Leto LXVII
PoSfnTna plaFana T tofovln!.
V Ljubljani, v petek', dne 20. oktobra 19&	^
Stev. 241
Cent 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-stvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
SLOVENEC
Telefoni uredništva la uprave i 40-01, 40-02, 40-0», 40-04, «0-05 — Izhaja vsak dan ajutraj razen ponedeljka in dneva po praznik«
Čekovni račun Ljnbljana številk« 10.690 in 10.549 te insnrate.
U pravai Kopitarjeva ulica številka 6.
Turčija pred Sovjeti ni Utonila
Po štiri in dvajsetih dneh bivanja v Moskvi, kjer je bil vsega štirikrat sprejet pri Molotovu in dvakrat pri Stalinu, se je turški zunanji minister Saradzoglu napotil praznih rok nazaj v svojo domovino. Med tem ko je bil v Moskvi, je sovjetska vlada imela polne roke s podpisovanjem paktov z drugimi sosednimi državami. V Moskvi je bil nemški zunanji minister Ribbcntrop, za njim so zaporedno prišli zunanji ministri Estonske, Letonske in Litve, ki so vsi podpisali pogodbe, s katerimi njihove države stopajo pod zaščito Sovjetske Rusije. Za njimi je prišel še zastopnik Finske, ki pa sovjetskih predlogov ni sprejel. Vse to je gledal turški zunanji minister Sara-džoglu: velik kos evropske zgodovine v treh tednih; gledal je in prišel do spoznanja, da je njegov obisk v sovjetski prestolnici v očeh sovjetskih državnikov imel povsem drug pomen kot pa mu ga je dala turška vlada. Turška vlada se je tega sestanka veselila, ker je računala, da bo do-vedel do pismene pogodbe o sodelovanju med Turčijo in Sovjetsko Rusijo za ohranitev miru in obstoječega stanja na Črnem morju in na Balkanu. Sovjetska vlada pa je turški obisk uvrstila v mimohod baltiških diplomatov v dobri veri, da bo tudi Turčija z isto pripravljenostjo sprejela sovjetsko zaščito, kakor so jo morale sprejeti nebogljene baltiške države.
Turški ministrski predsednik Refik Sai-dam je pred turškim parlamentom opravičil neuspeh sovjetsko-turških pogajanj tako, da je odkritosrčno priznal, da je sovjetska vlada po prihodu zunanjega ministra Saradžogla stavila popolnoma nove predloge, o katerih prej, ko so se pogajanja in sestanek v Moskvi pripravljala, ni črhnila nobene besede. Ti predlogi pa so bili takšne narave, da bi bili Turčijo odvrnili od njenih obveznosti do Anglije in Francije ter do balkanskih držav. Turka so v Moskvi lioteli presenetiti. Zgodovina pravi, da so ga mnogokrat res tudi presenetili in — preslepili. Takrat, ko so carski diplomati Turka imenovali še »artičoko, ki jo je treba pojesti list za listom«, so mu bili kos. Nasledniki carjev niso bili kos naslednikom sultanov. Saradzoglu se ni dal oslepariti, da bi bil po ovinku čez Moskvo sprejel zavezniško sodelovanje z Nemčijo, ki ga je v neposrednih poskusih barona Papena, ki je hotel Turčijo spraviti na nemško pot, odklonil. Turek je potrpežljivo čakal v Moskvi, hodil na baltiške bankete, in ko po treh tednih ni bilo pametne besede iz sovjetskih ust, se je odpeljal domov.
Turčija, ki dandanes predstavlja mogočno vojaško silo na življenjsko važnem prostoru med Balkanom, Črnim, Egejskim in Sredozemskim morjem, je sprejela nekatere določene obveznosti, preden je po izbruhu evropske vojne poslala svojega ■ zunanjega ministra v Moskvo. Prva obveznost Turčije se tiče Balkana. Kot zaveznica Balkanske zveze je sprejela obveznosti te zveze. Z Grčijo ima še posebno politično in vojaško zvezo. Prav tako z Romunijo. Jedro vseh teh obveznosti je v tem, da bo Turčija branila obstoječe stanje na tem prostoru. Toda v letošnjih poletnih mesecih je Turčija prišla na čisto tudi z Anglijo in Francijo, s katerima se je sporazumela o skupni obrambi obstoječega stanja v vzhodnem delu Sredozemskega morja, kakor tudi o pomoči Romuniji in Grčiji, katerima sta Anglija in Francija v posebnih pogodbah zajamčili nedotakljivost ozemlja. Turčija je spoznala, da tvorijo te obveznosti opravičeno protiuslugo, ki jo dolguje Balkanu, Angliji in Franciji za obrambo svoje lastne neodvisnosti in varnosti. Namen Turčije je bil, da bi bila to obrambno zgradbo podprla s črnomor-ske strani še s sovjetskim opornikom. S tem namenom je šja tudi v Moskvo, kjer pa so ji na njeno presenečenje predlagali, naj v zameno za sovjetsko pomoč podere svoje opornike na Balkanu in v Sredozemskem morju. Predlagali so ji razkosanje Romunije, ustanovitev neke nove balkanske nevtralne skupnosti pod zaščito Sovjetske Rusije in Nemčije ter prelom s Francijo in Anglijo, katerima naj se prepove prehod skozi dartlanelske ožine iz Sredozemlja v Črno morje. Turek teh predlogov ni hotel in ni mogel sprejeti ne morda iz kakšnih nadnaravnih vidikov glede na svetost načel, marveč iz stvarnega razloga, da so mu Sovjeti v zameno za trdna jamstva ponujali — potres.
Po moskovskem razočaranju bo Turčija •cdaj takoj podpisala pogodbe z Anglijo
Vojaška zveza Anglija - Francija - Turčija
Velja za ohranitev miru v vzhodnem Sredozemlju in za primer
napada na Romunijo in Grčijo
Zveza pa izključuje vojno Turčije s Sovjelijo
Ankara, 19. oktobra, t. Danes popoldne ob 15.30 sta bili tukaj slovesno podpisani pogodbi med Turčijo in Anglijo ter Turčijo in Francijo. Že včeraj sta prišla v turško prestolnico francoski general W e y g a n d in angleški general Wawer ter sta že sinoči imela sestanek s turškimi pooblaščenci, da so sestavili dokončno besedilo obojnih pogodb. Zavezniške pogodbe so bile prav za prav končane že pred meseci, toda Turčija je na vsak način hotela, da jih odobri tudi Sovjetska Rusija. Za časa svojega tritedenskega bivanja v Moskvi pa se je turški zunanji minister Saradzoglu prepričal, da Sovjetska Rusija nima nič proti tem pogodbam, toda da želi od Turčije še poleg tega mnogo več, kar bi bilo s pogodbama v nasprotju. Prvotno besedilo je bilo le v nekaterih malenkostih spremenjeno. In v tej spremenjeni obliki sta bili obe pogodbi, ki sta druga drugi podobni, danes popoldne podpisani.
čano otvoritev železniške proge med Sivadom in Erzerumom. Ta proga bo vezala Ankaro čez Kai-serijo in Sivas z vzhodno Anatolijo. Mislijo, da je proga velikega strateškega pomena, ker omogoča hiter prevoz čet in vojnega materiala v vzhodno Anatolijo, kjer so navadno zbrane glavne sile turške vojske.
Titulescu se ponuja ' ""
London, 19. okt. b. Titulescu je poslal romunskemu kralju Karolu pismo, v katerem mu ponuja 6voje usluge. Takoj po prekinjenju angleško-ruskih razgovorov je bila vpostavljena zveza med Bukarešto in Titulescom, toda zahteve Titulesca so bile prevelike in jih v Bukarešti niso mogli sprejeti.
Kar se tiče Bolgarije, se v polslužhenih krogih v Bukarešti poudarja, da je za Bolgarijo velikega interesa, da se pridruži balkanski zvezi. Kar se tiče bolgarskih teritorijalnih zahtev napram Romuniji, se prizna, da bi si jih Bolgarija mogla uresničiti s pomočjo Nemčije ali Rusije, bi pa v tem primeru izgubila svojo dosedanjo neodvisnost.
Nemški poslanik poklican v Berlin
Berlin, 19. oktobra. AA. DNB: V poučenih krogih potrjujejo, da je nemški poslanik v Ankari poklican v Berlin, da poda poročilo.
Besedilo pogodbe Chamberlain o paktu
Pnffn^lio !n,o ticottn rlovoJ rlpnnv in ep fflasl !	™
Pogodba ima vsega devet členov in se glasi:
Člen 1. Anglija in Francija se obvezujeta, da bosta prišli na pomoč Turčiji, ako bi bila žrtev napada.
Člen 2. Obveznost medsebojne pomoči med Turčijo na eni, Anglije in Francije na drugi strani nastopi, ako bi bila katera od teh držav zapletena v vojno kot posledico napada na področju Sredozemskega morja.
Člen 3. Turčija bo pomagala Angliji in Franciji pri sovražnostih, ki bi nastale zaradi izvedbe angleškega in francoskega jamstva Romuniji in Grčiji.
Člen 4. Ako bi bili Anglija in Francija zapleteni v vojno kot posledico napada od strani kakšne evropske države, toda ne v okviru, ki ga postavljata člena 2. in 3., se vse tri pogodbene stranke obvežejo, da se bodo med seboj posvetovale, medtem ko se Turčija še posebej obveže, da bo napram Franciji in Angliji ohranila dobrohotno nevtralnost.
Člen 5. Vse tri pogodbene stranke se bodo med seboj posvetovale o skupnem nastopu tudi v primeru napada na katero izmed tistih držav, ki so jim pogodbene stranke ponudile pomoč, kakor tudi v primeru posrednega napada, ki ogroža varnost katerekoli izmed držav-podpisnic.
člen 6. Ta pogodba ni naperjena proti nobeni državi.
Člen 7. Gornje dolžnosti so za Turčijo obvezne tudi dvostransko, naj bo z eno ali drugo izmed držav-podpisnic.
Člen 8. Ako bi države-pogodbenice bile zapletene v vojno kot posledico te zvezne pogodbe, potem velja za vse tri, da ne bodo sklepale ločenega miru.
Člen 9. Pogodba velja za dobo 15 let in se sama od sebe podaljša za nadaljnjih^ pet let, razen, ako jo katera izmed držav-podpisnic po preteku 15 let odpove. Pogodba stopa takoj v veljavo.
Pogodbi je dodan poseben pismeni protokol, ki »Turčijo odvezuje od tistih obveznosti te pogodbe, ki bi jo prisilile, da bj morala stopiti v vojno proti Sovjetski Rusiji.
Angleški min. predsednik Chamberlain in francoski predsednik vlade Daladier sta brzojavno čestitala turškemu predsedniku vlade Sajdamu na podpisu te zavezniške pogodbe, ki je nadaljnji dokaz za voljo vseh treh držav, da hočejo pospeševati skupne koristi.
Turčija gradi strategične železnice proti Sovjetski Rusiji
London, 10. oktobra. A A. Reuter: Iz Carigrada poročajo: Več članov turške vlade, poslancev in drugih uglednih osebnosti se je danes odpeljalo iz Ankare v Erzerum v Armeniji na sve-
in Francijo. Te pogodbe ne pomenijo njenega vstopa v vojno, marveč krijejo samo Balkan in vzhodno Sredozemlje. Dokler bodo drugi na teh področjih dali mir, bodo te pogodbe tudi spale. Oživele pa bi takoj, kakor hitro bi krlo skušal doseči kakšne spremembe. Po podpisu teh pogodb bo Turčija verjetno nadaljevala pogajanja s Sovjetsko Rusijo in jih tudi zaključila, toda s pogodbo, ki ne bo podobna predlogom, ki so jih sovjetski državniki tri tedne ponujali Saradzoglu v Moskvi.
Po vesteh, ki prihajajo iz Rima, kjer nasprotstvo do razmaha Sovjetske Rusije zavzema vedno večji obseg in vedno hujše oblike, smemo biti prepričani, da bo tudi Italija, ki ima na balkanskem in sredozemskem polju življenjske interese, rada pomagala, da se sovjetski naklepi proti Turčiji ne bodo posrečili.
London, 19. okt. AA. Reuter: Danes zvečer je dal min. predsednik Chamberlain v spodnjem domu izjavo o podpisu angleško-turškega pakta. Objava, ki jo je dal Chamberlain o tem, da je pakt podpisan, je bila sprejeta z odobravanjem. Chamberlain je med drugim dejal: Čeprav so pogajanja, ki so se vodila od dne, ko sem dal svojo izjavo, dne 12. maja, zavlačevala, pa vendar niso pokazala nobene velike razlike v pogledih in ves čas so bila potekala v ozračju vzajemnega zaupanja. Sporazum o odredbah pogodbe je bil dosežen nekako pred 3 tedni, vendar pa je bil podpis pogodbe od-lbžen v soglasju z angleško in francosko vlado, ker se je turška vlada nadejala, da bi se mogel obisk turškega zun. ministra v Moskvi pripeljati do sklenitve pararelne pogodbe med Turčijo in Rusijo. Pogajanja, ki jih je Saradzoglu vodil v Moskvi, so tudi zdaj začasno odložena. Turška vlada smatra, da se nekateri predlogi, ki so ji bili izročeni, ne bi mogli spraviti v sklad s točkami, glede katerih je bilo pred pol leta doseženo soglasje med Turčijo na eni strani, ter Veliko Britanijo in Francijo na drugi strani. Pri vsem tem je bilo sporočeno iz Moskve kakor iz Ankare, da se turški odnosi do Sovjetske Rusije nadaljujejo kakor tudi v preteklosti, ker slone na prijateljstvu. Med tem časom je turška vlada sklenila, da ne bo več
odlašala s podpisom angleško - turške pogodbe in z zadovol jnostjo sporočim spodnjemu domu, da je bila pogodba pred pol ure podpisana v Ankari. Popolno besedilo pogodbe bo dostavljeno jutri na razpolago članom spodnjega doma. Pogodba velja za dobo 15 let. Ta pogodba jamči za dolgoročno politiko sodelovanja. Za spodnji Hom bo veliko zadovoljstvo, ko bo izvedel, da so ta pogajanja uspešno zaključena in da so s tem potrjeni naši tesni in prisrčni odnosi z državo, o katere narodu in njegovem značaju, kakor tudi o narodnih lastnostih imamo visoko mišljenje in občudovanje (dolgotrajno odobravanje).
Vtis v Parizu
London, 19. okt. AA. Havas: Podpis pogodbe o vzajemni pomoči med Francijo, Anglijo in Turčijo smatrajo v vseh krogih kot diplomatski dogodek prvorazredne pomembnosti. -Lahko verjamemo, da so nesprejemljivi pogoji, katere je postavila sovjetska vlada, prišli pod pritiskom Nemčije in ni gotovo, da so Rusi te pogoje predlagali z navdušenjem. Mogoče je, da so Sovjeti samo izpolnili formalnost, da bi mogli zdaj obvestiti svoje nemške prijatelje, da se jim ta naloga ni posrečila.
Posvet u Stochholmii bončan
Skandinavske države so potrdile svojo nevtralnost in podprle Finsko
v njeni borbi za svobodo
Stockholm, 19. okt. t. štirje vladarji skandinavskih držav, ki so se zbrali na posvet v švedski prestolici, so imeli vsi zaporedno nagovore po radiu, kjer so izrazili svoja čustva k zaključkom svojega važnega posveta. Govore so oddajale vse skandinavske radiopostaje. Pred govori vladarjev so imeli zunanji ministri Danske. Norveške, Švedske in Finske dolge razgovore. Na to so se vsi podali v kraljevsko palačo, kjer so bili posveti v navzočnosti vladarjev zaključeni.
Predsednik Finske Kallio je v svojem govoru dejal: »Finska zaupa v Boga in v moč pravice. Miroljubni finski narod bo enodušno branil svojo neodvisnost in nič drugega ne želi, kakor da mirno živi na svoji svobodni zemlji. Finski narod bo upal do zadnjega trenutka, da bo njegov mogočni sosed spoštoval mirovni sporazum, ki ga je sklenil s Finsko in kjer je v vsej jasnosti določeno, da se naj nesoglasja, ki bi nastopila, rešijo z mirnimi sredstvi. Finska vztraja pri teh obveznostih, ki jih je sprejela.
Švedski kraij je v svojem govoru dejal med drugim:
»Narodi evropskega severa hočejo živeti v miru s vsemi narodi, v miru in svobodno. K temu miru naj tudi naši posveti doprinesejo svoj delež. Vsi narodi si iz vsega srca žele miru in svobode in teh želja so prežeti tudi severni narodi.«
Danski kralj je dejal:
»Nordijski narodi so vedno hrepeneli le po miru in po svobodnem državnem življenju in bodo radi postavili vse svoje v službo teh svojih pradavnih idealov.«
Norveški kralj je dejal:
»Ve« kot kdaj prej je danes treba žrtvovati za svobodo. Norveška želi živeti v popolni samostojnosti kot že toliko stoletij. Sodelovanje zastopanih držav na vseh poljih, gospodarskem, kulturnem, političnem, daje veliko upanje za bodočnost. V spopadih hočemo ostati nevtralni in hočemo to svojo nevtralnost, če bi bilo treba, tudi skupno braniti.«
Najugodnejši in največji odmev je pa imel brzojav Roosevelta, ki se smatra kot obljuba za moralno pomoč, obenem pa tudi veliko ianislvo za varnost skandinavskih držav.
Uradno poročilo o uspehih posveta
Stockholm, 19 okt. t. Po zaključka posveta med štirimi vladarji Skandinavije je izšlo naslednje uradno obvestilo:
Posvet je pokazal, da so severne države enodušne v volji, da nadaljujejo sodelovanje, da si ohranijo svojo nevtralnost. Od vseh zahtevajo spoštovanje njihove nevtralnosti. Severne države se bodo tudi v bodoče ravnale po osnovnih načelih, ki so bila zadnja leta temelj njihove politike. Na posvetu so proučili tudi vse težave, ki jih je povzročila vojna za trgovino in posebno za pomorski promet. Severne države bodo glede tega v bodoče skupno postopale. Rnvnole se bodo po sklepih, ki so bili sprejeti na konfcrenci dne 19. okt. glede splošne trgovinske politike, kakor tudi glede vzajemne preskrbe prebivalstva vseh štirih severnih držav. Severne države bodo sodelovale i. vsemi nevtralnimi državami, da se mir ohrani. Severne države so sprejele sklep, da se bodo tudi v bodoče pridružile vsakemu delu, ki stremi za tem. da bi se obnovil mir, na isti način, kot so podprle mirovne pozive belgijskega kralja in nizozemske kraljice.
Italija se ne bo borila proti Franciii
London, 19. okt. b. »Dailv MaiL prinaša i? Genove poročilo, da je italijanski kralj Viktor Emanuel nedavno izjavil nekemu državnemu ministru, da se Italija ne bo nikdar borila proti Franciji.
Belgrad, 19. oktobra, m. Predsednik vlade Dr. Cvetkovič je nocoj odpotoval v Novi Sad, od koder bo nadaljeval pot v Subotico.
Belgrad, 19. oktobra. A A. V nedeljo, 22. t. m. bo v Mladenovcu licitacija uvoženih čistokrvnih bikov iz Švice. Licitacijsko pravico imajo živinorejske zadruge, zadružne in samoupravne ustanove in' živinorejski zadružniki.
Bolgarski profesor o sporazumu v Jugoslaviji
Znani bolgarski učenjak in javni delavec, sofijski vseučiliški profesor S. S. Uobčev, je te dni v sofijskem listu »Slovenske vesti« napisal članek o Jugoslaviji ter o sporazumu. V članku naglaša veselje, da se je ustvaril sporazum med dvema jugoslovanskima narodoma ter končava: »Komaj bi bilo treba reči, da je bolgarski narod z velikim veseljem sprejel srbsko-hrvatski sporazum. In dovoljujemo si, da pozdravimo Jugoslavijo v imenu naših slovanskih množic ter ji želimo, da odločno in neustrašeno hodi po novi poti sporazuma, da bi mogel i Srb i Hrvat i Slovenec za početi svoje življenje v stalnem napredku in v ponos vsega slovanstva.t
Frankcvci za hrvatski nacionalizem
Splitski »Hrvatski glasnik« piše zoper agitacijo, ki jo nekateri razširjajo med hrvatsko mladino za hrvatski nacionalizem. List piše, kaj pišejo ti pamfleti, ki jih razširjajo nekaki hrvatski nacionalisti, ter pravi: »Take pamlfete so že pred meseci razširjali politiki brez politike, strankami brez strank po vaseh, ne da bi bili zanesli v mlada srca le eno klico suma. Propagatorji tega po imenu nacionalizma zastonj sipljejo denar in zapravljajo čas, ker hrvatska mladina, v prvi vrsti pa kmečka in delavska, ni bila zastonj odgojena v šoli Stjepana Radiča. Dobro zna ločiti nacionalistično gibanje od narodnega gibanja. Zalo je izključeno, da bi hrvatska mladina postala plen glasnih pridigarjev »nacionalistične fronte«. — Iz tega bi sledilo, da je frankovska akcija na Hrvatskem zadnje dni postala zelo živahna.
Zoper netilce neredov na Hrvatskem
V Vukovaru je hrvatski narodni poslanec HSS dr. Žiga Cajkovec imel večji shod pristašev HSS. V svojem govoru je ostro napadel sovražnike sporazuma ter tiste elemente, ki razširjajo lažnive govorice o naši državi. Pozival je navzočne pristaše HSS, naj odločno pobijajo vse, ki rušijo mir in red, kakor tudi tiste, ki z lažnivim govorjenjem sejejo med ljudstvom sovraštvo in neprijateljstvo.
Oster glas o Merkurjevem kujanju
Osiješki »Hrvatski list« piše o sklepih glavnega odbora zagrebškega društva »Merkur«, ki je obravnaval predlog, naj bi se delovanje Merkur-jeve bolniške blagajne razmejilo. Nato pa »Hrvatski list« tako-le pravi: »Tudi sama objavljena resolucija pomeni lc to, da se je tudi današnja mo-mcntalna večina postavila na staliče, da prosi odločujoče politične činitelje, naj ne delajo nobene reforme niti ne razmejujejo delovanja bolniške blagajne, dokler se ne zaslišijo člani dru-tva »Merkur«. Takoj se vidi, kako je ta resolucija nerodno sestavljena. Iz nje bi sledilo, naj odločujoči činitelji počakajo, dokler člani »Merkurja« ne bodo zavzeli svojega stališča, ker dvomimo, da bi današnje vodstvo »Merkurja« sebi lastilo pravico, da bi ono pred odgovornimi činitelji nastopilo kot tolmač naziranja vsega članstva »Merkur«. Mislimo, da tega ne more storiti. Ce pa je res kaj takega namena, da bi se povptašalo za svet članstvo, je to kaj lahko storiti s članskimi sestanki, pa sc bo takoj videlo, da ima to članstvo popolno zaupanje v tiste činitelje banovine Hrvatske, ki odločajo o urejevanju našega novega socialnega življenja, saj smo tudi doslej v tem pogledu mi našli popolno razumevanje politicnetfa vodstva hrvatskega naroda.«
Boj za sporazum s Hrvati in zoper njega
Belgrad, 19. oktobra.
Že dolgo ni b3o pri nas notranjepolitično tako živahno razgibanih dni, kakor sta bila zadnja nedelja in ponedeljek. Predvsem nedeljska zborovanja poia-
meznih političnih skupin so razgrnila pred javnost čisto določene forme politične akcije, ki bo v bodoče dominirala v našem političnem življenju in ki so j0 posamezne politične skupine vrgle med ljudstvo že kot volivna gesla. Boj ca sporazum s Hrvati ia proti njemu, kakor sta 6i ga zamislila g. Cvetkovič in g. dr. Maček in ga jx>dpisala 26. avgusta t. 1., je stopil z vso silo v ospredje in j>otisnil v ozadje vsa druga vprašanja.
Vsa nedeljska zborovanja, tako vladnih, kakor opozicionalnih skupin, so se pečala z njim in na podlagi staliiča, ki so ga do sedanjega sporazuma s Hrvati zavzeli tako bivši demokrati, kakor tudi skupina staroradikalov, je demokratski izvršilni odbor sprejel ostro resolucijo, v kateri demokrati znova nastopajo odločno proti temu sporazumu in napovedujejo, da bodo svojo akcijo prenesli med ljudstvo. Skupina staroradikalov je istega dne v Novem Sadu vrgla med Srbe geslo: Srbi na okup. V Belgradu je pa glavni odbor te skupine vzel v razpravo slučaj ministra za pravosodje dr. Lazarja Markoviča ter je z ozirom na isto-tako odklonilno stališče te skupine do sporazuma s Hrvati sklenil, da dr. Markovič zaradi vstopa v sedanjo vlado in zaradi svojih kritik o zadržanju glavnega odbora ni več član te stranke in da z njo nima več ničesar skupnega.
JRZ brani sporazum
Glavna zborovanja za sporazum so bili sestanki,
ki so jih v nedeljo imele vse stranke, ki so zastopane v vladi narodnega sporazuma. Največ zborovanj je imela JRZ. Sam predsednik stranke g. Dragiša Cvetkovič se je na povratku iz Južne Srbije in Sandžaka ustavil v več šumadijskih mestih ter je povsod itoel sestanke s svojimi somišljeniki, katerim je poročal o notranje in zunanjepolitičnem položaju. G. predsednik je j>ovsod predvsem poudarjal nujno potrebo sklenitve sporazuma s Hrvati, da bi država res lahko notranje urejena in z zadovoljnim ljudstvom branila svoje meje, če bi bilo potrebno Sporazum s Hrvati je prekinil neznosno stanje, v katerem se je država nahajala polnih dvajset let, ter se bodo sedaj bratje, zadovoljni, lahko še tesneje oklenili svojega skupnega doma. Izvajanja predsednika vlade so bila povsod navdušeno sprejeta.
Poleg predsednika vlade g. Cvetkoviča so bili v nedeljo na terenu tudi vsi ministri, člani JRZ. Gradbeni minister dr. Krek je imel uspelo zborovanje v Leskovcu pri Krškem. Njegova notranjepolitična raz-motrivanja in razglabljanja o notranji ureditvi države po sklenjenem sporazumu s Hrvati so vzbudila v tukajšnji javnosti precej pozornosti ter so ministrov govor objavili vsi tukajšnji dnevniki skoro v celoti. Posebno tista mesta, ki govore o slovenski banovini. Prometni minister inž. Bešlič je imel več zborovanj v Banatu. Med drugim je govoril v Dobrici in Kova-čici. Na vseh zborovanjih je poudarjal, da je bil sporazum s Hrvati sklenjen v najboljšem času ter da bo koristil kralju in domovini. Nadalje je še minister dobesedno naglašal: »Imeti hočemo zadovoljno ljudstvo, ker bomo samo 6 takim ljudstvom silni m močnil« Končno je navzoče zborovalce pozval, da naj nikar ne dopuščajo, da bi neodgovorni špekulanti in agenti zanašali med ljudstvo laži. Vse take tipe naj ljudje napode. Minister za telesno vzgojo ljudstva Jevrem Tomič je bil isto tako v svojem okraju, minister brez listnice dr. Konstantinovič se pa je mudil v Užicah in Ivanjici.
Poleg zborovanj, ki so jih imeli ministri, člani JRZ, je imela stranka še več drugih važnih zborovanj.
JRZ v Dalmaciji
Dne 17. t. m. je bila v Splitu seja izvršilnega odbora JRZ za bivšo primorsko banovino pod predsedstvom prof. Maštroviča. Seje so se udeležili tudi člani mladinskega odbora JRZ. Na seji so obravnavali sklepe ožjega glavnega odbora JRZ v Belgradu, kakor tudi sklepe, ki so bili sprejeti na seji banovinskega odbora za bivšo savsko in primorsko banovino. V tem smislu so sklenili za-početi nadaljnje delo ter bodo v Splitu odprli strankino politično pisarno.
Vojvodinski radikali v JRZ
Kakor poroča novosadski »Dan«, si dr. Branko Ilič prizadeva, naj bi se vsi novosadski radikali združili v JRZ. Izdal je v tem pogledu že oklic na vse radikale. Zadnja seja izvršilnega odbora JRZ v Novem Sadu se je s tem že pečala. Vsi govorniki so se strinjali s tem, gre le za način spojitve. Pravijo, da bo že v nekaj dneh stvar rešena ter bodo vsi radikali združeni v JRZ.
Reorganizacija emigrantskih društev
Novosadski list »Dan« poroča: »Zadnji politični dogodki vplivajo tudi na delovanje emigrantskih društev. V čisto kulturnih in nacionalnih društvih opažamo nekako vznemirjenje. Opažamo prizadevanja, da bi se politika, v kolikor je to mogoče, ne zanašala v delovanje nepolitičnih druš ev. Kakor smo zvedeli, je v nedeljo dopoldne bil v Novem Sadu predsednik zveze jugoslovanskih emigrantskih društev dr. Ivan Cok. Stopil je v zvezo z nekaterimi funkcionarji emigrantskih društev v Novem Sadu. Njegov prihod je v zvezi s stališčem nekaterih zagrebških društev, ki žele podati izjavo zaradi svoje strankarske pripadnosti. Ker pa so emigrantska društva doslej delala docela na jugoslovanskem temelju in niso dovolila, da bi se mešala v politiko, se je vodilnim možem ne le v zvezi, temveč tudi v posameznih društvih zdelo primerno, da ob teh pojavih zavzamejo svoje stališče. Kakor smo poučeni, izvzemši malega števila društev stoji večina na stališču, naj se delo nadaljuje po dosedanjih načelih. Kakor pa slišimo, se je vendarle pokazala potreba reorganzacije v zvezi emigrantskih društev. Po določenem načrtu bo prihodnja seja zveze odločala o delitvi zveze na tri dele, na srbski, hrvatski in slovenski del. Na čelu zveze pa bi bila osrednja uprava. Prihodnja seja bo o teh vprašanjih zavzela svoje stališče.«
Zaščita hrvatskih kmetij
Na Hrvatskem je izšla uredba, ki določa, da mora del kmetij ostati docela zavarovan pred prisilno prodajo, tako da domačija ne izgine. »Hrvatski Dnevnik«, ki piše o tem, pravi: »Edini ugovor bi bil, da kmet ne bo dobil kredita, če bo imel zaščiten del posestva. Ta ugovor je brez podlage ker je znano, da tudi tam, kjer je kmetija zaščitena, kmetje dobivajo kredit. Sicer pa je bolje biti brez kredita kakor pa dobili kredit, ki uničuje kmečke družine. Vprašanje kredita je posebno vprašanje, ki se bo tudi dalo rešiti tako, da bo kmet dobil kredit ki ga bo gospodarsko res podprl, ne pa uničil.« — To vprašanje bo važno tudi za sloven sko banovina
V Banjaluki so se sestali člani banovinskega odbora I za Vrbasko banovino ter so si izvolili za predsednika | bivšega ministra in poslanca dr. Branka Miljuša. V Zagrebu je pa bilo zborovanje izvršilnih odborov ba-novkiskih odborov za biv. savsko in primorsko banovino. Sestanka se je udeležil tudi drugi podpredsednik stranke minister za gozdove in rudnike dr. Kulenovič. Med drug'm je bilo na zborovanju sklenjeno, da se čimprej izvede konstituiranje novega banovinskega odbora za banovino Hrvatsko. Na sestanku so pa tudi vsi člani obeh izvršilnih odborov znova ugotovili popolno soglasje stranke s politiko, ki temelji na sporazumu s Hrvati in ki se vodi v duhu tega sporazuma. Jugoslovanska radikalna zajednica, končno ugotavljata oba izvršilna odbora, je podpirala kr. vlado in bo to delala v polni meri tudi zanaprej, da ji bo na ta način omogočila ureditev notranjepolitičnih razmer.
