta. AA. Havas: Agencija »Central News« potrjuje vest, da je pri Kaociju več ja-
ponski vojnih ladij, med temi je pa tudi en nosilec letal. Letala s le ladje so že bombardirala kitajske postojanke. Snoči je bilo na šangajski fronti mirno. Samo požari 60 vso noč divjali v Putungu in Čapeju.
Vrhovni poveljnik japonskega brodovja princ Fušima je bil včeraj popoldne ob 16. sprejet pri mikadu. Pri japonski admiraliteti priplujejo veliko važnost temu, da je bila v pretekli noči torpedirana admiralska vojna ladja v Šangaju. Podčrtavajo, da kitajsko vojno brodovje doslej sploh še ni poseglo v bitko od leta 1932 naprej. Japonska mornarica bo uničila kitajsko brodovje, če se bo kitajsko brodovje še udeleževalo bitk. Strokovnjaki v mornariškem ministrstvu menijo, da šteje kitajsko vojno brodovje Ul enot.
Mussolinijev sin Bruno bo tekmoval pri veliki ^etalski tekmi iz Marseillea v Damask, ki jo prireja .francosko letalsko ministrstvo kot nadomestilo za odpadlo tekmo čez Atlantsko morje. Nagrade pri tej tekmi Znašajo več milijonov frankov.
Zveza narodov za razdelitev Palestine
Ženeva, 19. avg. o. Včeraj popoldne se je končala seja mandatne komisije Zveze narodov. Komisija je proučevala angleško poročilo o položaju v Palestini in bi ZN v kratkem poročala o svojih sklepih. Kljub pričakovanju se je komisija izrekla za razdelitev Palestine, kakor jo zahteva angleški načrt.
Po informacijah iz ženevskih političnih krogov, bo mandatna komisija izjavila v 6vojem sklepnem poročilu, da je izvajanje mandata nad Palestino v njegovi prvotni obliki nemogoče, ker je mandatna država sporočila parlamentu in prebivalstvu Palestine, da nima več zaupanja v prvotno
poslanstvo, ki ji je bilo poverjeno. Razdelitev Palestine je v načelu sprejeta in Jeruzalem bi prišel bodisi pod arabsko, ali pa pod judovsko oblast. Ustanovitev teh držav se ne bi mogla izvršiti neposredno ker nima nobena od njiju potrebnih lastnosti za osamosvojitev, ki jo je zahteval svet ZN leta 1931. Za prehodne dobe bi se ustanovila nekakšna federacija okrožij pod angleško vrhovno oblastjo.
S	tem je palestinsko vprašanje prišlo na novo stopnjo. Ni pa moči misliti, da bi bilo s tem rešeno, kajti sklep mandatne komisije pri ZN bo naletel na veliko ogorčenje Arabcev in Judov.
Angleške bojne ladje bodo streljale
na vsako tujo ladjo, ki bi ogrožala angleške parnike
London, 19. avg. AA. (DNB) Dunašnji »Times«; komentira uredbo, ki so jo dobile britanske pomorske sile v Sredozemskem morju. Na-redba pravi, da imajo britanske vojne ladje, če bi kdo napadel britanske trgovske ladje, takoj rabiti orožje, da zavarujejo te ladje. Naredba je dejansko že veljala za španske vode, zdaj se pa razširi na vse Sredozemlje, najbrž zato, ker se
e pripetil napad na neko trgovsko ladjo pred Dardanelami. »Daily Telegraph« pravi, da naredba določa, da morajo rabiti orožje ne glede na to, kakšne vrste je ladja, ki bi izvršila napad. *Daily	MaiU	piše, da	si je pogoste	napade
na trgovske	ladje	pojasnili	s lem, da je	sovjet-
ska Husi ja odločena poslali valenci jski vladi tioue, zelo obseine pošiljke vojnega materiala, da omogoči	zmago rdečih.	Iz sovjetske	Rusije,
pravi list, mislijo	poslati v	Valencijo in	Barce-
lono ogromne množine topništva in tankov ter mnogo bombnikov.
V	Londonu uradno izjavljajo, da bodo od-
Goriški rojaki pri materi Slovencev na Brezjah
Tžeraj je 8 posebnim vlakom prišlo na Brezje 60« romarjev iz Gorice. — Od leve na desno; Procesija gre proti cerkvi. Goriški nadskol M a r g o 11 i na Brezjah,
slej angleške vojne ladje brez opozorila streljale na vsako ladjo, ki bi na visokem morju napudla kak angleški parnik.
Salamanca, 19. avg. A A. (DNB) Iz Valenci je poročajo, da je tja prispelo zadnje dni več sovjetskih strokovnjakov, ki na j urede oskrbo z živežem in promet, zlasti pa, da preurede industrijo la vojaške namene. Dalje imajo nalogo reorganizirati čete na raznih frontah in urediti oskrpo vojaštva z municijo, vojnim muterialom in živežem. Obenem bodo ustanovili posebno komunistično centralo za propagando. Njen namen bo tudi odstranitev anarhističnih elementov.
Bilbao, 19. avg. (DNB) Nacionalne čete so v odseku Reinose prodrle danes 10 km proti San-tanderu. Oddelki tujske legije, ki operirajo zahodno od Magdalcnskega gorovja, so danes zavzeli več važnih gorskih postojank in obvladajo s svojim topništvom vso dolino. Eden izmed teh oddelkov je prodrl že v neposredno bližino San Miguela de Luena. Nacionalisti so povsod dobili veliko vojnega plena in bodo v kratkem prodrli do trdnjave Santander.
Avstrijski zakon o zaščiti države
Dunaj, 19. avg. AA. DNB: Včeraj je bilo objavljeno popolno besedilo novega zakona o javni varnosti in zaščiti države. Zakon ima vsega 32 členov. Zanimiv je čl. 12, ki pravi, da so šo prepovedane: nemška n a rod no-soci a 1 i st i čn a stranka, štajerski »Heiinatschutz«, avstrijska soc.-demokrat-ska stranka in komunistična srtranka.
Novo uniformo bodo dobili nemški financarji.
Uniforma ne bo več zaničevane zelene barve in bodo Nemci lahko financarje namesto z zelenci zmerjali s sivci.
Oddelek (inskih skavtov je prišel na daljši obisk v Nemčijo. Fantje bodo gostje vrhovnega vodstva hitlerjevskih mladinskih organizacij.
Delavcev manjka v vsej nemški pokrajini Brandenburg.
V	Tokiu so danes zjutraj obglavili štiri organizatorje vojaškega upora, ki je izbruhnil lanskega
26.	februarja,
Vesti 19. avgusta
Ponesrečene ruske letalce bo šla iz Amerike iskat posebna odprava, ki jo bo vodil znani tečajni raziskovalec Hubert Wilkins.
Štirje mrtvi in 10 ranjenih je bilo pri eksploziji na ameriškem torpednem rušilcu »Cassin«, ki je bil v popravilu v Filadelfiji.
Po dolgem letu čez Sovjetsko Rusijo se je včeraj vrnila v Pariz francoska rekordna letalka Maryse Bastie. Letela je z navadnim Renaultovim potniškim letalom v spremstvu ge. Thilliezove.
Preiskave med irskimi avtonomisti je zaradi zadnjih atentatov in požigov začela angleška policija v Belfastu. Prijela je 13 ljudi, osumljenih raznih demonstrativnih dejanj. Pri nekaterih ie našla tudi precej orožja.
Znanega avstrijskega smučarja Josefa Bradla iz Salzburga, ki je zadnje čase zmagoval na različnih mr-dnarodnih tekmah, je salzburška policija prijela zaradi narodno socialističnega udejstvovanja.
Prvi oddelek angleških križark na Sredozemskem morju, ki ga tvorijo velike vojne ladje »London«, »Sussex« in »Devonshire« bo 1. septembra prišel na obisk v Benetke, kjer bo ostal teden dni. To bo prvič po daljšem času, da se bodo angleške vojne ladje na počitniških potovanjih ustavile v italijanskem pristanišču. To dejstvo razlagajo kot znamenje začenjajočega se prijateljstva.
Narodno socialistični tisk napada, ameriškega škofa Drossaertsa iz San Antonia v zvezni državi Texas. škof je izdal pastirsko pismo, v katerem obsoja hitlerjevsko gonjo proti katoličanom in judom, ter prosi vse vernike, naj molijo za Nemčijo
Brazilska poslanska zbornica je odobrila vladni načrt za gradnjo novega brodovja ter dovolila vladi, da lahko porabi za to veliko rezerv iz državne banke.
Portugalska je pretrgala diplomatske stike s
Češkoslovaško in je njen zastopnik v Pragi že odpotoval iz Prage Portugalska vlada ne navaja razlogov za ta korak.
Nemška tajna policija je včeraj izročila berlinskemu dopisniku londonskega »Timesa« izgonsko povelje. Izgon utemeljujejo s tem, da je Ebutt s svojim pisanj ni zastrupljal angleško-neinške odno-saje.
Sedem milijonov dolarjev podpore za gradnjo delavskih his bo dala ameriška vlada na Rooseveltov predlog prihodnje leto.	,
Kitajskega finančnega ministra Kunga je avstrijski zvezni predsednik .Miklas odlikoval z velikim križem reda za zasluge. Kung se je v Gasteinu še enkrat sestal s sovjetskim zunanjem komisarjem Litvinovim.
Nov zakon o telesni vzgoji mladine sestavlja turska vlada. Zakon vsebuje načrt o obvezni telesni vzgoji mladih ljudi obeh spolov od 10 do 20 leta.
Tuja vojaška odposlanstva pri turskih manevrih so sinoči iz Carigrada odpotovala z ladjo do pristanišča Tekirdaga, od tam pa so danes odšla na področje glavnega dela vaj.
Število beguncev iz Santandera v Francijo
vedno bolj raste. Včeraj je z angleškimi in francoskimi ladjami prišlo v Bordeaux nad 2000 ljudi, pričakujejo jih pa še več sto.
Neguš se bo pogajal z Mussolinijem glede vrnitve v Abesinijo, kjer naj bi zasedel svoj stari prestol kot italijanski podložnik le po Zvezi narodov. lako je baje odgovoril na italijansko ponudbo ter dejal še, da bi priznal samo nadoblast lisle države, ki bi ji Zveza narodov dala mandat nad Abesinijo.
Ameriška vlada je čestitala Turčiji zaradi živahnega miroljubnega dela, ki je dobilo izraza predvsem v zvezi prednjeazijskih držav.
Zaradi pisanja nemških listov o francoski pomoči za špansko rdečo vlado je francoski odpravnik poslov v Berlinu ostro protestiral v zunanjem ministrstvu, češ da nemški tisk stalno napada z izmišljenimi vestmi francosko vlado.
Nemške vojne ladje, ki so prišle po kurivo in na popravila v Livorno, so spet odplule v Španijo.
Švicarski zvezni svet je potrdil zakon ženevskega okrožja, ki prepoveduje delovanje in ustanavljanje društev, ki so posredno ali neposredno odvisne od komunistične internacionale. Pričakovati je treba, da bodo podobne zakone v kratkem sprejela še vsa druga švicarska zvezna okrožja.
Dolg razgovor o kitajsko japonskem sporu je imel nemški poslanik v Tokiu z japonskim zunanjim ministrom.
Predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža bo
na povabilo romunskega ministrskega predsednika Tataresca prišel konec tedna v Romunijo in hodil z romunskimi državniki na razne izlete. Vsaj tako pravi češko uradno poročilo.
Predsednik madžarske vlade Darany, ki je v
Avstriji na počitnicah, se bo prihodnjo nedeljo sestal z avstrijskim konclerjem dr. Schuschniggom, nakar se bo vrnil v Budimpešto.
