ZA IZBOLJŠANJE LISTA
fak Mn v«l>. Tak, ki "GlaiNartia-aHsi aratelk*. Vm k« k««!«-ker M« m MlprU pa« k ura I**tm» BHIbIvcm Wf«. ti
GLAS NARODA *
List slovenskih delavcev v Ameriki.
OTATDJE OPOZARJAMO
da pravočasno obnove aarofcu no. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako fto niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno po skušnjo.
(
TELEPHONE: CHelsea 3-1242
Baterr« mm	CIm« Matter September tlat, 1M3 mi tbe Pad Office ^ New York. N. f^ under Act ef Congreae of Mmrcb 3rd. 187».
No. 74. — Stev. 74.
NEW YORK. FRIDAY. MARCH 31, 1939—PF. TEK 31. MARCA, 1939
ADDRESS: 216 W. 18tb ST., NEW YOBK Volume XLVII. — Letnik XLVIL
DALADIER JE ZAVRNIL MUSSOUNIJEVE ZAHTEVE
ČE BO FRANCIJI VOJNA VSILJENA
BO NAROD BRANIL SVOJO SVOBODO DO ZADNJE KAPLJE KRVI
Daladier je pozval Mussolini ja, da pojasni zahteve
Italije. — Francija se je odločno postavila proti
Italiji. — Daladier je pripravljen za pogajanja. —
Francija pa ne bo odstopila niti pedi zemlje.
PARIZ, Francija, 30. marca. — Francoski ministrski predsednik Edouardo Daladier je v najodloč-nejših besedah povedal il duceju in celemu svetu, da 5re bo Francija dvignila kot en ,mož in bo šla v vojno proti italijanskim teritorijalnim zahtevam.
Daladier, ki je sedaj "močni mož Francije", ker mu je poslanska zbornica podelila diktatorsko oblast, je jasno odgovoril na Mussolinijev govor v nedeljo, da Francija Italiji ne bo odstopila niti pedi zemlje, da bi zadostila, kot pravi Mussolini, italijanskim "naravnim aspiracijam."
Daladier je zavrnil Mussolinijev poziv, da naj F rancija gleda na to, da pride do pogajanj med Francijo in Italijo, in je sam pozval Italijo, da naj v tem oziru stori prvi korak.
Daladier je tudi zavrnil Mussolinijevo trditev, da je Italija I 7. decembra, 1 938 Franciji predložila natančne zahteve glede Tunizije, Sueškega prekopa in Džibutija. Rekel je, da je italijanska nota vsebovala samo sporočilo, da je Italija zavrgla Mussolini-Lavalovo pogodbo iz leta 1935, ki je določevala Italijanom posebne pravice v Tuniziji ter zahtevo, da Francija odstopi Franciji majhen del Somalije.
Zato je Daladier rekel, da se Francija z Mussoli-nijem ne bo pogajala pod nobenim drugim pogojem, kot na podlagi Mussolini-Lavalove pogodbe in z ozirom nato zatrdil: "Miroljubna in močna Francija more z zaupanjem gledati v bodočnost."
Nato pa je Daladier postavil Mussolinija in Hitlerja pod isto streho ter jima očital da diktatorstva ogrožajo evropski mir in imajo samo pohlep po o-svojitvah.
Pisanje italijanskega časopisja, da Francija slabo postopa z Italijani v Tuniziji, je Daladier označil kot pravljice.
Na italijanske zahteve Daladier ni ponudil niti najmanjše stvari. Rekel je, da Italijani v Tuniziji vživajo najliberalnejše svoboščine in da Francija natančno izpolnuje določbe pogodbe iz leta 1933».
Nato pa je z ozirom na Mussolinijevo izjavo, da je temeljno načelo njegove vnanje politike oborožena sila, Daladier opozoril na francosko močno armado.
Francija upa na mir," je rekel Daladier, "ker sovraži vojno. Ako pa nam bo vojna vsiljena kot edini izhod za vklonitev in -nečast, tedaj bo vstala kot en sam mož v obrambo svoje svobode."
Gl<ide Nemčije je rekel Daladier, da ne bo Francija proti Nemčiji nikdar nehala kazati svoje dobre volje ter je opozoril na "protivojno" pogodbo, katero je jeseni Francija podpisala z Nemčijo.