Važno je bilo tudi nedeljsko zborovanje novosad-skih radikalov, svoječasnih pristašev JRZ. Zborovanje je vodil biv. predsednik novosadske občine dr. Branko Ilič. Na njem se je pa razpravljalo o vprašanju združitve vseh radikalov in teh zopet v JRZ. Na zborovanju je ta skupina radikalov sprejela resolucijo, v kateri predvsem pozdravlja sporazum s Hrvati. Zborovalci so namreč prepričani, da tak sporazum ustreza potrebi države in vodi h krepitvi državne skupnosti. Novosadski radikali so na istem zborovanju pozdravili tudi predsednika vlade g. Cvetkoviča, ki je ta sporazum še naprej izvajal. Zato ta skupina novosadsKih radikalov smatra, da se mora sodelovanje Srbov-radi-kalov, Slovenske ljudske stranke in Jugoslov. muslimanske organizacije še poglobiti in učvrstiti.
Zemljoradnikl v Bosni tudi zanj
Politiko sporazuma so «ia svojih zborovanjih branili tudi biv. zemljoradniki. Kmetijski minister dr. Ču-brilovič, ki pripada tej politični skupini, je imel zadnje dni v Bosni in Hercegovini več zborovanj, na katerih je pojasnjeval in zagovarjal sporazum s Hrvati.
To so bile akcije, zborovanja in manifestacije posameznih vladnih skupin za sporazum s Hrvati.
Opozicionalne skupine, ki ne odobravajo sedanjega sporazuma s Hrvati, so pa zborovale takole:
Srbski radikali in demokrati zbirajo Srbe zoper sporazum
V Belgradu so se, kakor smo že omenili, sestali člani izvršilnega odbora biv. demokratske stranke. Sestanek je trajal dva dni. V nedeljo in ponedeljek. Vršil se je na Davidovičevem stanovanju. Glavno poročilo o notranjepolitičnem položaju je podal biv. minister Milan Grol, ki ga ena skupina biv. demokratske stranke misli napraviti za Davidovičevega naslednika. Razprava se je pretežno vodila samo o sedanjem sporazumu s Hrvati ter o položaju, ki je po tem sj>o-razumu nastal za Srbe. Člani tega odbora so se zedi-nili na resolucijo, ki zavzema neverjetno ostro odklonilno stališče demokratske stranke do sporazuma Cvet-kovič-dr. Maček do sedanje vlade narodnega sporazuma, do senatnih volitev ter do vseh političnih akcij sedanje vlade. Resolucija napoveduje, da bodo sedaj demokrati zanesli borbo proti sedanjemu sporazumu s Hrvati tudi med ljudstvo. Borba je postavljena na či-stvo srbsko nacionalno podlago ter se bo vodila pod geslom: Srbi na okup, kakor je to napovedala skupina vojvodinskih staroradikalov, ki je tudi zborovala v nedeljo v Novem Sadu. Na tem zborovanju je med drugim govoril tudi biv. opozicionalni poslanec Stojan Špadijer, ki je med drugim poslušalcem povedal, da sta biv. predsednika vlade Nikola Uzunovič ..ter dr-Stojadinovič zaprosila za ponoven sprejem v radikalno
Nov program!
Zaljubljenca
Kino Union Tel. 22-213
Ob lfi., 19. In 21. uri
»Vedno po starem receptu!«
Pod tem naslovom je četrtkovo »Jufro« prineslo politični članek, ki.se v njem »po starem receptu« izmika ter brani očitkov, da bi JNS bila zoper sporazum. Odločno trdi, da dr. Kra-merjev politični prijatelj in pokrovitelj Jovo' Banjanin v Banja Luki nikakor ni govoril zoper finančno avtonomijo Hrvatske. »Jutrove« besede so tele: »Pri tem je za vsakega pametnega človeka jasno, da nihče, in najmanj g. Banjanin, ne bo odrekel banovini Hrvatski za delokrog, ki ga ima, tudi finančne avtonomije.«
Da se »Jutrov« člankar ne bo spet jezil na nas, češ da ponatiskujerao očitke zoper JNS iz »Obzora«, naj pa navedemo besede Mačkovega glasila »Hrvatskega Dnevnika«, ki jih je bil v svojem članku napisal zoper nastopanje JNS, ki deluje zoper banovino Hrvatsko in s tem zoper sporazum. »Hrvatski Dnevnik« je takole zapisal:
»JNS se je svoje čase izjavila za sporazum s Hrvati. Ni natanko povedala, kako si ta sporazum zamišlja. Toda iz zadnjih izjav nekaterih njenih prvakov in iz pisanja njej naklonjenega časopisja se vidi, tla ugovarja sporazumu. Doslej smo vedeli, da JNS ne odobrava procedure, po kateri naj se izvede reorganizacija državne skupnosti. Isti očitek izražajo tudi demokrati in radikali. Toda medtem ko demokrate in radikale moremo razumeti, ker njihove stranke niso sodelovale v šestojanuar-ski politiki, čeprav so njihovi vidni prvaki dajali obeležje tej politiki, pa za JNS vemo, da je ona otrok šestojanuarske politike. Zoper sporazum 26. avgusta torej JNS ne more, Icar se tiče proceduro, povedati nobenega načelnega ugovora; pa bi takih ugovorov tudi javnost resno ne vzela. Nam se zdita bolj značilna druga dva ugovora, ki je enega izmed njih izra/.il Jovnn Banjanin na konferenci JNS v Sarajevu. Jovo Btinjnnin namreč ugovarja finančni samostojnosti Hrvatske in v tem vidi nevarnost za državno skupnost ter za njeno obrambo. To bi prav za prav moral biti glavni dokaz, s katerim naj bi JNS izšla pred volivce... Kar se finančne samostojnosti tiče, niti še ni izvedena. Sicer pa se ta samostojnost nanaša na posebne posle banovine Hrvatske, med tem ko so določeni tudi skupni posli, med katerimi je na prvem mestu narodna obramba. Nobenega dvoma ni, da bodo za namene te obrambe dana na razpolago potrebna finančna sredstva, kakor je tudi znano, da sn interesi državne brainbe tudi v uredbi o banovini Hrvatski še posebej zavarovani. Kadar to stoji, trdnj je po našem mnenju samo navadna gola demagogija vsaka trditev, češ na bi finančna samostojnost banovine Hrvatske bila v škodo skupne brambe. Ne vemo, zakaj naj bi hramba i trpela, ko Hrvati sami razpolagajo e finančnimi
sredstvi za izvrševanje avtonomnih poslov, za katere je v državnem preračunu bilo posebno budžetiranje. Finančna samostojnost Hrvatske nima namena oslabiti skupno brambo, marveč omogočiti pravilno razdelitev dohodkov iz,posameznih krajev ter tako izvesti stvarno enakopravnost. Zato pa so napadi na to samostojnost samo izraz težnje, da bi se onemogočila stvarna enakopravnost med Hrvati in Srbi.«
Tako je torej Kramerjevemu glasilu odgovorilo Mačkovo glasilo. Upajmo, da bo Kramer-jevo glasilo vsaj verjelo dovčerajšnjemu pri-
jatelju dr. Krainerja, ko mu je povedal, kuko nastojia zoper sporazum t" ni tajnik je dr. Kramer.
je p JNS,
katere glav-
V drugem delu »Jutrovega« članka pa je člankar zavzel mogočno stališče glede slovenske banovine. Velikodušno prizna, da je zdaj slovenska banovina postavljena na dnevni red. »Na dlani mu leži, da bo izvedena v smislu najširše samouprave.« Pristavlja pa, da »jugo-slovenski nacionalisti ne bodo pustili, da se odnošaji med državno celoto in slovensko deželo uredijo tako, da bi bilo v kvar ali državi ali pa Sloveniji.«
Kako se bodo razmere med državo in Slovenijo uredile, za to ne bo nihče hodil po na svete k jnsarskim pristašem, ker so že I,. 1920 dokazali, da znajo urejati državo tako, da je bila storjena nepopravljiva škoda ne le slovenski deželi, temveč tudi državi. Državniška modrost teh in takih »jugoslovenskih nacionalistov« je bila vseh 20 let zgolj v tem, da so s pomočjo oblasti tlačili rodno jim slovensko deželo, pri tem pa izrabljali ter kompromitirali državno oblast tako, kakor bi je ne bil znal in mogel noben sovražnik Jugoslavije. In to je vzrok, da »Jutrovega« člankarja in njegovih zaplečnikov nihče ne bo vzrašal, kako naj se njihovi grehi popravjio.
Če »Jutrov« člankar pravi, da bo treba slovensko vprašanje urediti »v soglasju z vsemi resnimi skupinami, ki predstavljajo politično voljo Slovencev,« bi pa na to kratko odgovorili: Nihče ni zoper sodelovanje resnih Slovencev v tej tako veliki in važni slovenski in državni zadevi. Med resne pa seveda noben pameten človek ne bo štel tiste jnsarske skupine pri nas, ki je najprej uvedla centralizem ter izbrisala slovensko ime iz javnega življenja, da jc potem čez noč šla med federaliste in republikance, nato spet med najhujše cen-traliste, nato spet med federaliste ter zidaj znova brani centralizem. Kdor l>i take ljudi imel za »resne« in bi jih še spraševal, po kakih načelih naj bi bila Slovenija urejena, bi se mu po pravici krave smejale.
Jiitrovskih in jnsarskih državniških načel in receptov je v Jugoslaviji in Sloveniji — hvala Bo"ii — konec!
stranko. Za dr. Stojadinoviča je Spadijer dejal, da ve za gotovo, da v stranko ne bo sprejet. Na istem zborovanju je govoril tudi biv. poslanec dr. Mirko Kosič.
Stališči tako' demokratov, kakor skupine staroradikalov se z ozirom na politiko sedanjega sporazuma s Hrvati docela strinjata. Zato bosta obe skupini vodili borbo proti taki jjolitiki tudi z istimi gesli in če bo potrebno tudi skupno nastopali na terenu. Zaradi pojačene akcije na terenu sta si obe skupini ustanovili v Belgradu tudi osrednji tajništvi. Demokrati so postavili za glavnega tajnika upokojenega profesorja iz Šabca Živorada Popoviča. staroradikali pa biv. glavnega ravnatelja dr. železnic inž. Boro Djuriča.
Enotno zadržanje in nastopanje proti sedanjemu sporazumu s Hrvati sta obe politični skupini manifestirali tudi na viden način v ponedeljek. Demokrati so tega dne opoldne zaključili sestanek svojega izvršilnega odbora ter izdali že omenjeno resolucijo, ki jo bodo sedaj še v obliki pisma razposlali svojim zaupnikom v notranjost države. Istega dne zvečer so se sestali tudi člani glavnega odbora staroradikalov ter so postavili za dnevni red svojega sestanka vprašanje odnosa glavnega odbora do pravosodnega ministra dr. Markoviča zaradi njegovega vstopa v vlado narodnega sporazuma, t. j. v vlado, do katere so staroradikali poleg demokratov zavzeli neprijateljsko stališče. Na sestanku je imel glavno besedo biv. minister Miša Tri-lunovič, zastopnik Ace Stanojeviča v Belgradu, ki je »oročal predvsem o svojih razgovorih, ki jih je imel s Stanojevičem v Knjažev:u, zatem o resoluciji izvršilnega odbora demokratske stranke, nato pa je bila razprava o stališču, ki ga bo glavni odbor zavzel do ministra dr. Lazar Markoviča. Na seji so člani tega odbora znova ugotovili, da je dr. Lazar Markovič vstopil v vlado narodnega sporazuma sam na svojo roko in zato ni imel pristanka ne Ace Stanojeviča in ne glavnega odbora stranke ter da je nato celo kritiziral gotove postopke odbora in zagovarjal sodelovanje s JRZ. Z ozirom na vse to glavni odbor v sporazumu z Aco Stanojevičem sporoča, dr je dr. Markovič zapustil Narodno radikalno stranko in glavni odbor in da s stranko nima več nobenih zvez.
Tako obvestilo so snoči objavili člani glavnega odbora staroradikalov. Pravosodni minister dr. Markovič,, ki ga snočni sklep staroradikalov zadeva, je isto tako še snoči z ozirum na sklep glavnega odbora poda! izjavo, v kateri pravi, da je že ponovno zahteval tako od Miše Trifunoviča, kakor tudi od njegovih prijateljev, da naj skličejo čimprej sejo širšega glavnega odbora, ki v večini odobrava njegovo postopanje in izjavlja, da je on, dr. Markovič, zastopnik radikalne stranke v vladi. Staroradikali iz belgrajskega {lavnega odbora namreč zatrjujejo! da radikalna stran-na ni v sedanji vladi zastopana. Pri tej svoji zahtevi dr. Markovič še vztraja naprej ter izjavlja, da .že vna-jrej sprejema vse sklepe kot obvezne, ki bi jih spre-el širši glavni odbor stranke. Dokler se pa ta stran-* {in forum ne sestane, ostane vse pri starem ter sklepi tqko zvanega belgrajskega glavnega odbora predstavljajo samo mišljenja nekaterih nezadovoljnih radikal-skih prvakov iz Belgrada.
Kakor znano, je minister dr. Markovič kmalu po vstopu v sedanjo vlado po Srbiji započel akcijo za obnovitev radikalne stranke. Tozadevno je imel že tudi več govorov in sestankov. S to akcijo je pa kmalu prenehal. Kmalu zatem je bilo tudi objavljeno obvestilo o sestanku Cvetkoviča, dr. Korošca in dr, Kule-noviča kot funkcionarjev JRZ ter ministrov Bože Maksimoviča in dr. Markoviča, na katerem je bil sprejet znani sklep o skupnem nastopanju Maksimoviče-vih in Markovičevih pristašev in somišljenikov z JRZ. Med tem časom je dr. Markovič mislil tudi na Ustanovitev svojega posebnega glasila. To namero misli uresničiti prihodnje dni. List se bo imenoval »Delo«. Prva številka bo izšla že 22. t. m. List bo zagovarjal ideje radikalne stranke ter iz pisem, ki jih uredništvo pošilja uglednejšim radikalom s prošnjo za sodelovanje, ni razvidno, da bi dr. Markovič mislil v doglednem času 6am vstopiti v JRZ Izgleda, da se bo raje boril kot radikal proti vodstvu stranke preko svojih političnih prijateljev v širšem odboru in pa preko svojega glasila. Da bi pa vse staroradikale pridobil zase, je malo verjetno, ker je samo vodstvo te politične skupine držal težko skupaj celo stari Pašič, absolutna avtoriteta za slehernega radikala.
Tudi JNS zbira Srbe zoper
JNS, ki politično tudi vedno bolj sili v kombinacijo demokrati-staroradikali, proti JRZ in HSS in ostalim političnim skupinam, ki so zastopane v vladi narodnega sporazuma, ki branijo sporazum s Hrvati, se je vrgla z vso vnemo na Bosno in Hercegovino ter se trudi, da bi s sličnimi parolami, kakor demokrati in staroradikali, pridobila zase predvsem srbski element. Na teren je vodstvo stranice poslalo ves svoj štab 12 ljudi. V njem je med drugim nosilec petomajskega režima Bogoljub Jevtič, prvi podpredsednik stranke in znani glavni besednik stranke v senatu Jovan Banjanin, dr. Baričevič, glavni in slavnostni govornik Jevti-čeve skupine v narodni skupščini in drugi. Vsi govorniki na posameznih zborovanjih, na katerih ni dosti več poslušalcev, kakor pa članov vodstva stranke iz Belgrada, nastopajo v smislu navodil zadnjega sestanka glavnega odbora ter so kritizirali po vrsti sedanji sporazum s Hrvati, zagovarjali centralizem in nastopali proti narodni individualnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Na teren se je podal tudi Hodžera, vodja Jugo-slovenske narodne stranke. Kakor znano, ta skupina zavzema še ostrejše stališče proti sporazumu s Hrvati. Ta politična skupina se je že, kakor tudi ostale, pričela pripravljati na poslanske volitve, čeprav še ni izdan niti volivni zakon in tudi ni znan datum teh volitev. Svojim zaupnikom je Hodžera te dni poslal že posebne formulare, v katerih jih prosi za poročila o razpoloženju med ljudstvom ter za osebe, ki bi kot kandidati najbolj »vlekli«. .Glavne parole Hodžerov-cev temelje isto tako na odklonilnem stališču te politične skupine do sporazuma s Hrvati.
Pozabiti ne smemo še Ljotičevcev, ki med ljud-< stvom zase propagirajo s svojimi bilteni.
Hrvatski ban v avdijenci pri kraljici Mariji
Belgrad, 19. oktobra, m. Ban banovine Hrvatske je bil danes sprejet pri knezu namestniku Pavlu, Nj. Vel kraljici Mariji in pri predsedniku vlade Dragiši Cvetknviču. S predsednikom vlade se je dalj časa razgovarjal. Z večernim vlakom se je ban banovine Hrvatske vračal v Zagreb.
Belgrajske novice
Belgrad, 19. okt. AA. Danes ob 11 se je vršila zudušnica za obletnico smrti kneza Arzena. Zadušnica se je vršila v dvornem hramu na Dedinju in Oplencu. Na Dedinju so ji prisostvovali člani kraljevske družine, dvorne dame in civilni ter vojaški dotn Nj. Vel. kralja.
Belgrad, 19. oktobra. AA. Snoči so v ministrstvu za socialno politiko redigirali uredbo o zadevi tega ministrstva v zvezi s členom 2 uredbe o zadevah ministrstva za socialno politiko in uredbe o banovini Hrvatski. Uredba pride pred odbor ministrov in bo
nkiavilm,, n.iltk^nl. j — :
--' -J — pil.iwu.ljft Ulll.
Zatišje na vseh bojiščih
Poročila z zahodne fronte, z morij in iz zraka niso navedla večjih dogodkov
Francoska poročila
Pariz, 19. oktobra. A A. Havas: Snočnje poročilo francoskega vrhovnega poveljstva se glasi: Na vsem bojišču ni bilo sprememb. Velika aktivnost izvidniških elementov posebno med Mozelo in Saaro.
Uradno poročilo z dne 19. oktobra zjutraj se glasi: Noč je bila mirna na vsem bojišču. Vreme zelo deževno. Na raznih točkah bojišča smo odbili sovražno pehoto, ki je skušala prodreti s podporo topništva.
Vojvoda Windsorski Je v spremstvu britanskega vrhovnega poveljnika lorda Oortha in vojvode Gloucestrskega iitspiciral včeraj del gardne brigade na bojišču, posebno utrdbena dela.
Nemci še zmferom proučujejo francoske postojanke, ki so pred nje prodrli. Ponekod so Nemci napadli, ker ' njihove lahke patrulje niso mogle dati zaželjenih informacij, bodisi zato, ker tem malim oddelkom samo ozemlje ni dovolilo, da bi se približali francoskim postojankam na tisto razdaljo, ki bi jini dovoljevala'opazovanje, ali pa zato, ker so jim francoski oddelki preprečili, da bi se približali. Pehota, po kakšnih 100 mož, je skušala vdreti v francoske postojanke z naglim in ogorčenim napadom in s pomočjo kratkega topniškega streljanja. Zavrnili • smo napade na več točkah bojišča, ne da bi sovražnik dobil le enega ujetnika, kar je bil očitno cilj teh napadov.
Pariz, 19. oktobra. AA. Havas: Iz Amsterdama poročajo: Na Holandskem so začeli deliti protiphnske maske. Od ponedeljka dalje bo prebivalstvo moglo na poštah dobiti te maske po zelo ugodni ceni s posebnimi izkaznicami.
Poplave v Siegfridovi črti
Pariz, 19. oktobra, t. Na zahodnem bojišču je nastopilo slabo vreme. Poročevalci pariških listov pišejo, da močno dežuje in da je zaradi nalivov voda povsod narasla. Reka Ren se je na mnogih krajih razlila preko svojega korita. Francoski vojaški opazovalci imajo vtis, da so poplave začele vznemirjati nemško vojaško poveljstvo, ker je voda ponekod spet vdrla v Siegfriedovo črto. Na francoski strani razločno slišijo delovanje se-salk, ki črpajo vodo iz utrdb. Zato ni verjetno, da bi Nemci v sedanjem trenutku pripravljali kakšen večji napad na francoske črte. Zemlja je vsa premočena in ovira gibanje motoriziranega orožja. Zanimivo je, da francoski vojaški krogi, ki so na bojišču, menijo, da bo za enkrat diplomatsko delovanje zavzelo takšen obseg, da bo nemška ofenziva
Nemška poročila
Službeni pregled pet tednov bojev
Berlin, 19. oktobra. AA. Vrhovno poveljstvo poroča: Med reko Saaro in cesto Hornbach-Bitch so naše čete po kratkem srditem boju vrgle tiste sovražne oddelke, ki so se še nahajali na nemških tleh, na mejo in čez mejo. V ostalih odsekih zahodnega bojišča samo krajevno topniško in ogled-
no delovanje. Na nekaterih mestih smo začasno izgubili stik s sovražnikom, ker naše prednje čete niso prekoračile francoske meje. Tako se lahko smatra, da je prvi del vojnih akcij na zahodu, del, ki jo izhajal iz francoske iniciative, končan. V zvezi s tem se lahko dd tale pregled dogodkov na zahodnem bojišču od začetka vojne:
Ob istem času, kakor so se začele operacije na Poljskem, smo tudi naše obmejne utrdbe na zahodu zasedli z močnimi oddelki. Dne 8. septembra so Francozi začeli sovražnosti in prekoračili na več krajih med Luksemburgom in Renom, zahodno od Karlsruha, zahodno mejo s svojimi oglednimi oddelki. Od tega časa se na vsem zahodnem bojišču nikjer niso bile resnejše bitke. Čisto krajevni boji so se vršili na ravnem delu ozemlja pred našim zahodnim zidom blizu francoske meje. Razen edine izjeme so se ti boji vršili z majhnimi enotami, povečini manjšimi od ene čete. V mesecu septembru so Francozi zasedli edino tele kraje:
1.	Nekaj nemških krajev blizu francoske meje med luksemburško mejo in Saarlauternom.
2.	Gozd Warndt, južnozahodno od Saarbrttckna; ta gozd se razteza do francoske meje.
3.	Prednje dele naših krajev južnovzhodno od Saarbrttckna med reko Saaro in Palatinskim gozdom.
Samo v točkah pod 2 in 3 se je sovražnik utrdil s težkimi izgubami v krajih, ki smo jih mi po načrtu že prej izpraznili v globini 3 do 5 km na nemških tleh. Vse ostalo nemško ozemlje pred Siegfriedovo črto je očiščeno sovražnika. Na nobeni točki niso Francozi prišli v bližino Siegfrie-dove črte, razen tam, kjer ta naš zahodni zid poteka v neposredni bližini meje, kakor n. pr. pri Saarbrttcknu. S tem šibkim delovanjem pehot je v skladu tudi topniški ogenj. Topniško streljanje se je — če izvzamemo podporo, ki jo je dajalo manjšim akcijam — omejilo samo na obstreljevanje raznih točk pred našimi utrdbami, da smo ovirali sovražne nastope. Edina izjema je bila poljska utrdba blizu Saarbrttckna, ki so nanjo izstrelili 80 izstrelkov srednjega kalibra, a brez uspeha. Na gornjem Renu od Karlsruha pa do Basla vlada od začetka vojne tak mir, kakor v mirnem stanju. To malo osvojitev ozemlja, ki so jo Francozi proglasili kot velik uspeh in učinkovito pomoč Poljakom, je zdaj sovražnik spet izgubil med luksemburško mejo in warndtskim gozdom in med reko Saaro in Palatinskim gozdom; zapustil ga je prostovoljno in se umaknil z našimi četami vse do francoske meje in še čez njo.
Letalska vojna na zahodnem bojišču ni presegala oglednega delovanja in obrambe po lovskih letalih in protiletalskih baterijah. Letalskega bombardiranja ni bilo. Zaradi učinkovitosti nemške obrambe, lovskih letal in protiletalskih baterij, smo od začetka vojne sestrelili na zahodnem bojišču 60 sovražnih letal, med njimi 12 britanskih. V tem številu niso vštete sovražne izgube v notranjosti in v obrežnih odsekih. Celotne izgube na nemški strani zaradi nastopa sovražnika na zahodnem bojišču znašajo od začetka vojne do 17. oktobra samo 196 mrtvih, 356 ranjenih, 114 pogrešanih in samo 11 letal. Nasprotno smo pa
do 18. oktobra ujeli 25 francoskih častnikov in 664 podčastnikov in vojakov. Na bojišču gornjega Rena, dolgem 176 km, je bil pa ranjen samo en vojak in še ta od drobca granate našega protiletalskega topa. Doslej nismo v prednjih črtah na zahodnem bojišču še na nobeni točki ugotovili navzočnosti britanskih čet.
Prenos kompetenc socialne politike na hrvatsko
banovino
Belgrad, 19. oktobra, m. Ministrstvo za socialno politiko je izdelalo uredbo o prenosu kompe-tenc iz tega ministrstva na Banovino Hrvatsko. Po tej uredbi bo ministrstvo za socialno politiko zadržalo za sebe izdelavo in izvajanje mednarodnih konvencij, ki se tičejo zdravstvenih in socialnih vprašani, nadalje zbiranje podatkov in poročil o pobijanju kužnih bolezni s področja Banovine Hrvatske, priprave zakonskih načrtov glede splošnih načel za delavske pravice in zavarovanja ter poročevalsko službo o zdravstvenih razmerah in o gospodarskem in socialnem položaju delavcev in nameščencev. Uredba določa, da se bo za proučevanje osnovnega problema s področja socialne politike, ki je važen za vso državo, v ministrstvu za socialno politiko ustanovil svet za probleme socialne politike. Za dajanje inciative in mišljenja o koordinaciji strokovnih poslov zdravstvene službe, ki se razteza na vso državo, se bo v ministrstvu ustanovil poseben svet za probleme narodnega zdravja. V oba sveta bo ban Banovine Hrvatske poslal tri desetine članov in njihovih namestnikov.
Uredba določa nadalje, da bodo posli vrhovnega invalidskega sodišča prešli na Banovino Hrvatsko z dnevom objave te uredbe. Obveze narodnega invalidskega fonda ostanejo še nadalje, čeprav se tičejo invalidov s področja Banovine Hrvatske. Čisti dohodki fonda se bodo delili po ključu 29% v korist Banovine Hrvatske.
Nadalje uredba našteva okraje, ki bodo spadali pod Delavsko zbornico v Zagrebu. Med drugim določa, da delavski zbornici v Zagrebu in Splitu lahko izstopita iz osrednjega tajništva delavskih zbornic. Izvajanje teh poslov upravne in finančne narave, ki so spadali pod osrednjo upravo za posredovanje dela v Belgradu, bo prevzela ustanova, ki jo bo določila banska oblast v Zagrebu. Vsa finančna sredstva, ki se bodo do dneva, ko bo stopila ta uredba v veljavo, zbrala kot doklade za javno borzo dela in dohodki iz delavskih legitimacij, obrazci za nezaposlene delavce itd., gredo po odbitku sorazmernih mani-pulacijskih stroškov neposredno v blagajno, ki jo bo določila banska oblast, v iznosu, v katerem so bili zbrani za področje Banovine Hrvatske.
Uredba nadalje določa, da bo posle izseljenske službe, v kolikor jih je do sedaj opravljal izseljenski komisariat v Zagrebu, za področje Banovine Hrvatske, potem, ko bo ta uredba stopila v veljavo, izvajalo ministrstvo za socialno politiko.
Na področju Banovine Hrvatske pripada banovini vsa nadzorna oblast nad okrožnimi uradi za zavarovanje delavcev, privatnimi društvenimi blagajnami »Merkur< in pokojninskih zavodov za nameščence. Vprašanje Osrednjega urada za zavarovanje delavcev se bo rešilo s posebno uredbo. Vse državne zdravstvene, higienske in socialne ustanove ter objekti na področju Banovine Hrvatske, ki so sedaj pod neposrednim vrhovnim nadzorstvom ministrstva za socialno politiko, preidejo izključno pod nadzorno oblast Banovine Hrvatske. Posli glavnega sanitetnega sveta in stalne higienske komisije preidejo v pristojnost Banovine Hrvatske na njenem področju. Za vse državne uradnike in uslužbence, ki so zaposleni v državnih, socialnih in zdravstvenih ustanovah na pod-
ročju Banovine Hrvatske, se bodo izročili njihovi osebni podatki po seznamu banovinski oblasti. Uredba končno določa, da se pooblašča minister za socialno politiko, da v sporazumu z banom Banovine Hrvatske izda uredbo, s katero bo koordiniral posle socialne politike in ljudskega zdravja, če to zahtevajo važni razlogi.
Skupna kandidatna lista za senatne volitve
Politična izjava kmetijskega ministra o sporazumu in njegovih nasprotnikih
Belgrad, 19. okt. m. Na današnjem sprejemu časnikarjev je kmetijski minister dr. čubrilovič časnikarjem odgovoril tudi na razna politična vprašanja.
Časnikarji so g. ministra predvsem vprašali, ali je že narejena skupna kandidatna lista za senatne volitve. G. minister je odgovoril, da lista še ni končana, bo pa v najkrajšem času.
G. minister je izjavil glede na resolucijo izvršilnega odbora demokratske stranke, da je njegovo mišljenje glede demokratske resolucije to, da je demokratska stranka sicer zavzela opozicijsko stališče, nima pa najbrž namena, da bi bila načelno proti sporazumu.
Za tem so časnikarji vprašali gosp. ministra, kakšno mnenje ima o akciji, ki jo v zadnjem času izvaja JNS v Bosni in Hercegovini. G. minister je odgovoril, da se je po teh krajih osebno prepričal, da je bila politika sporazuma sedanje vlade sprejeta povsod z velikim odobravanjem. Na terenu ni nikjer občutil kakšnega političnega gibanja, ki bi uspeval proti sporazumski liniji. Najmanj pa se je občutilo zbiranje v kakšne fronte, katerih nacionalna ekskluzivnost bi ovirala, da bi se sporazum tak, kakršen je postavljen v vladni sporazum, onemogočil ali onesposobil. Še več, v Bosni in v Hercegovini smatrajo sporazum kot odrešilno delo za državo in njen pravilen razvoj.