Vsak šesti otrok na Švedskem je nezakonski,
v Angliji pa vsak 25. Zakonskih ločitev je na Švedskem približno štirikrat toliko, kakor v vsaki drugi državi v Evropi. Tako piše v stockholmskem listu »Svenska Dagbladed« neki Anglež, ki je prepotoval večkrat vso Švedsko.
Francoski državni lotalski družbi Air France grozi stavka vsega tehničnega osebja, ker so piloti in letalci ogorčeni, da je letalsko ministrstvo poskusne polete velikega potniškega letala »Lieute-nant de Vaisseau Pariš« poverilo vojaškim letalcem, češ da je to omalovaževanje civilnega letalstva.
Celo vrsto zasilnih odredb bo sprejela romunska zbornica, k’i jo bodo kmalu sklicali na izredno zasedanje. Odredbe se bodo nanašale na notranje državne zadeve;
Nadzorstveno podružnico v Carigradu bo zaradi vse bolj rastočega prometa med Sovjetsko Rusijo in rdečo Španijo osnoval londonski odbor za uevmešavanje,
Goriški Slovenci na Brezjah
Ljubljana, 19. avgusta.
Včerajšnji dan na Brezjah je bil eden najlepših, kar jih je to priljubljeno božjepotno svetišče od vsega svojega začetka doživelo. Ob svoji Materi so se zbrali po dolgih letih srčnih želja njeni najvernejši in najvdanejši slovenski sinovi in hčere iz sončne Goriške. S posebnim vlakom so se pripeljali čez Jesenice pod vodstvom gori-škega nadškofa Margottija s svojimi duhovniki iz Goriške in Furlanije.
Odhod iz Gorice
Od velike vojne sem, ki nam je odtrgala toliko zemlje in ljudi, goriški Slovenci doslej niso nikdar mogli prirediti kakega romanja na Brezje. Gorela pa je v teh ljudeh zmerom tiha želja, da bi obiskali na Brezjah Kraljico Slovencev, kamor so pred vojno tudi z Goriškega tako radi prihajali. Ta srčna želja se je šele letos, skoraj po 20 letih mogla izpolniti. Sicer je bilo pred izvedbo romanja v Gorici precej težav, nastopile so nenadoma neke čudne in nepričakovane ovire, toda prvi del romarjev je vendarle mogel včeraj zjutraj ob sedmih odpotovati iz Gorice s posebnim vlakom čez Podbrdo in Bohinjsko Bistrico na Bled in potem dalje čez Jesenice na Brezje. Romanje samo, h kateremu se je skupaj v Gorici priglasilo okrog 1800 ljudi, je prvotno nameravala izvesti goriška škofija sama. V njenem imenu se je že pred tedni pripeljal na Bled in na Brezje prelat msgr. Ivan Butto, ravnatelj velikega bogoslovnega semenišča v Gorici. Tu je prelat msgr. Butto uredil vse potrebno za izvedbo romanja. Medtem pa se je goriški nadškof dr. Margotti sam obrnil na pristojna mesta v Rimu zaradi romanja. Iz Ritna pa dolgo ni prišel noben odgovor. V tem pa je nastal med škofijo in potniškim uradom Apijem v Gorici mal nesporazum, ker je ta urad na ljudstvo objavil vest, da bo romanje pripravil in izvedel ta urad. Tako je nastala zmešnjava. Končno je bil med škofijo in potniškim uradom Apijem v Gorici sklenjen sporazum, po katerem je celo izvedbo romanja prevzel ta urad. Vendar pa v zadnjem hipu niso mogli izvesti celotnega romanja. Od prijavljenih 1800 romarjev se je včeraj pripeljalo v Jugoslavijo le 609 romarjev, ostali romarji pa bodo prišli na Brezje prihodnji mesec v dveh posebnih skupinah. Mnogim romarjem je bilo neprijetno, ko se je tako spremenil cel program romanja. Saj so bile priglašene iz posameznih vasi večje skupine, ki so se zdaj nenadoma morale raztrgati ter se ločiti med dvoje skupin.
Tudi je nastala mala zmeda v tem, da so cel vlak, s katerim bi se prvotno imelo odpeljati iz Gorice vsaj 800 romarjev, skrčili zadnji čas pred odhodom samo na 600 ljudi.
Romarji na Bledu
Vendar pa so romarji vsi veseli včeraj zjutraj ob najlepšem vremenu odpotovali iz Gorice. Italijanska železniška uprava jim je dala na razpolago 10 velikih, prostornih vagonov. Vesela pesem je odmevala vso pot po vagonih. Razpoloženje je postajalo vse razigranejše. Na meji v Podbrdu in potem V Boh. Bistrici so bile obmejne formalnosti na kratko in hitro odpravljene, vlak je kmalu po 9 privozil na blejsko postajo. Tu so romarji izstopili ter odšli skupno do jezera, odtod pa s čolni na otok, kjer so se vsi goreče zatekli v cerkev k molitvam. Na otoku je goriške romarje pozdravil prorektor prelat dr. Slavič, ki se tam mudi na počitnicah.
Bilo je nekaj izredno lepega in romarjem so kar sijale oči, ko so v malih ladjicah hiteli po jezeru proti otoku, kjer jih je vabil in klical mali zvon želja. Pobožne romarske pesmi so se lovile nad jezerom, živahno fantovsko vriskanje jim je odgovarjalo želje iz objezerskih travnikov.
Sprejem na Jesenicah
Na Bledu so romarji tudi kosili. Po stari romarski navadi so seveda jedila prinesli kar s seboj. Bilo pa je vsem romarjem močno nerodno, ker so jim na meji pri menjavi denarja izročili po večini zgolj debel denar, večinoma stotake. Na Bledu je bilo zato vsem neprijetno, romarjem in domačinom, ker je povsod manjkalo drobiža. Tudi razglednic in znamk si romarji skoraj niso mogli kupovati zaradi pomanjkanja drobiža. Pomagali so si seveda tako, da se jih je združilo več skupaj ter je potem eden za vse kupil razne spominčice 7 Blcds	'
Popoldne okrog pol 2 so se romarji zopet naložili na Bledu na vlak ter se odpeljali dalje proti Jesenicam. Tu so jim domačini pripravili lep sprejem, ki ga romarji pač niso niti najmanj pričakovali. Na jeseniškem kolodvoru se je zbralo več sto ljudi z g. župnikom Kastelicem na čelu, ki so pričakovali romarje. Ob prihodu vlaka na kolodvor se je vsa množica na kolodvoru zgrnila v en sam živio, pozdravljeni. Iz vagonov pa so sijali veseli obrazi romarjev, stegovali so ljudje roke skozi okna, mahali z belimi robci ter živahno klicali Jeseničanom. Najbolj prijetno presenečenje pa so,dragim gostom iz sončne goriške pripravili naši organisti in pevovodje, ki so se_ te dni pravkar mudili na svojem tečaju v Radovljici. Zbor organistov in pevovodij je nalašč za to priliko pohitel iz Radovljice na Jesenice in z lepo pesmijo sprejel goriške romarje. Pod vodstvom prof. Bajuka so pevci zapeli najprej Aljaževo :>Triglav, moj dom:;, potem Vodopivčevo >0 večerni uri«, Kimovčevo 'Pesem romarjev" ter Jenkovo '-Molitev«. Slednjo pesem so pevci zapeli pod vodstvom prof. Tomca. Pevci so pesmi odpeli naravnost odlično ter so mnogi romarji izjavljali, da se je že zato izplačalo iti na romanje, da so mogli slišati tako lepo odpeto slovensko pesem. Za vsako pesem so bili zato pevci seveda od romarjev toplo nagrajeni z dolgim ploskanjem in živio klici.
Ko je vlak obstal na jeseniški postaji, je iz prvega vagona izstopil najprej nadškof dr. Margotti ter njegovo osebno spremstvo prelat msgr. Butto, g. Reščič Ivan, duhovnik goriške gluhonemnice ter dva bogoslovca. K nadškofu je pristopil jeseniški župnik g. Kastelic, ki je nadškofa ler vse romarje prisrčno pozdravil na domačih slovenskih tleh ler jim želel, da bi njih romanje k Mariji lepo uspelo in da bi vse njihove želje in prošnje, ki jih v srcih nosijo pred oltar nebeške Kraljice, bile tudi polno uslišane. Za pozdrav se je nadškof dr. Margotti zahvalil slovensko, čeprav se je videlo, da le počasi in težko izbira prave slovenske izraze. Nato je nadškof dr. Margotti odšel pred peron, kjer so z veliko vnemo prepevali pevci. Tam je župnik g. Kastelic predstavil g. nadškofu dr. Margotiju oba pevovodja, prof. Bajuka in prof. Tomca. Pevce je nadškof toplo pohvalil ter z velikim zanimanjem sledil petju.
Proti Brezjam
Le prekmalu je minul čas postanka na Jesenicah. Cim so izmenjali pri vlaku lokomotivi, je vlak romarje odpeljal daljo proti Lescam in do ptoč, kjer so vsi romarji izstopili. Ob odhodu s
Jesenic so bili romarji zopet deležni prisrčnega pozdravljanja domačinov, ki so vsi kakor eden na peronu mahali z belimi robci, prav tako pa so jim živahno in nasmejani iz vlaka odzdravljali romarji.
Točno ob 4 je vlak z romarji obstal na Otočah. Pod vodstvom nadškofa Margottija so se romarji razvrstili v sprevod. Na čelu je šlo najprej vseh 20 duhovnikov, ki so bili z romarji prišli, 13 jih je iz goriške, 7 pa iz videmske škofije. Zopet so skozi sončna polja in po tihih gozdovih, skozi katere so romarji hiteli proti Brezjani, odmevale pobožne romarske pesmice, posamezne skupine so vso pot molile rožne vence in litanije. Vrh stopnic nad brezjanskim poljem so romarje pričakovali cerkveni ministranti z blagoslovljena vodo ter z malim banderom. Nadškof dr. Margotti je z blagoslovljeno vodo poškropil in blagoslovil vse romarje, ki so drug za drugim prihajali po stopnicah na planoto, kjer jih je čisto od blizu pozdravljala brezjanska Marija. Vsi romarji so nato z banderom na čelu v procesiji in med glasnimi molitvami korakali do brezjanske cerkve, kjer je visokega cerkvenega kneza in romarje pričakoval domačin gvardijan p. dr. Hadrijan.
V hišo svofe Matere ...
Pred cerkvenim vhodom je bil postavljen mal slavolok z narodnimi in državnimi zastavami ter z napisom: »Pridite v hišo svoje Matere!« Pred vstopom v cerkev je nadškof dr. Margotti zopet poškropil romarje z blagoslovljeno vodo ter jim dal svoj blagoslov. Nato so vsi romarji vstopili v cerkev, kjer se je kmalu zopet oglasila živa in pobožna Marijina pesem, ki je plameneče hitela k nebeški Kraljici, h kateri se vsi Slovenci zatekamo s svojimi* molitvami. S kora pa so se mogočno oglasile orgle, po cerkvi pa je donelo kakor iz enega grla. Okrog podobe in oltarja brezjanske Marije so se romarji posebno dolgo mudili, tam klečali in vdano molili. Nadškof dr. Margotti je pokleknil pred glavni oltar na klečalnik, romarji pa so polagoma napolnili vso cerkev.
Cim so bili vsi romarji zbrani, so se pričele v cerkvi večernice, najprej z italijanskim govorom, potem pa s slovenskim. Pred večernicami je romarje v svetišču nagovoril nadškof dr. Margotti najprej v slovenskem, potem tudi v italijanskem jeziku, ker je bilo med romarji tudi nekaj ljudi italijanske narodnosti. Po večernicah se je začelo spovedovanje, med tem pa je okrog cerkve šla tudi procesija z gorečimi svečami, katere so se udeležili seveda vsi romarji s svojim škofom in duhovniki na čelu.