" Toda zasedba Cehoslovakije in zavzetje Prage po nemški vojski je francoski potrpežljivosti zadala hud udarec.
Več let Nemci govore o samoodločevanju narodov, da opravičijo gotove čine. Sedaj pa govore o neprestanih osvojitvah. Kako naj bi tedaj Evropa ne bila na atraži?"
RIM, Italija, 30. marca. — Sinoči je Italija poklicala pod zastave 250,000 rezervistov, ki so bili takoj poslani na neznane kraje, fašistični voditelji pa se hudujejo na Francijo, da je zavrgla Mussoli-nijeve zahteve.
i ao bili vpoklicani takoj nato, ko je Da-
Razmere na Jugu so se izboljšale
CEH0SL0VASKA SKUPŠČINA V ZDR. DRŽAVAH
Prihodnji mesec bo v Chicagu ali New Yor-ku čehoslovaški kongres. — Imajo isti program, kot ga je imel Masaryk.
CHICAGO, 111., 30. marca.
—	Za obnovitev čehoslovaške republike so 'bili izdelani vsi načrti in bo v kratkem sklican čehoslovaški kongres.
Nečak bivšega čehoslovaške-ga predsednika dr. Edvarda Beneša, Bohuslaiv Beneš je na velikem zborovanju Slovakov rekel, da bo prihodnji mesec sklican v Chicagu ali New Yorku kongres ameriških Čehov in Slovakov.
Beneš je rekel, da je prvi namen kongresa združiti v Ameriki živeče Čehe in Slovake za agitacijo za novo neodvisnost < -elidslo vaške.
Konečni cilj tega gibanja j o obnoviti novo svobodno Čelio-slovaško v svobodni Evropi.
Bcnes je rekel, da na kongresu, na katerem bodo delegati ameriški državljani, ne bo postavljena čchoslovaška pro-vizorična vlada v Združenih državah.
Bivši čehoslovaški predsednik dr. Beneš v svoji izjavi, ki je bila prebrana na kongresu, primerja sedanje gibanje za neodvisno Celioslovaško z gi banjem, ko se je pričelo pred lil leti v Ameriki in ki je na zborovanju v Pittsburghu i-melo za tpododico vstauovitev čehoslovaške države.
"Danes imamo isti program, ki smo ga imeli in ki smo ga tekom svetovne vojne uresničili s predsednikom T O. Masary-kom," je rekel dr. Beneš. 44In danes moram slediti istomu programu.
^ "Novo 'borbo za neodvisnost Cehov in Slovakov moramo dovesti do konca. Varnost Slovakov je bila in bo mogoče samo v združeni čehoslovaški državi in v edin-stvu med Čehi in Slovaki."
PRAGA, Čchoslovaška 31. marca. — Nemška vlada jc-od redi I a, da se morajo od sedaj naprej Čehi pozdravljati s torn, da dvignejo svojo desno roko i i zakličejo: Vlasti zlar!
—	Živela domovina !
POLJSKI LISTI SVARE NEMCE
Časopisje poziva Nemce, da ostanejo prijatelji Poljakov. — Vse neprijetnosti morejo biti izravnane.
VARŠAVA, Poljska, 31. marca. — Poljski voditelji so na pritisk Anglije in Francije, da se Poljska pridruži bloku proti nemškemu prodiranji:, po časopisju pozvali Nemčijo, da "še dalje ostane v prijateljstvu s Poljsko.
Z ozirom na to, da so se pričela pogajanja med zastopniki Nemčije in Poljske glede bo dočnosti svobodnega mesta Gdanska, je glatsilo maršala Smiglv-Rldza, "Kurjcr Po-ranny'ponudilo Nemčiji nadaljnje prijateljske od noša je z Nemčijo.
44Želimo, da ostane še dalje v veljavi nemško-poljska nem>-padalna pogoklba in v istem duhu, kot sta jo oklenila leta 1934 Hitler in pokojni maršal Pilsudskv," pravi list.
Dalje pravi li^t, da je "slu čajne dogodke" ob nemško poljski meji mogoče prav lahko poravnati po nenapadlni pogodbi.
Dogodki, na katere 44Kurjcr Porrany" namiguje, so:
V	Ribniku v poljski Šleziji so Poljaki Nemcem sezuli bele nogavice, kakoršne so nosili sudetski Nemci pod vodstvom Konrada Henleina. V Katovi-cah je bil aretiran neki Nemec, ki je svojemu tovarišu pri delu rekel, da bo kmalu prišel Hitler.