Osebne novice
Belgrad, 19. oktobra, m. Premeščen je davčni inšpektor 6. skupine Engelbert Gorišek iz Go-spiča v Dardo. — Premeščeni so naslednji carinski uradniki: v glavno carinarnico v Zagreb Anton Stiglič z Jesenic, Josip Antič iz Rakeka; v glavno carinarnico v Maribor Sima Popovič, Vojin Boj-kovič iz Dubrovnika, Momčilo Nikolič iz Belgrada; v glavno carinarnico v Split Vinko Bibič iz Ljubljane, Karol Miler iz Sarajeva; v centralno carinsko blagajno v Split: Ante Vidovič iz Ljubljane; v glavno carinarnico na Sušak Drago Belarič iz Maribora; v carinarnico 1. razreda v Bilinje: Josip Ivančan iz Gornje Radgone; v carinarnico 1. razr. v Gomii Radgoni Zija Piščevič iz Paka; v carinarnico 1. razr. v Koprivnico Virgil Vučemilovič z Jesenic; na carinarnico 1. razr, na Rakek Branko Kadonič iz Oeijsk«.
Poljske že te se še bojujejo
Te dni so nemški listi poročali, da se mora nemška vojska na Poljskem bojevati še vedno tu in tam proti »oboroženim bandam«.
Poljska vlada k temu naslednje izjavlja: »Treba je ugotoviti, da ne gre za oborožene bande, ampak za redne čete poljske armade, ki se mestoma še vedno pogumno upirajo nemškim in pa boljševiškim četam. Posebno v pokrajini Suvalki in pa v Karpatih se poljske čete še vedno pogumno bore z Nemci, v Polesju in pa pri Bjalo-vici pa se še vedno drže proti boljševikom.« — Poljsko poslaništvo v Parizu je izdalo poročilo o delu poljske mornarice, v katerem pravi: Dne 1. septembra 6ta poljska torpedovka »Vihor« in polagalec min »Gryf« bila napadena od petih nemških torpedovk. Pri tem je ena nemška torpedovka bila poškodovana in se je pozneje potopila. Dne 2. septembra je 06em nemških torpedovk ponovno napadlo »Vihor« in »Gryf«. Tudi ta borba je bila za Poljake uspešna, ker so zopet potopili eno nemško torpedovko. Dne 5. septembra je bil polagalec min »Gryf« napaden od 21 nemških bombnikov, toda jegova protizračna baterija je delovala tako uspešno, da je sestrelila sedem sovražnih letal. Vendar pa je »Gryf« bil poškodovan in se je pozneje ob polotoku Hela potopil. Prav tako tudi »Vihor«, ki so ga potopili nemški bombniki z 18 možmi posadke. — Tudi obramba Hela je sovražniku prizadela težke izgube. Sestreljenih je bilo 37 nemških letal. Poročilo poudarja, da so Poljaki imeli samo pet podmornic, od katerih pa ni bila nobena torpedirana. Tri so bile prisiljene zateči se v nevtralna pristanišča, kjer «o bile internirane.
Vojna na morju
Spet bitka med letali in vojnimi ladjami na Severnem morju
Amsterdam, 19. okt. AA. S holandskega otoka Sirmonikov je prispela vest o borbi med šestimi vojnimi ladjami in 12 bombniki na Severnem morju. Streljanje se je jasno slišalo, vendar ni bilo mogoče ugotoviti, kateri državi pripadajo ladje in kateri letala.
Potopljene ladje
New York, 19. okt. A A. Tass: Po vesteh Associated Pressa je zapustila nemška tovorna ladja »Santa Fe« Rio de Janeiro ter odplula v neznani smeri. »Santa Fe« je prva vojna ladja, ki je zapustila Rio de Janeiro od začetka vojne. V Riu de Janeiru se nahajajo še tri nemške vojne ladje.
London 19. okt. b. Nemške podmornice so tekom včerajšnjega dne potopile dve angleški ladji. Najprej je bila torpedirana ladja »Yorkshire«. Na ladji se je poleg posadke nahajalo še 10 potnikov, ki jih je rešil angleški parnik »Sitti of Wundelaine«. Eno uro potem je bil tudi ta parnik torpediran ter je moštvo in potnike z obeh par-nikov rešil ameriški parnik »President Harding«. Kljub takojšnji pomoči pa je utonilo 60 potnikov.
Kako je umrl angleški poveljnik »Mohavka«
London, 19. okt. AA. Havas: Dopisnik lista •»Daily Mail« poroča iz Edinburga o junaški smrti kapitana Jollyja, ki je poveljeval jor-pednemu rušilcu »Mohawk« ob priliki nemškega letalskega napada na Firth-of-Forth. Tor-pedni rušilec je napadlo veliko bombno letalo in še preden je posadka mogla odgovoriti na
napad, je bil mostič ladje že pod strojniškim ognjem. Že prvi streli so zadeli kapitana. Kakor hitro so začeli topovi streljati, je letalo spet vzletelo. Na mostič sta prileteli dve bombi in Jollya spet nevarno ranili, več njegovih mož pa ubili. S pojemajočimi močmi je poveljnik odredil, naj ladja ndplove z vso hitrostjo in naj nadaljuje obstreljevanje sovražnika.
Angleški plen
London, 19. okt. AA. Reuter: Informacijsko ministrstvo poroča, da je v tednu od 8. do 14. t. m. britanska kontrolna služba za vojno tihotapstvo zaplenila 23.000 ton blaga, med drugim 5900 koksa, namenjenega Nemčiji. V prvih 6 tednih vojne znaša zaplenjeno blago 338.000 ton.
Churchill hotel odstopiti
Pariz, 19. okt. AA. Štefani: V tukajšnjih političnih krogih so se snoči trdovratno širile vesti, da je angleški mornariški minister, lord Churchill odstopil. Ta sklep lorda Churchilla naj bi bil posledica ostrih kritik angleških pomorskih krogov zaradi dosedanjega podcenjevanja nasprotnika ter zaradi nezadostnih obrambnih ukrepov proti akciji sovražnika. Angleški predsednik vlade Chamberlain naj bi bil zaprosil Churchilla, da umakne odstop
Amerika zaprta za vse tuje podmornice
Washington, 19. okt. A A. Predsednik Združenih držav Roosevelt je podpisal prepoved pristopa v ameriške vode in luke za podmornice vseh vojskujočih se držav. Rooseveltova prepoved sloni na $ 9. sedanjega zakona o nevtralnosti, ki predvideva gostoljubnost za podmornice samo v primeru višje sile ali nesreče zaradi neviht itd. Roosevelt je izjavil, da se je posltižil tega paragrafa zato, ker je hotel ohraniti mir med Združenimi državami in tujimi silami ter zaščititi interese in meje Amerike.
Vojna v zraku
Angleška .letala nad Nemčijo
London, 19. okt. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča, da so britanska letala izvedla preteklo noč uspešen ogledni polet nad sever-nozahodno Nemčijo. Vsa letala so se vrnila v svoja oporišča.
Nemška letala nad Anglijo
London, 19. okt. t. Angleški pomorščaki so pobrali na morju dva izčrpana nemška letalca, ki sta bila v majhnem čolničku iz gumija ter so ju valovi premetavali sem ter tja. Izjavila sta, da je bil njun bombnik pretekli torek na-streljen in da se je moral potem, ko je še mogel zapustiti angleško obalo (pri Firth of Forthu), spustiti na morje. Druga dva letalca istega bombnika sta bila od granat ubita.
London, 19. oktobra. AA. Reuter: Uradno poročajo, da je morski tok vrgel danes na obal pri Wood-byju gumijasti čoln z dvema nemškima letalcema, katerih bombnika sta padla v Severno morje. Oba letalca sta bila vsa izčrpana, eden od njiju je bil pa tudi ranjen v prsi. Letalca so odpeljali na policijo. Oba druga člana posadke bombnika 6ta bila mrtva. Nemški bombnik, za katerega gre, so sestrelili v torek.
Ko sta nemška letalca pristala s svojim gumijastim čolnom ob obali, sta vprašala, ali sta blizu Firth-oi-Fortha. Povedala sta, da 6ta na morju že od torka zvečer. Na morju v bližini Woodbyja so preteklo noč opazili signale za pomoč, toda rešilne ladje niso mogle nikogar najti.
5700 letal pošlje Amerika v Anglijo in Francijo
New York, 19. okt. A A. Reuter: Francoska in angleška vlada sta naročili v USA 5750 letal. Združene države jima jih bodo dobavile takoj, ko kongres spremeni nevtralno«tni zakon. Letala bodo stala .350 milij. dolarjev. Če bi sedanji zakon o prepovedi izvoza orožja ostal še nadalje v veljavi, bo pa Velika Britanija predlagala ameriškim tovarnam, naj zgrade v Kanadi svoje podružnice.
London, 19. okt. b. Včeraj popoldne so nemška letala izvršila jiolet na pomorsko opirališče v Scapo-Slovvu. Nemška letala so letela 8000 metrov visoko in niso metala bomb. Nemški aparati so se vrnili takoj, ko so fotografirali položaj v Scapo-Slowu.
Kriza vlade v Sofiji
Sofija, 19. okt. t. Davi je ministrski predsednik nepričakovano obiskal kralja Borisa in mu izročil odstopno pismo za vso vlado. Kralj je odstop sprejel ter je takoj poveril sestavo nove vlade zopet Kjoseivanovu. Na poučenih mestih pravijo, da je bila sprememba vlade potrebna za »o, ker bo nova vlada od parlamenta zahtevala pooblastila za daljšo dobo z ozirom na negotovosti položaja, ki je nastal v zvezi z izbruhom vojne med Nemčijo in zahodnimi velesilami.
Življenje poljskih ujetnikov
London, 19. oktobra. AA. Reuter poroča iz Amsterdama: Berlinski dopisnik »Telegrapna« poroča, da je več ko 110.000 poljskih ujetnikov že zaposlenih pri poljskih delih, v tistem delu Poljske, ki ga je zasedla Nemčija. Nadaljnjih tisoč ujetnikov bodo poslali na
B oljska dela, ko bo končano njihovo zasliševanje, jetnike mislijo zaposliti tudi v tovarnah za vojno industrijo.
Med Perzijo in Japonsko
Teheran, 19. oktobra, t Včeraj je bila podpisana
Prijateljska pogodba med Perzijo (Iranom) in Japonsko, ogodba je vzbudila posebno v sovjetskih krogih veliko presenečenje, med angleškimi predstavniki pa je povzročila zadovoljnost.
Zveza narodov pritiska, da bi uredili njen — preračun
Ženeva, 19. oktobra. AA. Reuter: Tajništvo Društva narodov je stopilo v stik z vladami držav-članic, da se skliče zasedanje Društva narodov za 4. december t. 1. Na zasedanju bi se izvolili člani mednarodnega sodišča in sprejeli proračun.
Nemški Judje na — Filipine
Washington, 19. oktobra. AA. Havas: Mednarodni odbor za politične begunce se je sestal pod predsed-ništvom lorda Wintertona ter sklepal o ureditvi položaja 60.000 nemJkih Židov, ki so pobegnili v evropske nevtralne države. Odbor se je strinjal glede sušnih
ukrepov, da se begunci nastanijo na Filipinih in San Domingu. Prihodnja seja odbora bo 26. oktobra. Včerajšnji seji so prisostvovali tudi veleposlaniki Francije, Brazilije in Argentine ter holandski poslanik.
Madrid — spet prestolnica Španije
Madrid, 19. oktobra. AA. Havas: General Franco je zapustil definitivno Burgos ter preselil svojo rezidenco v Madrid Včeraj popoldne 6e je general Franco uradno poslovil od Burgosa, kjer je bival čez dve leti in ki s tem izgubi naslov začasnega glavnega mesta Španije.Pred svojim odhodom j« Franco sprejel občinski odbor ter predstavnike vseh krajevnih obla-stev, katerim je izrazil svojo hvaležnost in ljubezen do mesta. V Burgosu je pustil načrt zadnjih vojnih operacij, ki bo razstavljen v muzeju, posvečenem Španiji in generalu Francu. Muzej se bo nahajal v hiši, kjer je stanoval general Franco. Franco je zapustil Burgos ob 15.30 s svojo soprogo in hčerko ter generalom Moscardom. Ob 19 je prispel v palačo v bližini Madrida, v kateri bo prebival.
Drobne novice
Tokio, 19. okt. b. Japonska poroča iz Šang-haja, da je v sredo prišlo v Čungking veliko število ruskih častnikov, ki vodijo pogajanja s kitajsko vlado o sklenitvi rusko-kitajske vojaške zveze.
VCashington, 19. okt. b. »United Press« poroča iz Čungkinga, da so kitajske čete na severu pokrajine Kjangsi dosegle znatne uspehe in so ustavile napredovanje Japoncev. Te vesti je ameriška agencija dobila iz kitajskih virov.
Moskva, 19, oktobra. AA. Tass: Po poročilih iz Čungkinga so kitajska letala pri napadu na Hankov zbila in uničila 36 japonskih letal.
Valencija, 19. oktobra. AA. Havas: V valen-cijsko katedralo so vrnili 70 zelo dragocenih slik. Najstarejša med njimi izvira iz 16. stoletja. Te slike so bili med vojno rešili arhivski uradniki.
Washington, 19. oktobra. AA. Havas: Vojni minister je predložil Rooseveltu predlog, naj se številčno stanje ameriške vojske poveča za 130.000.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačnost bo na-
?as»12| tsjjjpjfj^jfg 58 JJA zvižsl®«
Danes premiera
ob 16., 19. in 21. uri
KINO MATICA
Telefon 2I-V4
Razkošni francoski film iz družabnega življenja
SERGIJI H
Koman Georg Uhneta o današnji moderni dobi. Borba med aristo-krati in uglednimi meščanskimi družinami. Dve sestri ljubita istega
moža, mlaiša se-z njim poroži, starejša mu postane ljubica. Katera .bo zmagala v tej ogoičenl, borbi za ljubezen...V glavni vlogi Knez 4. TrubackoJ, katerega poznamo iz filn a »Donski kozaki«. — FRAgOISE ttflSA Y. ANDRF.E GUIZB, I' I K R K R BENOIR

Izvoz jabolk v Nemčijo
Cene jabolk
Po poročilu, ki ga je prejel Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Belgradu od svojega delegata v Berlinu, so pristojne nemške oblasti odredile za naša jal>olka, ki se izvažajo v Nemčijo, naslednje cene: za namizna jabolka s premerom nad 6 cm 22 mark, za manjša tudi namizna jabolka do 5 cm premera se more odobravati ista cena, toda samo po poslanih vzorcih, za konzumna jabolka znaša cena 15 mark, za industriska ja-lx>lka 7.50 mark. Te cene veljajo za 100 kg jugosl.-nemška meja, dočim so cene franko IIogyeslialem za 1.50 marke višje. Pristojne oblasti so podelile dovoljenj za pol milijona mark, in sicer onim istim tvrdkam (10 po številu), ki so imele dovoljenja za uvoz češpelj.
Premije za pakirana jabolka
Priv. izvozna družba jc izdala glede izvoza pakiranih jabolk v Nemčijo okrožnico, iz katere posnemamo: Ob priliki zadnjih trgovinskih pogajanj z Nemčijo, je uspelo doseči Priv. izvozni družbi, da se od rednega kontingenta 1200 vag. svežih jabolk izvozi 500 vag. v odprtih zabojih brez pokrova, najmanj 40 kilogramov teže brutto v času od 1. oktobra do 31. decembra 1939. Ta izvoz uživa posebno ugodnost, na podlagi katere razpisuje Priv. izvozna družba izvozno premijo 50 din za vsakih 100 k? netto, uvoženih v nemško carinsko področje. Izvozniki morajo to premijo upoštevati v kalkulaciji, da bi prišla v odkupnih cenah do izraza v korist producenta.
Vsa pošiljatev pakiranih jabolk mora biti opremljena s predlogom za potrdilo o uvozu blaga v nemško carinsko področje na tiskovini, ki jo da Priv. izvozna družba izvoznikom na razpolago. Izvozniki morajo predlog izpolniti in podpisati. Zato poziva Priv. izvozna družba naše izvoznike, da opozorijo svoje nemške kupce, da mora biti predlog za carinsko potrdilo izročen carinarnici, po kateri se vrši uvoz. V prejšnjih letih se je namreč večkrat pripetilo, da so uvozniki zadrževali pri sebi dotične predloge in na ta način preprečevali pravočasno nabavo predpisanih carinskih potrdil, s katerimi je vezano pridobivanje izvoznih premij.
Pakirana se lahko do nadaljnjega izvažajo samo namizna jabolka. Prepovedana je poraba drugih zabojev za izvoz v Nemčijo razen navedenih. Priv. izvozna družba priporoča izvoznikom, da zaboje pakirajo
tako, da imajo pri uvoznem carinjenju v Nemčiji najmanj 40 kg brutto, ker je od tega odvisna ugodnost in izvozna premija.
Za pakirana namizna jabolka se do nadaljnjega odreja cena 22 din za 100 kg netto franko jugoslovansko nenuka meja, dočim znaša doplačilo za nem-ško-madžarsko mejo 1.50 marke.
Ker je količina za ugodnostni izvoz pakiranih jabolk omejena, opozarja Priv. izvozna družba izvoznike, da prodajajo blago pogojno, dokler od družbe ne dobe potrebnih tiskovin in obvestilo, da so jim za-, htevani kontingenti rezervirani. Do nadaljnjega bo družba posameznemu izvozniku odobrila prodajo največ 20 vagonov pa/tiranih jabolk, da bi na ta način ugotovila potrebe ostalih interesentov.
Z nemlke strani je predpisan premer najmanj 6 cm za vsa namizna jabolka. Ta predpis velja tako ta. pakirana kakor tudi nepakirana jabolka.
Zakaj nismo dosegli boljših cen
Maribor, 19. oktobra.
Privilegirana izvozna družba je izdala obvestilo na izvoznike jabolk, da je dosežen sporazum z Nemčijo glede nadaljnjega izvoza, po katerem bo plačala Nemčija za namizna jabolka 22 RM za 100 kg, za gospodarsko sadje 15 RM (ne 18, kakor je bilo v časopisju pomotoma objavljeno) in za jabolka za mošt 7.50 RM franko nemška meja. Med našimi izvozniki te cene niso vzbudile navdušenja ter valijo sedaj mnogi krivdo na Prizad, češ da je on kriv, da se ni dosegla za namizna jabolka cena 24 RM.
Naše mnenje pa je, da ni krivda na Prizadu, temveč prihaja čisto od druge strani. Še pred in pa med pogajanji je naše časopisje prinašalo dosti preuranjeno razne vesti o nizkih cenah jabolk, o nemogočem izvozu itd., kar je tako zbegalo manj-. še izvoznike, da so začeli nemškim importerjem — še preden so bila pogajanja v teku — stavljati ponudbe po dosti nižjih cenah, kakor jih je zahteval Prizad pri pogajanjih. Nemški delegaciji so na ta način naši izvozniki sami dali v roke dobrodošlo orožje, s katerim je paririla zahteve Pri-zada ter je pritiskala na cene. Če ne bi bilo teh ponudb in pa nekontroliranih Časopisnih poročil, ki so bila napisana morda v najboljšem namenu, bi bil mogel Prizad doseči dosti povoljnešje cene za naša namizna jabolka, ki bi bile odgovarjale svetovni pariteti.
Samo ie danes ob 16., 19. in 21. uri napeti film romantike, drznosti, junaštva in napetih borb z
znamenitem pevcem cowboyem Bobom Bo-kerjem v pogonu za zloglasnimi zločinci
KINO SLOGA, telefon 27-30
KAPE1AN DŽEK
Jutri premiera volifastveneRR fllmnkps« dela
,wertmR
h
po znameuitem Gfl'hejevem roman«
Uredba o izpremembah in dopolnitvah zakona o drž.
trošarini
Belgrad, 18. oktobra. AA. Na podlagi uredbe za izpremembe obstoječih predpisov in za izdajanje novih z dne 16. septembra 1939 in na predlog ministra financ je ministrski svet predpisal uredbo o izpremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini.
§ 1. Točka 10., čl. 72 zakona o državni trošarini Opomba obstoje tri opombe, izza katerih se dostavlja nova opomba, ki se glasi:
4. opomba: 1. Najkasneje v roku 30 dni po uveljavitvi te uredbe so vsi pooblaščeni proizvajalci kvasa dolžni v Belgradu ustanoviti prodajno centralo, po kateri se bo v bodoče izključno smel vršiti celoten promet in prodaja kvasu v državi in njegov izvoz v tujino. V ta namen se morajo imenovani proizvajalci sklicati na skupščino zaradi konstituiranja in sestave statuta ter poslovnega reda centrale, pri čemer odloča večina vseh navzočih proizvajalcev po kontingentih, ki so določene v točki 5. te opombe. Ti statuti in poslovni red stopajo v veljavo in dobe obvezno moč, kadar jih odobri finančni minister.
2.	V kolikor pooblaščeni proizvajalci kvasa ne bi izvršili dela, določenega v prejšnji točki 1., bo izvršil isto finančni minister.
3.	Vsi pooblaščeni proizvajalci kvasa, ki ne bi pristopili k centrali in ne bi izpolnjevali pogodbenih obveznosti iz čl. 2 te uredbe, izgube pravice na kontingent.
4.	Odstotnr stroški centrale bodo prišli v breme proizvajalcev kvasa, članov centrale, sorazmerno, z njihovimi kontingenti (toč. 5.).
5.	Skupni osnovni kontingent kvasa za potrošnjo v državi se za eno proizvajalsko dobo določa za 2,600.000 kg kvasa. Od tega skupnega osnovnega kontingenta se podeljuje državni tovarni kvasa v Belgradu kontingent 200.000 kg, a 2 milijona 400.000 kg se razdeli med obstoječe pooblaščene proizvajalce kvasa, ki so člani centrale, in sicer: tovarni Makso Majer, Savski Marof, 308.000 kilogramov, d. d. Pivovarne Union, Ljubljana, 234 tisoč kilogramov, Fišl in sinovi, Kreka, 233.000 kg, Vladimir Arko, Zagreb 231.000 kg, Miloš Teslič, Sisak 172.000 kg, Pivovarni v Jagodini 172.000 kg. Sonda, Belgrad, 172.000 din, Ilija Miličič, Belgrad, 172.000 kg, Rudolf Zaloker, Ljubljana, Vič, 172.000 kilogramov, Veljkovič & Co., Ostronica, 100.000 kg, Žiga Vajs, Zagreb, 200.000 kg, Vojnovič & Co., Ljubljana, 100.000 kg. Alojz Kane, Mengeš, 100.000 kg, Božič & Co., Zemun, 40.000 kg, Josip Kirbič, Celje, 30.000 kg, D. d. za predelovanje kmetijskih
Eridelkov, Hrvatski Leskovac, 12.000 kg, dr. Fr. enešič, Uok, 10.000 kg, Buh in Co., Ljubljana, 1500 kg.
6.	Če bo manjša potrošnja kvasa v državi to zahtevala, bo sama centrala za prodajo izvršila sorazmerno redukcijo podeljenih posameznih kontingentov. Če bi pa potrošnja kvasa bila večja od določenega skupnega poslovnega kontingenta, potem bo višek razdelilo finančno ministrstvo v med točki 5. navedene pooblaščene proizvajalce kvasa, člane centrale.
7.	Razdelitev osnovnega kontingenta po t. 5.
vel lavi 5 let. računa ioč od dneva, ko začne" delovati'centrala. Po poteku tega roka bo finančno ministrstvo izvršilo novo razdelitev kon-
tingentov po zaslišanju prodajne centrale za kvas in bo obenem odločilo trajanje nove razdelitve.
8.	Niti eden proizvajalcev kvasa ne more svoje pravice za proizvodnjo kvasa niti odtujiti niti dati v zakup in v nasprotnem primeru izgubi svoj kontingent in koncesijo.
9.	Proizvajalec kvasa, ki ne namerava v tej proizvajalni dobi izdelati svojega kontingenta bodisi v celoti, bodisi deloma, je dolžan to prijaviti davčnemu oddelku finančnega ministrstva najkasneje do 31. decembra vsakega leta. Tako na razpolago stavljene kontingente ali dele kontingentov bo razdelilo finančno ministrstvo vsako lelo adekvatno med ostale pooblaščene proizvajalce kvasa, ki so člani centrale, pa bodo to zahtevali. Dobljeni superkontingent velja samo za tisto proizvajalno dobo, za katero je podeljen. Vsaki proizvajalec kvasa, ki do tega roka ne predloži imenovane prijave ter v istem proizvajalnem obdobju ne proizvede svojega kontingenta, pa v svoji proizvodnji ni bil preprečen zaradi višje sile, se kaznuje denarno od 1000 do 5000 din. Prenos kvote v celoti ali delno po sporazumu med posameznimi člani centrale odobrava davčni oddelek finančnega ministrstva.
10.	Proizvajalec kvasa,, ki izvrši iznos kvasa iz tovarne brez poprejšnjega naloga prodajne centrale za kvas, ali pa prodaja kvas mimo določene cene, bo kaznovan denarno, z ozirom na vsak kg, od 100 do 5000 din.
11.	Celotno poslovanje prodajne centrale za kvas spada pod stalno nadzorstvo finančnega ministrstva preko njegovih predstavnikov.
12.	Po zaslišanju prodajne centrale za kvas določa finančno min. ceno kvasu v vsej državi.
§ 2. Pooblašča se minister za vojsko in mor narico, da s pogodbo zaveže posamezne proizvajalce kvasa, člane centrale, da zgrade potrebne dopolnilne kakor tudi nove naprave in instalacije za proizvodnjo glicerina s tem, da iz te pogodbe ne morejo nastali za državo nobene obveznosti razen obveznosti, ki izvirajo zaradi neizpolnjevanja pogodbe. Ta pogodba kakor tudi vsi posli, ki so z njo v zvezi, bodo prosti vseh državnih in samoupravnih pristojbin. Prav tako se oproščajo carine skupnega davka na poslovni promet, trošarine in ostalih državnih in samoupravnih dajatev, uvoz potrebnih strojev in aparatov po tej pogodbi, v kolikor se ne izdelujejo v državi.
§ 3. Pogodba stopi v veljavo In dobi obvezno moč z dnem, ko je objavljena v »Službenih novi-nalu ln velja najmanj toliko časa, kolikor trajajo pogodbe iz § 2. to uredbe.
■k
Klii+ng 8 TurUjo. Likvidacija klirinškega salda v prometu s Turčijo zelo hitro napreduje. Dne 18. oktobra 1939 je Narodna banka izplačevala že nakaznice št. 2.210 (dne 17. oktobra št. 2.053), z dne 30. oktobra 1938 (80. avgusta 1988).
Preklic likvidacije. Jugoslovanski montani sindikat v likv. v Zagrebu skliruje za 26. oktober izredno glavno skupščino delničarjev, na kateri bo prečitano poročilo likvidatorjev, obenem pa predlagan tudi preklic likvidacije in nadaljevanje poslovanja. V zvezi s tem so tudi volitve novega upravnega in nadzornega odbora.
Povečanje cementne tovarne v Trbovljah
Trbovlje, 19. oktobra.
2e ko prispeš z vlakom na trboveljsko postajo, zapaziš, da so se v zadnjih letih v cementni tovarni, ki je delno vidna s kolodvora, napravile velike spremembe. Poprej nekaj starinskih poslopij, mala vzpenjača, prevažanje cementa na cizah na kolodvor itd., teh zastarelih stvari ne vidiš več. Pač pa ti padejo v oči visoki silosi, novo moderno tovarniško poslopje, kjer brni, da se glas človeka ne sliši, po zraku se prevažajo po žični železnici mali vozički, vse to kaže napredek trboveljske doline, odnosno industrije.
Novo tovarniško poslopje je zgrajeno vse iz železobetona. Iz ceste je vidna 56 m dolga nova krožna peč, kjer se kuha in žge cement. V ozadju so še tri manjše krožne peči. Nova peč daje 15 do 18 vagonov cementa dnevno, manjše skupaj tudi nekako isto količino. V tovarno je instaliranih 50 elektromotorjev razne iakosti. K temu se je gradil novi električni razdelilec napetosti, z dvema transformatorjema.
Da bi se zmanjšala režija dovoza cementnega kamna iz kamnolomov, sta bili zgrajeni dve moderni žični železnici. Prva poteka od tovarne čez Bevško na Klek, do novo odprtega kamnoloma. Je okoli 2800 m dolga in ima nad Bevškem čez 700 m razpetine. Je res nekaj lepega za videti, ko tečejo visoko v zraku vozički po njej. Druga žičnica, dolga čez 4000 m. teče od tovarne čez Bukovo goro, Retje. do novega kamnoloma v Pra-prelnem. Cementni kamen se bo tako prevažal po dveh žičnicah, kar je bilo potrebno zaradi razširitve obrata, kakor tudi, da se ozkotirna železnica, ki teče iz kolodvora proti Vodam, razbremeni. V zvozi z napravo žičnic, sta bila zgrajena še 2 zaščitna mostova, eden v Bevškem. drugi nad banovinsko cesto pri tovarni, to pa zaradi varnosti človeških življenj, če bi se voziček z žičnice odtrgal. Torej je tudi v tem pogledu poskrbljeno.
Da se je vse to v tehničnem smislu moglo zgraditi, je bila potrebna regulacija potoka Trboveljščice in prestavitev banovinske ceste pri cementni tovarni. S tem je tovarna pridobila večji gradbeni prostor. Cesta bo šla sedaj od železni-čarske stanovanjske hiše v ravni črti proti cementarni in se je tako odpravil velik ovinek, ki je bil za cestni promet vedno v napotje. Za preložitev tega cestnega ovinka, so se veliko let zastonj zavzemali krajevni činitelji. K preložitvi je nekaj prispevala tudi banska uprava. Sporedno s cesto je prestavljen trb. potok, ki teče v novo betonirani in regularni strugi.
Na predvideno povečanje tovarne se je že lansko leto zgradilo 5 silosov, katerih vsak drži do 250 vagonov cementa, ki predstavljajo skladišče v času zmanjšanega izvoza v zimskem času, odnosno, za poletno rezervo. Silosi eo zgrajeni najbolj moderno. Iz tovarne pride cement po ceveh, ki ga pritiska stisnjeni zrak v silose, od tu pa po potrebi na izvozno postajo po tekočem gumijastem traku. Tudi se cement polni v papirnate vreče avtomatično.