Pontifikalna sv. maša
Danes zjutraj je goriški nadškof dr. Margotti daroval v Marijinem svetišču na Brezjah pontifi-kalno sv. mašo, po maši pa je bilo skupno obhajilo vseh romarjev. Bil je izredno ganljiv prizor, ko so drug za drugim pristopali ostareli možje in žene, vmes pa živahna mlada dekleta in fantje, k mizi Gospodovi. S kora je mogočno odmevala pe-
sem za pesmijo, orgle so bučale tako lepo, da so čustva romarjev prekipevala radosli in veselja nad tako uspelo pobožnostjo.
Po sv. maši so se romarji zopet zbrali v sprevod ler skupaj odšli na postajo na Otoče, kjer jih je že čakal posebni vlak, da jih odpelje dalje proti Ljubljani. Vlak je vozil iz Otoč proti Ljubljani kot brzovlak drugi del četrt ure za rednim monakov-skim brzovlakom.
Romarji v Ljubljani
Ob pol 10 dopoldne je posebni vlak z goriški mi romarji prišel v Ljubljano na glavni kolodvor. Tu se je ze dolgo pred prihodom vlaka zbrala na peronu in zunaj postaje na cesti velika množica ljudstva, ki je ob prihodu vlaka drage nam Slovence iz solnčne Goriške toplo in navdušeno pozdravljala. Ves peron je postal ena sama roka, eno samo srce, en sam topel bratski objem. Z oken vagonov so romarji mahali z belimi robci v pozdrav, tudi na peronu so se vse roke dvignile ter odzdravljale z belimi robci in z živahnim klicanjem.
Ko je vlak obstal, je iz prvega vagona izstopil s svojim spremstvom nadškof dr Margotti. Ker je to zgolj cerkveno romanje, je na kolodvoru odpadel, enako kakor včeraj na Jesenicah, vsak uraden sprejem. Nadškofa dr. Margottija in romarje je pozdravil v imenu odsotnega škofa dr. Rožmana stolni prošt Nadrah. K sprejemu iia kolodvor je prišel tudi belgrajski nadškof dr. Ujčič, dolgoletni bivši profesor v Gorici, ki se je z vsemi starimi goriškimi znanci prijazno rokoval in pozdravljal. K sprejemu je prišla tudi cela vrsta drugih primorskih rojakov, ki prebivajo zdaj v Ljubljani ali drugod po Sloveniji, dalje mnogo znancev, ki so pred vojno dolga leta bivali v Gorici ter si tam ustvarjali mnoga poznanstva. Po dolgih letih je bilo to veselo snidenje med prijatelji.
Nadškof dr. Margotti je s postaje odšel s svojim spremstvom v hotel Metropol, kjer je bil zanj pripravljen zajtrk. Ostali romarji so se takoj razšli po mestu obiskat svoje rojake, znance in prijatelje. Popoldne ob 4 se romarji odpeljejo nazaj čez Jesenice in Podbrdo v Gorico.
Urage brate romarje iz solnčne Gorice na tleh bele Ljubljane in v S’oveniji sploh, najtopleje pozdravljamo. Želimo jim vsem, da bi teh nekaj kratkih ur, ki so jim določene za bivanje v Ljubljani, v svojem veselju in svobodni najprecnejše preživeli!
Udeležite se prijetnih in cenenih avtobusnih izletov, katere priredi Izletna pisarna M. Okorn, in sicer: enodnevni izlet v Trst dne 20. avgusta vključno vizum 130 din; dvodnevni izlet v Trst od 5. do 6. septembra in od 15. do 16. septembra vključno vizum 140 din; dvodnevni izlet v Oorico in Trst od 7. do 8. septembra in od 18. 19. septembra vključno vizum 160 din; enodnevni izlet na Koroško dne 12. septembra vključno vizum 125 din. — Prijave sprejema do najkasneje tri dni pred izletom izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, telefon 26-45, I. nadstropje, vhod iz Prešernove ulice.
ROGAŠKA SLATINA nudi v jesenski sezoni (september)
izredne ugodnosti vsem onim, ki niso mogli priti na zdravljenje v letni sezoni, splošno znižanje cen. 20-dnevno bivanje z vso okrbo (brez kopeli) Din 1200'— za državne in samoupravne uradnike Din 1000*—.
Dnevno koncerti in zabave, šport .....
Po 7-dnevnem bivanju v zdravilišču je vrnitev po jugosl. železnicah brezplačna. Sloviti zdravilni vrelci:
TEMPEL
S TY RIA
DONAT
Vse informacije daje brezplačno
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA.
Kdo je požigal v Studencih
Aretacija osumljenca, ki požigov ne prizna
Maribor, 18. avg.
V Studcncih pri Mariboru je bilo zadnjo čase večje število požarov, ki so vsi izvirali iz namernega požiga. Dne 18. aprila t. 1. je nastal požar na leseni šupi posestnika Tschelligija pod Pekersko goro, ki jo veliko poslopje vpepelil do tal ter povzročil 30.000 din škode. Dne 24. maja je izbruhnil ogenj pri posestniku Omiču na Pekcrski cesli. Zgorela je lesena uta za steljo. — Dne 21. julija je zgorelo na njivi Črnka Antona iz Limbuša 35 velikih kopic rži. Na sličen način je bil že leta 1934 oškodovan v neposredni bližini posestnik Franc Toplak, kateremu sta zgoreli na njivi dve kopici žita. Dne 5. avgusta je izbruhnil rope t požar na leseni uti mizarskega mojstra Franca Papeža na Pek e reki cesli. Vsi ti požari bi bili lahko usodepolni, če bi
ne bili v Studencih izredno CujcCi in dobro opremljeni gasilci, ki eo bili vedno kmalu po izbruhu ognja na licu mesta ter so nevarnost v kali zadušili. Orožniki v Studencih so marljivo iskali sled za požigalcem. Sum je padel na 28 letnega Ivana P. iz Studencev, katerega so sedaj aretirali. Proti njemu govori več okolnosti. Obtežilna je na primer sled kolesa, ki je šla od enega izmed pogorišč in se strinja z gumijevim plaščem na osumljenčevem kolesu. Poleg tega trdi več oseb, ki osumljenca poznajo, da je vdan priomaniji. Videli so ga nekajkrat v bližini gorečega objekta kmalu potem, ko je ogenj izbruhnil. P. je pri zaslišanju vsako krivdo odločno tajil. Da pa ne bi vplival na nadaljnjo preiskavo, so ga orožniki aretirali ler ga izročili v sodne zapore.
IV. občni zbor Mariborskega tedna
Maribor, 18. avgusta.
V torek, -dne 17. avgusta se je vršil v posebni sobi kavarne »Jadran« IV, redni občni zbor »Mariborskega tedna«.
Načelnik g. dr. Lipold je po pozdravu zadru-garjem ter zastopnikom obrti, industrije, trgovine in drugih sodelujočih organizacij, podal predsed-stveno poročilo ter v glavnih obrisih opisal prireditve lanskega leta, V. jubilejnega Mariborskega tedna in letošnjega VI. Mariborskega tedna. Z velikim zadovoljstvom je ugotovil, da je misel »Mariborskega tedna« prodrla v vse kroge in da ves Maribor složno sodeluje pri »Mariborskem tednu«, tako da si je danes težko predstavljati Maribora brez teh tradicionalnih prireditev, ki v svoji pestrosti podajajo živo sliko gospodarskega, kulturnega in športnega udejstvovanja Maribora in njegovega zaledja.
Po tajniškem poročilu, ki ga je podal ravnatelj »Putnika* Jos. I. Loos, v katerem je orisal orga-nizatorično delo, je podal blagajniško poročilo blagajnik Alfonz Gilly, pooblaščenec Ljubljanske kreditne banke. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da se je finančno stanje tudi v letu 1936 zboljšalo in to zahvaljujoč izredni požrtvovalnosti članov uprave. »Mariborski teden« je edina institucija v Jugoslaviji, ki prireja tako velike prireditve brez kakršnekoli javne institucije ter je navezana popolnoma na lastno delo, ki ga opravljajo člani zadruge brez stalnega uradniškega aparata, Ves doseženi prebitek je bil prenesen na rezervni fond,
ki omogoča gledati z mirno vestjo in brez strahu v bodočnost te prepotrebne in največje kulturne in gospodarske institucije v bivši mariborski'oblasti.
V imenu nadzorstva je podal poročilo Fran Novak, predsednik Okrožnega odbora obrtniških združenj, Nadzorstvo je pregledalo vse knjige, našlo poslovanje zadruge v najvzornejšem Tedu ter predlaga razrešnico.
Na dnevnem,redu so bile samo volitve načelstva, ker je bilo nadzorstvo glasom pravil lani na tri leta izvoljen. Dosedanje načelstvo (dr, Fran Lipold. odvetnik — načelnik Rudolf Golouh, ravnatelj — podnačelnik, Jos. I. Loos, ravnatelj »Putni-ka« — tajnik, Alfonz Gilly, bančni poobl. — blagajnik, dr. Alojz Juvan, mestni načelnik, dr. Miroslav Ploj, podpredsednik senata, Ferdo Pinler, veletrgovec, Dragotin Roglič, industrijalec, Josip Šerec, ka-varnar, Henrik Saboty podpolk. v pok., Fran Rei-cher, krojaški mojster) je bilo izvoljeno za novo dobo dveh let.	»
Dalje je bil na občnem zboru spremenjen § 7 zadružnih pravil, ki so do sedaj predvidevala, da se na deleže sicer ne deli nobena dividenda, da se pa deleži lahko obrestujejo, toda obrestna mera ne sme presegati eskontne mere Narodne banke. Za-drugarji se niso posluževali te ugodnosti ter ni »Mariborski teden« do sedaj še nikdar izplačal ne dividende in tudi ne obresti. V tem smislu se spremenijo sedaj tudi pravila, da zadruga ne izplačuje na deleže ne dividende in jih tudi ne obrestuje.
Pri slučajnostih je apeliral načelnik dr. Lipold na vse navzoči:e zastopnike, naj kakor do sedaj, složno sodelujejo pri stremljenju in naporih zadruge, pospeševati gospodarski in kulturni razvoj Maribora in njegovega zaledja ler skrbeti za uspešno propagando n asih naravnih in kulturnih vrednot.
Ogenj sredi Maribora
Danes okoli pol 8 zjutraj so stanovalci, ki bivajo v bližini Arbeiterjevega skladišča starih cunj in podobne robe, opazili, kako sc vali iz tega skladišča gost dim. Skladišče jc last upokojenega mornariškega nadkomisarja Reiserja. — 1’akoj so obvestili o požaru gasilce, ki so prihiteli v največji naglici pred gorečo skladišče. Ogenj v času, ko to poročamo, še vedno traja. Velika nevarnost je pretila posebno še zaradi tega, ker so v bližini večja lesna skladišča, kjer ima poleg ostalega lesa trgovec Felber tudi večjo zalogo furnirjev. Nedaleč proč so hlevi, nad njimi pa skednji, polni sena in druge krme. Skladišče, v katerem je začelo goreti, leži na Pristanu, tako da gasilcem ni bilo treba polagati daljših cevi in so vodo lahko črpali kar iz Drave. To skladišče je v starem mariborskem mestnem zidovju, ki je bilo zgrajeno svoj čas v, obrambo pred Turki.
Škoda, ki jo je povzročil ogenj, se do sedaj še ne da preceniti, vendar pa se zdi, da ne bo tako velika. Cenijo jo na okoli 10.000 din. Precejšnja škoda je tudi na predmetih, ki so večje zgodovinske vrednosti.
Iz policijske torbe
Ljubljana, 19. avgusta.
Branjevka Novak Marija iz Tyrševe ceste je prijavila policiji, da ji je nekdo iz skladišča pri Figovcu izmaknil plahto, 6 katero je ženska pokrivala svoj šotor. Plahta je bila 6 metrov dolga ter 4 metre široka, vsa poizvedovanja za njo so bila brezuspešna. Prizadeta branjevka sama pravi, da tam okrog prihaja vedno dovolj delavcev in tujcev, ki imajo opraviti na Figovčevem dvorišču. Saj je tam drugi ljubljanski glavni kolodvor, za avtomobile namreč.
Nekje za vodo se je pripetila Malinu Poldetu huda neprijetnost. Ves vesel je možakar srkal svojo priljubljeno kapljico v bližnji gostilni, dokler se mu ni vina nabralo pod kapo nad povprečno človeško mero. Potem je odšel iz gostilne, meneč, da ga bodo noge še pravilno nosile proti domu. To pa se ni zgodilo. Ne sanio v nogah, tudi v glavi in sploh vse v njem 6e je uprlo. Cim je možakar 6vojo mero pijače korajžno prinesel mimo prvega ovinka, mu je nenadoma zmanjkalo tal. Z vso močjo je padel po tleli, zadel s čelom ob rob hodnika ter tam nezavestno obležal. Čez čas ga je tani ležečega zapazila natakarica iz bližnje gostline. Videla je, da je možakar ves oblit s krvjo. Poklicala je stražnika, ki je možakarja najprej preiskal, mu odvzel dvoje listnic iz žepov ter žepno uro, potem pa je poklical reševalni avtomobil, ki je močno opitega ter hudo ranjenega Malina odpeljal v bolnišnico.
Sah v Skoplju
Skoplje, 19. avg. Včeraj so v Skoplju šahisli odigrali četrto kolo svojega turnirja za državno prvenstvo. Slovenec Preinfalk jo igral z Zemun-čanom Prokopljevičem. Igre nista dokončala in je prekinjena v boljši policiji za Preinfalka. Ravno tako niso bile končane partije Jonke : Bušek, Popovič : Bidič in Savič : Lešnik (Celje). Lešnik stoji nekoli boljše od Saviča. Prvak Osijeka jo zmagal nad Novosadčanom Švabom, Poljakov in Šorli pa sta v najkrajši igri dneva (14 potez) sklenila remis. Stanje po četrtem kolu je tole: čorli 3, Preinfalk, Popovič 2'A (1), Jerman 2'A, Mariini 2, Carev, Bušek, Bidič po VA, Prokoplje-vič, Lešnik, Savič po 1 (1), Poljakov, Švab 1, Jonke 'A (1) in Iledji 14.
Trije vlaki izseljencev pridejo v domovino
Kakor hvaležni otroci ob grobu skrbne matere, tako hite stotine slovenskih izseljencev v domovino za god svoje skrbne matere Družbe sv. Rafaela. Kar Irije posebni vlaki jih bodo pripeljali. Prva skupina iz Belgije in Holandije pride pod vodstvom g. p. Hugolina Praha O. M. Cap. že v soboto zvečer ‘z brzovlakom čez Jesenice in bo prenočila na Brezjah. Drugi dve skupini prideta v nedeljo zjutraj. Obe skupini pridela do Lesc, od koder se na avtobusih odpeljejo na Brezje.
Z največjo radostjo pozdravja Družba svetega Rafaela naše dobre sinove in hčere, ki iščejo svojega zavetja pri njej, in bo poskrbela, da se bodo na rodnih tleh z njo pogovorili o vseh težavah, ki jih tarejo. Za nedeljo in ponedeljek je dovoljena polovična voznina. V tej zadevi opozarjamo na spodnje obvestilo o polovični voznini v tem listu. Za udeležbo na izseljenskem kongresu smo spremenili red v toliko, da je vstop prost vsakemu, torej ne samo izseljencem^ temveč tudi vsem drugim, ki se zanimajo za naše izseljence. Ker bodo na kongresu govorili poleg zastopnikov izseljencev tudi razni drugi vplivni cerkveni in drž. predstavniki, kakor g. ban dr. Natlačen, šef izseljenskega oddelka v ministrstvu za socialno politiko dr. F. Aranicki, g. minister dr. Kulovec, g. župan dr. Adlešič in še več drugih, ki bodo pojasnjevali važnost skrbi in dela za naše izseljence; vabimo vse, ki le morejo, da se kongresa udeleže. Naprosili smo še več drugih vplivnih gospodov k udeležbi. Tem potom pa še posebno vabimo vso gg. župnike, župane ali njih zastopnike, zastopnike naših prosvetnih in drugih društev, in vso prijatelje naših izseljencev. Ker pričakujemo velike udeležbo na kongresu, bo kongres v veliki dvorani hotela Union, na kar posebno opozarjamo. Na Brezjah (v nedeljo) pa nas bo obiskal^ naš voditelj dr. Anton Korošec in prevzvišena škofa gg. ilr. Rožman in dr. Tomažič, zato vabimo (udi tja vse izseljence in prijatelje izseljencev.
Vajenci se vračajo s počitnic
Včeraj so se vrnili domov vajenci, ki jih je poslala ZZD na počitnice v Lom nad Tržičem.
Kratke so bile to počitnice, kajti bile so izrabljene v polni meri. Fantje so se pridno sončili, telovadili, tudi vode zu kopanje ni manjkalo, čeprav je bila mrzla in so bili nekateri dnevi kisli, igrali so žogo z rokami in nogami, hodili tudi na naše lepe gore, odkoder so si mogli ogledati lepoto naše slovensko zemlje.
Pri vsem tein pa niso pozabili na svoje duše. Razen vzgojnih, socialnih in katoliško načelnih predavanj so imeli vsak dan skupno sveto mušo s kratkim, njim primernim govorom. Po večini so tudi pristopali vsak dan k sv. obhajilu. Prav vsi pa so bili pri sv. obhajilu na praznik Marijinega Vnebovzetja. Tako so pokazali, da razumejo, da ni dovolj zdravo telo, marveč da mora biti v zdravem telesu tudi zdrava duša.
Čas oddiha je žal prehitro minil in danes so vračajo vajenci v svoje delavnico z željo, da bi bili v prihodnje deležni tudi njihovi tovariši potrebnega oddiha, pa tudi odločeni posvetiti se šc bolj marljivo kot prej svpjcmu delu,
Kulturni koledar
Geiger Fran
19.	avgusta 1862 se je rodil v Kranju pravnik Geiger Fran. Gimnazijo je dovršil v Gorici, pravo na Dunaju. Leta 1887 je nastopil kot praktikant pri finančnem ravnateljstvu v Trstu. Potem je bil davčni referent v Radovljici, davčni nadzornik v Krškem in Kočevju. Bil je izredno izvežban davčni uradnik. V »Slovenskem pravniku« je priobčil razpravo: O davčni preosnovi.
Znamenita »Evropa" prodana
Ljubljana danes
Koledar
Danes, četrtek, 19. avgusta: Ludovik.
Petek, 20. avgusta: Bernard.
Nočno službo imajo lekarne:	mr.	Bakarčič,
Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
TEI.
21*54
MATICA
Vesela burka iz kmetBkega življenja
Ženske vladalo
Hell Flnkenzelier, Oskar Sima, Tceo Danegger
TEL.
27*30
Danes po s lednlič!
Veliki zgodovinski film lz živl)en)a mlade angleške krallice Viktorile
Kraljičina mladost
Jenny Jugo
rredstave danes ob 19.16 m 21.IB uri
Ljubljana, 19. avgusta.
V ljubljanskih trgovskih in finančnih krogih so že dalj časa govorili o velikih pogajanjih za nakup znamenite palače >Evropa«, hiše št. 13 na Tyrševi cesti, odnosno na Gosposvetski cesti. Culi so se najrazličnejši komentarji. Pogajanja so se vodila med Ljubljano in Gradcem brez vsakih posredovalcev direktno med lastnico in kupcem. V soboto je bila zadevna kupna pogodba, sestavljena v nemškem originalu in takoj prevedena v slovenščino, podpisana v Gradcu. Lastnica »K. k. priv. wechseleeitge Brandschaden -Versicherungs-Anstalt in G raz«, kakor je dobesedno navedena in zapisana v zemljiški knjigi ljubljanskega okr. sodišča pod vi. št. 97 k. o. Kapucinsko predmestje, ki obstoja iz stavbne parcele št. 55/1 isti k. o. s hišo št. 13 in dvoriščem, je poslopje prodala ljubljanskemu veletrgovcu Ivanu Gregorcu. V originalni kupni pogodbi je kupnina navedena v avstrijskih šilingih ter se plača na kraju podpisa pogodbe. Kupnina znaša nad 800.000 avstr. šil. in znaša v dinarjih okoli 6,750.000 din.
V 9 dneh po podpisu je treba pogodbo prijaviti pri merodajni davčni upravi, v tem primeru pri davčni upravi za Ljubljano-mesto. Ta bo predpisala od kupnine A% državno takso, kakor tudi 4% banovinsko in 1%mestno doklado na to takso. Lahko si vsakdo izračuna, koliko bo davčna upr. prejela na taksah. Prav čedno vsoto!
>Evropa; ima za seboj prav zanimivo zgodo-
vino in pisano preteklost. Sedanja palača je bila zgrajena okoli leta 1871-72. Je to ena najsolid-nejših ljubljanskih stavb, kajti katastrofalen potres leta 1895 ji ni napravil nikake škode ter je potresne sunke krepko vzdržala. Zgradil je >Ev-ropo: Luka Tavčar, ki je bil na daleč okrog znan kot podjeten in agilen mož. Prvotno staro poslopje, ki je nosilo hiš. št. 72, je Luka Tavčar podedoval na podlagi prisojila z dne 27. junija 1867 po svojem očetu. Lastniki Tavčarji so bili odlični meščani, ki so imeli zveze tudi s takratnim javnim življenjem. Stara stavba, ki je v stari zemljiški knjigi vpisana pod »Neuwelt & Jamnigs-hofi (Novi svet in Jamnikov dvor), je bila zbirališče tovornikov in potnikov. Omenjena graška zavarovalnica, ki se je zadnji čas nazivala tudi »Vzajemna zavarovalnica proti požarni škodi« je »Evropo« kupila s kupno pogodbo z dne 22.aprila 1887 od lastnika Luke Tavčarja. Kupnina je menda takrat znašala nekaj nad 200.000 starih avstrijskih goldinarjev.
Kakor pripovedujejo stari Ljubljančani, je bila v tem poslopju tudi znamenita restavracija in so bile tujcem hotelske sobe na razpolago. Pred dolgo leti je Kmetijska družba prirejala v kleteh pod kavarno vinske poizkušnje raznih domačih vin. Ljubljančani so k tem poizkušnjam kar trumoma prihajali. Vhod je bil nekoliko težaven, kajti stopnice so zelo ozke in strme. V kleti se sedaj nahaja moderno kegljišče.
Med izseljensko mladino v Giadbecku
Pismo iz Nemčije
Prosvetno društvo Trnovo priredi v nedeljo,
22.	avgusta društveni izlet v Čatež pod Zaplazom, ki je obenem združen s farnim izletom Trnovčanov k Materi božji na Zaplaz. Odhod z jutranjim turi-stovskim vlakom, ki odhaja z glav. kolodvora ob 5.25. — Udeleženci naj kupijo nedeljsko povratno karto do Vel. Loke. Po prihodu na Zaplaz, približno ob 9., bo imel sv. mašo g. dr. Joža Pogačnik, pri kateri bo ljudsko petje; pele se bodo evharistične pesmi. — Po maši kosilo v Čatežu, popoldne izlet na Primskovo, kjer bomo imeli litanije. V Ljubljano se vrnemo z vlakom ob 22.10. Vabimo vse člane in prijatelje, da se izleta udeleže v obilnem številu, ker se ob tej priliki tudi poslavljamo od priljubljenega kaplana g. dr. Joža Pogačnika, ki odhaja na novo službeno mesto kot ravnatelj Marijanišča. — Vse udeležence opozarjamo, da vstopijo v zaduje vozove jutranjega vlaka, prav tako pri povratku, ker bodo rezervirani. — Odbor.