Cementni prah, ki uhaja iz dimnikov, vsebuje mnogo, za zdravje Škodljivih' plinov, ki kvarno vplivajo ne samo na človeška telesa, ampak tudi na vse poljske pridelke in gozdove. Da se vse to prepreči, 60 zgrajena na dimnike in nav kurišča peči, posebne priprave, ki ne prepuščajo škodljivih plinov in cementnega prahu.
Tovarna bo dnevno lahko odposlala v svet od 40 do 50 vagonov. Obrat je do skrajnosti mehaniziran. Zaposleni bodo predvsem strokovno iz-vežbani delavci, ki bodo pri tem imeli svoj stalen in gotovo zboljšan zaslužek, kateri jim je bil včasih, posebno v zimski dobi zelo nestalen in vzet. Cementarna je last TPD.
imun, Kino Kodeljevo tei. 41-64,
Danes in jutri ob 20. uri dva velefilma
Heidi
Zgodba nežnosti in globokih ljudskih čuvstev ob prekrasni božični glasbi. — Tako lepega filma s SHiRLEY TEMPLE Se niste videli
Velika pustolovščina
Maria Andergast, Albrecht Schonhals
Slinavka in parkljevka v Sloveniji
Slinavka in parkljevka je še vedno precej razširjena po Sloveniji. Iz najnovejšega štirinajstdnevnega izkaza živalskih kužnih bolezni posnemamo, da so še naslednji okraji okuženi po tej bolezni:
Okraj Brežice: Brezovica, obč. Bizeljsko; Zlo-gonsko, obč. Kapele.
Okraj Celje: Vrbno, obč. Sv. Jurij pri Celju.
Okraj Črnomelj: Zastava, obč. Črnomelj okolica; Črešnjevec, obč. Dragatuš; Brezovica, Draga, Lešče, Keseri, Malinci, Kunčani, Popoviči, Rada-toviči, Dragoševci, Kutjali, Pilatovci, Sekuliči, obč. Radatoviči; Sadinja vas, obč. Semič; Deskova vas in Močile, Kovačja vas, Pregrad, Stari trg ob Kolpi, obč. Stari trg ob Kolpi.
Okraj Gornji grad: Sv. Duh, obč. Solčava.
Okraj Kočevje: Hrib, Mali log, Retje, obč. Loški potok.
Okraj Kranj: Planina Korošca, obč. Sv. Ana.
Okraj Lahko: Loka, obč. Loka pri Zidanem mostu.
Okraj Ljubljana okolica: Ig, Iška Loka, Kre-menca, Staje, obč. Ig; Breznica, obč. Preserje; Brest, obč. Tomišelj; Želimlje, obč. ista.
Okraj Logatec: Hudi vrh, Nova vas, PolSeče Ravne, Vel. vrh. Vel. Bloke, Grahovo, Martinjak obč Bloke; Cerknica, obč. ista; Babno polje, obč, Stari trg pri Logatcu.
Okraj Novo metlo: Kal, obč. Ambrus; Ga berje, obč. Brusnice; Zvirče, obč. Hlnje; Konc, Vel. Cerovec, obč. Šmihel-Slopiče; Breza, Stari trg, Sv. Štefan, obč. Trebnje.
Okraj Radovljica: Planina Smokuč. Žirovniška planina, obč. Breznica; planina Vajnoš, obč. Koro ška Bela.
Okraj Slovenji Gradec: Gaberke, obč. Šoštanj Arnače Velike, obč, Št. Ilj; Bevče, obč. Velenje,
Okraj Skofja Loka: Stari dvor, obč. Stara Loka: Draga, obč. Zminec.
Okraj Šmarje pri Jelšah: Luterje, obč. Ponikva *
Vukovarja Ivornica konoplje in predilnica, Vukovar. Glavnlon 4.5. bilančna vsota 23.54 (32.85). zaradi zmanjšania inštalacij, čisti dobiček 1938-39 0.013, izguba 1937-38 0.0,"08 milij. din in ostanek izgube iz prejšnjih let 0.79 milij. din.
Borze
Dne 19. oktobra
Denar Ameriški dolar 55.—
Nemška marka 14.30
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 5,228.740 din, na belgrajski borzi 11,023.000 din,
Ljubljana — Uradni tečaji
London 1 funt . „ , . , , ,	176.40— 179.60
Pariz 100 frankov.......99.70— 102.00
Newyork 100 dolarjev , , . ,	4406.75—4466.75
Ženeva 100 frankov , , , , ,	995.00—1005.00
Amsterdam 100 gold. , , . , ,	2348.50—2386.50
Bruselj 100 belg .,„!,,	744.00— 756.00
Ljubljana —	Svobodno	tržišče.
London 1 funt , . •	,	,	»	,	217.96— 221.16
Pariz 100 frankov . ,	,	,	■	,	123.25— 125.55
Newyork 100 dolarjev »	,	,	»	5480.00—5520.00
Ženeva 100 frankov .	,	,	•	,	1228.52—1238.52
Amsterdam 100 gold. ,	,	,	,	,	2901.35—2939.35
Bruselj 100 belg	919.14— 931.14
Ljubljana — Zasebni kliring. Berlin 1 marka . i , . , , . 14.20— 14.40
Zagreb — Zasebni kliring. Solun 100 drahem , , ■ , . . 32.65— 33.35
Belgrad — Zasebni kliring. Solun 100 drahem • i , • i 32.77— 33.47
Curih. Pariz 10.10, London 17.83, Newyork 445,875. Bruselj 75, Milan 22.50, Amsterdam 236.75, Berlin 178, Stockholm 106.20, Oslo 101.25, Kopenr hagen 86.075, Bueno6 Aire6 105.
Vrednostni papirji
Vojna škodai
v Ljubljani 419—422 v Zagrebu 425—435 v Belgradu 423—425
Čvrsta tendenca za državne papirje je tudi danes pognala V6e tečaje navzgor. Tako je investicijsko posojilo doseglo že skoraj tečaj 100, kar moremo smatrati za popolnoma normalen in odgovarjajoč tečaj. Tudi ostali papirji so narasli. Ponudba je skoraj popolnoma izginila s tržišča, tako da prevladuje stalno povpraševanje, ki dviga tečaje. Promet v efektih je znašal na belgrajski borzi 909.000 din.
Ljubljana, državni papirji; 7% investicijsko posojilo 95—97, agrarji 55—56, vojna škoda promptna 419—422. begluške obveznice 79—81, 8% Blerovo posojilo 91—93, 7% Blerovo posojilo 87.50—99, 7% posojilo Državne hipotekarne banke 95—97, 7% stab, posojilo 93—95. — Delnice: Narodna banka 6800—6900, Trboveljska 175—185.
Zagreb, državni papirji) 7% investicijsko posojilo 95 denar, agrarji 53 denar, vojna škoda promptna 425—435, begluške obveznice 80 denar, dalm. agrarji 70—74, 4% severni agrarji 51—57, 8% Blerovo posojilo 92 denar, 7% Blerovo posodilo 87 denar, 7% stab. posojilo 96 denar. — Delnice: Trboveljska 187.50—190.
Belgrad, državni papirji; 7% Investicijsko posojilo 99—100, vojna škoda promptna 423—425 (428), begluške obveznice 78.5(X—79.25 (79), dalm. agrarji 73—74.50 (74), 6% šumske obveznice 72 do 73 (74, 72), 8% Blerovo posojilo 90—92 (92), 7% Blerovo posojilo 87.50—88.50. — Delnice: Narodna banka 6850 denar, Priv. agrarna banka 195 denar.
2itnl trg
Novi Sad. Koruza: bač. pariteta Indjija 112 do 114. Otrobi: bač. in srem. 105—106, bana-ški 103—104. — Tendenca prijazna. — Promet srednji.
Živinski sejmi
Cene kmetijskih pridelkov v Trbovljah dne 15. oktobra 1939. Pšenična moka 3—3.50, govedina 10, teletina 14—20, svinjina 12—20, ovčje meso 8—10, svinjska mast 22, sveža slanina 17, prekajena slanina 22, krompir 1.25 din kg. JaJca 1 din komad, mleko 2.25 din liter.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v črnomaljskem okraju dne 15. oktobra 1939. — Voli: I. vrste 4, II. vrste 3.75, III. vrste 3.50, telice: I. vrste 4, II. vrste 3.75, III, vrste 3.50, krave: I. vrste 3.50, II. vrste 3.25, III. vrste 3, teleta: I. vrste 5, II. vrste 4.75, prašiči: špeharji 8, pršu-tarji 7 din kg. — Goveje meso 10, svinjina 14, slanina 16, svinjska mast 18, čisti med 15. surovo kože: goveje 8, telečje 9 din kg. — Pšenica 200, ječmen 180, rž 190, oves 220, koruza 175, fižol 225, krompir 80, lucerna 50. seno 85, slama 20, jabolka: I vrste 200, II. vrste 180, III. vrste 150, iuuške: I. vrste 200, II. vrste 180, III. vrste 150, moka: pšenična 275, koruzna 175 din 100 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4, fi-nejše sortirano vino 5, mleko 2 din liter.
Izvoz naših vin
V mesecu septembru 1939 smo iz Slovenije izvozili 43.400 litrov štajerskih vin v Nemčijo. Izvožena vina so bila iz ptujskega, ljutomerskega in mariborskega okraja. Od 1. januarja do konca septembra 1939 smo iz Slovenije izvozili naslednjo množino, in sicer: v Nemčijo 861.902.3 litrov, na Češko 20.422 litrov, v Holandijo 891 litrov, na Poljsko 4922.5 litrov.
★
Zvišanje cen prašičev za Nemčijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je izdal odlok, s katerim se povišujejo cene za izvoz prašičev v Nemčijo za 0.50 din pri kg za vse vrste prašičev, katere izvažamo v Nemčijo.
Uredba o upravnem sodišču v Zagrebu. Kraljevski namestniki so na predlog bana Hrvatske podpisali uredbo o upravnem sodišču v Zagrebu. To sodišče je pristojno za administrativne spore, ki se nanašajo na stvari iz pristojnosti banovine Hrvatske. Uredba je bila že objavljena v »Narodnih novinah«, glasilu banovine Hrvatske, in je dne 18. t. m. stopila v veljavo.
Poljski ujetniki delajo na nemških kmetijah. Po dosedanjih nemških podatkih so Nemci zaposlili v svojem kmetijstvu okoli 110.000 poljskih vojnih ujetnikov. Njihovo število pa bo v kratkem naraslo. Veliko število ujetnikov bo ugodno vplivalo in pomeni znatno razbremenitev za ostalo gospodarstvo. Predvsem pa streme Nemci obnoviti industrijsko delo v Zgornji Šleziji in področju Olse Tu je pomembna premogovna in železna industrija. Nemci pravijo, da so — interesantno — obstojali v konrfre*<rii Poljski delovni uradi že, ko boji v najbližji okolici še niso bili končani.
Nj. kr. Vis. kneginja Olga predsednica Rdeč. križa
Med našimi rojaki v Ameriki
Vtisi podpredsednika družbe sv. Rafaela p. Kaz. Zakrajška iz ameriške Slovenije
Z ukazom kr. namestnikov je, kakor smo že včeraj poročali, imenovana Nj. kr. Vis. kneginja Olga za predsednico drutva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije. Nj. Vis. kneginja Olga 6topa na čelo naše človekoljubne ustanove, kjer bo v težki in plemeniti dolžnosti zamenjala svojega vzvišenega soproga Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, ki mu je ta pomembna dolžnost bila poverjena s kraljevim ukazom z dne 18. aprila 1934. Knez namestnik Pavle je poslal 28, junija istega leta sotrudni-kom Rdečega križa sledeči pozdrav: »Vrnivši se iz inozemstva, sem z veseljem prevzel dolžnost predsednika Rdečega križa kraljevine Jugoslavije. Naše društvo Rdečega križa je znano in spoštovano med ljudstvom zaradi svojega dobrodelnega delovanja. To mi daje tipanje, da bom našel pri izvrševanju zaupane mi dolžnosti številne in navdušene sodelavce ter da bo naš Rdeči križ pripravljen izvršiti naloge, kakor to njegovi vzvišeni zaščitniki in naš narod od njega pričakujejo. Vsem odborom, članom in prijateljem Rdečega križa pošiljam svoj prisrčen pozdrav.« Z občutki in nazira-nji, izraženimi v tem pozdravu, je Nj. kr. Vis. knez namestnik vršil polnih 5 in pol let dolžnost, ki mu jo je zaupal blagopokojni kralj Aleksander. Prišel pa je čas, ko je bil Nj. kr. Vis. knez namestnik prisiljen zahvaliti 6e za to čast zaradi svoijih sedanjih številnih dolžnosti. Nj. kr. Vis. knez namestnik je poslal ob tej priliki sledeče pismo društvu Rdečega križa:
Društvu Rdečega križa, Belgrad. — Oviran zaradi svojih sedanjih dolžnosti posvetiti se v bodoče v dovoljni meri poslom našega društva Rdečega križa, katerega predsednik sem, sem smatral za svojo dolžnost, zahvaliti se za to visoko čast, ki mi je bila doslej zaupana. O priliki slovesa od svojih marljivih sotrudnikov in sodelavcev iz vse države pri tem velikem nacionalnem delu, v katero vlagajo ves svoj trud, da bi društvo doseglo svoje plemenite cilje, želim tudi ob tej priliki izraziti svojo najglobljo hvaležnost za njihovo rodoljubno delo. Društvo Rdečega križa lahko tudi v bodoče računa na mojo popolno podporo pri svojem plemenitem in človekoljubnem delovanju, posebno v sedanjih razmerah, ko je njegovo delovanje neprecenljivega pomena za splošno dobrobit nagega naroda. Pavle. Belgrad, 15. oktobra 1939.
Društvo Rdečega križa sprejema z globokim spoštovanjem, priznanjem in hvaležnostjo besede dosedanjega predsednika ter pozdravlja z v6o ljubeznijo, veseljem in vdanostjo 6vojo novo in vzvišeno predsednico kneginjo Olgo, svojo kraljevsko dobrotnico in prostovoljno bolničarko, ki je z največjo pozornostjo in zanimanjem dozdaj spremljala in podpirala delo našega društva Rdečega križa. Našemu narodu je dobro znano, s kako plemenitimi ' čustvi sodeluje kneginja Olga pri vseh dobrodelnih akcijah ter jih podpira. Znano je tudi, da so številni člani kraljevskih rodbin na čelu društev Rdečega križa. Tako je angleška kraljica častna predsednica, kraljevska princezinja pa je vrhovna voditeljica prostovoljnih angleških bolničark Rdečega križa. Nizozemska prestolonasled-nica Julijana je že več let predsednica nizozemskega Rdečega križa. Na Švedskem sta prestolonaslednik in prestolonaslednica častna predsednika, knez Karlo pa je predsednik švedskega Rdečega križa. Italijanska prestolonaslednica Marija Joee je pokroviteljica vseh prostovoljnih bolničark Rdečega križa. Naše društvo Rdečega križa je srečno in ponosno, da stopa na njegovo čelo kot predsednica Nj. kr. Vis. kneginja Olga. Vsi člani društva Rdečega križa in njegovega pomladka vidijo v tej visoki počastitvi znamenje najvišjega priznanja za svoje dobrodelno delo ter čutijo dolžnost, da se z ljubeznijo in veseljem zberejo okoli svoje vzvišene predsednice in da 6e s požrtvova-njem lotijo uspešnega dela za razvoj društva.
Te dni se je vrnil v Ljubljano prvi podpredsednik Rafaelove družbe, župnik g. p. Kazimir Zakrajšek, ki se je več tednov mudil med Slovenci v Ameriki. Na prošnjo je g. p. Zakrajšek dal o svoji poti in o bivanju v Ameriki naslednje zanimive podatke:
Obiskal sem večje naselbine po srednji Ameriki in imel v vsaki najmanj po eno predavanje. Opazil sem, da so naši ljudje v Ameriki popolnoma nepoučeni o razvoju razmer tu doma. Tistih bore malo poročil, ki jih prinašajo slovenski ameriški listi, jim tega ne more pojasniti. Zelo jih moti dejstvo, da so po vseh naših vladnih zastopstvih samo Srbi, ki skušajo dati pisarni kolikor mogoče tudi srbski značaj, da izvzamemo konzulat v Newyorku, kjer je tudi komisar Slovenec g. Trošt, in deloma poslaništvo v Washing-tonu, kjer je svetnik dr. Rybar. Tudi jih zelo moti to, da v raznih misijah, ki prihajajo v Ameriko, niso upoštevani Slovenci in Hrvatje. Slovenci in Hrvatje bi radi, da bi bili na naših zastopstvih tudi taki uradniki, ki bi stanovali v naselbini, bi imeli pri društvih in v vsem javnem ižvljenju vodilno vlogo, kjer bi lahko zelo mnogo dobrega storili. Tako so pa zastopstva kakor neki otoki, daleč proč od hrvatskih in slovenskih naselbin, kamor prihajajo razni zastopniki, kakor neki odposlanci le ob kakih slovesnostih, pa še to redkokdaj. Vsa moja predavanja o razmerah po Jugoslaviji so bila z velikim zanimanjem sprejeta. Kar je treba posebno podčrtati, je to, da se je zanje ameriška mladina skoro bolj zanimala kot starina. Ameriška Slovenija, sem videl, je danes bolj živa in bolj zmožna vsake akcije za državo in narod, kakor kdaj prej. Samo voditeljev ji manjka. Naše slovensko časopisje, vsaj tisto, ki je neodvisno, to je, ki ni glasilo kakih organizacij, se bori s heroičnimi žrtvami za svoj obstanek. Uredniki opravljajo tako ogromno državno nacionalno in kulturno delo, da tu doma nimamo pojma. Garajo cele noči, zbirajo naročnike po hišah, dostikrat sami zlagajo, sami pišejo, skoraj bi rekel opravljajo vse delo, da ohranijo narodu vire kulturne hrane. Tu bo treba, da bo domovina mislila ne samo na srbsko časopisje, temveč tudi na hrvatsko in slovensko ter ga podpirala s primernimi podporami. Zelo potreben bi bil mož, ki bi obiskal vse naselbine, jih organiziral v novo mogočno državno in ' narodno-obrambno gibanje, katerega bi si vsi kar želeli. Glede tega bom stavil odločujočim krogom posebne predloge, če jih bodo hoteli poslušati. Trenutki, ki sem jih preživel med ameriškimi Slovenci, so bili prijetni, da so mi v bogato zadoščenje za prejšnje žrtve, katere je moje bivanje v Ameriki zahtevalo od mene. Z enako ljubeznivostjo so me sprejeli tako vsi duhovniki in z njimi vse katoliško ljudsto, kakor tudi vse nekatoliško Časopisje, s katerimi sem pred leti bil v ostrih načelnih kontroverzih. Sploh je po obiskih prevzv. g. škofa Rožmana in g- župana dr. Adlešiča zavelo po ameriški Sloveniji novo nacionalno življenje, kar bo ogromne koristi za narod ter doma. Ameriški Slovenci imajo po svojih velikih možeh in politikih silno velik vpliv tako v javnem življenju, kakor pri vladi in lahko marsikaj dosežejo v odločilnih težkih tre-notkih našega naroda in naše države, tako kakor so že za časa svetovne vojne. Tudi sem povsod videl, da je pri njih jugoslovanska zavest izredno močna, tudi pri mladini.
Na svetovni razstavi - Jugoslovanski paviljon
Svetovna razstava v Newyorku je nekaj tako ogromnega, nekaj tako mogočnega, da si človek ne more predstavljati, če sam ne vidi. Skušal bom razstavo ob priliki kje opisati, vsaj v važnih slikah. Vredno vseh žrtev je, da človek to ogromno zamisel človeškega genija vidi in občuduje. Kar se pa tiče jugoslovanskega paviljona, moram reči to, kar mi je dosedaj rekel še vsakdo, kdor ga je videl, da je stvar zelo pogrešena. Gospod Gar-gaševič nam je povedal v Ljubljani, v kolikor se vem spominjati, da je naredil načrt za paviljon arhitekt g. Vurnik. Kako sem se začudil, ko mi je prišlo v roke poročilo pomočnika generalnega komisarja na svetovni razstavi v Newyorku, g. Milana Baniča, kjer pravi, da je načrte za paviljon naredil Zid g. Weismann. Načrte so izvršili člani židovske firme Pommerance et Breines, vsi delavci, ki so delali'na naši razstavi, instalaterji, mizarji itd., vsi so bili samo Zidje, kakor bi bila naša država židovska država. Silno neokusno so razstavljene naše prekrasne in pestre narodne noše iz raznih pokrajin Jugoslavije. Ko sem občudoval to »umetnino«, je stala za menoj skupina ameriških dam, od katerih je ena glasno rekla »how uglyc, »kako odurno«.
Na razstavi je res nekaj lepih stvari. Ko bi tu bil kdo, ki bi imel vsaj nekoliko okusa in bi te stvari primerno razstavil, bi bil gotovo naš paviljon nekaj lepega. Predno sem šel v jugoslovanski paviljon, sem obiskal češkega. Takrat je bil še v celoti odprt, dasi so ga morali ameriški Cehi podpreti s svojimi lastnimi žrtvami, ker Češke več ni bilo. To je bilo tako nekaj okusnega, nekaj prijetnega, da je vsakdo šel z veseljem iz paviljona. Zato sem bridko čutil razliko med našim in češkim. Kakor rečeno, o tem se bo moralo še veliko pisati in veliko govoriti, ker takega fiaska država, ki je sama sebe zavedna, ne sme več dopustiti. Tu prihajajo milijoni ljudi in sodijo državo po načinu, po okusu, kakor sama sebe pokaže najširši svetovni publiki. Ameriški Slovenci in Hrvati tudi silno zamerijo, da jih niso pritegnili k sodelovanju za svetovno razstavo- Ti
poznajo ameriško dušo in vedo, kako naj se stvari razstavijo, da bodo ameriškemu občinstvu prikup-ljive. Tako pa so pri razstavi popolnoma prezrli tako Hrvate, kakor Slovence, tako da je edini Slovenec pri razstavi — paznik g. Anton Svet. Slovencev je v Ameriki nad 300.000, Hrvatov nad (iOO.OOO, pa so se te ogromne številke tako prezrle, da je prav neodpustno. Na vse to sem že 3. januarja v Ljubljani opozoril g. Gargaševiča, seveda brez uspeha. Imam v rokah izčrpno poročilo pomočnika generalnega komisarja g. Baniča o poteku priprav za naš paviljon, o raznih drugih nered-nostih in netočnostih. Imam poročilo, da se je dosedaj potrošilo za razstavo 10,710.000 dinarjev državnega denarja. Ameriški Slovenci in Hrvatje imajo pravico zahtevati, da se sestavi posebna komisija, ki naj strogo nepristransko preišče vso proceduro pri tej razstavi. Značilno je, da mi je 3. oktobra čuvaj na razstavi povedal, da do tedaj 150.000 okrožnic, ki naj bi se razdelile na razstavi in so bile tiskane v Jugoslaviji, še ni prišlo. Konec razstave je pa 31. oktobra. Tako se je zgodilo na razstavi to, česar sem se bal in kateri strah sem že 3. januarja letos izrazil na posvetovanju, ki ga je sklical g. Gargaševič.
Kako sodi ameriška Javnost o vojski
Po vsej Ameriki se opaža neka izredna ner-voznost zaradi vojske, kar se pojavlja v mrzličnem iskanju sredstev, kakor bi se država obvarovala, da ne bi bila zapletena v to vojsko. Na milijone pisem in brzojavov dobivajo zastopniki ljudstva pri vladi, da naj delajo na to. Ko bi se država zavedala varnosti pred svetovno vojsko, bi tega ne bilo treba. Vse časopisje in vse radio-postaje so polne poročil o vojski, tako da so ta poročila potisnila daleč v ozadje vse, tudi največje državne domače dogodke. Vsa Amerika želi, da bi se ta spor v Evropi čimpreje poravnal. Vendar pa se splošno izraža kakor v časopisju, tako v privatni javnosti strah, da bo ta vojska najbrže trajala leta in leta. Dogodki, ki so se odigravali s Češkoslovaško in Poljsko, so porazno vplivali na ameriško javnosti proti Nemčiji. Poljaki imajo v USA silno velik vpliv, saj jih je nad 5 milijonov, in imajo v vsem javnem življenju zelo mnogo vplivnih svojih politikov in narodnih voditeljev. Glede Jugoslavije pa moram reči, da se opaža velika simpatija vse Amerike do mlade države, ki vodi zadnja leta tako izredno modro in previdno politiko, da vzbuja splošno priznanje in občudovanje. Veliko člankov sem čital po raznih največjih listih o Jugoslaviji, da sem se čutil ponosnega, da sem član te države- Ko bi še naše vladno zastopstvo storilo svojo dolžnost v taki meri, kakor tak velik čas zahteva in ko bi svet-tovna razstava ne motila, bi državna zavest pri našem ljudstvu, kakor pri Hrvatih, tako pri Slovencih mogočno rasla. Zelo smo pogrešali večjih
poročil v ameriškem tisku o sporazumu, ki je vendar dogodek prvo vrste, ne saino za Jugoslavijo, temveč za vso Evropo in za svetovni mir. Vse želi, da bi se Jugoslavija notranje okrepila in postala vogelni kumen evropskega miru.
Kakšna je bila vožnja iz Amerike v teh nevarnih časih
Vso pot smo imeli vreme vprav sijajno in morje gladko kot steklo. l)o Azornkih otokov ni bilo nobenega razburjenja. Na Azorskih otokih smo pa dobili na parnik okrog 50 Kitajcev z nekega angleškega parnika, katerega so Nemci par dni prej v bližini potopiliti. Bil je žalosten pogled na te prestrašene ljudi, ki so pod vtisom prestanega strahu kazali vidna znamenja skrajnega razburjenja. Nemška podmornica jim jo dala časa sedem minut, da so so prepasali z rešilnimi pasovi in poskakali v vodo. Podmornica je sama poklicala SOS na pomoč. Neki holandski parnik jih je pobral in pripeljal na San Miguel, kjer jih je naša »Vulcania« sprejela do Lisbone. Na parniku smo imeli tudi okrog 30 nemških mornarjev, ki so se hotpli skozi Italijo vrniti v Nemčijo. Že v Ne\vyorku smo so začeli bati težav zaradi tega. Toda v Lisboni so jih izkrcali, da so odšli z zrakoplovom v Nemčijo. V Gibraltarju nas je pa ustavila angleška bojna ladja in preiskala ves parnik, kar nam je vzelo šest ur časa. Več podmornic je krožilo okrog naše ladje. Bili smo razburjeni v pričakovanju, kaj se bo zgodilo. Komaj smo dobro to prestali, vidimo, kako v naglem diru hiti proti našemu parniku francoska bojna ladja. Nova razburjenje na parniku-Tudi več podmornic je bilo opaziti v bližini. Signali na obeh parnikih so se začeli vrstiti tako, da sta se parnika med seboj z znamenji pogovarjala. Vsi potniki smo prihiteli na krov in opazovali ta razgovor v napetosti, kako se bo končal. Po četrt uri pa francoska ladja mirno odplove. Videli smo v Sredozemskem morju še več drugih bojnih ladij različnih narodnosti. V Lisboni smo dobili na parnik tudi okrog 40 dalmatinskih mornarjev z jugoslovanskega parnika, ki je peljal v Anglijo žito. Toda mornarji so se zbali in odpovedali službo in se vračali na našem parniku domov. Parnik smo videli stati v Lisboni. Sploh smo videli od Azorov najprej več jugoslovanskih par-nikov. Sicer pa je bila vožnja zelo prijetna zaradi lepega vremena. Z istim parnikom se je vračala z vizitacije po Ameriki tudi vrhovna predstojnica šolskih sester iz Maribora, ki je morala prav tako prekiniti svojo vizitacijo.
Gospod župnik se je vrnil živahen in vesel, poln navdušenja za ameriško Slovenijo, kjer je zlasti oživel delovanje Družbe sv. Rafaela in Izseljenske zbornice, katere važnosti se ameriški Slovenci mnogo bolj zavedajo, kakor pa mi tu doma.
Glede na izgube v prejšnjih vojnah se ne smemo ozirati na število izgub v vojnah starega in srednjega veka. Če je, na primer, za-
Risano, da je v bitki pri Kanah izgubilo 50.000 imljanov življenje, je k temu treba pripomniti, da so podatki starih zgodovinarjev glede na bojujoče se armade, kakor tudi glede na izgube, jako nezanesljive in več in manj pristranske.
Bolj natančne podatke imamo že iz vojne Friderika Velikega. Po najnovejših raziskava-njih je Friderik Veliki v eni sami, pa še ne najbolj krvavi svoji bitki, izgubil od 43.000 vojakov, ki jih je imel na razpolago, kar 20.720 mož, torej skoraj polovico. Vsi ti so bili mrtvi, ranjeni ali pa pogrešani; med pogrešanimi je bilo le 2050 vojakov. V bitki pri Kolinu je Friderik izgubil čelo 41,5 odstotkov svojih vojakov; pri Torgenu pa 37,5 odst.
Že bolj zanimive pa so za nas številke o izgubah v bitkah 19. stoletja, kjer se števila bojujočih se armad polagoma bližajo našim modernim orjaškim armadam, in so tudi sicer te vojne prilike bolj slične sedanjim. V bitki pri Austerlitzu se je borilo 94.000 Francozov proti 84.000 Avstrijcem in Rusom. Od teh je bilo od Avstrijcev in Rusov mrtvih 26.000, a Francozi so imeli 12.000 mrtvih in ranjenih. Pri Aspernu se je bojevalo 80.000 Avstrijcev proti 70.000 Francozom. Pri tem so imeli Francozi 8000 mrtvih in 24.000 ranjenih, Avstrijci 4287 mrtvih in 16.213 ran jenih. V bitki pri Bo-rodinu se je borilo 133.000 Francozov; od teh je bilo 12.000 ubitih in 38.000 ranjenih. Rusi so imeli v bitki 132.000 mož, od teh jih je padlo 15.000, a ranjenih je bilo 35.000. Pri Bautzenu je bilo od 110.000 Prusov in Rusov mrtvih 7500 mož, a 16.000 ranjenih; od 150.000 Francozov pa je bilo 500 ubitih in 14.000 ranjenih.
V trodnevni bitki narodov pri Lipskem je imel Napoleon 20.000 mrtvih in 30.000 ranjenih, to je bilo skoraj 20 odstotkov vse njegove armade. Pri Gravelottu, v eni najbolj krvavih nemško-francoskih bitk, so imeli Nemci več ko 20.000 mož mrtvih, ranjenih in pogrešanih, to-J rej 10 odstotkov. V rusko-japonski vojni se je : borilo v odločilni bitki pri Mukdenu od 21. fe-| bruarja do 1. marca 1905 — 350.000 Rusov proti 300.0000 Japoncem. Rusi so izgubili 70.000 mrtvih in ranjenih, a Japonci 42.000.