Indija. Na ljubljanskem velesejmu je bilo tekom let že nekaj zanimivih misijonskih razstav, ki so nazorno pokazale tuje narode in kulture in požrtvovalno delo katoliških misijonarjev, ni pa še bilo doslej posebnih razstav, ki bi nam pred-očile zaokroženo sliko posameznih tujih dežel in njihovih kultur. Kot prva taka posebna etnološko-misijonska razstava bo prirejena letos v okviru jesenskega ljubljanskega velesejma od 1. do 12. septembra. Podana bo Indija s svojimi tajnaini in čari. Ni še vsakomur znano, da delujejo v tej deželi že 11 let jugoslovanski jezuitski misijonarji, ki so prevzeli kot prvo samostojno jugoslovansko misijonsko pokrajino Bengalijo, deželo v delti svete reke Gangesa, jugovzhodno od Kalkute. Z velikimi žrtvami in tudi uspehi delujejo tu in > dvigajo ljudstvo versko, kulturno, socialno in gospodarsko. S svojim delom so si stekli že neprecenljivih zaslug in priznanj. Razstava 1m> podala tudi indijsko kulturo, mitologijo, fauno, floro itd.
Plačila pristojbine za vizum potnega^ lista so po odredbi g. finančnega ministra oproščeni inozemski obiskovalci jesenskega velesejma v Ljubljani od 1. do 12. septembra t. 1.
Združenje, gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba umrle članice, gostilničarke ge. Šket Ane. Pogreb pokojne bo v petek, dne 20. avgusta, ob 4 popoldne iz Celovške ceste št. 72.
II. vseslovanski pedološki kongres v Ljubljani
20.	27. in 28. avgusta t. 1. Poleg predavanj v plenumu, ki bodo 26., 27. in 28. t. m., bodo tudi predavanja v sekcijah 27. t. m. popoldne od 14 dalje. Predavali bodo: V mladinsko biološki in higienski sekciji v dvorani Delavske zbornice: dr. Jaroslav Klimcš, asistent zobne klinike iz Brna, dr. F. Skalout, univ. prof. iz Prage, dr. Za-hradka, univ. asistent iz Brna, dr. Ratkovec iz Brna, dr. F. Bartoš, primarij iz Zlina, dr. Škerl iz Ljubljane, dr. Karpe, primarij iz Prage, dr. Popek iz Brna, dr. Hig.v Mandič, univ. prof. iz Zagreba, in Vojko Jagodič iz Ljubljane. V psihološki sekciji. Frančiškanska dvorana: dr. Chmelar iz Brna, dr. Boris Stefanovič, univ. prof. iz Belgrada,
L. Korarikova, prof. iz Brna, dr. B. Havranek, univ. prof. iz Brna, dr. Jakša Bykowski iz Poznanja, dr, Slobodan Popovič iz Belgrada, dr. Szu-mau iz Krakova, dr. Zavorski iz Poznanja, Vilko Mazi iz Ljubljane, Anica Černejeva, France Brenk ter Manica Mabkotova iz Ljubljane, dr. Kratina iz Brna, dr. Van jek iz Brna in Ema Deisinger iz Maribora. Sekcija sociološka in socialno zaščitna: dvoraua (mala) Filharmonične družbe v Ljubljaui: Vinko Moderndorfer iz Ljubljane, dr. Slobodan Popovič iz Belgrada, Rudolf Kobilca iz Ljubljane, Josip Jurančič in Vojko Jagodič iz Ljubljane, G. Pirjev, inšpektor iz Sofije, ter dr. Franjo Žgeč iz Celja. Sekcija za uporabno pedologijo, dvorana mestnega magistrata: dr Popovič iz Belgrada, Ja- i kob Šolar iz Ljubljane, Cenko Cvetakov iz Sofije, Kdbin Bojc, iz Ljubljane, dr. Zlatko Pregrad iz Zagreba, Albert Žerjav iz Maribora, Brana Su-čevič iz Zagreba, Ivan Kanjuh iz Bi olja, .Josip Kubalek iz Pragp. Gustav Si lin iz Maribora, Jaro-slav Pokorny iz Pardubic, dr. Branko Goslar iz Ljubljane in Mirko Ferenčak iz Ljubljane. -28 avgusta popoldne ob 6 bo zaključno zborovanje na Taboru. Sprejete bodo resolucije in predlogi. Razstave, ki bodo v ljubljanski gluhonemnici, že ureja posebni odsek. Snov zanje je prišla iz Češkoslovaške. Tako piikazuje reform nosolska razstava iz Zlina razvoj reformne sole in njeno sedanje stanje. V pojasnilo služijo slike, modeli in diagrami. Za razstavo povojne slovanske mladinsko knjige, ki jo organizira Mladinska matica, je dospelo precej gradiva iz Jugoslavije in Češkoslovaške. Razstavo o zaščiti dece organizira Unija za zaščito dece. Samorastli risarski izdelki dečka od starosti 2 do 11 let so zbrani na ca. 1000 risbah, ki prikazujejo celoten razvoj te spretnosti pri mladostniku. Nad vse zanimiva bo razstava o pomožnem šolstvu v ČSR, ker je ravno to šolstvo služilo za vzgled pri reformi drugih šol. Vse razstave bodo obsegale 12 sob. Udeleženci imajo prost vstop, zn ostale je vstopnina 2 din. Prijave sprejema’pripravljalni odbor v Ljubljani, Frančiškanska ulica 0.
Gladbeck, 10. avgusta 1937.
Prvo šolsko leto jug. priv. šole v Giadbecku je minilo. Za izseljenske otroke je nastopil čas veselega oddiha, ki ga v resnici potrebujejo. Otroci so bili dvojno zaposleni. Obiskovati vsakdanjo obvezno šolo in poleg tega hoditi še prostovoljno v jug. zaseb. šolo je bil tudi zanjo napor. Naša mladina doma v resnici ne ve, kaj se to pravi. Pol dneva je v šoli, tako da ji vedno preostaja dovolj časa za veselo izživljanje tudi v času šolskega dela. Drugače je tu v Nemčiji. Netnška šola v resnici hoče otroka popolnoma zase. Tako rekoč ves teden ima določeno delo, zjutraj in popoldne. Zjutraj je resnejše delo v šoli, popoldne po mora zdaj k ročnemu delu, zdaj k telovadbi ali v obvezno mladinsko društvo. Redki so popoldnevi, katere izkoristi mladina zase. To je pač princip nemške vzgoje, da šola in obvezna društva prikroje mladino popolnoma po določenih smernicah, ki so začrtane v državni vzgoji mladine. Po vsem tem mladini res ne preostaja časa, da bi se posvetila sebi, in zato je tem hvalevredneje, če z veseljem obiskuje še mojo šolo.	...
Kolike važnosti so izseljenske šole v tujini, ne morem zadosti utemeljiti. Ce bi šola prav ničesar drugega ne naredila kot samo to, da bi zbirala izseljensko mladino in ji položila temelj narodne bitnosti, bi ne bil proč vržen denar, katerega izda država za vzdrževanje takih šol. Če sc država v polili meri zaveda dolžnosti do te mladine, je storila veliko delo za izseljence, ki bo obrodilo obilen sad. Ta mladina bo potegnila za 6eboj tudi odraste, da se bodo začeli zavedati svojih dolžnosti do..lastoe.države.	. .	,. .	,
Čepiav zahteva delo v izseljenski šoli od vsa-
kega učitelja največjega napora, neizrečno rad delujem med to mladino. Posebno otroci prvega oddelka so tako prisrčni, da v resnici včasih postanem še sam otrok pri njih, med veselim rajanjem in prepevanjem. Največkrat me otroci spravijo v dobro voljo in pozabim na vse gorje, da zaživim čisto v brezskrbnem- svetu otrok. Kako se moreš ustavljati deklici, ki te pocuka za rokav z zahtevo, da hoče sladkorčkov. Večkrat sem že otroku odgo voril, da nimam denarja, toda naivni in začudeni pogled me prisili, da moram ustreči želji. No. sicer pa so z najmanjšim darom zelo zadovoljni. Da bi le videli, kolika veselost je ob takih prilikah. Takrat mi prav vse ustrežejo.
Resnejše pa je delo pri odrasli mladini. Koliko neverjetnih vprašanj, na katere moraš dati zadovoljive odgovore, poleg tega pa moraš strogo paziti, da z nobeno besedo ali kretnjo ne žališ naroda, katerega gostoljubje mladina uživa. Pa je mladina zato tudi hvaležna. Nikdar mi ni mladina v domovini napravila lepšega dne, kot izseljenska mladina za moj godovni dan. Ko sem prišel v razred, 6ein moral sesti na s cvetlicami okrašen stol in poslušati pesmice za god, katere mi je deklamirala mladina. Prejel'sem polno mizo roz. Pa ne smete misliti, da so jih k temu pripravili 6tarši. Pozneje sem zvedel, da so prišle deklice same na to misel in so le prosile odrasle, da so jim pomagali. Tolike prisrčnosti res nisem še doživel. In ta mladina mora videti svojo domovino, čeprav se zdi danes to s kor o nemogoče.
-• Tako je pri mojem delu včasih tudi dosti nepozabnih dni, ki me drže. da vztrajam pri izseljenski mladini. — Šlibar Tone. izseljenski učitelj.
Radio propaganda o naših letoviščih
in zdraviliščih
Kratkovalovna oddajna postaja Centralnega J presbiroja v Belgradu bo s podporo g. bana dr. Marka Natlačena izvedla od 20. do 29. avgusta t. 1. veliko propagandno radio reportažo o najvažnejših turističnih mestih naše banovine. Ta reportaža je v prvi vreti namenjena inozemstvu ter bo predstavljala najširšo propagando za naša letovišča in zdravilišča. Prenos bo obsegal Ljubljano, Bled, Bohinj, Kranjsko goro, Kamnik, Dobrno, Rimske Toplice, Pohorje, Rogaško Slatino in Slatino Radenci. Poleg predavanj v srbohrvatskem, francoskem, nemškem in angleškem jeziku o teh krajih 1)0 od 21.45 do
22.30	iz vseh teh krajev tudi muzikalna reportaža z zelo pestrimi sporedi.
Popoln spored te reportaže je naslednji:
30. avgusta, Ljubljana: ob 13.45 predavanje v srbohrvatskem jeziku, ob 20. predavanje v francoskem, ob 20.15 v nemškem, ob 21.30 v angleškem jeziku, od 21.45 do 22.30 muzikalna reporlaža iz
^UbMuzfkalno reportažo iz Ljubljane bo izvajal
Sowdaška. 5. O. Dev. Flosareka 6. K Marolt: Pojdan u rute. 7. F. Marolt:	Lubi	konja jase.
8. E. Adamič: Od mrtve deklce. 9. K Marolt: Pastirska. 10. F. Marolt: Kangalilejska ohcet. 11. M. Tomc: Zeleni Jurij. 12. M. Tome: Svatske pesnu. 13. F. Marolt: Ribiičanje. 14. M. Tomc: Na poj ni ca,
To muzikalno reportažo iz Ljubljane bo prinašala tudi ljubljanska radio postaja.
21. avgusta, Bled: ob 13.45 predavanje v isrbohrvatskem jeziku, ob 20. v nemškem, ob 20.1o v angleškem in ob 21.30 v francoskem jeziku, uo
21.45 do 22.30 muzikalna reporlaža z Bleda (orkester).	.	.
22. avgusta, Bohinj: ob 13.45 predavanje v srbo-hrvatskem jeziku, ob 20. v italijanskem, ob 20.15 v angleškem,' ob 21.30 v nemškem jeziku, od 21.4o do 22.30 muzikalna reportaža iz Bohinja (Planinski prizor, izvajajo domači igralci).
23. avgusta, Kranjska gora: ob 13.45 predavanje v srbohrvatskem jeziku, ob 20. v nemškem, ob 20.15 v francoskem, ob 21.30 v angleškem jeziku, ob 21.45 do 22.30 muzikalna reportaža iz Kranjske goro (kranjska ohcet in vaški koncert).
24 avgusta: Kamnik: ob 13.45 predavanje v srbohrvatskem jeziku, ob 20. v nemškem, ob 20.1.J v italijanskem, ob 21.30 v francoskem jeziku, od
21.45 do 22.30 muzikalna reportaža iz Kamnika (pevski zbor »Lira«).
25. avgusta, Himske Toplice: ob 13.45 predavanje v srbohrvatskem jeziku, ob 20. v nemškem, ob 20.15 v francoskem, ob 21.30 v angleškem jeziku, od 21.45 do 22.30 muzikalna reportaža iz Rimskih Toplic (pevski in koncertni program).
26. avgusta, Dobrna: ob 13.45 predavanje v srbohrvatskem jeziku, ob 20. v francoskem, ob 20.15 v italijanskem, ob 21.30 v nemškem, od 21.45 do
22.30	muzikalna reportaža iz Dobrne (pevski in koncertni program).
27. avgusta, Rogaška Slatina: ob 13.45 predavanje v srbohrvatskem jeziku, ob 20. v francoskem, ob 20.15 v nemškem, ob 21.30 v angleškem jeziku, od 21.45 do 22.30 muzikalna reportaža iz Rogaške Slatine (pevski in koncertni progra-m. orkester haroduc opere iz Ljubljane).
28. avgusta, Pohorje: ob 13.45 predavanje v srbohrvatskem jeziku, ob 20. v nemškem, ob 20.15 v francoskem jeziku, ob 21.30 v angleškem jeziku, od 21.45 do 22.30 muzikalna reportaža iz Maribora (septet bratov Živko in koncertni tenorist Avgust Živko).
29. avgusta, Slatina-Radenci: ob 13.4o predavanje v srbohrvatskem jeziku, ob 20. v italijanskem, ob 20.15 v nemškem, ob 21.30 v francoskem jeziku, od 21.45 do 22.30 muzikalna reportaža iz Slatine-Radenci (pevski društvi »Dravain »Jadran« iz Maribora).
Pripominjamo, da ima kratkovalovna postaia Centralnega presbiroja valovno dolžino 49.2 m J; tj.100 kc.
Državno lahkoatletsko prvenstvo
V petek, solioto in nedeljo 6e vrši v Zagrebu
državno lahkoatletsko prvenstvo za posameznike. Program letošnjega prvenstva obsega ves program balkanskih iger, razen maratonskega teka in meta diska v helenskem stilu. Prvenstvo se vrši po novem sistemu.
Prijave za letošnje državno prvenstvo so zelo številne in so vsi klubi prijavili na stari svoje najboljše atlete. Spored prvenstva je naslednji :
V petek; 100 m (deseteroboj), balkanska štafeta (800, 400, 200, 100), skok v daljavo (dese teroboj).
Tek preko zapreke na 400 m; met krogle (deseteroboj), tek na 5000 m, skok v višino (deseteroboj), finalni tek na 400 m preko zaprek, 400 m (deseteroboj).
V soboto: met diska, tek na 110 m preko zaprek, met diska (deseterOlx>j), skok v višino, tek lia 100 m, met kopja, skok ob palici (deseteroboj), tek na 400 m, tek na 1500 m, štafeta 4x100 metrov, met kopja (deseteroboj).
V nedeljo: skok ob palici, tek na 200 m, met krogle, štafeta 4x400 m, tek na 200 m, skok v daljavo, tek na 10.000 m, tek na 800 m, štafeta 4x400 m in met kladiva.
Kakor rečeno, so vsi klubi prijavili svoje najboljše atlete, tako da bo nedeljsko prvenstvo nekaka repriza troboja Ljubljane, Zagreba in Belgrada. Poleg vseh onih atletov, ki so nastopili tedaj, bodo nastopili lojiot tudi tisti, ki takrat z najrazličnejših vzrokov niso mogli nastopili. Slovenskim atletom želimo, da bodo v petek, soboto in nedeljo v Zagrebu ponovno dokazali visoko stopnjo slovenskega lahkoatletskega športa.
Medklubske kolesarske dirke
V nedeljo, 29. 1. m., ob pol 3. popoldne priredi kolesarska sekcija ŽSK ?/Hermes« na lastnem dirkališču velike medklubske kolesarske dirke, na katerih bo sodelovalo precejšnje število dirkačev raznih kolesarskih klubov. Da je bilo vsem dirkačem po dirkah na ograjenem prostoru že dolgčas, je razvidno že iz tega, ker se za te zelo zanimajo in vneto pripravljajo, saj so lansko, sezono na dirkališču povsem mirovali. Prav posebno piko na to prireditev imajo starejši priznani dirkači-
eprinterji kot co: Trobec, Grabec, Rozman, Valant
Od tu in tam
Težko jo obolel dubrovniški škof dr. Josip Čare, vic. Pred nedavnim je prišel zaradi rahlega zdravja na zdravljenje v Pale pri Sarajevu. Njegovo zdravstveno stanje se je včeraj nenadoma zelo l>oslabšalo tako, da so ga morali takoj prepeljati v sarajevski sanatorij.
Med blejskimi gosti sta sedaj tudi ban savske banovine dr. Viktor Ružič in zagrebški župan dr. Teodor Perčič. Ban savske banovine se je na Bled pripejjal včeraj, dočiin se zagrebški župan mudi tam že nekaj dni. Oba nameravata dalj časa ostati na Bledu. Nastanila sta se v hotelu >Toplice«.
Profesorjem in študentom poljske visoke šole za telesno vzgojo, ki so te dni prispeli v Belgrad, je minister za telesno vzgojo naroda dr. Josip Rogič priredil sinoči banket v gardnem domu. V imenu Poljakov se je zahvalil za sprejem in pozornost, ki so jo Poljakom izkazali v Belgradu, ravnatelj gospod Gilevič. Po tem sprejemu so poljski dijaki in dijakinje izvajali v svojih živopisanih narodnih nošah poljske narodne plese, za njimi pa je nastopila skupina Belgrajčanov, ki je pokazala srbske narodne plese.
Vojvoda in vojvodinja Kentska sta predsinoč-njim prispela v Budvo. Včeraj zjutraj sta visoka gosta obiskala plaže v Budvi in Sv. Štefanu. Zatem sta se vrnila spet na jahto, s katero sta se pripeljala, ter na njej prebila ves dan.
Član glavnega odbora bivše SDS se je včeraj vrnil iz Slovenije v Zagreb. V Sloveniji je bil na počitnicah. Iz Zagreba se bo podal v Zemun, kjer je njegovo stalno bivališče.
Veliko ekskurzijo bolgarskih trgovcev t Ju* goslavijo bo organiziralo sofijsko trgovsko združenje, Med drugimi kraji v Jugoslaviji bodo bolgarski trgovci obiskali tudi Zagreb. Ker bo udeležencev, kakor trdijo bolgarski časopisi precej, se bodo pripeljali v Jugoslavijo s posebnim vlakom.
Huda prometna nesreča se je včeraj opoldne zgodila na ozkotirni progi Sarajevo— Užice med postajo Stapari-Užice. Tu sla trčila — po čigavi krivdi, dosedaj še ni .ugotovljeno — avtobus in brzo-vlak. Nesreča se je pripetila prav tedaj, ko je brzo-vlak privozil iz nekega predora. V avtobusu se jo med drugimi potniki vozil tudi poveljnik vsega orožništva, divizijski general Naumovič Jovo, z ženo in dvema sinovoma. Šofer jo skušal, čim jo zagledal brzovlak, avlo ustaviti, toda bilo je že prepozno. Vsi potniki so obležali s težkimi poškodbami, najhuje pa je ranjen general Naumovič. Zdrobljeno ima desno nogo in roko. Vse ranjence so takoj prepeljali v bolnišnico v Užice. Predsednik vlade je takoj poslal v Užice znanega belgraj-skega operaterja dr. Bogdana Kasanoviča, ki naj 1)1 pregledal ran jence. O nesreči so se sedaj zvedelo tildi že nekatere podrobnosti. Vlak je vozil z vso brzino in je avtomobil potiskal pred seboj celih 200 metrov, nakar ga je na železniškem mošlu popolnoma zdrobil.
Sovjetski tisk, posebno »Izvestja« in »Krasnaja zvezda«, je stopil v ohranil)« pravoslavja in izkorišča ponarejene letake, ki jih je spravila v javnost opozicija, da bi jo opozorila, kako veliko škodo pomedi ratifikacija konkordata med Jugoslavijo in Sv. Stolico za pravoslavje. Sovjeti, ki so porušili nešteto pravoslavnih cerkva v Rusiji in pozaprli nad 50.000 duhovnikov, sedaj nastopajo kot branitelji pravoslavja. Vse sovjetsko časopisje napada dr. Stojadinoviča in dr. Korošca.
Da bi gotovo utonil, si je naložil kamenja ▼ žepe neznani moški, katerega truplo so našli v Krki pri Dobravi, občina Št. Jernej na Dolenjskem. Utopljenec je moral biti star od 40 do 50 let visok je 162 cm, ima močne brke in je močno razvit. Na desni roki mu manjka na prstancu noht, Kamenja, ki ga je imel utopljenec v žepih, je bilo štiri in pol kilograma. Iz tega sklepajo, da je šel neznanec prostovoljno v smrt. Ni pa seveda izključeno, da mu je kdo drugi natrpal kamenje v žep in ga pahnil v vodo.
Skupina zagrebških planincev se mudi v bolgarskih gorah. Poleg tega so obiskali že tudi nekatere bolgarske samostane, kjer so jih povsod zelo prisrčno sprejeli. Na svojem potovanju so se sestali tudi z romunskimi planinci, ki so se ravno tedaj preko Ruse vračali v domovino. V Sofiji je predsednik bolgarskega planinskega društva g. Rajev priredil gostom svečano kosilo.
Zalega gosenic je tudi v varaždinski okolici napravila velikansko škodo. V varaždinski okolici izvozijo vsako leto od 300 do 400 vagonov zelja, ki je znano kot najboljše v vsej Hrvaški. Letos so nepričakovano prekrižale tamkajšnjim kmetom gosenice vse načrte, kako bodo zelje prodajali. Gosenice so skoro vse zelje požrle do kraja, tako da ne bo samo izostal vsak izvoz, pač pa zelja ne bo niti za domačo potrebo. Gosenice 60 letos na več krajih Slovenije napravile veliko škode.
Za evharistični kongres v Slavonskem Brodu,
ki bo ti nedeljo, je prometno ministrstvo odobrilo polovično voznino vsem potnikom ki bi se tja peljali s potniškimi ali brzovlaki. Vozne olajšave veljajo od 20. do 25. avgusta.
»Morsko sabljo« izredne velikosti so ujeli ribiči ob Kvarnerskih otokih. Riba je dolga štiri metre. Ribiči so takoj sklenili, da ta dogodek ne sme iti kar tako mimo. Da bi vzbudili čim večjo pozornost in seveda, da bi tudi kaj več zaslužili, bodo danes ribo razstavili in bo imel vsak lepo priliko, da to čudo vidi, seveda, čc bo plačal primerno vstopnino.