R„HEta hoin.i križark-	t: »bs—a •*>"<»<» 'nn in ie bila snnščena v morje 1. 1916. Odtlej je bila vsa na novo opremljena. Nemško
BritSta p oroč ilo' p r a vi, "da 7e nika' njihovi podmornica tudi to orjakin jo plodova., tako, da „i več ^abojevanja. *	Angleški ministrski predsednik Chamberlain pa je izjavil, da »Repulse« ni bila prav nič poškodovana
Vse te številke pa kar izginejo spričo številk iz svetovne vojne, kjer je imela Nemčija 2,000.000 mrtvih, torej 13,5 odstotkov vse armade in 3 odstotke vsega svojega prebivalstva sploh. A Francija je imela 1,240.000 mrtvih, kar je 15,6 odstotkov vse urmnde in 3.5 odstotkov vsega prebivalstva. Celo Anglija, ki je
Švicarski vojak na straži v visokem gorovju.
razmeroma najmanj krvavela v svetovni vojni, je imela 800.000 mrtvih, kur je vendarle dvajsetkrat več, kot jih je imelu Nemčija v vojni leta 1870—71. Tudi Rusija je imela v svetovni vojni 1,700.1)00 mrtvili. Največ izgub pa je razmeroma utrpela Srbija, kjer je padlo 14,8 odstotkov vsega prebivalstvu, tako da je bila večina vseh za orožje sposobnih moških ubitih.
Če primerjamo vse te številke, se zgrozimo spričo orjaških številk mrtvih in ranjenih. Skoraj da so po svetovni vojni upali vsi narodi, da ne bo nobene vojne več. In vendar spet razsajajo krvave bitke, ki so hujše kot kdaj prej, ki ubijajo življenje ljudi na kopnem, v ozračju, na morju in pod morjem. Resnično je: »Človek človeku — volk.«
Sovjetski bič
Londonski list »Times« poroča iz Bukarešte: Potnik, ki je prispel semkaj iz Lvova, je pripovedoval, da so sovjeti zaprli vse voditelje ukrajinske narodne organizacije; med njimi sta Mudrij, vodja ukrajinske narodne stranke in podmaršal Sejo. Ukrajinski metropolit v Lvovu, msgr. Szeptvcki, je izginil. Pravijo, da so ga odgnali v sovjetsko ujetništvo. Potnik poroča dalje, da je videl spotoma, kako so po vaseh visela trupla duhovnikov na drevesih ob cestah.
novice,
Koledar
Petek, 20. oktobra; Janez Kancijan, sptjzna-valec; Felicijan, mučenec. Prvi krajec on 4.24. Herschel napoveduje sneg in vihar.
Sobota, 21. oktobra: Uršula in tovarišice, mučenke; Hilarijon.
Osebne novice
= Na agronomski fakulteti v Zagrebu je
bil diplomiran za inženirja agronomije g. Fer-jan Jaka, doma iz Gorij pri Bledu. Bil je ves čas član AKD »Danice« v Zagrebu. Iskreno čestitamo!
Jesen v planinah
Jesen je s svojimi pestrimi barvami prekrila doline in planine. V gozdovih tiho stoje stoletna drevesa ter polagoma trosijo listje na rcuna tla. Sonce vliva svoje tople žarke na jesensko naravo, ki noei v somraku jesenskega gozda čar starodavnih pravljic. Noge zmagujejo na jesenskih izletih z lahkoto vse strmine in s poletno toploto prožeto telo skopari z močmi. Jesenski dan v gorah poživi človeka in ga navda z radostjo in vedro voljo. Sedaj srečaš v planinah le samotnega popotnika, ki uživa v čarobnih lepotah jesenske prirode, v tihih planinskih kočah ali v okajenih oglarskih in drvarskih bajtah. Jesenski večer v planinah je nepozabno doživetje. Gozd se pogrezne v neprodir-nost, doline se zavijejo v vijoličasto meglo vse leži v barvastem morju. Vzdolž obzorja se vlečejo samotne oblačne krpe ter zastavljajo sinjino neba. Hitro se spušča jesenska noč, vetrovi zabuče od nekod. V daljnih dolinah migljajo luči kakor zvezde na prevrnjenem nebesnem 6vodu.
Ali je vsakomur dostopen raj v jesenski naravi? Seveda: v soboto si je treba izbrati gorske predele, ki jih želiš poeetiti, pripraviš oprtnik, določiš čas odhoda in nedeljsko jutranje jesensko 6once te že pozdravlja visoko v planinah. Slovensko planinsko društvo skrbi s svojimi postojankami, da najde planinec na svojih jesenskih izletih zavetišče pred nenadnimi viharji, Potrebno je določiti izlet tako, da v soboto ob večernih urah oziroma v nedeljo v opoldanskih urah dosežete ono planinsko postojanko, ki je oskrbovana. Tam se primerno okrepite za nadaljno pot. Oskrbovane 60 še nekatere planinske koče, in 6icer stalno »Zlato-rog«, ki služi kot izhodišče za vse vrhove Bohinjskih planin. Dom na Komni, ki se že pripravlja na zimsko sezijo, Dom na Krvavcu, ki nudi pestro sliko jesenskih gozdov proti dolini Kokre, koča na Veliki Planini, tiha planota polna pozno-jesenskega cvetja, Dom v Kamniški Bistrici, izhodišče za planinske izlete v Jermanova vrata in na Kokrško sedlo, kjer so postojanke SPD še oskrbovane ob sobotah in nedeljah. Pod Stolom čaka Valvazorjev dom na posetnike, da si razgledajo prostrano Savsko dolino. Planinci izrabite lepe jesenske dneve ter pohitite v jesensko naravo, kajti kmalu pride zima, takrat pa bodo priklenjeni na zapečke vsi oni, ki niso smučarji. Informacije dobite v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova c. 4/1.
ženski, sndtfafo firednost našim eleganlnim.lahkim. robu prostim očolam, katere se nabavile pri

blpLopKk LJUBLJANA
PASAŽA
NEBOTIČNIKA
]
—	Zborovanje Slomškove podružnice za kranjski in škofjeloški okraj bo v nedeljo dne 29. oktobra ob 9.30 v ljudski šoli v Kranju. Predava okrajni šolski nadzornik V. Rupret: »Gospodarsko kulturna struktura Jugoslavije z ozirom na pouk v ljudski šoli«. Po zborovanju občni zbor z volitvami Udeležite se zborovanja polnoštevilno zaradi važnih ukrepov. — Vabljeni tudi v okraj novodošli tovariši.
—	Izpiti za »Cambridge Certificate« bodo letos 5. in 6. decembra. Prijave za izpite sprejema angleški konzulat v Zagrebu, llica 12-11 do konca novembra 1939.
—	Kdaj je odletel od nas letošnjo jesen zadnji trop lastovk? Iz Št. Lovrenca^ 18. okt. Koasem zadnji čas večkrat poročal »Slovencu« o rasovkah, ki so odhajale od nas, in smo jih tu opazovali še v velikih jatah, pač nisem mislil, da se bodo zopet še pojavile. Po so se še 12. oktobra, in sicer na gradu na Mali Loki. Ta dan so jih videli tam na elektrovodnih žicah nič manj kakor 230 — kolikor so jih našteli —, ki so tam počivale in se pripravljale za odlet na svoja prezimovališča. Letošnja izselitev lastovk iz naših krajev, kakor sem dognal iz teh opazovanj in poročil, se je izvršila v dneh od 3. do 12. oktobra. Res po/.no! Morda so pa res kaj slutile, da bomo imeli še okoli srede oktobra tako gorke in lepe dni, kakor jih imamo zadnji čas. Minulo nedeljo 15. okt. smo imeli zjutraj ob 5 15° C toplote, popoldne ob 3 pa 21° C, 16. in 17. oktobra popoldne pa po 23° C. In še danes na sv. Luke dan je kazal toplomer zjutraj ob 5 13° C, ko je bila včasih sredi oktobra že zima in sneg, saj pravita pregovora o sv. Luki: Luka v roke huka (puha), in Luka sneg osmuka.	I. Š.
—	Uboge šolske sestre de Notre Dame na Bledn, Grad 46, prično 2. novembra t. 1. trimesečni kuharski tečaj. Dekleta, ki se za to zanimate, priglasite se pravočasno na gornji naslov, ki vam da vsa potrebna pojasnila.
—	Novi kovanci po 1 dinar. Z današnjim dnem bodo dani v promet novi kovanci po 1 dinar. Tako bomo imeli sedaj nove kovance po 50, 20, 2 in I dinar ter po 50 par. Narodna banka je poskrbela za pravočasno razdelitev novih kovancev, tako da bodo danes v prometu novi kovanci po 1 dinar na vsem ozemlju države. Vse državne, banovinske in občinske blagajne so dolžne sprejemati nove kovance do 1500 dinarjev, zasebniki pa do 200 dinarjev za eno izplačilo. Stari enndinarski kovanci bodo vzeti iz prometa do 20. aprila 1940, ko bodo prenehali biti zakonito plačilno sredstvo. Od 20. aprila do 20. oktobra 1940 bodo stare eno-dinarske kovance zamenjavale brez odbitka le še blagajne Narodne banke ter državnih ustanov Za zamenjavo 50 dinarskih kovancev je , i-'«__.„}. fj0 ja februarja 1040. Ker prenehajoVa dan 50 dinarski kovanci biti zakonito plačilno sredstvo, se opozarjajo vsi, ki imajo
te kovance, da jih čimprej zamenjajo na blagajni Narodne banke ali pri državnih finančnih ustanovah.
—	Stanarine se ne smejo zvišati. Poročali smo že o ministrski uredbi o pobijanju draginje ter o določilih, da se stanarine ne smejo zvišati po t. septembru. Nekateri pa člen 11 te uredbo napačno tolmačijo in se vprašujejo, če bo mogoče po I. novembru povišati najemnine tistim stanovulcem, ki se bodo šele tedaj vselili. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je sedaj izdalo pojasnilo, da so hišni posestniki, ki so po uveljavljen ju nared-be zahtevali, naj se najemniki izselijo ali plačajo višjo najemnino, kršili člen 11 uredbe. Zato tudi po 1. novembru ne bodo smeli zahtevati višje najemnine kakor t. septembra.
—	Parfum ohrani svojo vonjavo, ako negujete telo s 8AN0PED0MI Sicer pa te pomeša i neprijetnim duhom po potu in 6mrdi! Glavna zaloga ta SANOPED: droge-rija Jančigaj. Ljubljana, Krekov trg.
—	Oprostitev vojaških obveznikov. V knjižni založbi tiskarne Merkur v Ljubljani je pravkar izšla v prečiščenem besedilu kot LX. zvezek zbirke Zakoni in uredbe »Uredba o oprostitvi mož od vojaške službe«. Ker je ta uredba prav v sedanjem času za vsakogar izredne važnosti, jo priporočamo zlasti vsem podjetjem, industrijalcem, trgovcem, uradom, pa tudi posameznikom. Knjižica se dobi pri knjižni založbi tiskarne Merkur v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 25 in v vseh knjigarnah. S poštnino vred velja 9 dinarjev.
—	Pri taprtju, motnjah v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodeo en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
—	Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine prinaša v svoji 83 številki od 18. oktobra 1939 sledeče: 1. Ukaz o izločitvi za-selja Rim (Jankoviči) iz občine Gradac in priključitvi občini Adlešiči. 2. Uredba o delu javnih klavnic za potrebe vojske ob dneh, ko jim je delo po uredbi o odpiranju in zapiranju obratov obra-
tovalnic prepovedana — 3. Navodila za izvrševanje uredbe o podpori rodbinam oseb, poklicanih v vojaško službo. — 4. Pravilnik o pobiranju in upravljanju dohodka od takse 50 dinarjev pri dajanju policijskega vizuma za potne listine ob odhodu jugoslovanskih državljanov v inozemstvo.
—	5. AventiČno tolmačenje 8 8 zakona o volltvi senatorjev. — 6. Avtentično tolmačenje odstavka 2. člena 36. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.
—	7. Dopolnitev pravilnika o razdelitvi področja posameznih strok pooblaščenih inženirjev. — 8. Odločba o omejitvi krajevnega telefonskega prometa. — 9. Spremembe in dopolnitve statuta Osrednjega urada 'za zavarovanje delavcev. — 10. Obrazec službene pogodbe po viničarskem redu. — 11. Spremembe v staležu banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine,
—	Pregledi motornih vozil. V sredo 25. oktobra 1939 od 11 do 13 bodo v Ljubljani pri upravi policije (v šubičevi ulici) pregledi motornih vozil, ki letos še niso bila pregledana. Uprava policije poziva prizadete lastnike iz Ljubljane in iz okrajev Kamnik, Kočevje, Krško, Kranj, Logatec, Novo mesto, Radovljica in Škofja Loka, da pripeljejo dotična motorna vozila pravočasno pred komisijo. Zamudnike bo zadela kazen.
—	Avto do smrti povozil 25-letnega fanta. V torek zvečer se je v Gorišnici, župnija Sv. Marjeta niže Ptuja, zgodila huda avtomobilska nesreča, ki je zahtevala mlado žrtev. Omenjenega dne so v Gorišnici pri Šumanu Francu, posestniku, mlatili na mlatilnico ajdo. Med drugimi delavci je bil tudi 25-letni Bra-tuša Franc, mizar iz Gorišnice. Zvečer se je Bratuša podal proti domu. Blizu svojega doma, ki je tik državne ceste, je privozil proti njemu velik tovorni avto ter ga je na dosedaj še nepojasnjen način povozil. Bratuša je bil takoj mrtev. Avto mu je stri lobanjo tako, da so mu izstopili možgani, odletelo mu je eno uho ter mu zlomilo eno nogo. Avto je vozil protit Ptuju.
—	Huda nesreča posestnlce. V Družinski vasi pri Št. Jerneju na Dolenjskem je šla po-sestnica Marija Mlakarjeva po lestvi na podstrešje. Ko je bila že na vrhu, ji je nenadoma spodletelo in padla je z glavo na tla, kjer je onležala nezavestna. Sosedje so jo našli šele čez dve uri in so hitro poklicali zdravnika iz Št. Jerneja. Zdravnik je ugotovil na glavi veliko rano in odredil takojšen prevoz v bolnišnico. Mlukarjeva si je pretresla tudi možgane, ima pa najbrž še druge notranje poškodbe.
♦ Štirje hrvatski škofje potujejo v Rim. —
Hrvatski škofje se zelo zavzemajo za to, da bi bil za svetnika proglašen blaženi Nikola Tavilič, ki je v Jeruzalemu pretrpel mučeniško smrt za sveto vero. Kakor poročajo, bo šel v ta namen 10. novembra v Rim zagrebški nadškof dr. Alojzij Slepi-nac in sicer na čelu številnih romarjev iz Hrvatske. Nadškolu Stepincu se bodo pridružili tudi sarajevski nadškof dr. Šarič, splitski škof dr. Bonelačič in šibeniški škof dr. Mileta. Dne 14. novembra bodo školje in vsi romarji sprejeti pri papežu v slovesni avdienci. Sodijo, da bo ob tej priliki papež podal važno izjavo in sporočil poslanico hrvatskemu narodu. Del romarjev se bo nato takoj vrnil domov, drugi romarji pa bodo obiskali še Napolj, Pompeji in Loretto.
*	Najmanjša slavonska vas gradi svojo šolo. Ena od najmanjših slavonskih vasi je gotovo vas Ostrošinci v bližini Našic, ki ima vsega skupaj 66 hiš. Ta vas bo kmalu dobila lepo šolsko poslopje, ki ga prebivalci grade na svoje stroške. Poslopje bo veljalo okrog 100.000 din. Doslej so imeli šolo v zasebnem poslopju, ki pa je postalo močno pretesno. Zato je vaški starešina Dušan Smiljanič predlagal, da se zgradi novo šolsko poslopje. Zemljišče je dala brezplačno na razpolago vaška zemljiška zajednica, občina Podgorač, pod katero spadajo Ostrošinci, je dala 40.000 din, ostali denar pa so zbrali kmetje sami med seboj. Poleg tega so kmetje dali skoraj ves potrebni material in svojo delovno silo.
*	Požar na našem parniku v liibonskem pristanišču. V sredo zjutraj so prišli v Split štirje Člani posadke parnika »Rad«. Bili so na svojem parniku v pristanišču Lizboni. Parnik >Rad< je par dni pred začetkom vojne odplul iz Nemčije s tovorom v južno Ameriko. Vojna ga je zatekla na Atlantskem oceanu v bližini portugalskega obrežja. Parnik se je umaknil v bližino Lizbone, kjer je ostal zasidran 20 dni, nato pa je odplul v lizbonsko pristanišče. Pred par dnevi pa se je na parniku vnel premog in so morali prihiteti na pomoč gasilci. Začeli so takoj iztovarjati premog. Pri tem pa so zgoraj omenjeni mornarji zapustili Lizbono. Pravijo, da je bil parnik v veliki nevarnosti, ker je bilo iztovarjanje premoga zaradi ognja zelo otežkočeno.
*	Dela na unski železnici ustavljena. Rok za dovršitev unske železnice je bil do sedaj že večkrat podaljšan. Tako je gradnja te važne železniške proge zastajala, še preden je izbruhnila vojna. Podjetje Batignol, ki gradi progo, je francosko in zato so odšli vsi francoski inženirji, ki so bili zaposleni pri gradnji proge. Ker družba Batignol sploh nima več delavcev na unski progi, je velika nevarnost, da se bo gradnja proge zavlekla v nedogleden čas. Zato predlagajo hrvatski gospodarski krogi, naj se pooblastijo podzakupniki, da končajo dela, železniško ministrstvo pa bi pozneje uredilo zadevo z Batiguolom.
*	Gosta megla nad dalmatinskim primorjem. V noči od torka na sredo je zajela Split gosta megla. Posebno je bila megla gosta v prvem mraku. Megla se je razpršila šele drugi dan zjutraj. Najbolj gosta je bila megla med Trogirjem in Omišem. Zaradi megle so imeli parniki po par ur zamude. Iz Šibenika poročajo, da je nad celo dalmatinsko Primorje padla gosta megla, ki je močno ovirala promet.
*	Smrtna nesreča rudarja. V rudniku Vareš-Majdan v Bosni se je zgodila huda nesreča. Rudar Marko Josipovič je zažgal mino, pa ni mogel več pravočasno priti na varno. Mina je eksplodirala in rudarja smrtnonevarno poškodovala. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer pa je kmalu izdihnil.
*	Padel pod voz in se ubil. 21-letni Tomo Štefičar iz neke vasi v varaždinski okolici je vozil s polja koruzo. Med potjo sta se mu spla-šila konja, tako da je izgubil vajeti iz rok. Padel je pod kolesa voza, ki so mu zdrobila prsni koš in noge. Od hudih poškodb je pol ure kasneje umrl.
*	Žnloigra lakonskega para. V okolici Vin-kovcev je med prebivalstvom zbudila splošno sočutje žaioigra dveh mladih zakoncev Vida in Marijo Rslihnn 1». Komletinrev. 28 letnega Vida ie pred nekaj dnevi do smrti povozil vlak v bližini postaje Otok, Njegova smrt je tako delovala na
ženo, 25 letno Marijo, ki Je pred nekaj dnevi v
vinkovški bolnišnici poklonila življenje zdravemu moškemu detetu, da je od žalosti za možem umrla. Zakonca zapuščata za seboj troje majhnih, nepreskrbljenih otrok, za katere bo morala zdaj skrbeti 82 letna Balibanova mati.
*	Krvavo maščevanje. — V vasi Jabučje na Hrvatskem so blagoslovili novo župnišče. K slovesnosti so se zbrali kmetje iz vse okolice. Po blagoslovitvi je bila ljudska zabava, ki pa je bila žalostno prekinjena s smrtnim klicem 20 letnega kmetskega sina Pantelija Bajiča, katerega je pred očrni množice 60 letni kmet Dragutin Pejič zabodel z nožem v srce. Stari Pejič je na ta način maščeval smrt svojega sina, ki ga je Bajič pred časom ubil. Pejič se je sam javil orožnikom,
» Hranilno knjižico je ponaredil. V zapore bjelovarskega okrožnega sodišča so pripeljali Josipa Laszla, ki je bil aretiran v Ivaničgradu, ko je b ponarejeno knjižico poštne hranilnice pri tamkajšnjem poštnem uradu hotel dvigniti 500 dinarjev. Laszlo je vložil 20 din, število je pa ponaredil v 2000 din. Pri poštnem uradu v Podsu-sedu je dvignil 500 din. Ko je tudi v Ivaničgradu poskušal svojo srečo, je poštni uradnik zapazil, da je knjižica ponarejeno in je Laszla izročil orožnikom.
*	Misleč, da ima pred seboj vlomilca, je ustrelil nedolžnega človeka. Trgovca Franja Tomaši-noviča iz vasi Sedlarica v okolici Virovitice je te dni pcmoči prebudil hud ropot. Trgovec je planil pokonci in ugotovil, da je nekdo z dvorišča zagnal skozi okno v sobo kol, ki je padel na posteljo trgovčeve žene. Tomaševič je mislil, da je to storil kak vlomilec in je zaradi tega vzel v roke samokres. Ropot pa je slišal tudi Tomašinovičev sosed na drugi strani ceste Josip Terežan, ki je pri-hitel iz hiše pogledat, kaj se je zgodilo. Toma-šinovič je opazil njegovo postavo in oddal nanj strel iz samokresa. Terežanov sin, ki je prišel za očetom iz hiše, je zaklical Tomašinoviču, naj ne strelja, da mu ne ubije očeta, toda bilo je že prepozno. Terežan starejši je bil že zadet. Prepeljali so ga v bolnišnico, toda rana je bila tako huda, da ji je po nekaj urah podlegel. Tomaševič je bil ves obupan, ko je zvedel, kaj je storil v zmoti.
*	Pomotoma se je napil oetove kisline. V sredo popoldne so našli poleg mostu čez Savo pri Sisku nezavestnega starejšega moškega. Obvestili so policijo, ki je ugotovila, da je nezavestni 60 letni Janko Ivičič iz Petrinje. Prišel je po poslih v Sisek. Pri starcu so našli dve steklenici, v eni je bilo žganje, v drugi pa oetova kislina. V obeh steklenicah je manjkalo že precej tekočine. Domnevajo, da je starec najprej pil žganje, nato pa, ko je bil že nekoliko okrogel, zamenjal steklenici in pil iz one, v kateri je bila oetova kislina. Starca so prepeljali v bolnišnico, kjer inu pa niso mogli več pomagali.
*	Dva robijaša pobegnila iz kaznilnice. Orožniki iz Babine giede pri Djakovu so te dni prijeli nevarnega robijaša Mato Kneževiča, ki je nedavno pobegnil iz kaznilnice v Stari Gradiški, ter se nato klatil po okolici, vznemirjajoč prebivalstvo. Leta 1931 je zaklal in oropal svojega sovaščana Franja Kneževiča in je bil zaradi tega obsojen na smrt na vešalih, pozneje pa je bil pomiloščen in mu je bila smrtna kazen spremenjena v robijo 18 let. Kazen je odsedeval v Stari Gradiški, odkoder je pred nekaj dnevi na drzen način pobegnil, zdaj pa ga bodo spet vnili tja, da odsedi še ostanek kazni. — Drugi primer bega se je pripetil v Sibeniku, kjer je iz jetnišnice okrožnega sodišča pobegnil Ilija Bosnič, ki je bil obsojen na štiri leta robije zaradi raznih tatvin. Ker se je mimo obnašal, so Bosniča dali v jetniško kuhinjo. V sredo zjutraj pa je s ponarejenim ključem odprl jetniška vrata in pobegnil na svobodo. Nekje v bližini se je sušila delavska obleka, v katero se je preoblekel, na vrv pa je obesil svoj arestan-tovski kroj.
*	Edina tiskarna v jugovzhodni Evropi, ki tiska knjige v arabskem jeziku, je državna tiskarna v Sarajevu. — Pred 70 leti je Zemunec Tgnjat Sopron ustanovil prvo tiskarno v Sarajevu. Iz nje je nastala sedanja državna tiskarna, ki je edina tiskarna v jugovzhodni Evropi, ki tiska knjige v arabskem jeziku z arabskimi pismenkami. V »arabskem oddelku« tiskarne tiskajo navadno različne izdaje korana. Tiskanje arabskega teksta je zvezano z velikimi težavami. AraTiska abeceda pozna sicer samo 30 črk, dovoljuje pa številne sestave teh črk, tako da mora stavec računati s 784 pismenimi znamenji. To naporno delo opravlja sarajevski
Ljubljana, 20. oktobra
Gledališče
Drama. Petek, 20. ob 15: »Kacljanar«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. — Sobota, 21.: »Antigona«. Premiera. Premierski abonma.
—	Sobota, 22. ob 15: »Pikica in Tonček«. Mladinska predstava. Znižane cene; ob 20: »Žene na Niskavuoriju«. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 23.: Recitacija bolgarskih pisateljev. Peno od 10 din navzdol.
Opera. Petek, 20.: Zaprto. — Sobota, 21.: »Traviata«. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Izven.
—	Nedelja, 22.: »Sabska kraljica«. Gostovanje Josipa Gostiča. Izven. Ponedeljek, 23.: Zaprto.
Radio Ljubljana
Petek, 20. oktobra: 7 Jutranji pozdrav (pl.)
—	7.15 Napovedi, poročila — 7.30 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 Šolska ura: Zla-rini, otok sonca. Reportaža o pridobivanju koral in življenje tamkajšnjih ljudi (g. A. Adamič) — 12 Za naše prijatelje (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 »Pod lipo«, slovenski spored (Radijski orkester) — 14 Poročila — 18 Ženska ura: Narodna vzgoja v družini (ga. Mara Puntar) — 18.20 Godalni oktet J. H. Souire (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. S. Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Predavanje inšpekcije za nar. obrambo — 19.40 Objave — 19.50 Delo akademske skupine SPD (g. K. Pivk) — 20 V so-dobnenm ritmu (plošče) — 20.30 Koncert. Sode-delujejo: gdč. Mira Bašič, g. prof. M. Lipovšek (spremljava) in Radijski orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške plošče.
Drugi programi
Petek, 20. oktobra: Belgrad: 20.10 Narodne pesmi — 20.30 Simf. konc. — Zagreb: 20 Prenos koncerta iz Belgrada. — Bratislava: 20 Narodni konc. — 20.50 Zvočna igra. — Sofija: 19.50 Mozart: »Ugrabljenje v Serajlu«. — Ankara: 20.20 Jazz—Beromiinster: 20.03 Mozart: »Čarobna piščal«. — Budimpešta: 19.30 Prenos iz opere. — Bukarešta: 19.35 Mozart: »Čarobna piščal«. — Bohmen: 20.20 Vojaške pesmi in koračnice.. — Horby: 20.20 Shakespeare: »Beneški trgovec« — 22.15 Konc. lahke glasbe. — Oslo: 20.15 Zabavna glasba. — Sottens: 20 Pisan spored — 20.30 Pevski koncert — 21.20 Ork. konc. — Rim-Bari: Koncert godbe na pihala. — 22 Pisana plesna glasba — 22.41 Koralni koncert. — Trst-Milan: 21 Operetni prenos. — Florenca: 21.15 Konc. ork. — 22.30 Pisana plesna glasba.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova 7.
državni tiskarni Džemal Spaho, sin reis-ul-ul.e-ma Fehima Spaha, ki je edini stavec v Jugoslaviji, ki zna staviti arabske tekste. Te svoje obrti, ki predstavlja precejšnjo umetnost, se je naučil od Taiba Djemidjiča, ki je bil pred njim zaposlen v tem oddelku tiskarne. Džemal mora krtačne odtise stavka tudi sam korigirati, ker ni nobenega korektorja, ki bi se na to spoznal. To je silno težko delo, če pomislimo, da je vsega skupaj 784 pismenk, od katerih se mnoge med seboj silno malenkostno razlikujejo. Džemal Spaho je ponosen, da so zapustile tiskarno mnoge arabske knjige, v katerih niso niti najboljši poznavalci arabske pisave mogli najti niti najmanjše napake. Pod takšnimi okolnostmi gre tiskanje arabskega teksta silno počasi od rok. Zelo izvežban stavec more postaviti od ranega jutra do večera komaj dve strani arabskega teksta. Zadnji dve knjigi, ki ju je postavil Džemal Spaho, sta bili arabska slovnica in arabska skladnja, ki ju je spisal dr. Šačir Sekiric. Kako velik sloves uživa sa^ rajevska državna tiskarna, dokazuje najbolj dejstvo, da so ji muslimani na Poljskem poverili tiskanje svojega korana.
* Zverinska mati. V neki vasi blizu Kostanji-ce se je odigrala družinska žaioigra, v kateri je. 50 letna mati Mar.da Kalajdžič s sekiro pobila svojega 26 letnega sina Ivana. Ivan je ponoči pijan-čeval in ga je zjutraj mati našla v sobi, kjer je za mizo spal. Ne ve se še, kakšni nagibi so jo vodili; mati je prijela sekiro in z njo osemkrat udarila sina. Nesrečni sin se je ves dan boril s smrtjo, nečloveška mati pa je v sosedni sobi rob-kala koruzo, ne meneč se za sina. Ko so ljudje zvedeli, kaj se je zgodilo, so poklicali občinskega zdravnika, ki je pregledal Ivana. Zdravnik je izjavil, da za Ivana ni nobene pomoči več in da nima smisla, da bi ga peljali v bolnišnico. Ko je zdravnik vprašal, kdo bo plačal zdravniški pro-gled, je mati cinično odgovorila: »Naj plača tisti, ki je poklical zdravnika.«
Anekdota
Ruski maršal Suvorov je bil originalen človek, hraber vojak in odkrit sovražnik Francozov. Zelo rad pa je pogledal v kozarec in samo njegov pobočnik znal preprečiti, da se maršal ni napil do nezavesti. To je storil tako, da je uradno stopil pred maršala in mu javil: »Maršal Suvorov vam ukazuje, da takoj prenehate piti.«
Maršal Suvorov je na tak ukaz takoj vstal in odšel v svojo delovno sobo. Med potjo pa je mrmral: »Maršala Suvorova je treba vedno ubogati.«
_ Upravičeno ogorčenje »Kaj takega! S tole staro koreto se naj spet peljem! Ali še niste mogli dobiti novega avtomobila:«
P I1UBD4N4
2000 slušateljev na vseučilišču
Reallzad|a investicijskega posojila Jc nujno potrebna
Ko je bilo pred tednom zaključeno redno Vpisovanje na ljubljanski univerzi, smo poročali, da se je v 21. letnik ljubljanske univerze vpisalo rekordno Število slušateljev. Tedaj se je vpisalo 1974 slušateljev in slušateljie. 2e tedaj smo napovedali, da bo glede na naknadni vpis letošnje število slušateljev preseglo 2000 in da je verjetno, da bo ljubljanska univerza 20. novembra, ko bo zaključeno naknadno vpisovanje, imela okrog 2100 slušateljev. In ▼ resnici se je le v četrtek 19. oktobra dopoldne vpisal slušatelj, ki je dobil v registru številko 2000. S tem je stopila ljubljanska univerza ne samo v novo desetletje znanstvenega dela, ampak tudi v novo dobo razvoja, saj je prav verjetno, da bo število slušateljev ljubljanske univerze še z vsakim letom naprej naraščalo.