Izvoz bauksita 6e je letos precej povečal. Vsak dan ga odpremijo po železnici za Nemčijo do 500 ton, poleg lega pa še vsak mesec natovorijo po nekaj parnikov bauksita. Tako bodo sedaj naložili v Splitu na ladjo 8.000 ton, v Šibeniku 7.000 ton, v Gružu pa 7.G00 ton bauksita.
Putnik Belgrad organizira od 4. do 12. sept. izlet z vlakom po Bolgariji. Informacije pri bile-tarnicali »Putnik«.
in še drugi. Videli bomo torej dirkače, katerih že dolgo nismo imeli priliko videti. Pa ne samo ti, tudi cel kader juniorjev, kakor tudi novincev so obetu. Da so tudi med temi mladiči prav dobri dirkači, je brez dvoma, saj jih poznamo že iz zadnjih cestnih dirk in nekaterim od njih bo dirkali ščna vožnja nekaj povsem novega. — Zanimanje za svoj delež ima na teli dirkah tudi nežni spol in bo ta gotovo častno zastopan. Prav tako se potegujejo za svojo točko v programu starejši biciklisti-turisti, med katerimi so tudi taki, ki še niso izpolnili 45. leta. Da bi tudi take zadovoljil, je prireditveni odbor sklenil 8. programsko točko izpremeniti v toliko, da vozijo v njej no od 45., lemveč od 40. leta dalje stari kolesarji.
	
R. L. Stevenson:	3
Skrivnost dr. Jekylla
Kmalu pa bo zadel v glavo kakega mirnega, starega tiča v njegovem vrtu in njegovi rodbini ne ostane drugega, kakor da spremeni ime. Ne, prespoštovani moj, moje pravilo je tole: Čim močneje diši kaka reč po tej sumljivi časti, tem manj izprašujem.«
»Zelo pametno načelo,« je menil odvetnik.
»Toda sam sem si prostor ogledal zelo natančno,« je nadaljeval mr. Enfield. »Tisti stavbi bi bilo težko reči hiša, saj ni tam nobenih drugih vrat, in skozi ta edina ne hodi nihče ne noter ne ven razen gentlemana iz moje dogodivščine, pa še ta prihaja zelo poredko. Tam so še tri okna, ki gledajo iz prvega nadstropja na dvorišče. Spodaj ni nobenega. Okna so vedno zaprla, a so čista. Dalje je tam še dimnik, ki se ponavada kadi iz njega. Torej mora nekdo bivati tam. To pa spet ni tako docela gotovo, zakaj poslopja stoje na tistem dvorišču tako na tesno, da je komaj mogoče reči, kje se katero neha in se pričenja drugo.«
Spet je dvojica korakala nekaj časa molče in zatopljena v misli, potem pa je mr. Utterson dejal:
»Enfield, to je dobro načelo,«
»Da, jaz tudi mislim,« je odvrnil Enfield.
Odvetnik pa je nadaljeval:
»Toda kljub temu je še nekaj, o čemer bi rad prišel na jasno. Vedel bi rad za ime moža, ki je pohodil otroka.«
»Lepo,« je odvrnil mr. Enfield, »ne vidim, kaj naj bi to škodilo, Bil je mož po imenu Hyde.«
»Hm,« je rekel mr. Utterson, »kakšen pa je bil na pogled7«
»Ni ga lahko opisati. V njegovem pojavu je nekaj slabega, nekaj neprijetnega, nekaj naravnost zoprnega. Še nikdar nisem videl človeka, ki bi mi tako malo ugajal in vendar niti ne vem prav, zakaj. Mora biti nekako nakažen. Človek to močno čuti, čeprav nakaze ni moči ugotoviti. To je mož docela navadnega videza, pa vendar ne morem glede tega ničesar točnega omeniti. Ne, prespoštovani moj, pri najboljši volji ne morem o tem nič povedati. Ne morem ga opisati, toda v mojem spominu ni praznine, zakaj, povem ti, da ga ta trenutek vidim razločno pred sabo.«
Mr. Utterson je spet nekaj časa hodil molče in očitno zatopljen v globoke misli.
»Ali si prepričan, da je odprl s ključem?« je povprašal nazadnje.
»Toda, dragi moj...« je začel Enfield v silnem začudenju.
Utterson je dejal:
»Da, da, vem, vem, to vprašanje se ti mora zdeti čudno. Dejstvo pa je: če ne izprašujem po imenu drugega igralca,' je to zato, ker ga že poznam. Vidiš, Rihard, tvoja zgodba je naredila name globok vtis. Če si bil v kateri točki premalo natančen, bi bilo dobro, da to popraviš.«
»Pyav za prav bi me bil lahko posvaril,« je odvrnil oni v naletu nevolje, toda bil sem
dovolj pedanten, kakor praviš ti. Fant je imel ključ in, kar je še važneje, ima ga še vedno. Ni niti teden dni, kar sem ga videl, da je odpiral s ključem.«
Mr. Utterson je globoko zavzdihnil, a ni izpregovoril več niti besede.
Mlajši je čez čas nadaljeval:
»To mi je spet nauk, naj ne blebečem. Sram me je zaradi mojega nebrzdanega gobca. Obljubiva si, da se na to reč več ne povrneva.«
Odvetnik je bil za to:
»Od srca rad. Na roko, Rihard.«
DRUGO POGLAVJE
V iskanju mr. Hydeja
Tisti večer se je vrnil mr. Utterson v težkih mislih, ki so ga mučile, v svoje odvetniško stanovanje. Brez pravega teka je sedel k večerji.
Negova nedeljska navada je bila, da je po jedi sedel tik h kaminu, odprl na bralniku pred seboj knjigo s kakim suhim razlaganjem svetega pisma, dokler ni zvon na sosednji cerkvi udaril polnoči. Potem je trezen in poln hvaležnosti odšel v posteljo.
Nocoj pa je takoj, ko so vzeli prt z mize, prijel svečo in odšel v pisarno, Tam je odprl blagajno in vzel iz njenega najbolj skrivnega predala listino, ki je imela na ovitku označbo »Poslednja volja dr. Jekylla«. Z naoblačenim čelom je sedel za mizo, da bi se zaglobil v vsebino.
Oporoka je bila pisana z roko, zakaj mr. Utterson se je branil, da bi pri sestavljanju
tudi samo s prstom mignil na pomoč, čeprav je testament, ko je bil napisan, vzel v hrambo.
Testament ni določal samo, da je v primeru smrti imenovanega Henryja Jekylla treba vse njegovo imetje izročiti njegovemu prijatelju in »dobrotniku Hydeju«, marveč je tudi določal, naj imenovani Edvard Hyde v primeru dr, Jekyllovega »izginjenja ali nepojasnjene odsotnosti za delj kakor tri koledarske mesece«, dobi takoj in brez odloga vse pravice imenovanega dr. Jekylla, brez slehernih bremen ali obveznosti, razen izplačila malenkostnih vsot doktorjevi služinčadi.
Ta listina je bila že dolgo trn v odvetnikovih očeh. Dražila ga je tako kot odvetnika kakor kot pristaša zdravega in starim navadam odgovarjajočega življenja. Vse muhasto fantaziranje se mu je zdelo nekaj nespodobnega. Razen tega pa je dejstvo, da tega mr. Hydeja ni poznal, njegov odpor še stopnjevalo.
Zdaj ga je pa nenadno poznal. Bilo je dovolj slabo že zaradi tega, ker je bilo to ime zgolj ime, o katerem ni mogel izvedeti prav ničesar. In koliko hujša je bila vsa stvar zdaj, ko se je okoli tega imena začelo nabirati toliko ostudnih pridevkov. Iz opotekave megle, ki je ni bilo mogoče prijeti in ki je tako dolgo zastirala njegove oči, se je zdaj izoblikovala stvarna podoba samega zlodeja.
»Mislil sem, da je to blaznost,« je dejal, ko je zoprne pisarije polagal spet v varni predal. »Zdaj pa se v meni poraja strah, da pomeni vse to sramoto.«
»Slovenski dom« Uhaja raak delavnik ob 11 Meeetaa naročnina 13 Din. sa inozemstvo 38 Din. Oredniitvo: Kopitarjeva ulit« 8/TU Telefon 2994 ta 2996, Uprava« Kopitarjeva fc
Telefon 8H Za Jngoifauaaeka tiskarne * UubUsati &.	Izdajatelj; Ivan Bskovea Uredniki Jote Kekiče k. -
po okusu časa
slamnik. En tak primer, ki danes vkljub vsej svoji razkošnosti učinkuje naravnost smešno, je sončnik, napravljen iz plavega tafta in pokrit z velikim nojevim perjem, kljuka tega sončnika je napravljena iz koral, njen vrh pa je pozlačen. Koliko je moral veljati tak sončnik, si lahko predstavljamo. Poleg tega pa moramo še pomisliti, da se tedanja razkošna ženska ni zadovoljila samo z enim takim sončnikom, temveč jih je morala imeti več; vsaka obleka je namreč zahtevala drug sončnik. Teh vrst sončnikov je razstavljenih ogromno število v najrazličnejših barvah in z najrazličnejšimi okraski. Med vsemi je najbolj zanimivo opazovati kljuke, ki so ali iz slonove kosti, iz koral, želvovine ali pa iz srebra. Sončniki so bili namenjeni samo mlajšim damam. Starejše dame so pa v onih dneh uporabljale palice, ki so bile prav tako dragocene in skrbno napravljene kot sončniki. Tudi palice so po veliki večini napravljene iz slonovine ali iz finejšega lesa z zlatimi ali srebrnimi kljukami.
Velikega pomena sta bili pri tedanji ženski toaleti tudi muf in pahljača. Muf so gospe in gospodične nosile skoraj celo leto. Razlika je bila le v tem, da so nosile po zimi krznene, po leti pa napravljene iz težke svile. Tudi velikosti teh mufov so najrazličnejše. Nekateri so tako majhni kot rokavica, drugi pa zopet veliki kot blazina. Vsi so pa tako dragoceni, da jih danes ni več takšnih.
Še zanimivejše so pa pahljače, s katerimi so se tedaj ženske hladile pri letnih obiskih. Bile so izredno dragocene. Gornji del take pahljače je bil napravljen iz finega usnja in okrašen z lepimi slikami.
Kar pa najbolj preseneča današnje gledalce pariške svetovne razstave, je nakit, s katerim so se milostljive in dražestne krasile v tedanjih časih. Razkošni diademi, ogromne broške, krasni prstani in čudovite ovratnice dokazujejo, da so bile tedaj socialne razlike med bogatimi in revnimi še mnogo večje kot so danes. Vse to nakitje je prepleteno z dragim kamenjem, srebrom in zlatom, in je vse ročno delo. Skratka moramo reči, da danes zlepa ne naletimo na toliko dragocenosti, kot jih je bilo tedaj.
Ne smemo pa pri vsem tem pozabiti na klobuke. Najzanimivejše klobuke, ki se danes zde naravnost smešni, so nosile dame v Napoleonovem času. Tedanji klobuki so imeli obliko zelo visokega cilindra, krajci so bili pa zelo široki. Za okrasje so pa tedanji modni diktatorji naložili na klobuke vse vrste trakov, perja in cvetja. Na nekaterih modelih je celo grmičje različnega cvetja, ki je s svojo težo moral prav gotovo biti za damo, ki ga je nosila, prava muka.
Kakor kažeta zgodovina in sedanjost, je ženska hotela biti vedno po svoje lepa ali vsaj zanimiva in takšna hoče biti tudi danes. Najbrž tudi bo vedno tako. O okusu pa ...
V ječi je postal pisatelj
Predsednik poljske republike je pretekli teden pomilostil roparja in ubijalca Piaseckega, ki je bil zman po vsej Poljski zaradi svojih drznih napadov z orožjem v roki, svojih ropov in umorov.