Kdor pozma že dosedanjo stisko v univerzitetnih učilnicah, in te ne poznajo le profesorji in slušatelji, ampak tudi vsi tisti, ki so že končali svoje študije pred leti, ta se upravičeno sprašuje, kje bo mogoče "najti prostora za tako veliko število slušateljev, ko so vendar vsi zavodi ljubljanske univerze prav takšni, kakršni so bili pred 10 leti. Prav zaradi tega odpotuje v petek v Belgrad deputacija ljubljanske univerze, katero vodi rektor univerze prof. dr. Matija Slavič. Z rektorjem potujeta v Belgrad dekan tehniške fakultete ing. liro vat Alojzij in dekan filozofske fekultete prof. dr. Hadži Jovan. Univerzitetna deputacija bo v Belgradu intervenirala pri vseh v poštev prihajajočih ministrstvih in drugih čini-teljih ter bo skušala doseči realizacijo investicijskega posojila, namenjenega za nove zgradbe in zavode ljubljanske univerze. Investicijsko posojilo, znaša v celoti 27 milijonov dinarjev in nje-goVo nujnost še prav posebno podčrtava 6edanje,
skoraj nepričakovano močno naraščanje Število slušateljev. Iz 27 milijonskega investicijskega posojila bi se zgradila v Ljubljani še dva nova vse-učjliška zavoda in sicer: zgradba za prirodoslovne institute filozofske fakultete in zgradba zavodov za mineralogijo in tehnično raziskavanje in izkoriščanje mineralov na tehniški fakulteti. Investicijsko posojilo bi krilo tudi dodatne kredite za nedovršeni zgradbi kemičnega in strojnega zavoda, ki bosta morali, če se posojilo ne dovoli, kaj nerodno prezimiti. Zimsko vreme bo Obema nedograjenima stavbama, posebno pa še kemičnemu institutu napravilo veliko škodo, ki se bo kasneje dala popraviti le z velikimi in stvarno nepotrebnimi novimi izdatki. V investicijskem posojilu je zapopadena tudi potrebna vsota za odkup zgradbe Združenja invalidov, pod katero je že drugo desetletje našel streho naš rudarski institut. V posojilu je prav tako določena vsota, potrebna za dovršitev in adaptacijo anatomskega instituta medicinske fakultete, ki se letos lahko ponaša skoraj z dvojnim številom slušateljev napram lanskemu letu, saj se je letos vpisalo na medicinsko fakulteto kar 105 novincev. Univerzitetna deputacija bo izkušala izposlovati tudi še potrebne kredite za akademsko menzo, za katero je bilo doslej dovoljenih 600.000 dinarjev, pa je še potrebnih novih milijon dinarjev. Prepričani smo, da bo naša univerzitetna deputacija našla pri vseh odločujočih činiteljih popolno razumevanje, saj letošnje veliko število slušateljev dokazuje, da bo pri sedanjem pomanjkanju prostorov vsako temeljito znanstveno delo popolnoma onemogočeno, če se čim prej ne odpravijo vse težave, nastale zaradi pomanjkanja primernih učilnic in zavodov,
Blagoslovitev nove župnijske dvorane pri sv. Jakobu
V nedeljo 22. oktobra bo prevzvišeni gosp. škof dr. Rozman slovesno blagoslovil novo župnijsko dvorano, ki so jo zgradili šentjakobski župljani poleg svoje župne cerkve.
Slovesnost bo po sledečem sporedu:
1.	Na predvečer, v soboto, bo od 7 do 8 na šentjakobskem trgu koncert železničarskega glasbenega društva »Sloge«, ki ga priredi turistični odbor za mesto Ljubljano. Od 7 do 9 bo župna cerkev sv. Jakoba z reflektorji slavnostno razsvetljena.
2.	V nedeljo 22. oktobra bo ob 10 na trgu pred cerkvijo slovesen sprejem prevzvišenega g. škofa, nato blagoslovitev nove dvorane.
3.	Po blagoslovitvi, ob pol 11, bo Prevzvišeni imel v župni cerkvi govor in sv. mašo.
Odbor za zgraditev dvorane prosi^ šentjakobske župljane, da se v čim večjem številu udeleže sprejema svojega nadpastirja ter njegovega govora in sv. maše v župni cerkvL
— Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Joseiovo« vodo.
Reg. po min. so«, pol. In A. r'dr. S-br. 15.485. 25. V. 35.
1 Slovenci pri sv. Očetu Piju XII. je naslov predavanju, ki ga bo imel danes zvečer na III. prosvetnem večeru v frančiškanski dvorani ob 8 ravnatelj Vinko Zor. Predavanje bodo spremljale številne skioptične slike, ki bodo pokazale V60 lepoto krščanskega starodavnega in tudi modernega Rima. Predavanje bo zanimivo za slehernega poslušalca, bodisi, da 6i je že 6am ogledal te lepote, bodisi, da mu ni bila dana prilika poromati v Rim.
Na to predavanje vljudno vabimo cenj. občinstvo. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Mikloši-
čeva 7 in v trgovini Sfiligoj. Vstopnina: sedeži 3 in 2 din, članski in dijaški 6edeži 1 din
1 Kitajska misijonska razstava na Rakovniku.
V soboto popoldne in v nedeljo bo v spodnjih prostorih salezijanskega zavoda odprta misijonska razstava raznih kitajskih zanimivosti, posebno iz zbirke bivšega apostolskega prefekta msgr. Čenga. Monsignor bo od časa do časa tudi sam osebno razlagal obiskovalcem kitajske znamenitosti. Kot nekaj posebnega bo videti na roko pisani kitajski prevod znane igre »Repoštev«. To je najbrž prvi prevod iz slovenščine na kitajščino. Igro je prevedel in s kitajskimi kljukami lastnoročno napisal misijonar g. Andrej Majcen. — Vstopnine ni. Darovi za misijone, zlasti za kitajske, se hvaležno sprejemajo.
1 Oglejte sf bogato zalogo najnovejših pletenin po ugodnih cenah pri K. Soss, Mestni trg 18.
1 Pojasnilo k včerajšnjemu članku v »Slovencu« pod naslovom: »Banovina Slovenija bo zgrajena na temeljih sporazuma«. V izjavi g. ministra dr. Kreka o delu gradbenega ministrstva ter o Sloveniji je omenjeno sledeče: »Razen tega je
fradbeno ministrstvo izdalo in odobrilo 70 na-rtov za cerkve raznih veroizpovedi, cerkvena poslopja, spomenike in drugo v približni vrednosti okrog 30 milij. din. Sem spada tudi cerkev sv. Petra v Ljubljani.« Da ne bi kdo tega poročila napačno umeval, objavljamo, da je gradbeno ministrstvo samo odobrilo načrte o obnovi župne cerkve sv. Petra v Ljubljani. Načrti so bili izdelani tukaj. Tudi ni ministrstvo za obnovo cerkve nič prispevalo. Vse stroške obnove nosijo šempetrski farani. — Cerkveno predstojništvo.
1 Znatno olajšanje javnemu in privatnemu uslužbenstvu je naklonil Vrhovni socialni svet, da bo lahko na praznike umrlih tudi najmanjši uslužbenec dostojno okrasil grobove svojih dragih. Na razkošje uslužbenstvo sploh ne more misliti, zato bo pa za Vse svete počastilo rajne na najpleme-nitejši način, ko bo prižgalo sveče in na grobove položilo skromne vence vsesvetske akcije ter tako storilo veliko dobro delo v počastitev mrtvih. S tem bo naše višje in nižje uradništvo ter uslužbenstvo sploh spet dokazalo svojo globoko srčno kulturo, ki bahaštvo vedno zna ločiti od prave pietete. Da bo pa ta manifestacija pietete in srčne kulture ljubljanskega uslužbenslva čim najbolj popolna, je vsesvetska akcija povabila vse urade, zavode in večja podjetja k skupnemu zbiranju odkupnin od razkošja na grobovih in naprosilo pred-stojništva za organiziranje te pomembne akcije. Gotovo med naprošenimi ne bo prav nobene izjeme in nobenega predsiojništva, ki se ne bi zavedalo svoje naloge za ugled svojega uslužbenstva.
Zato smo tudi trdno prepričani, da si bodo tako predstojništva kakor tudi uslužbenci prizadevali za čim večji uspeh vsesvetske akcije in gotovo o pravem času vrnili naprošene sezname odkupnin. Počastite rajne z dobrimi delil
1 Umrla je članica Dekliške Marijine družbe pri sv. Petru, Miklavc Neža. Pogreb bo v petek ob 4 popoldne iz bolnišnice. Članice, udeležite se pogreba polnoštevilno.
1 Zveza dekliških krožkov v Ljubljani obvešča članice dekliških krožkov, da bo v nedeljo 22. t m.
Bred občnim zborom sv. maša, in sicer ob 9 v domu evice Mogočne v Lilitentumovem zavodu.
1 Ljubljanska bolnišnica ima že nad 28 tisoč sprejetih bolnikov v letošnjem letu. V četrtek popoldne je bil v ljubljanski bolnišnici sprejet bolnik, ki je v sprejemni knjigi dobil že številko 28.000. Do 6 zvečer je bolnišnica sprejela še 60 nadaljnjih bolnikov. Potemtakem lahko računamo, da pride na vsak mesec povprečno najmanj 2800 bolnikov, kar pomeni, da bo bolnišnica dosegla konec letošnjega leta nov rekord, saj bo verjetno sprejetih do konca leta vsega skupaj okrog 34.000 bolnikov.
1 Sestanek krajevnih organizacij JRZ za dvorski okraj ia Mirje v Ljubljani. V sredo, dne 18. t«
m., je bil sestanek članov JRZ ic dvorskega okraja
in Mitja v polno zasedeni beli dvorani hotela Union. Glavni urednik »Slovenca« dr. Ahčin je podal zelo zanimivo poročilo o zunanjepolitičnem in notranjepolitičnem položaju. Poslušalci so nagradili govornika z navdušenim ploskanjem. Član banskega sveta dr. Kamuiič je nato obrazložil uspešno delo slovenskega političnega vodstva JRZ za oživotvorjenje banovine Slovenije. Na koncu je bilo z velikim odobravanjem sklenjeno poslati voditelju Slovencev dr. Antonu Korošcu izjavo popolnega zaupanja.
1 Promenadnl koncert Turistični odbor za mesto Ljubljano priredi v soboto 21. t. m. od 19 do 20 promenadni koncert na Trgu sv, Jakoba. Koncert bo izvajala v proslavo otvoritve nove šentjakobske župnijske dvorane, ki bo odprta prihodnji dan, godba Narodnega železničarskega glasbenega društva »Sloga« pod vodstvom kapelnika g, Pogačnika.
1 Angleško društvo v Ljubljani »poroča svojim
orko
članom in interesentom, da bo s torkom 31. t. m. pričela s tečajem za izgovarjavo, dikcijo in s Vitanjem zbranih dramatskih tekstov tudi lektorica na naši univerzi ga. Fanny S. Copeland. Tečaji bodo ob torkih in petkih od 18 do 19 v novih društvenih prostorih, Tavčarjeva ul. 12, Prijave vsako sredo in 6oboto od 17 do 19 v društvenih prostorih na gornje mnaslovu.
1 Sergije Panin v kino Matici. Od danes dalje se vrti v kino Matici novo lepo filmsko delo, francoski salonski film »Sergije Panin«, izdelan po zelo čitanem romanu Georg Ohneta. Film obravnava predvsem sodobno moderno povojno dramo, ki se odigrava med aristokrati in uglednimi meščanskimi družinami. Film »Sergije Panin« se šteje med najboljše filme francoske produkcije nove sezije. Premiera je danes v kino Matici.
1 Huda prometna nesreča. Včeraj popoldne je 72 letni prosjak Valentin Kušar, doma iz Ihana, hotel iti čez Bleiweisova cesto in čez prelaz, ki vodi naprej proti gorenjskemu kolodvoru. Ker je bil malo naglušen, najbrž ni slišal signalov in je grede čez cesto prišel pod avtomobil. Starček je pri padcu dobil hujše notranje poškodbe, zlomil si je nogo, ima polomljenih nekaj reber, na temenu pa mu jc bila posneta koža z lasmi vred tako, kakor da bi bil skalpiran. Nezavestnega eo pripeljali reševalci v ljubljansko bolnišnico. Na večer še ni prišel do zavesti in je malo upanja, da bi ga mogli obdržati pri življenju.
1 Velika škoda v strugi Ljubljanice na Sp!d. Poročali smo že, kako je zadnja povodenj pokvarila dve krili začasne lesene zatvornice, ki zapira strugo Ljubljanice. Voda je tedaj premaknila za cel meter betonski podstavek, na katerem je stalo leseno ogrodje zatvornice in odnesla lesena vrata. Voda je udrla z velikansko silo v strugo in napravila še drugo škodo. V dolžini kakih 50 metrov je v vsej desni polovici struge razkopala z velikim kamenjem tlakovano dno struge. Sila vode ni razkopala le tlakovanega dna, ampak tudi na tem mestu strugo izredno poglobila. Kamenje, s katerim je bila struga tlakovana, pa je voda odvalila nekoliko naprej in ga nagrmadila v strugi. Podrta krila zatvornice so sedaj nadomestili z močno zagatno steno, ki preprečuje vodi dostop v strugo. Vendar zagatna stena propušča še vedno precej vode. Sedaj zasipajo globoke jame, ki jih je voda izkopala ob desnem bregu, globoko pod dnom poprej tlakovane struge. Zadnje dneve dovažajo velike množine kamenja in prsti, tako so samo včeraj navorili okrog sto voz in jih izpraznili na tlakovano pobočje. eZmlja se usipa po pobočju v strugo, vendar se tudi tako velike količine zaradi velikanskih jam v strugi ■skoraj nič ne poznajo.
Mestno socialno skrbstvo v 1.1939-40
Proračun znaša 4,285.834 din ter |e za 124.844 dfn večji kot letošnji
Maribor, 19. oktobra.
Na zadnji seji mestnega sveta je predložilo vodstvo mestnega socialnega skrbstva podatke za proračun za prihodnje leto 1940-41. Kakor smo že poročali, znaša ta proračun 4,285.834 din, dočim je proračun za tekoče leto znašal 4,160.990 din. Novi proračun je tedaj za 124.844 din višji od tekočega.
To zvišanje se je moralo nujno izvršiti kljub skrajni štednji. Izredne razmere, ki jih preživljamo, stavijo tudi na socialno skrbstvo izredne zahteve. Zvišanje se nanaša deloma na porast števila oskrbovancev, deloma na zvišanje podpor z ozi-rom na težje življenjske razmere. Morala se je zvišati tudi postavka za vzdrževanje poslopij, ker so na vseh zgradbah zelo potrebna različna popravila. Prav tako nujno potrebno je bilo zvišanje subvencije mlečni šolski kuhinji. Pri sedanji subvenciji — tako se je uveril socialnopolitični urad — ne morejo dobivati vsi revni in slabotni šoloobvezni otroci brezplačno mleko, posebno odkar so se porcije znatno reducirale, ker ministrstvo za socialno politiko ne krije več režijskih stroškov mlečne kuhinje. Enako se je morala zvišati zaradi sedanjih razmer postavka, ki se nanaša na podpore družinam siromašnih vojnih obveznikov. Pri prehrani oskrbovancev v lastnih zavodih so se upoštevale sedanje tržne cene in bo pri morebitnem porastu istih tekom proračunskega leta treba kriti morebitni primanjkljaj iz proračunske rezerve, če ne bi sredstva socialnega skrbstva zadoščala. Tudi postavka, ki se nanaša na zaposlitev brezposelnih, je ostala nespremenjena, pripomniti pa je treba, da nikakor ne zadošča za zaposlitev vseh v Maribor pristojnih brezposelnih, kaj šele ostalih, ki bivajo v mestu stalno ter bi se po uredbi isto-tako morali zaposliti. Pri sedanjem stanju brezposelnosti bi rabili za to vsaj 1,300.000 din na leto. Sedanja postavka 850.000 din bi zadoščala, ako bi se brezposelni zaposlevali le v zimskem času. Ker pa mestni brezpccelni, kar se je pokazalo zlasti letos, tudi preko poletja ne dobivajo drugje dela, je treba že sedaj sklepati o možnosti izdatnega zvišanja te postavke. To pa bo mogoče le, če bo tudi banovina prispevala nekaj iz banovinskega sklada, v katerega plačuje samo Maribor na leto 1,800.000 din.
V novem proračunskem predlogu je med drugim predvideno za starostno skrbstvo 532.080 din. Mestna občina podpira 474 starih svojih občanov ter jim daje na mesec skupno 44.340 din. Za izredne podpore se predvideva 50.000 din, za hiral-nične stroške pa 187.790 din. Občina vzdržuje v raznih hiralnicah 37 oseb, in sicer 10 v Ptuju, 22 v Muretincih, 4 v Ljubljani in 1 v Vojniku.
V	mestni oskrbnišnici je predvideno za prehrano 180 oseb 394.200 din, za podporo oskrbovancem 54.000 din, za vzdrževanje poslopij 54.690 din.
V	mestni ljudski kuhinji se predvideva za prehrano ubožnih slojev 337.625 din; 370 oseb dobiva vsak dan kosilo. Za drva mestnim ubožcem se bo porabilo 60.000 uin; za mladinsko skrbstvo jc predvideno 223.800 din, za razne podpore dobrodelnim
društvom 80.000 din. V mestnem1 mladinskem domu je določeno za hrano gojencev 72.290 din, na mestni Dečji postaji za hrano in oskrbo otrok 60.225 dinarjev, za oskrbo otrok v raznih tujih zavodih 56.160 din. Za hrano otrok v mestnem dnevnem zavetišču v Magdalenskem predmestju se bo izdalo 74.115 din. Za Počitniško kolonijo bo izdala oh čina 99.700 din, za podpore socialno-higienskim mladinskim ustanovam 27.000 din. Visoki so izdatki za delavsko skrbstvo. Podpore brezposelnim delavcem bodo znašale 120.000 din, za zaposlitev brezposelnih se predvideva 850.000 din. Za pomoč brezstanovanjcem je predvideno 60.000 din, za zdravila in bolniške pristojbine za siromašne pa 250.000 din.
Navedli smo zgoraj samo nekatere značilne podrobnosti iz novega proračuna, ki dokazujejo, kako vsestransko je mestno socialno skrbstvo in koliko žrtvuje mestna občina mariborska v ta namen. Za starostno skrbstvo bo žrtvovala v pri hodnjem letu 1,804.760 din, za mladinsko skrbstvo 1.032.224 din, za delavsko skrbstvo 1.060.850 din in za razne skrbstvene zadeve 385.000 din. Pisarniški stroški pri vsem proračunu znašajo samo 3000 din, kar dokazuje, da vrši mestna občina
ogromno delo z najmanjšim številom osebja. *
m Zupnijsld izpiti so bili v Mariboru dne 18. in 19. avgusta. Izpite so napravili naslednji: Ivan Čoki, kaplan v Selnici, Ivan Kolenc, župni upravitelj v Gor. Lendavi, Franc Kričan, provizor na Belih Vodah, Janko Petan, kaplan pri Sv. Andražu v Halozah, Viktor Ramšak, kaplan v Rajhenburtfu.
m Podeželskim odrom nudi mariborsko gledališče pri nedeljskih popoldanskih predstavah p liko poučnega seznanjanja z odrsko tehniko. Če pridejo člani podeželskih odrov v večjih skupinah ter vzamejo vstopnice po svojem odposlancu že v nedeljo dopoldne, imajo pri vstopnini velik popust.
m Dekliški krožek Maribor I. prične dane6 v petek z redno telovadbo v telovadnici meščanske šole v Cankarjevi ulici. Začetek točno ob 7 zvečer. Za vse članice udeležba strogo obvezna.
m Zanimiv tiskovni proces v Mariboru. Pred mariborskim okrožnim sodiščem je bila razprava proti ljubljanskemu književniku Ivanu Albrehtu ter proti tehn. risarju Josipu Puklu zaradi karikature In besedila, prlobčenega dne 1. aprila t. 1. v »Totem listu«. S karikaturo in besedilom je bila napadena izpitna komisija Za praktične učiteljske izpite v Ljubljani, češ da je lavrnila neko kandi-datinjo samo zaradi tega, ker je napisala nalogo o Cankarju v preveč levičarski tendenci. Člani izpitne komisije so vložili proti »Totemu listu« tožbo, urednik pa je izdal oba atvtorja, ki pa k razpravi nista prišla. Pri obravnavi se ic dokazalo, da ni bila naloga dotične učiteljske kandidatinje ocenjena slabo zaradi levičarske tendcnce, temveč zaradi slabe vsebine. Albreht in Pukl sta bila zaradi tega obsojena vsak na 20 dni zapora in pa 600 din globe, pogojno za 2 leti.
m Od električnega udarca je onemel. Na novi
_•__!.! _ . . . .l~l-__lll.il, .._!..xi___---- _ n.t__i
p in v lj i cdutu^c (va.inanni	» v.niu, i
ulici se je pripetila huda nesreča. Zidar Anton
Vrbnjak je vrgel iico • stavbe na tla. Neareča pa je hotela, da je žica tedaj, ko jo je Vrbnjak za en konec še držal, padla z drugim koncem na elektrovod. Vrbnjaka je udarec elektrike vrgel z
odra ter je padel na strop, obenem pa je dobil lak živčni pretre, da jc onemel. Ponesrečenca 60 reševalci prepeljali v bolnišnico.
m Kotel ga je pritisnil. V železniških delavnicah «o nalagali 800 kg težak strojni kotel na vagon. Ko je bil kotel ie naložen, se je naenkrat prevalil, pri tem pa je vsa teža pritisnila 24 letnega delavca Franca Tetikoviča a tako silo ob steno vagona, da je zadobil hude notranje poškodbe. Reševalci so ga zapeljali v bolnišnico.
m Vreča moke mu je zlomila nogo. 21 letni Joeip Ferenko iz Maribora se je ponesrečil pri razkladanju moke. Vreča moke mu je padla na nogo ter mu jo je zlomila.
<n Tramovje ga je pokopalo. V Slov. Bistrici je pomagal postavljati ogrodje za novo stavbo 51-letni tesar Matija Justinek. Naenkrat pa se je ogrodje zrušilo ter so tramovi Justinka pod seboj pokopali. Nevarno poškodovanega eo zapeljali v mariborsko bolnišnico.
m Cerkvenega tatu iščejo. Pri Sv. Tomažu v Slov. goricah je bilo vlomljeno v tamkajšnjo župno cerkev. Vlomilec ee je spravil nad nabiralnike ter je vse štiri razrezal in poškodoval, posrečilo pa se mu je odpreti le enega, iz katerega je pobral okrog 300 din drobiža. Tega vloma je osumljen neki 17 letni fant, ki je pobegnil pred orožniki ter ga sedaj zasledujejo v Slov. goricah V6C orožniške postaje.
m Od avtomobila povoženi starček umrL —
Včeraj smo v »Slovencu« poročali o hudi prometni nesreči pri St. Janžu na Dravskem polju. Nek tovorni avto je povozil 84 letnega posestnika Štefana Ekarta Iz Starš. Starčku je pri nesreči počila lobanja ter 60 ga nezavestnega zapeljali v mariborsko bolnišnico, kjer pa so zdravniki ugotovili, da mu ni več rešitve. Zategadelj ga je njegov sin zapeljal domov, da starček v svojem domu umrje. Res je ponoči podlegel pokodbi.
m To je zrel ptiči Včeraj tmo poročali o aretaciji treh Zagrebčanov, katere so prijeli orožniki v Sv, Kungoti v Ciringi pri Svečini, kjer so čakali na Žide, ki se skrivaj tihotapijo v našo državo. Te tri moške je najela zagrebška židovska organizacija, da spravijo vtihotapljene Žide v Zagreb. Vodja teh tihotapcev, ki je ob priliki prepeljave v policijske zapore skušal pobegniti, pa «o ga prijeli, je izjavil, da se piše Aleksander Kanik ter da je brezposelni mesarski pomočnik iz Zagreba. Ko pa je policijski daktiloskop Grobin odvzemal Kaniku in tovarišem prstne odtise, je presenečen ugotovil, da je imel s Kanikom že pred nekaj leti opravka, le da ee takrat ni nazival Aleksander temveč Vilibald Kanik ter je bil po poklicu brezposelni natakar. Vilibald Kanik je takrat sedel dve leti v mariborski kaznilnici zaradi vlomov, potem pa je bil za trajno izgnan iz Maribora. Izgnan je bil tudi iz bivše Avstrije, kjer je bil zaprt v številnih krajih kot nevaren vlomilec. Vili-Dalda Kanika zasledujejo tudi sedaj naše oblasti zaradi tatvin in vlomov. Kanik je nekaj časa tajil, da bi bil on Vilibald, ko pa so mu pokazali sliko, je vse priznal.
Gledalce
Petek, 20. oktobra: zaprto.
Sobota, 21. oktobra ob 20: »Veriga«. Red C.
Celje
c Zadnja pot dr. Bogomirja Skaberneta. Včeraj ob 4 popoldne so Celjani spremili na zadnji poti pokojnega profesorja, slovendtega publicista in časnikarja dr. Bogomirja Skaberneta. Z Dečkovega trga se je razvil dolg sprevod, kateremu na čelu je stopala m igrala vojaška godba 39. pešpolka in četa vojakov. Za sorodniki so šli v sprevodu častniki, številni celjski odličniki, učiteljstvo, celjski pokojnikovi tovariši časnikarji, sodnik g. Antipin, ravnatelj Putnika iz Maribora g. Pfajfer, predstojnik mestne policije g. Ur-šič, vladni svetnik g. Mile in številno občinstvo. Pogrebne obrede je opravil mestni kaplan g. Babšek ^ranc. Pri odprtem grobu je zaigrala vojaška godba
žalostinko, pokojniku pa so se poklonili tudi častniki in s tem počastili spomin pokojnika, ki je bil rezervni častnik ter je kot mlad fant stopil v celjsko
ki in s tem počastili spomin pol
ki je bil re-
legijo in se udeležil tudi koroških bojev. Ni se mu pa izpolnila želja, da bi dovršil novo disertacijo, ker ga je triletna bolezen priklenila na bolniško posteljo in ga končno tudi 6trla. Z njim je legel v prerani grob mož, ki je ljubil slovenski jezik, legel je v grob mož, ki si je s težavami in močno borbo ter s svojo izredno sposobnostjo pridobil znanosti, 6 katerimi bi, če bi bil zdrav, lahko mnogo koristil napredku slovenskega časnikarstva. Ni ga več med nami, a njegovo delo in njegove zasluge za slovenski narod ostanejo vsem v trajnem spominu.
c Kreftovi »Celjski grofje« na celjskem odru. Prihodnja gledališka predstava Narodnega gledališča v Mariboru bo v celjskem mestnem gledališču v sredo, 25. oktobra ob 8 zvečer. Predprodaja vstopnic za neabonente je v Slomškovi knjigarni.
c Zborovanje mladine JRZ bo v nedeljo, dne 29. okt. ob pol 9 zjutraj v Celju v Domu v Samostanski ulici. Na zborovanju bodo govorili gg. Al. Mihelčič, inž. Sodja, Kranjc in Smersu.
c Velika vlomila tatvina v Polzeli. V Polzeli ( v Savinjski dolini so imeli v trgovini Stupal po- ' sebne nočne goste, ki so vlomili v trgovino in odnesli blaga za 8000 din. Domači niso ničesar slišali in so šele zjutraj našli trgovino vso razmetano. Obvestili so orožnike, ki so uvedli naj-obširnejšo preiskavo, vendar za tatovi šo ni sledu.
c Huda nesreča je zadela 38-letnega delavca Maksa Žgajnerja iz Vojnika, ko se je vračal preteklo noč z dela proti svojemu domu. Na poti je prišel do voza, ki se je zvrnil. Zgajner je skočil vozniku na jiomoč in pomagal vzdigniti voz s ceste. V tem trenutku pa so se splašile krave, potegnile voz, da je padel Žgajner pod voz. Kolo mu je šlo čez desno nogo in mu jo zlomilo nad kolenom. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnico.
c Zeljnate glave prodajajo kmetice zadnje dni pred mestnim poglavarstvom. Letos je zelje nekoliko dražje kot lani, ker ga je v celjski okolici malo. Prodajajo ga po 75 par za kg.
c Obsojanja vreden primer. Včeraj se je nudila na Glavnem trgu slika, zaradi katere so se mnogi po pravici zgražali. Na trgu je prodajala kmetica jabolka. Tri ure daleč je prišla, vsa trudna in izmučena, s polnim košem jabolk, da bi jih prodala in si nakupila najnujnejše. Pa ,je prišla k njej »fina« celjska dama. Premotala ji je vsa jabolka, izbirala in jih vzela v torbico 12. Bila so res lepa. Za vseh teh 12 lepih, debelih jabolk Je »gospa« ponudila kmetici dinarček, češ, eno pa pa dajto Se po vrhu. Kmetica, vsa ljubezniva, je prosila in opozarjala zelo vljudno gospo, da daje le 9 jabolk za dinar. Gospa se Je raztogotlla, vrgia jabolka nazaj v koš, ozmerjala kmetico, češ, jih pa domov nesite, če ne daste. Pa so videlo to druge gospe, ki morajo prav tako vsak dan kupovati na trgu, in so se zgražale nad »fino« mestno damo,
_ _ i _ l-.._:, _ * _ , ,,	, ,_,._[_*,	ž_i 1.1 1. J-
iiniu nupue jtiinjina pn jOmi.hjvi hfm iiCi, ivi je ua-
jala za 1 diu 9 lepih in belih jabolk.