Pred 12 leti je Piasecki divjaško ubil nekega trgovca v Varšavi, in mu izropal trgovino. Gez nekaj dni pa so ga že vjeli in obsodili na smrt. Toda dan pred izvršitvijo 6mrtne obsodbe se je predsednik republike 6pomnil vojaških zaslug obsojenca in njegovih junaštev med borbo za neodvisnost Poljske ter je spremenil smrtno kazen na 15 let ječe.
Piasecki je bil zelo hvaležen življenju, da ga ni zapustilo in ga sklenil poboljšati. Dolge ure brezdelja in samote v ječi je porabil za čitanje. Pre-čital je vse, kar je mogel dobiti, postal silno navdušen za lejjcslovje in začel še 6am izražati svoje mi6li in doživljaje na papirju. V dveh letih je spisal svoj prvi roman, ki ga je zajel iz svojega burnega vsestranskega življenja, polnega najrazličnejših doživetij. Ko je knjiga izšla, je (»ostal splošno priljubljen in žel izredno velik uspeh v leposlovnem svetu.
Spisal je še drugo knjigo, »Peta etapa«, ter svojo pisateljsko nadarjenost še bolj potrdil. Razna poljska lejmslovna društva so sklenila zavzeti se z vsemi močmi pri predsedniku republike, da jim njihovega ubijalca-pisatelja osvobodi. »Ropar Piasecki je mrtev, na njegovo mesto pa je stopil romanopisec Piasecki,« se rekli in nadlegovali predsednika republike s tako silo in vztrajnostjo, da se je navsezadnje vdal in jim ga izročil tri leta pred odsluženjem kazni.
Madžarski regent Horthv z ženo na športni prireditvi.
Modna diktatorica
Nemci se nočejo zadovoljiti samo s tem, da bi bil njihov rod pristno germanski, zlasti brez vsake primesi judovstva, ali 6 tem, da bi imeli
6	voj o lastno narodno vero, »vzvišeno« nad Kristusa in Luthra; imeti hočejo tudi čisto svojo germansko modo za ženske obleke. Tudi v modi nočejo biti piod vplivom tujih držav; pariška moda ne sme biti več odločilna za Nemčijo.
Za ustvartev posebne nemške mode je Hitler izbral ravnateljico »Nemškega modnega instituta« Helmo Strehi, jo poslal po svetu proučevat razne noše, ji dal neomajno oblast v izmišljanju novih vzorcev in ji naročil, da v dveh letih zamisli edinstveno in najelegantnejšo modo za nemško žen-stvo. »Hočem, da bo nemška žena ne samo najlepše razvita športnica in najboljša gospodinja in krepka, zdrava mati, ampak tudi najelegantnejša dama,« je rekel 6Voji modni diktatorici pri odhodu v Pariz. Sedaj se namreč Helma nahaja v Parizu, kjer gotovo nima tako lahke naloge iz množice najrazličnejših vzorcev ustvariti nekaj čisto novega, kar bi v6e 06tale presegalo po lepoti in po izvirnosti.
Pastir - graščak in milijonar
V	državi Arizoni v Severni Ameriki se razprostira nepregledna planjava, ki jo obdajajo na obeh straneh navpične 6-kale. Po vsej planjavi ni videti nobenega drevesa, nobenega grmičja, tudi trave ne; samo nekaj pritlikavega izsušenega trnja pokriva skalnata in peščena tla. Nikjer nobenega veselega žgolenja ptičic, nobenih najnavadnejših živalic. Taka je zloglasna, po vsej Ameriki Znana, Dolina smrti. In v to naravno grobišče se je naselil neki čudak, bivši pastir, si postavil ogromen, razkošen grad, za katerega je izdal, kakor 6am pripoveduje, 2 milijona dolarjev (90 milijonov din), z lastnim pri6tajališčem za letala, z lastno električno razsvetljavo in radio postajo.
Kdo je ta človek? Odkod ima vse to premoženje? S takimi vprašanji 6e muči ameriška javnost in časnikarji vseh mogočih držav.
Ime mu je Walter Scott, ljudstvo pa ga imenuje »Scotty iz Doline 6mrti«. Poznajo ga po vseh barih mest, ki obdajajo Dolino 6mrti 150 km na okoli. Pojavi se nenadoma sredi noči, sredi nočnega hrupa jazz-bande, plesalcev in pivcev, oblečen v staro nošo velikih prerijskih pastirjev z usnjatimi hlačami, živo pisano 6rajco, modro ruto okrog vratu, s klobukom ogromnih krajcev in širokim pasom. Velik in zastaven, kakršen je, stopi h gospodarju bara in mu vrže tisoč, dva, pet ali deset tisoč dolarski bankovec in zavpije: »Nocoj 6e pije vse na moj račun!«
Jasno je, da tak človek vzbuja veliko zanL manje in občudovanje pri barskih zajedalcih, ki gledajo 6amo na to, da bi čim ceneje prišli do pijače in zabave. Scotty pa se ne meni za nikogar, popije nekaj 6vojih čašic in oddrdra z avtom v noč.
Nekdaj je bil pastir na enem ogromnih ameriških pašnikov. Znano je, da so ti pastirji, cow-bovi, izvrstni jezdeci, ki znajo izvajati res najčudovitejše vratolomne vaje na dirkajočih konjih in ujeti in ukrotiti najnevarnejše divje konje. Tak
Ženska moda
Pariz je postal v teh poletnih mesecih Meka za vse svetovne potnike, ki si hodijo ogledovat svetovno razstavo. Med vsemi drugimi zanimivostmi in nezanimivostmi je pa ludi del razstave, ki nam kaže zgodovino in razvoj ženske mode v poslednjih sto letih. Pariz je bil od nekdaj in je še diktator ženske mode in njenih zahtev. V tem delu razstave je mogoče videti vse, kar je nekoč očaralo Napoleonove dvorne dame, in kar zahteva tudi dama naših dni. Obiskovalci imajo na razstavi lepo priliko, da vidijo, kako je Pariz narekoval modo takrat, ko je bila doba krinolin in doba prekratkih kril, kako so svoje dni Parižani napravljali svojim damam cele stolpe iz las in kako danes lepotičijo kratke lase. Pariz je bil takrat, pa je še tudi danes glede mode odličen.
V	velikih steklenih omarah so razstavljeni modeli oblek, klobukov in čevljev, e katerimi so se krasile dame pred sto leti. Marsikateri zakonski mož, ki danes gleda, kako razkošne so bile žene pred sto leti in kako so naravnost razmetavale denar za lepotičje in obleke, bo vesel, da živi v današnjem času, ko se je tudi nežni spol demokratiziral in ne zahteva od moških toliko žrtev, kot jih je zahteval tedaj. Obleke tedanjih modernih dam so bile mnogo dražje in so zaradi svojih oblik zahtevale mnogo več blaga in k temu seveda tudi več okraskov. Primer: dama, ki je hotela biti moderna za časa Ludvika Filipa (1830 do 1848), je rabila
za obleko najmanj deset metrov svile
ne da bi pri tem računali še brezštevilo okraskov, ki jih je morala imeti taka obleka. Treba je bilo najrazličnejših trakov, čipk, ročnega vezenja, obeskov in še sto drugih stvari. Vsaka taka obleka je morala imeti seveda tudi dragocen šal iz kaš-mirja ali pa iz kitajskih vezenin. S tem šalom je morala biti ogrnjena moderna dama tedanjega časa, ko se je vozila s kočijo na izprehod ali pa ko je sedela pri čaši čaja na odprti kavarniški terasi. Poleg vsega tega pa je seveda tedanja dama morala imeti
sončnik, muf in pahljača
Vse te modne predmete uporablja ludi današnja dama, vendar tako dragocenih, kot jih je tedaj, prav gotovo ne. Sončnik tedanjega časa je bil nasajen na izredno dolgi okrašeni palici, širok je bil pa komaj tako, kot je današnji florentinski
Zgoraj: Japonski mornariški muzej v Tokiu. —-V njem so razstavljeni najmodernejši japonski ' bombniki (spodaj).
cow-boy je bil tudi Buffalo Bill, ki je ustanovil svoj jsoseben cirkus, jx>toval z njim jx> Ameriki in Evropi in bil dolgo največji junak filmov iz divjega Zapada. In -nekaj časa je hodil s tem cirkusom tudi naš »Scotty«. Nato pa se lotil, kakor toliko drugih, iskanega zlata, ki so ga baš tedaj nekje v Arizoni na novo odkrili. Nekoč je presenetil ljudi v neki pivnici z izredno množino dragocene rude, jih vse p>ogostil, napojil in izginil, ne da bi črhnil, kje je odkril bogato ležišče zlata. Pa še danes nihče ne ve točno, kaj je z njegovim bogastvom.
Scotty 6am pravi danes, da pozna neki zlati rudnik, za katerega mu je povedal njegov tovariš rudar, ki je od veselja nad milijonsko vrednostjo, katero je našel, znorel in umrl, tako da je skrivnost rudnika njegova edina last, ki je ne bo nikdar izdal ,ampak odnesel s seboj v grob; drugič pa zojvet taji, da bi sploh bil tak rudnik. Morda je ubogi »Scotty« že znorel. Saj se včasih kljub svojemu bogastvu ves raztrgan, umazan in neobrit potika po skalovju ali preživi tedne in tedne v leseni bajti nekje sredi 6voje puščave.
Drugi pa zopet pravijo, da je vsa zgodba o zlatem rudniku samo izmišljotina, da je Scotty podedoval 6voje premoženje po Johnsonu, ranatelju Narodne zavarovalnice v Chicagu, ki je imel menda 20 do 30 milijonov dolarjev, Scotty pa je bil njegov najboljši in edini prijatelj.
Gotovo je le to, da ima skoro vsako ogromno bogastvo temne začetke, da morda prav radi tega navadno ne prinaša nobene 6reče in da ga je treba znati uporabljati, če človek hoče doseči pravo korist, obči blagor in dušno zadovoljnost.
Radio
Podroben program ljubljanske to *seb evropskih postaj dobite v najboljšem in najcenejšem ilustriranem tednika »Radio Ljubljana*, Id stane mesečno samo deset dinarjev. —
Programi Radio Liubljana
Četrtek, 19. avgusta: 12 Odlomki iz zvočnih filmov (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Čas, spored, obvestila — 13.15 Radijski orkester — IS Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Ministrstvo za telesno vzgojo ljudstva — 19.50 Šaljapin poje (plošče) — 20.10 Zgodovinsko ozadje slov. nar. pesmi (dr. Ivan Grafenauer) — 20.30 Ruske ciganske pesmi poje gdč. Stritar Bogdana, vmes igra na citre g. Vilko Skok — 21.30 Radijski orkester — 22 Čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Radijski orkester.
Drugi programi
Četrtek, 19. avgusta: Belgrad-Zagreb: 20 Simf. koncert — Dunaj: 19.25 Iz starih spevoiger in operet, 20.05 Igra, 21.40 Plošče, 22.20 Plesna glasba — Budim. pešta: 19.50 Lahka glasba, 21.20 Narodopisni večer, 22 Ciganska glasba, 23.20 Plošče — Trst-Milan: 17.15 Vokalni koncert, 21 Opera — Rim-Bari: 21 Burka, 22.10 Orgle — Praga: 19.50 Orkestralni koncert, 22.20 Plošče
— Varšava: 20 Pester koncert, 22 Pianino, 22.30 Vokalni koncert — Berlin-Konigsberg-Hamburg: 20.10 Zabavni in plesni večeri — Frankfurt: 19 Valčki in koračnice
— Monakovo: 19 Operna glasba, 21.10 Serenadni konc.
— Beromunster-Strassbourg: 19 Mozartova opera «Fi-garova svatba« (iz Solnograda) — Bukarešta: 20.25 Simfonični koncert.
Tudi v Gornji Italiji je divjal zadnjič silen vihar. Slika kaže odkrito streho.