KULTURNI OBZORNIK
Poljsko-češki roman o svetem Vojtehu
Katoliška založba dobrih knjig v Brnu »Vele-hrad« je izdala v drugi izdaji — in nam poslala v oceno — zgodovinski roman na osnovi legende o svetem Vojtehu »Kristusov vitez«, (Kristuv rytir), ki jo je v poljščini spisala M. Czeska-Monczynska, v češčino pa prevedel K. Otypka (Brno 1939, strani 222, cena K 20). Prav v sedanjem času je primerno leposlovno branje, ki opisuje življenje in delo velikega češkega in poljskega svetnika, ki so ga ubili Prusi ob Baltiškem morju, kamor se je napotil oznanjevat sveti evangelij. Poljska pisateljica je vestno preštudirala vBe stare češke in poljske ter druge legende kakor tudi znanstvena dela o tem velikem Čehu, ki je izgnan iz svoje domovine — postal največji zavetnik Poljske, katerega truplo so Čehi prenesli v svojo domovino, pa so mu Poljaki v spomin posvetili svojo največjo knjižno družbo »Svientčho Vojčeha«, ki kakor naša Mohorjeva družba vrši svoj apostolat v njegovem imenu še v današnje dni. Poljska pisateljica je zajela življenje svetega Vojteha (ki ga Nemci imenujejo sv. Adalbert, ime, ki ga je dobil ob posvetitvi v duhovnika po svojem posvetitelju), od prvih otroških let do smrti med Prusi. Vmes pa je opisana njegova bolezen, v kateri ga starši posvete Bogu, potem njegov vstop v samostan, kamor se spočetka brani, pa spozna veličino »Kristusovega viteza«, in se ves preda svojemu poklicu, ki ga resnično pojmuje duhovno in posvečeno samožrtvovanju. To pokaže kot kaplan pri sv. Vidu v Pragi, kjer dela dobra dela in reši svojega največjega častilca slepca Premisla, ki se potem žrtvuje za njega. Po smrti praškega škofa izvolijo njega za njegovega naslednika, gre v Rim in vstopi v Prago — peš, zavračajoč ves sijaj, ki ga je prejšnji škof tako cenil. Za časa češko-poljske vojske v 1. 985 se je postavil sv. Vojteh za poljske ujetnike, ki jih je češki kralj prodajal v sužnost. zaradi česar je prišel v spor s kraljem, ki tudi sicer ni poslušal njegova duhovna svarila ter ga oviral v apostolstvu. V protest zapusti
Prago in gre v samostan na Monte Carlu ter pozneje v Aventin. Po papeževem naročilu in prošnji Čehov se vrne na svoj škofovski sedež. Tu pa doživi tragedijo svoje družine: njegova nečakinja, ki jo je oče dal za ženo krutemu, osemdesetlet staremu vitezu Vršovcu, se ob želji, da bi imela otroka, izneveri možu in se zateče v cerkev k sv. Juriju na Hradčanih. Sveti škof jo hoče rešiti pred smrtjo zaradi otroka in jo da čuvati. Toda maščevalni sorodniki jo najdejo, jo v cerkvi pred oltarjem ubijejo, njeno telo pa razdele in ga vržejo divjim ptičem v hrano. Obenem pa prisežejo smrtno maščevanje vsemu rodu, iz katerega je izšel Vojteh- To so najstrašnejše strani v romanu, ki se v nadaljevanju še stopnjujejo. Vojteh cerkveno prekolne ves rod in znova zapusti Prago, ko vidi, da tudi njega zalezujejo. V Rimu, pri maši. ki se je je udeležil tudi papež, pa ima pri spominu za mrtve privid svojega domačega gradu, ki je padel na dan sv. Vaclava, ko se niso hoteli na praznik braniti, v roke sovražnega viteza, ki je vso rodbino umoril. Sv. Vojteh je bil tedaj — ne samo v duhu, temveč tudi med mašo s telesom — pri njih, jih blagoslovil in pokopal. Ta čudež je opisan z veliko močjo in intuicijo. Sveti Vojteh se misli vrniti v Prago, toda v primeru, da bi njegov prihod pomenil novo bratomorno vojsko, je izposloval pri papežu dovoljenje, da gre misijonarit med Poljake in poganske Vzhodne Pruse. Na poljskem dvoru je lepo sprejet. Ko pa pride med Pruse, ga pogani ubijejo. Njegovo truplo pa je pokopal njegov brat, ki je med tem postal gnieznenski škof. — To je snov te povesti, v katero je pisateljica znala spretno vplesti zgodbo o sv. Vaclavu, ki se je zgodila nekaj desetletij prej, kakor tudi postanek dveh najstarejših čeških in poljskih cerkvenih pesmi, ki ju literarna zgodovina pripisuje sv. Vojtehu: Hospodine, po-miluj nyl (str. 111.) ter »Bogorodzica« (str. 210.). Povest je izšla v češčini že v drugi izdaji, ter jo priporočamo vsem, ki znajo češko.	td.
Pravljična knjižna opera ge. Copelandove
Fany S. Copeland, The Selkies. A fantasy of the North. An Opera with imaginary Music. Ox-ford, Shakespeare Head Press 1939.
V	ti pravljični operi je pisateljica Fany S. Copeland, lektorica angleškega jezika na ljubljanski univerzi, pesniško izrabila severno pomorsko pravljico o »selkijih« polčloveških polonostranskih bitjih, ki žive v morju v stanju brezčasja in se vsako leto enkrat, v kresni noči na pravljičnem otoku Seal Skerry do jutranje zore vrnejo v svojo nekdanjo človeško podobo, drugače pa se ponavljajo kot tulnji, katerih izraz se zdi mornarjem posebno človeško.
V	okviru tega mornariškega izročila razprede pisateljica ljubezensko zgodbo zaročencev Harolda in Aure Ingold. Harold se je vrnil z dvoletnega pomorskega potovanja ter njegovo vrnitev praznujejo prav v kresni noči. Harold kaže posebna nagnjenja, ki so drugim nerazumljiva, posebno njegova strast za razpoloženje morskega severa ga naravnost spaja. Njegova posebnost pa izhaja iz dejstva, da je sedmi sin očeta, ki je tudi sedmi sin svoje rodbine. Njegova mati pa je imela tisto posebno notranje sorodstvo z morjem, ki je potrebno, da človek, če utone, postane selki. V tem stanju po smrti spremlja usodo svojega sina in tu je izvor njegovega posebnega razpoloženja do morja. Že drugič se na kresno noč pojavi sedaj pred njo in se mu odkrije kot mati. Izvabi ga s seboj, in tudi Harold je postal ta večer selki. Aura začuti po njegovi izgubi nevzdržno željo po morskem severu in se z ladjo Avalon prihodnje poletje poda k Samotnemu otočju, kamor je vsako poletje izvabilo Harolda. Nnjih ladjo spremlja tu-lenj (Harold), katerega Vernon, Aurin brat iz prešernosti obstreli. Po lepem dnevu nastane nenadno vihar, ki trešči ladjo ob čeri, otočani pa rešijo vse potnike, ki se znajdejo v koči, katere udobnosti se ne morejo načuditi. Zopet je namreč kresna noč, rešilci so selki ji, gospodinja hiše je Haroldova mati, rešitelj Aure pa Harold sam. Navidezni otok je otok Hether-Blether, otok z nesmiselnim imenom, ki ga ne pozna noben zemljevid. Ob zori čar tega otoka mine, Harold -pa ob slovesu povabi Auro, če ga hoče zopet videti, na prihodnjo kresno noč na Seal Skerry. Tu se vsako leto obnavlja pravljična borba med Bjor-nom in Helgijem za naklonjenost Hilde, nesmrtne hčere Severa. Kresni večer je in Aura se pojavi na otoku, da se sestane s Haroldom. Od Hilde izve skrivnost, kako pridržati Harolda za ljubezen in življenje. Vzbuditi mora v njem človeško čustvo, ki še ni mrtvo, če njegovo srce še krvavi, skriti mu mora mrožev meh, ki ga bo to noč z drugimi selkiji vred odložil in se pokazal v človeški podobi in se kmalu oženiti z njim. Ko ga sreča, se ji posreči, da zbudi v njem človeško ljubezensko čuvstvo in ko jo ožari vzhajajoče sonce, dozori v njem spoznanje, da je Aurino pravo ime Ljubezen ter se z njo vrne v življenje.
Taka je vsebina te pravljične opere, napisane v lepem jeziku z resničnim pesniškim občutjem.
Frst.
•
Otvoritev gledališke sezone v Celju. Letošnja gledališka sezona v Celju se je pričela v znamenju radovednega, a malce skeptičnega pričakovanja ob dejstvu, da je sklenila za letošnji program gledališka uprava pogodbo z mariborskim gledališčem. Ni naš namen iskati in ugotavljati ob tej priliki vzroke tej skepsi, tudi se nam ne zdi danes več potrebno, kajti otvoritvena predstava Shaicovega »Pygmaliona« je pokazala, da so bila vsa ugibanja in komentarji na račun letošnje dramske 6ezone odveč in mariborski skupini krivični.
Bernard Shaw je celjskemu občinstvu iz gostovanj prilično malo znan. »Pygmalion«, komedija, ki je v svoji vsebinski osnovi naslonjena na grško bajeslovje, nam ga je predstavila v duhovitem, spontanem dovtipu, ki skriva v vesel smeh marsikatero grenko, trdo resnico. V usta Elize in njenega očeta Alfreda, ki ju je vzel iz najnižjih družabnih plasti ter ju postavil pred izumetničeni obraz Angleške, v šablonski in tradicionalni etiketi vzgojene aristokracije, je položil globoko, veliko modrost: da je vrednost človeka v njegovi duši. Naturna robatost in neuglajenost sta le okvir, ki ne more izpremeniti in nadkriliti v svoji vrednosti priviligirance višjih stanov.
Skozi vso igro je vodil dominantno vlogo Skrbinškov profesor Henry Higgnis. Bogat, a nikoli vsiljiv v kretnjah, izrazit v mimiki in govoru, nam je tipiziral Skrbinšek svojstveni lik naslov-tega junaka drame. Spretno, dasi ponekod malce »rezadržano se je uveljavila temperamentna Eliza
gdč. Rasbergerjeva. Karakterističnost jezika, ki naj bi ga pregnetil prof. Higgnis, pa bi mogla režija na nekaterih mestih dokaj omiliti in preprečiti, da ne bi na njen račun trpela estetika. Poudarek bi se bil lahko dosegel tudi na drug način. Med ostalimi vlogami je treba pred vsemi omeniti lep, nevsiljiv lik ge. Pearsove, ki ga je izoblikovala s toploto in obzirno igro M i leva Zakrajškova, izrazito podobo Higgnisove matere, interpretirane po Elviri Kraljevi, ter Kovičevega Alfreda Doolittla.
Ob tej otvoritveni predstavi se zdi nujno poudariti eno: Nehote je celjska gledališka uprava storila nad vse umesten kirak s tem, da je pregnala dvom v umetniško silo mariborskega igralskega kroga ter ga, čeprav je odmaknjen Maribor na periferijo slovenske zemlje, povezala s središčem. Že samo to dejstvo je vredno aplavza, ki so ga bili deležni mariborski umetniki v sredo v napolnjenem celjskem gledališču.	Fe.
»Domen« na frančiškanskem odru. V nedeljo zvečer smo videli, kaj naši mladi igralci obeh prosvetnih društev, to je Prosvetnega društva Ljubljana mesto, ki je igro priredilo, in Franiit škanskega prosvetnega društva, ki je dalo svoje najboljše igralske moči na razpolago, lahko dosežejo s skupnimi močmi. Ker je to bila nekaka otvoritvena predstava obeh društev, bi hoteli, da javnost spozna po izberi iger namen teh kulturnih društev in pa moči, s katerimi bodo ta društva skušala ta svoj namen dosegati.
Predvsem moramo prirediteljem čestitati na posrečeni izbiri igre. Da je bila igra res dobro izbrana, nam pove že dejstvo, da se je moralo mnogo občinstva, ki je sicer prišlo pravočasno k predstavi, zopet vrniti domov, ker so bile vstopnice že vse razprodane. In to je tudi vzrok, da se bo igra to nedeljo zopet ponovila. Igra »Domen« je ljudska igra s petjem. Dr. Ivo Česnik je brez dvoma na vse to mislil, ko je Jurčičevo povest o Domnu priredil za naše ljudske odre. Sama igra je po svojem tekstu precej obširna, zato je režiser igre, višji inšpektor Ludovik Slancer, krajšal nekatera mesta, zlasti nekatere daljš? dialoge in monologe. Njegova režija je bila zelo dobro zamišljena. Videla se je prav lepa povezanost med glavnimi vlogami in posebno dobre so bile skupine. V tem je pač višji inšpektor mojster, kakor je pokazal tudi v režiji kongresne igre na Stadionu.
Nosilci glavnih vlog so bili vsi prav dobri. Odlična sta bila Anka in Sova, pa tudi Jurec, župan in ostali kmetje so bili zelo posrečeni. Domen je pokazal svoj izredni talent za notranje igre, samo manj salonskega bi ga želeli videti v tej vlogi. Meta je menda ena najtežjih vlog, zlasti v drugem dejanju, ko leži precejšni del uspeha igre na njenih ramenih. Nedeljska Meta je igrala v splošnem dobro, uspeh bi pa bil večji, če bi bila njena vloga še malo bolj izdelana. Urh je bil v celoti zelo dober, le tu pa tam se je videlo, da je nosilec te vloge še mladenič lahkih nog. Krše-van je igral dobro, masko pa bi mu za drugič priporočali drugo. Špilkin Jožek se je v svojo vlogo prav dobro vživel, nekaj posebnega v igri je bil njegov ribniški dialekt. Dekleta, med njimi Anka in Jerica, fantje, na čelu Anže in France, so tvorili v četrtem dejanju res zelo lepo skupino v narodnih nošah; kmetje so bili, kakor že omenjeno, pravi kmetje in so nastopali zelo dobro; isto tako biriči.
Igralcem obeh prosvetnih društev čestitamo na uspehu in želimo, da bi bili za svoj trud v nedeljo zopet nagrajeni s tako vernimi gledalci in poslušalci, kakor zadnjo nedeljo in da bi jim napolnili frančiškansko dvorano zopet do zadnjega kotička, še več uspeha pa želimo kulturnemu delovanju obeh prosvetnih društev.
Ali naj ostanemo v komunalni upravi pri kameralistiki? — V zadnji (oktobrski) številki revije »Mestna občina«, ki jo izdaja Zveza mest kraljevine Jugoslavije, je napisal Lojze Pipp, vršilec dolžnosti načelnika mestnega kontrolnega urada v Ljubljani daljšo razpravo pod naslovom »Ali naj ostanemo v komunalni upravi pri kameralistiki?« Pisec članka ugotavlja, da sistem kameralistike ne odgovarja več današnjim potrebam, ker mestni preračuni niso samo potrošno gospodarstvo. Zato je treba gledati, da se predpisi za knjigovodstvo naše javne uprave prilagode vzorom drugih držav. Zlasti bi ukinitev kameralistike daia jasnejši pregled gospodarstva naše komunalne uprave. Z uvedbo dvojnega knjigovodstva, od-nosno njemu sorodnega konstantnega knjigovodstva, bi prišli do skladnosti bilanc mestnih zavodov in podjetij z računskimi zaključki mestne uprave. Poleg tega bi dosegli tudi vključitev inventarja v sistem knjigovodstva,
Na Aaiandskih otokih: eden od modernih mostov na teh otokih, ki so last Finske.
Starosta francosko duhovščine >\e umrl
V visoki starosti 99 let je pred nekaj dnevi umrl v La Capelle-Bonnance, v škofiji Rodez, sturosta francoske druhovščine, abbe Fouet. Ta starček duhovnik pa je izvrševal svojo duliov-sko službo prav do poslednjih dni svojega dolgega življenja.
Vsafco teto 50 milijonov ion hrompirjat
Z ozemljem 2.9 milijona Hektarjev obdelanih njiv in z vsakoletnim pridelkom krompirja 50 milijonov ton, je Nemčija največja »krompirjeva dežela« na svetu. Vendar ga ondi pojedo samo H milijonov ton na leto, tako da za-užije vsak Nemec povprečno 175 kg krompirja na leto.
ŠPORT
Povsod se pripravljajo za smučarsko sezono 1939-1940
V	mesecu oktobru se pričnejo običajno pripravljati smučarji za prihodnjo zimo. Polno imajo načrtov za razne izlete in mnogo je onih, ki so že točno določili kdaj in kje bodo porabili svoj dopust jx> zimi. Tekmovalci pa gredo že na težje delo, pri katerem se z raznimi teki čez drn in strn in z gimnastičnimi vajami pripravljajo za težke tekme, ki jih čakajo v predstoječi zimi. Športne organizacije pa objavljajo svoje termine za tečaje, tekme itd. Smučarski šport je postal v raznih državah narodni šport, ker ga povsod zelo forsirajo.
V	smučarskem športu dosežemo v vsakem pogledu svoj namen pa naj ga gojimo kot turisti ali kot tekmovalci. Škoda je le, da ga ne moremo vsi gojiti v enaki meri, kajti prebivalci hribovitih krajev imajo najlepša smučišča pred seboj, dočim se morajo oni iz ravnin in iz mest po več ur daleč voziti z vlakom, da pridejo na primerno mesto; to je prvič zelo drago, drugič pa se izgubi zelo mnogo časa. Vendar je smuški šport tako lep in tako zdrav, da bi ne smelo biti nikogar med našo mladino, ki se ne bi posvetil tudi temu športu. Kakor si uredimo za poletne mesece dopust, tako si moramo prihranili nekaj dni tudi za zimo, da bomo lahko uživali svež zrak in prijetne učinke sonca v visokem hribovju na nepreglednih zasneženih poljanah.
Za razvedilo tudi nimamo boljšega sredstva kakor je ravno smučarski šport. Kakor bajna dežela se nam zdi zimska pokrajina, ki se leske-če kot kristal v jutranjem soncu. Kdor ie doživel lepo zimsko jutro na zasneženih poljanah, ta ne bo tega nikdar pozabil in tudi ne bo nikdar opustil prilike, da ne bi šel zopet in zopet tja, kjer se razprostira zimski raj v pravem pomenu besede. Da bomo pa lahko uživali ugodnosti, ki nam jih nudi zima v gorovju, se moramo že sedaj pripravljati. Vsaka vaja, ki jo bomo sedaj žrtvovali v to svrlio, nam bo bogato poplačana pozimi.
Tekme Ljubljana : Slavija v nedeljo ne bo!
Po odredbi tehnične komisije se bo v nedeljo v nedeljo odigralo v hrvaško-slovenski ligi kolo tekem, ki je zaostalo 15. t. m. zaradi mednarodne tekme Jugoslavije z Nemčijo. Tako mora Ljubljana v nedeljo potovati v Split, kjer bo nastopila proti tamošnjemu SK Splitu.
Evropski prvak na Večni poti
Kari Abarth, evropski prvak v kategoriji motorjev 6 prikolico, ki bo dne 22. t. m. sodeloval pri dirki na Večni poti izven konkurence, s 6vojim motorjem s prikolico že pridno trenira na Večni poti. Že nekolikokrat je prevozil progo v obeh smereh ter se izrazil, da je ista precej težavna, toda kljub temu idealna za ccstno dirko in smatra, da bo nedeljska dirka prvovrstna dirka, na kateri bo z veseljem nastopil.
Celjski šport
Dvodnevni atletski miting v Celju.
V	soboto, 21. in nedeljo, 22. t. m. bo celjska Olazija zbirališče najboljših slovenskih atletov. Agilna atletska sekcija ŠK Celja hoče uspešno zaključiti letošnjo sezono ter je povabila k nastopu vse slovenske klube predvsem iz Ljubljane in Maribora. V Celju bo v soboto in nedeljo gotovo zbrana elita naše atletike, saj bodo nastopili vsi celjski atleti in bo prvič nastopil v Celju tudi naš najboljši metalec kladiva inž. Stepišnik in Gujznik ter bosta z ozirom na odlično formo, ki sta jo letos pokazala, skušala doseči svoja najboljša meta. Ravno zaradi njune udeležbe bo spored nekoliko spremenjen, tako da bo met kladiva v nedeljo dopoldne namesto v soboto, kakor je bilo prvotno javljeno. Tekmovanje bo v soboto od 14.30 dalje, v nedeljo se bo pa pričelo ob 9 dopoldne. Opozarjamo vse na to zanimivo tekmovanje, predvsem mladino.
Še enkrat Celje : Olimp.
V	nedeljo se ponovno srečata, to pot v prvenstveni tekmi, krajevna rivala Celje in Olimp. Preteklo nedeljo je Celje v regularni pokalni tekmi igralo neodločeno ter je šele v podaljšku doseglo zmago. Nedeljsko srečanje pa bo važ-
kar se danes ne sme nikakor podcenjevati, posebno če pomislimo na vedno večje investicije, ki zahtevajo vedno več pozornosti zaradi njih rentabilnosti.
nejše, ker bo šlo za točke. Olimp sigurno vodi na čelu tabele, medtem ko je Celje na predzadnjem mestu ter so mu točke zelo potrebne. Tekma bo na Glaziji.
Prvenstveni spored te nedelje v hrvatsko-slovenski in srbski ligi
To nedeljo se bo nadaljeval ples v obeh ligah. To bodo igre po enotedenskem počivanju, med katerim smo doživeli tudi tako nesrečen poraz od strani nemških reprezentantov. Sedaj se bodo tekme v hrvatsko-slovenski ligi nadaljevale nepretrgoma do 5. novembra ter bodo vsekakor vedno bolj 71-nimive, kajti moštva se še sedaj nekako lahko dele v tri skupine. Jasno pa je, da sedanji vrstni red ne more biti še definitiven, kajti pred seboj imamo še vse spomladansko prvenstvo, ki bo vrstni red lahko še mnogo spremenil. Igre proti koncu bodo vse ostrejše, kajti v propozicijah je, da iz vsake lige pridejo po trije klubi v ožje tekmovanje.
Nasprotniki v nedeljskih tekmah so sledeči:
Gradjanski : Hajduk v Zagrebu.
Bačka : Hašk v Subotici.
Sašk : Konkordija v Sarajevu.
Slavija O. : Slavija V. v Osijeku.
Split : Ljubljana v Splitu.
Najvažnejša tekma v tem kolu je ona med zagrebškim Gradjanskim in splitskim Hajdukom, to pa zaradi tega, ker reflektirafa oba na prvo mesto v naši ligi. Za nas pa je važna tekma, ki jo bo igrala Ljubljana. Priznati moramo, da Ljubljana letos še slabše vozi kakor vsa leta doslej, čemur so krive razmere, ki vladajo v klubu. Upajmo in želimo, da se bodo naši fantje boljše odrezali kakor doslej.
V	srbski ligi pa so na sporedu tele fekme:
Jugoslavija : Jedinstvo m BSK : BASK V
Belgradu.
Vojvodina : ŽAK v Novem Sadu in Gradjanski : Zemun v Skoplju.
SK Slavija : SK Ljubljana jun.
V	nedeljo bosta odigrala dva moštva, do sedaj še nista bila poražena, svojo tekmo na igrišču Jadrana v Koleziji ob pol 2 pop. Tekma bo zelo zanimiva, saj se je že večkrat dogodilo, da igrajo juniorji veliko boljše kot pa njihova prva moštva.
Slavija ima letos do sedaj še nepremagljivo enajstorico obenem pa zavidljive uspehe. — Ljubljana, ki goji res dober nogomet ter ima v svojih juniorjih same bodoče ligaše, se bo s težavo boriia za naslov juniorskega prvaka, ki ga ji Slavija ogroža. Tekma bo zelo zanimiva in bo že ob pol 2 popoldne.
Tuintam v nogometu
Italija bo 12. novembra odigrala meddržavno tekmo s Švico v Švici. Tja pa bo poslala svojo drugo garnituro, kajti njeno prvo moštvo bo istega dne nastopilo proti nemški reprezentanci v Berlinu.
Tudi Madžari in Romuni se bodo 22. t. m. pomerili na zelenem polju v Bukarešti.
Z nemškim državnim nogometnim prvakom »Schalke O« se dogovarja zagrebški Gradjanski za gostovanje. Zanimivo bi bilo videti to moštvo, v katerem igrajo tudi trije igralci državne reprezentance, in sicer: vratar Klodt, feva spojka Szepan in krilo Urban. Moštvo ne more biti slabo, saj je v finalni tekmi za nemško prvenstvo zmagalo nad dunajsko »Admiro« s precej visokim rezultatom 9:0.
Zvezna gorska kolesarska dirka
V	ponedeljek je Kolesarska zveza priredila državno kolesarsko dirko in to na progi Samobor— Plešivica, nedaleč od Zagreba. Na startu je bila že takoj od početka zbrana vsa zvezna uprava s podpredsednikom g. Dominikom Vrbancem. Na startu so se prijavili tudi dirkači iz Slovenije in Karlovca ter drugi asi jugoslovanskega kolesarskega športa. Opaziti pa je bilo odsotnost naših najboljših adutov Prosinka in Grgca. 2e na zbirališču se je opažala neka nervoznost med tekmovalci. Pričakovala se je napeta borba med Hrvatom I-iketom in Slovencem Peternelom, članom ljubljanskega Hermesa. že spočetka dirke se je skupina najboljših odtrgala od ostalih in vodila. Na progi se je opažala velika in lepa borba med Fiketom, Ljubičem in Peternelom. Kakih 200 metrov pred ciljem je pa prišlo do končne borbe med največjima konkurentoma Fiketom in našim Peternelom. Prvi je s taktiko in boljšo vožnjo po strmih zavojih odločil zmago v svojo korist in je tako postal gorski državni prvak.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
STK Mnslr. Ohifajnl tedenski sestanek ho na-mesto done«. .^Jutrl v^ soboto oh M pri Bojen. Sestanka na. se zanesljivo udeleže vsi nkuvul liugojutnaši.
Gospodarice ozračja pripravljene
Pilotka - bodoči poklic - Ženske v ozračju pred 150 leti Ameriška poveljnica letalskega brodovja
Ženska za višinskim krmilom
V Kanadi je oznanila kanadska letalska armada, da sprejemu ženske prostovoljke v službo kanadske letalske sile (Canadian Air Force) Na Kitajskem službujejo pod vodstvom gospe Čangkujškove »prve azijske ženske«, to Te 32 mladih Kitajk, pri letalskem brodovju »države sredine sveta«. Ženska oboroževalna akcija v Angliji, »Womens Land Armv« je že uvedla prve tečaje za pilotke. In tako, se ta seznam nadalju je...
Odkar je Amelia Earhart preletela Atlantski ocean; odkar je Novo Zelandka Jovan Bat-ten pobila rekord na dolge proge iz Anglije v Avstralijo; odkar je Francozinja Maryse Hilsz vzpostavila nov višinski rekord 14.000 metrov; odkar je druga Francozinja Maryse Bastie dosegla trajnostni letalski rekord 39 ur; odkar obstojajo vsa ta športna proizvajanja takih zmožnosti, ki kar osramotijo moške, niso ženske prav nič izrednega pri krmilu letala. Seveda pa je ostal redni poklic pilota v pftštnih in prometnih letalih, in še celo v vojaških letalih, povsod v rokah moških. To pa je spremenila vojna v Evropi.
Ženske v ozračju pred 150 leti
»Leteča ženska« ni nobena pridobitev 20. Stoletja. Nasprotno: že 150 let je mjnilo, odkar se je prva ženska dvignila v ozračje.
Prva »letalka« je prejela »zračni krst« dne 4. junija 1784. Gospodična Tible iz Lyona v Franciji se je v ta nnmen poslužila tiste najnovejše iznajdbe, ki so ji takrat dejali »mont-goliierec to je balon. Kar 45 minut je junaška gospodična vztrajala v oblakih in je preletela iz Lyona reko Rhone in Saone in je brez nezgode pristala na strehi gradu Balmont. A ko je gospodična skočila iz gondole, si je zvrnila nogo, tako da je bil njen zmagoslavni pohod v Lyon obdan tudi še s koncem mučeniškega
Sljay"l9. stoletju je bila ženska v balonu že kar znana pojava. Če se je hotela kaka ženska proslaviti z balonom, je morala že kaj novega dodati. To se je izbomo posrečilo gospe Poite-vin, Francozinji iz Bordeauxa, ki je vzela v balonovo gondolo še svojega — konja s seboj! To se je zgodilo pač prvikrat — in doslej tudi zadnjikrat -, da se je konj (če izvzamemo Pegaza, letečega belca starogrskih pesnikov) »povzpel« nad človeški rodi
Znani francoski založnik Flammarion je 1. '187t opravil svoje ženitovanjsko potovanje z balonom. Čez 15 ur vožnje po ozračju je s svo-jjo mlado ženko pristal v belgijskem kopališču
Pa'Prva ženska, ki se je upala skočiti s padalom, je bila Rusinja, in sicer Gamina Mey; a ta njen vratolomni poskus. 1.J893 v Petrogra-du, ji je povzročil zlom ključnice.
2rtve ozračja
Obvladanje ozračja je zahtevalo že mnogo Irtev. Ker pa so se te borbe za ozračje udeležile tudi ženske, imamo tudi številne ženske
žrtve.	, , , . •.. •
Sem spada madame Blanehard, ki se ji je 6. julija 1819 vnel balon visoko nad Parizom. Pilotka je skočila tako brzo nizdol, da je vsa razbita obležala na pariškem tlaku. Čez pet let nato je prav tako izgubila življenje neka Angležinja v Londonu. Poleti 1. 1896 pa se je Američanka Mabel Ward sežgala v svojem balonu, in sicer v oblakih Massaehusetta.
Pa v sedanjosti? Balon pnč ne zahteva več žrtev. Toda letalo, ki je stopilo na njegovo mesto, je tem bolj nenasitljivo. Dve imeni sta tu posebno pomembni: Helene Boucher, francoska rekordna letalka, imejiteljica številnih mednarodnih letalskih nagrad in vec letalskih rekordov, je v starosti 25 let, 1. 1934, izgubila svoje mlado življenje na nekem poletu za vez-banje. In še ena je, ki ve zanjo ves svet: Američanka Amelia Earhart, neumorna letalka krog sveta, strokovnjakinja za dolžinske polete, ki je njen grob nekje pod valovi Velikega oceana ...
Letalsko brodovje žensk v bodočnosti
Nevarnosti še niso nikoli oplašile drznih pionirjev. »Leteče ženske« niso izjema v tem pravilu. Velike pilotke ki jih pozna ves svet, letalke: Batten, Bastie, Hilsz, Molhson-Johnson, Kerby, Chachrane so ostale zveste svojemu poklicu tudi zdaj, ko je letalstvo v vojne namene tako zelo na višku. Veliko učenk in po-snemovalk imajo te pilotke. Zdaj so zaceli tudi ženske pripuščati k rednemu civilnemu in vojaškemu letalstvu.	, ,
Prva država, ki se je upala storiti tak korak, je bila Sovjetska Rusija. V mladinski organizaciji »za delo in brambo« je na tisoče
mladih deklet opravilo svoj izpit za pilotke. Družba »Pan American Airways« je dala svoje strežajke na letulih izvežbati kot pilotke. Nemška »Luft-Hansa« je tudi začela posnemati ta zgled. V to skupino prištevamo tudi junaške pilotke Kitajske. Dalje spadajo semkaj Angležinje iz ženskega letalskega brodovja (VVomans Auiliary Air Force) in Kanadčanke, ki se vadijo za pilotke bojnih letal. V Združenih ameriških državah, ki zdaj jako razširjajo svoje letalsko brodovje, je zdaj dobilo 25 ženskih pilotk dovoljenje, da ustanovijo posebno žensko letalsko brodovje, ki bo imelo svoje posebno letalsko območje in svojo posebno žensko poveljnico.
»Leteče ženske« so si pridobile spoštovanje .svojih moških tovarišev in so dosegle enakopravnost z njimi v ozračju. V letalstvu bodočnosti, pa bodi v civilnem ali vojaškem, ne bo ženska pilotka prav nič kaj izrednega ali posebnega. ,
Pomorščaki neke nevtralne ladje, ki so jo Angleži zadržali in mornarje zasliševali.
čuječnost nevtralnih držav: belgijski vojak na preži ob nemški meji.
Zažgal hišo, nato sam skočil v ogenj in zgorel
Sv. Lenart pri Vel Nedelji, 18. oktobra. Prebivalce naše župnije je močno razburil dogodek, ki se je pripetil v Podgorcih. Tam je okrog 5 zjutraj nenadoma izbruhnil ogenj v hiši Dominka Ignaca, posestnika v Podgorcih. Ogenj se je hitro razširil na celo poslopje. Sosedom, ki so prihiteli pomagat, je bilo gašenje otežkočeno zaradi pomanjkanja vode. Rešili so V60 živino ter pohištvo. Zgorelo je razno orodje, nekaj kokoši, žito ter krma. Posestnik Dominko je že dalj časa živel v prepiru s svojo ženo Tako je na usodni predvečer prišlo med njima spet do prepira, ki se je razvil v pretep. Ko se je mož nekoliko pomiril, je žena odšla s 6vojo nezakonsko hčerko 6pat na hlev. Dominko je 6pal sam. v sobi ter je drugi dan zjutraj zažgal v sobi najprej posteljo, nato je šel v skedenj, kjer je zažgal slamo. Žena in hčerka 6ta opazili strašno delo moža ter sta se le z največjim naporom rešili iz gorečega poslopja. Zena je skušala rešiti svinje iz hlevov, vendar ji je mož za-branil. Prihiteli 60 sosedje, mož pa je izginil. Najprej se je hotel vtopiti v bližnjem studencu, kar mu je preprečil 60sed Majcen. Nato je odšel in ga nihče ni več videl.
Ko 60 po požaru razkopavali seno in slamo, so našli v skednju njegovo truplo zoglenelo. Najbrž je v duševni zmedenosti zažgal, nazadnje pa 6am 6kočil v ogenj.
Ruske cerkve polne vernikov
som, in omenja, da se je tudi takrat vera jako
Sovjetskoruski brezbožniški list »Protiver-nik« poroča v številki, ki je izšla konec septembra 1939, o novem verskem gibanju v sovjetski državi, kar omenjeni list pojasnjuje z nedavnimi vojnimi zmedami in z mobilizacijo. Dobesedno pravi: »Saj skoraj ni drugače mogoče; ko da vojna vzbuja misli, ki jih ni moči spraviti v zvezo z normalno duševnostjo. Kaj je jedro teh burnih misli? Brez dvoma strah in obup. Iz teh korenin pa raste večje versko gibanje... Cerkve so v teh dneh polne vernikov... Kjer se začenja trpljenje, ondi se pojavi vera.«
»Protivernik« primerja nato čas, ko je leta 1914 izbruhnila svetovna vojna, z današnjim ča-
okrepila. Vsi pomembnejši ruski pisatelji so bili leta 1914 močno vdani misticizmu. Pa tudi armada je bila prežeta s tem nagnjenjem. Tako so imeli ruski letalci v svetovni vojni zmeraj verske simbole in ikone v svojih letalih s seboj. Njih patron je bil takrat prerok Elija. V tistih letih — da se je sploh jako razširilo praznoverstvo...
Brezbožniški list pravi ob koncu: »Odtlej se je marsikaj spremenilo. Zdaj je tovariš Stalin patron ruskih letalcev. Verski znaki so izginili iz kabin pilotov. Vendarle je pa moči videti, kako je še zmeraj živa neka skrivna vera v višje sile«.
Od Kopernika do Hindetiburga
V pokrajinah bivše Poljske, ki so jih zdaj zasedli Nemci, je bilo rojenih mnogo, vsemu svetu znanih slavnih mož.
Leta 1473 je bil v Tomu rojen astronom Nikolaj Kopernik, ki je s svojim delom »De revolutionibus« pobil Ptolemejev sistem in je dokazal, da ni zemlja središče sveta, pač pa sonce. Kopernik je študiral v Krakovu, Padovi in Bolonji in je deloval v vzhodnopruskem mestu Frauenburg. kjer je tudi pokopan. — Čez 68 let po njegovi smrti je bil v Gdansku rojen Johanes Hevelke (Ilevelius). Tudi on je bil astronomski gorečnik. In čeprav mu ni bilo usojeno, da hi, kot njegov predhodnik Kopernik, odkril velikanske zadeve, pa se je vendar proslavil z uro na nihalo in z mikrometerskim vijakom. Dalje je opisal luno in je zgradil največjo zvezdarno tiste dobe. Študiral je na Ilo-landskem. — Leta 1686, leto prej, preden je Ilevelius umrl, se je. prav tako v Gdansku, rodil Danijel Gabrijel Fahrenheit, ki je iznašel po njem imenovani, še dandanes uporabni to-
filomor. Tudi on je bil v živahnih stikih s ho-andskimi, danskimi in švedskimi učenjaki in
Ž'e leta 1766 umrl v Haagu na Nizozemskem. — emkaj smemo prišteti tudi W. Nernsta, ki je
Poljski imnvitejši begunci, prišedši v Bukarešto.
bil leta 1864 rojen v zahodni Prusiji. Ta slavni fizik in kemik, ki je študiral v Curiliu, se je proslavil zlasti z iznajdbo po njem imenovane električne žarnice.
Jako slaven Gdančan je tudi filozof Scho-penhauer, ki je bil rojen 1. 1788. Po njegovih žilah se je pretakala holandska kri; njegov stari oče je bil rojen llolandec in še njegov oče je govoril holandsko. A že leta 1793 se je Schopehauer izgubil iz Gdanska in se ni več vrnil tjakaj. — Znamenit Gdančan je slikar in bakrorezec Danijel Chodovviecki, ki je bil leta 1726 rojen v Gdansku in se je nato šolal v Berlinu. Nešteto njegovih risb, bakrorezov in uje-dank je raztresenih po vsem kulturnem svetu. — V Gdansku so bili še rojeni še živeči slikar in grafik j. V. Cissarz, nemški dramatik M. llalbe in filozof Rickert. — V Poznanju je pa doma bivši feldmaršal Ilindenburg, ki je bil v nedavni Nemčiji tako slaven in je umrl 1. 1934.
Izjava kmetijskega ministra
Belgrad, 19. oktobra. AA. Danes ob 12 je kmetijski minister čubrilovič sprejel zastopnike naših listov in jim dal obširno izjavo o delovanju svojega ministrstva. Minister je med drugim dejal:
Zdaj izvršujemo poslednje priprave finančnega in gospodarskega značaja, za ustanovitev ravnateljstva za prehrano prebivulstva. Stojim na stališču, da to ravnateljstvo ne sme iti po poti gole birokracije, temveč mora v teh težkih časih služiti neposredno pasivnim krajem in jih oskrbovati s poceni živežem, ruzen tega mora pa to ravnateljstvo služiti kot rezerva hrane za vojaške potrebe. Čeprav je bila naša žetev letos povprečna, imumo zadosti živeža, ki ga bo nabavilo ravnateljstvo za prehrano. Delovne metode ruvnateljstva smo poenostavili s tem, da bomo vplivali preko obstoječih gospodarskih organizacij, bodisi zadružnih ali zasebnih, neposredno na terenu na višino cen žita samega in na čim gibkejšo in enostavnejšo dostavitev žita na teren, kjer je potrebno. Uredba o prenosu pristojnosti iz ministrstva na bunovino Hrvatsko je že gotova. Ta uredba normalizira razmerje med banovino Hrvatsko in kmetijskim ministrstvom in je že pred finančno - gospodarskim odborom ministrov. Pri razmejitvi in prenosu pristojnosti na banovino Hrvatsko se lahko pohvalim, da smo bili zelo kulantni, in sicer, ker imam nam za-upunje v idejo sporazuma, čigar glavni nosilec na terenu banovine Hrvatske je 1ISS. Ta uredba bo prav v kratkem izšla in srečen sem, da bo> ministrstvo, ki mu stojim na čelu, s tem prispevalo nov delež za ureditev naših političnih, socialnih in kulturnih razmer.
Na polju veterinarstva se izvajajo nndalin® reforme, posebno pri zatiranju raznih živinskih bolezni. Kakor povsod drugod na svetu, tako se tudi pri nas mnogokrat dogaja, da veteri-narsko-polivijska služba cesto podreja koristi posameznikov koristim celote in se seveda za izvršitev zakonskih določil zateka tudi k zakonskim sankcijam. Toda ta pot ni najbolj učinkovita. Mnogo več uspeha bi bilo, če bi živinorejce pravilno informirali zastran bolezni. Zato je vloga veterinarjev kot ljudskih prosvetiteljev na tem polju izrednega pomena. Zato bom tudi zahteval med drugim, da morajo biti veterinarski strokovnjaki tudi v tem pogledu kos svoji nalogi. V ta namen sem izdal nalog z navodili veterinarjem in se bo o tem razvil« živahna akcija na tem terenu. Da bo propaganda imela uspeh, bo kmetijsko ministrstvo oskrbelo veterinarje tudi s potrebnimi pomožnimi sredstvi, s filmi, diapozitivi, propagandnimi slikami itd. Tudi tiska ljudskih knjig, letakov itd ne bomo zanemarili. Tako si je podrejeno mi ministrstvo nabavilo te dni tri ljudske filme, enega o golubački mušici, dva pa o steklini. Prvega je dobila moravska banovina, kjer se v glavnem javlja golubačku mušica, a filma o steklini bodo predvajali povsod drugod v državi, v prvi vrsti pa tam, kjer je ta bolezen najbolj pogosta.
Minister se je pomudil s časnikarji v daljšem razgovoru in odgovarjal na njihova vprašanja v zvezi z najnovejšimi dogodki iz političnega življenja.
Pri angleških vojakih na zahodni fronti
Pariz, 19. okt. lj. Poročevalec družbe >United Press«, ki je bil tudi dodeljen vojnim poročevalcem, je poslal z zahodne fronte naslednje poročilo:
»S prvo skupino ameriških in angleških vojnih poročevalcev sem dva dni potoval po pokrajinah, v katerih so zavzele angleške čete svoje postojanke in kainor jih še vsak dan pride na tisoče, vse iz Anglije po morju v Francijo. Dolge vijuge zamolklo rjavih motoriziranih enot so neprestano bučale mimo nas v glušečem ropotu s hitrostjo kakih 50 km na uro. Kot vojnemu poročevalcu, ki je od blizu videl svetovno vojno, mi je brž padlo v oči, kako hitro se danes prevažajo najtežji topovi. Šele ko človek "idi te dolge prevoze, si more predstavljati, kaj ee to pravi, če stoji v suhoparnem vojnem poročilu, da je v Franciji že 25.000 angleških motornih vozil. Po svojih izkušnjah iz svetovne vojne morem soditi, da je v moderni vojni za prevoz istega vojaštva treba desetkrat ali petnajstkrat toliko motoriziranih vozil kot v prejšnji vojni. Presenetljiva pa je hitrost, s katero moderne divizije premagujejo velike daljave. Prevoz vseh teh tovornih in motornih vozil, ki jih je bik) treba v Angliji naložiti in v Franciji spet postaviti na suho, je bil za organizacijo angleškega vojnega prometa zelo zapletena in težka naloga. In iz vsega tega. kar sem tu videl v dveh dneh, morem sklepati, da je angleška vojska to nalogo dobro rešila brez kakršnihkoli izgub.
Naša skupina vojnih poročevalcev se je prepeljala v Francijo na krovu nekega parnika za prevoz Čet. Parnik mi je bil znan še iz mirne dobe, toda sem ga komaj prepoznal, tako so ga v barvi in premestitvi posameznih naprav izpre-menili. Na krovu je bilo nekaj tisoč mož, sami
ljudje, ki so še nedolgo pred tem vozili tramvaje in avtobuse, ali sedeli po uradih, ali stali ob strojih v tovarnah. Na vsem parniku ni bilo opaziti nobenega razburjenja ali nemira, tudi nihče ni razkazoval kakega »junaštva«. Imel sem vtis, kakor da vsak vojak dobro ve, zakaj tu gre. To je popolnoma drugačen duh, kot je vladal v prvih dneh svetovne vojne. Nihče sa ne vara v slavo in romantiko vojske, pač pa povsod vlada tista dobra volia, ki je za Angleže tako značilna tudi takrat, kadar se je treba lotiti posebno trdega oreha. Kakor hitro je moštvo prišlo na krov, so vsi dobili rešilne jopiče. Vsak si ga je moral takoj obleči in najstrožje je bilo ukazano, da jih ne smejo odložiti niti trenutek vse dotlej, dokler ne začutijo pod nogami trdih francoskih tal. Vsak je spal v polni obleki in opremi, kjerkoli je pač na ladji našel primerno mesto, da ee je nekoliko zleknil. Drugo jutro smo prišli v Francijo brez najmanjše nepriiike. Vse je šlo silno hitro in nekaj minut po prihodu ladje so bile kilometre in in kilometre dolge motorizirane kolone že v pohodu.
Ako po Franciji pozdravljajo angleške vojake, tega gotovo ne delajo zaradi njihove uniforme. Ker s posebno gizdalinsko uniformo se angleški vojak ne more pobahati. Ta uniforma, ki je vse prej kot elegantna, je prikrojena samo pod vidikom smotrenosti, tudi v najbolj neugodnih okoliščinah mora biti še porabtia. Po vsein tem, kar sem videl, morem mirno reči, da je oprema angleške vojske danes tako dobra in premišljena, kot zlepa ne v kaki drugi vojski. Tudi mi vojni poročevalci imamo svojo uniformo in to ne zaradi tega, ker bi nas veselila, ampak pač zato, ker je tako predpisano. Kadar gremo na fronto, nas spremlja častnik, kt nam je dodeljen.
otroški
kot/ček
SLON SAMBO
(99) Nista si bila še opomogla od tega strahu, ko se je pojavil Filip na njih lastnem slonu pred njima. »Dolgoušec, vrni nama slona!« sta zavpila. »Pri miru me pustita, ali pa ne bom nikoli več delal za vaju,< je odvrnil slon. Tedaj sta začela kamenje luČati v Filipa. A slon je svojega gospodarja pograbil z rilcem in ga re-šetal sem in tja.
(100) Oba moška sta se zgrozila in stekla proč. Nato je slon prilomastil do tistega mesta, kjer je dolgi Jan čepel na veji. To namreč mu je bil tiger nasveto-val. Kot bi trenil, je Jan splezal nizdol in liajdi vsi v vas nazaj.
Ptuj
KINO »ROVAIjc predvaja od 20. do 22. okt. nadvse zabavno komedijo o diplomatih in njihovih ljubavnih aferah >AMOR V FRAKU«. V glavni vlogi Gusti lluber in Willi Fritsch. Dodatek: Barvana Mikey-Mouse in najnovejši zvočni tednik.
Novo mesto
Sestanek za bolničarski tečaj je v soboto, dne 21. oktobra, ob 18 v fizikalni dvorani državne realne gimnazije. Vsi prijavljeni kandidatje so vabljeni, da se sestanka udeleže. Vabljeni so tudi drugi, ki se še niso prijavili, da se ta večer javijo v tečaj.
Kranj
S kolesom ga je podrl. Na savskem mostu je nek kolesar podrl šošteršiča Ignaca, zaposlenega pri gradbenem podjetju Dedek, šoštaršič je hudo poškodovan. Prvo pomoč mu je nudil dr. Flezič in odredil takoj prevoz v ljubljansko splošno bolnišnico.
Tatvina. Neznan vlomilec je vlomil v stanovanje trgovskega potnika Vladimirja Terčona, sta-nujočega na Klancu 80, in mu odnesel iz zaklenjene tniznice 1000 din.
Našlo se je rdeče pleskano kolo, prostega teka, sedež z dvojnim peresom. Kolo je staro in je vredno 700 din.
Kino šmartinski dom. Danes ob pol 9 zvečer zanimiv film >Beli Jorgovan«.
Iz Julijske Krajine
0 novem semenišču v Trstu. V Kopru deluje že dolgo let deško semenišče z notranjo posebno gimnazijo za škofiji Trst in Poreč-Pulj. Ker so zavodni prostori deloma vlažili in zdravstveno neugodni, je že bivši tržaški škof dr. Fogar začel akcijo, da se ustanovi za tržaško škofijo deško semenišče v Trstu. V tekočem letu se je škofiji posrečilo, da je dobila na razpolago primerno veliko stavbo v Trstu, kjer je nameravala že v tekočem letu odpreti deško semenišče. Tržaški škof je letos že odpoklical iz deškega semenišča v Gorici vse svoje gojence in jih začasno namestil v semenišču v Kopru, kar je spričo izjav zdravstvene komisije o neprikladnem zavodu v Kopru starše gojencev zaskrbelo. Umevno, da so po vseh teh dogodkih starši in duhovščina, ki
zavod podpira, zelo pozorni, kako se bo to vprašanje razvilo.
'Žična železnica na Sv. goro. Pred časom smo poročali, da bo žična železnica na Sv. goro stekla v avgustu. Smo že v oktobru, vzpenjače pa še vedno ni- Stavbi za odhodno in dohodno postajo ter vmesni steber so že davno dograjeni, na železnico pa še vedno čakamo. Kakor izvemo, so nastale velike ovire pri nabavi strojev in žice. Sedaj so te težkoče odstranjene in je podjetje Ribi, ki je lastnik napeljave, izposlovalo in dobilo potrebni material. Slišimo, da bo prevozna žica v kratkem napeljana in se bodo poskusne vožnje izvedle še to zimo. Obratovati bo pa vzpe-njača začela šele prihodnjo pomlad.
Prispevajte za osrednji prosvetn »Slovenski dom« v Ljubljani!
Vrtnar
samostojen, strokovnjak v vneli panogah te stroke, Išče stalno službo za takoj aH a 1. januarjem. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Neoženjen« 16607.
Jluzbodobe

Čevljarske pomočnike
sprejme za stalno Grilc & comp., čevljarstvo. Novo mesto.
Krojači
lzvežbanl damske konfekcije, dobo delo na dom, Gorlčar, Sv. Petra cesta.
Šivilje
za boljšo obleke dobijo delo na dom. - Gorlčar, Sv. Petra cesta.
Krojaški pomočnik
zmožen tudi prtkrojeva-nja, se sprejme. Gorlčar, Sv. Petra cesta.
Agilnega zastopnika
specerljske ali splrltuoz ne stroke, sprejmem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Stalno mesto« 16641
mmmmm■—i——■
Stavbne parcele
nasproti šole na Smar-tlnskl cesti, naprodaj po 45 din m". Več ee polzve : Vidovdanska cesta 9.
Dobro obrit-dobre volje!

ROTBART
Prodamo
II1
Namočeno polenovko
dobite pri I. Buzzolinl vsak petek.
Kuhinjska oprema
rabljena, ugodno naprodaj. Polzve se: Vlžmarje št. 7.	(1
Jabolka
vsakovrstna, od 1 din dalje za kg — prodaja A. Lottspelch, Rimske Toplice.	(1)
zavese, preproge, koče, pernice VQ6|C kupite najceneje pri
..0BN0VA", F. NOVAK, Jurflteva ulita 6. Glavni trg 1
»Polar« svetilka št5
z razsvetljavo do 900 sveč, primerna za vsako večjo farno cerkev ali dvorano, takoj naprodaj zaradi napeljave električne luči. — Zupnl urad Mirna pefi.
Stavbni prostor
lep, za vogalno zgradbo, ob Ilirski ln Vidovdan-skl cesti - naprodaj. Več so izve: Vidovdanska cesta 9.
ODDAJO:
Garsoniero
veliko, udobno, z vsem komfortom, za eno ali dve osebi, primerno tudi za pisarno, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16646.
Mestno poglavarstvo Maribor.
X. štev. 13833/2261-1930.
V Mariboru, dne 17. oktobra 1939.
RAZPIS O LICITACIJI
Mestno poglavarstvo v Mariboru razpisuje za oddajo pečarskih, slikarskih, tapetniških in parketnih del ter opremo trezorja in dobavo tehtnic za gradnjo carinarnice v Mariboru II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 7. novembra 1939 ob 11 dopoldne
v sobi štev. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica št. 8.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna za:
1.	pečarska dela . . din 13.266.20,	4. parketna dela , , din 52.055.78,
2.	slikarska dela ■ , din 15.969.23,	5. opremo trezorja ■ din 75.000.—,
3.	tapetniška dela . . din 4.185.—,	6. dobavo tehtnic . . din 56.000.—, Pedpisana kavcija znaša za:
1.	pečarska dela . » din 1.500.—,	4. parketna dela , . din 6.000.—,
2.	slikarska dela < > din 2.000.—,	5. opremo trezorja . din 8.000.—,
3.	tapetniška dela . . din 500.—,	6. dobavo tehtnic . . din 6.000.—,
ter se mora položiti pri blagajni mestne občine mariborske najkasneje do desetih na dan licitacije.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni mestnega gradbenega urada v Mariboru. Ponudbe morajo biti taksirane z državnimi kolki za:
1.	pečarska dela • . din 50.—,	4. parketna dela . . din 100.—,
2.	slikarska dela • , din 50.—,	5. opremo trezorja » din 100.—,
3.	tapetniška dela . . din 50.—,	6. dobavo tehtnic . . din 100.—, in predložene s predpisanimi dokumenti na dan licitacije med 10. in 11. uro.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski mestnega poglavarstva mariborskega.
MESTNO POGLAVARSTVO MARIBORSKO,
dne 17. oktobra 1939.
99
SLOVENEC
it
na 10 straneh, je največji, najboljši in najbolj razširjeni slovenski dnevnik!
Zračni kompresor
5—7 atmosfer, za 10 ma/min. zraka na sesalni strani, rabljen, vendar v brezhibnem stanju — takoj kupimo. Ponudbe z navedbo števila obratov, tipe, s skico ali fotografijo itd., na upravo »Slovenca« pod zn. »Kompresor« 16.623.
Kupujemo Sipkov plod
s semenom, v dobro osušenem stanju. Pošljite takoj vzorec na Jugoiarmacija d. d., Zagreb,
Jukičeva ulica 12.
+
Po kratki, mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša preljuba sestra, teta, gospodična
Neža Miklavc
tobačna delavka v pokoju
previdena s tolažili svete vere.
Pogreb drage pokojnice bo v petek, 20. oktobra ob 4 jjopoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 19. oktobra 1939.
Žalujoči ostali.
Arnold Fredericks:
11
Svetlobni znaki
Detektivski roman. — Priredil Fr. Kolenc.
Obrnila se je k možu, ki je stal pred njo; bila je precej začudena.
»Kako naj gospod Stapleton ve, da vi zadostite pogojem, ki zadevajo vas?«
Mož je skomignil z ramo.
»To je tisto, kar mora poizkusiti. Ako ne veruje, da dobi otroka, ko izplača vsoto, je bolje, da denar obdrži. Toda ako stori svoje, potem storim tudi jaz svoje. Prisežem pri spominu matere!«
Gracija se je stresla. Nekaj takega potrditi s prisego pri spominu matere!
»Dobro torej,« je dejala mirno. »Gospodu Stapletonu sporočim vaše pogoje.«
»Dobro. Vi seveda ostanete tukaj do večera. Potem pa vam zavežejo oči in vas odpeljejo na neko točko mesta. Od tam lahko pridete do Stapletonove hiše.« Vstal je in se obrnil k vratom. »Ne poizkušajte bega! Bilo bi zastonj. Vsak poizkus policije, da bi posegla vmes. bi bil tudi brezuspešen; zato sem že poskrbel. Takoj vam dam prinesti nekoliko jedil. Dober dan!«
Po Gracijinem mnenju je moralo biti krog desetih, ko so jo z zavezanimi očmi nesli precej daleč k zaprtemu avtu in so od tam odrinili z njo. Niti predstaviti si ni mogla, kje je in kam se pelje. Avto je drvel nad eno uro. Fn-krat je poizkusila, da strga z oči ruto, toda spremljevalčeva roka se je dotaknila njene in tih glas jo je opozoril, da naj ne poizkuša tega. Po dolgem drvenju je avto naenkrat obstal. Gracija jc čutila, da mož poleg nje vstaja in je slišala, kako se odpirajo vrata avtomobila. V tem trenutku je strgala z oči zavezo. Mož je
izginil. Šla je na pešpot in se ozrla krog sebe. Bila je v bleščeče razsvetljeni ulici, ki je bila zanjo popolnoma nepoznana.
Šofer jo je gledal s čudnim sožaljem. Gracija mu je dobro videla obraz v svetlobi luči.' Bil je isti mož z brado, ki ga je predzadnjo noč videla v Alfonsovi sobi, ko je ukradel tobačni-co si cigaretami.
Gracija je stala, v roki z ruto, s katero je imela zavezane oči. Naenkrat se je izza zadnjega dela avta prikazala temna postava in je skočila na tlak, ko je avto oddrvel dalje. Gracija je od začudenja glasno zaklicala.
Mož, ki se ji je bližal, se je srdito smehljal. Bil je Alfonz Valent.
Bankir in milijonar John Stepleton je v spremstvu Richarda Duvalla popoldan prispel v Pariz in se je peljal naravnost v palačo na Avenue Kleber.
Po prihotlu je Duvall več časa čakal, med tem pa sta neutolažljiva zakonca skupaj šla gor. Naposled sta se zopet vrnila v knjižnico in Du-
vall je bil predstavljen gospe Stapleton,
Radost nad prihodom moža je zarisala na ženin bolestni obraz izraz novega upanja. Hvaležno je zahvalila detektiva, da je prišel. Sedaj je že čutila, da se naposled vse stori, da bi našli otroka.
Duvallovo prvo vprašanje je bila pestunja Mari Lanahan. Pomiril se je, ko je doznal, da je prestala bolezen, ki jo je tako naglo zadela.
»Ali bi bili tako prijazni in bi jo pripeljali sem, gospa Stapleton!« je prosil. »Marsikaj bi jo rad vprašal.«
Kmalu potem je prišla pestunja. Zelo lično dekle, vitka in dobro oblečena. Odkrit obraz in svetlomodre oči so naredile na Duvalla isti vtis poštenosti, ki ga je čutil, ko je obiskal njenega očeta.
»Mari«, je dejal Stapleton, »to je g. Duvall. On hoče najti našega Jakca. Povejte mu, kako se je zgodilo!«
Dekle se je obrnilo k Duvallu, ki je vstal.
»Le to vas prosim, g. Duvall, da bodete verjeli mojemu pripovedovanju, ker izjavljam, da bom govorila le čisto resnico.«
»Gospodična, povejte vse«, je dejal Duvall; »rad vam bom verjel vse, kar mi poveste.«
Gospa Stepleton je nagovorila dekle, da se usede. Mari je bila od zadnje prestane bolezni še nekoliko slaba.
»Pretekli teden je minulo teden dni«, je začela Mari. »Ob pol enajstih sem šla z Jakcom od doma in sva se peljala v Bois.«
»Za trenutek, prosim,« jo je s hitrim zamahom z roko prekinil Duvall. »Kako dolgo sta že hodila v Bois?«
»Že nad šest tednov.«
»ln sta vedno šla od doma ob pol enajstih?«
»Vedno,«
»Kdo je bil z vami razen otroka?«
»Franc, šofer.«
»Vedno on?«
»Da.«
Duvall se je obrnil h gospe Stapleton:
»Kako dolgo je Franc v vaši službi?«
»Junija bo eno leto«
»Ali se vam zdi, da je pošten... zanesljiv.«
»Vsekakor tak. Drugače bi ga ne bila obdržala.«
Detektiv se je sedaj zopet obrnil k Mari Lanahan:
»Nadaljujte, prosim!« jo je nagovoril.
_ »Nekoliko pred enajsto uro smo dospeli v Bois. Franc je imel naročeno, da počasi vozi, ko je Jakec v avtu... Na ta način je v kakih petnajstih minutah prevozil pot. Potem pa smo obstali na kraju, kjer sva se navadno igrala.«
»Vedno na enem in istem mestu?«
»Da. Lepa velika livada je tam in ob potu kup dreves; tam je čakal avto.«
»Pripovedujte, prosim, dalje.«
»Zapustila sva voz in se sprehajala po tra-tini. Jakec je prinesel s seboj veliko gumijasto žogo, ki jo je zagnal v stran in potem tekel za njo. Včasih jo je zagnal proti meni in jaz sem mu jo vrgla nazaj. Tako sva se igrala morda kake pol ure. Gospa Stapleton je želela, da bi se fantek čim več gi bal.«
»Razumem. In vi ste se navadno vedno na istem mestu igrali?«
»Da.«
»Kako daleč sta bila od ulice?«
»Morda sto metrov.«
»In od najbližjega grma ali drevesa?«
»Nekoliko dalje bi upala trditi.«
»Ali ste z mesta, kjer ste bili, lahko videli Franca?«
»Avto sem lahko videla. Franca pa ne vedno, ker je včasih šel z voza in se je sprehajal, ali pa je pod drevesi sedel in kadil cigarete.«
»Ali se spominjate, kaj je delal Franc tistega predpoldne?«
»Seveda. Na vozu je sedel.«
»Kaj je delal?«
»Časopis je čital.c
»Ali je to storil tudi že kedaj prej?«
Dekle se je obotavljalo, ko da je postalo pozorno na nekaj.
»Ne... jaz vsaj se ne spominjam.«
»Dobro. Nadaljujte, prosim.«
»Potem sva se igrala kake pol ure, nakar sem se utrudila in se vsedla v travo. Gospodič Jakec pa se je dalje igral z žogo. Jaz sem brezdelno sedela, gledala gozd... pogledala na ulico in sanjarila.«
»O čem?« jo je naglo prekinil detektiv«
Dekle je zardelo.
»O čem... o nekom, ki ga poznam.«
»Prosim, nadaljujte!«
_ »Slišala sem, da se je fantek igral za menoj. Sedaj sem se obrnila proti njemu... in..« otrok je izginil.«
Za Jugoslovansko tiskarno ¥ Ljubljani: Jože Kramariž
Izdajatelj: inž. Jože Sodia
Urednik:
Viktor Čenči«