GDANSK, Svobodno mesto, 31. marca. — Žid je trumoma !>eže VL Gdanska, ker se boje, da ga bo kmalu zavzel Hitler.
Od leta 1933 je iz G da irskega odšlo že 8500 Zidov in preostalih 2500 Zidov skuša čimprej odpotovati, predno pride Hitler.
V	nekaj mesecih ^e bo moglo izseliti samo nekaj sto Židov. Oni, ki bodo ostali, bodo deležni iste usode, kot Židje v Nemčiji, kajti Gdansk je proti Židom že sprejel i?te odredbe, kot Nemčija.
Židom v Gdansku pa je dovoljeno vzeti s seboj toliko de na rja, kolikor ga rabijo za potovanje in naselitev v novi deželi, medtem ko je Židom v Nemčiji dovoljeno vzeti sajmo $4 in en kovčeg.
VOJAŠKA SLUŽBA V ANGLIJI
Angleški kabinet je pričel razpravljati o obvezni vojaški službi. — Za njo se $eda j tudi zavzema Chamberlain.
GOEBBELS JE ODLETEL IZ BUDIMPEŠTE V ATENE
BUDIMPEŠTA, 30. marca. — Nemški propagandni minister dr. Paul Joseph GoebbeU, ki se je mudil tukaj dva tedna
na počitnicah, se je z letalom I>odal v Atene na Grško. Njegov obisk je baje 44privatnega značaja".
ladier s svojim govorom odločno zavrnil italijanske zahteve ter izjavil, da Francija Italiji ne bo odstopila niti pedi svoje zemlje.
Ko je Daladier še govoril, se je Mussolini z železnico odpeljal v Kalabrijo, kjer bo imel več političnih govorov.* .. - .	; . ,
LONDON, Anglija, 30. marca. — Angleški kabinet je razpravi jtil o olJvezni vojaški službi in o diplomatskem postopanju, ki naj bi vstavilo na-eijsko prodiranje, ko so evropski diktatorji obhajali padec Madrida, ki si ga je osvojil njihov zavenik general Francesco Franco.
Ministri so se velikim odobravanjem naroda sestali, da družijo druge klržave v fronto proti Hitlerju in obenem vpeljejo obvezno vojaško službo, ki bo dala Angliji vodstvo v takem bloku.
Ministrski predsednik Neville Chamberlain sam odobru-je obvezno vojaško službo, četudi se je spočetka bal nasprot stva delavskih organizacij.
Ministri bodo glasovali za obvezno vojaško službo tedaj, ko se bodo prepričali, kak u-speli je imel poziv vlade za prostovoljna priglašenja k vojakom.
Včeraj je 34 poslancev, med njimi bivši vnanji minister Anthony Eden, izrazilo neza dovoljstvo z vlado, ker ni hotela uvesti obvezne vojaške službe. Zahtevali so, da vlada zavzame odločnejše stališče proti agresivnosti diktatorjev.
Eden je v svojem govoru po radio, ki je bil namenjen Avstraliji, rekel, da morejo narodi, ki ljubijo mir, še vedno pojasniti narodom, ki obožujejo oboroženo silo, da $e agresivnost ne izplača.
Angleški diplomati sedaj i-ščejo resnične vojaške zveze, kot jo je predlagala Poljska, mesto razrahljanega bWa proti diktatorjem.
Kot poroča United Press je angleški kabinet razpravljal tajni sporazum poglavitnimi velesilami, da vstavijo nemški razmah. Baje je bii sprejet naslednji načrt:
Tesno sodelovanje med angleškim in francoskim vojaškim načrtom, da je odbit vsak napad na Holandsko, Belgijo, Dansko in Švico.
Skupno prizadevanje Anglije in Francije, da dovedete Poljsko, Romunsko, in .Jugoslavijo, da se zavežejo, da si med seboj pomagajo, ako bi kateri državi pretila nemška nevarnost.
Anglija in Francija boste tem državam obljubili svojo pomoč, ako «e združijo.
•Po mnenju nekaterih diplomatov pa hoče Anglija pil. tvoritvi - bloka proti Nemčiji izpustiti Rusijo, ker upa <s tem pridobiti špansko fašistično vlado, ki je strmoglavila republikansko vlado in je izjavila, da
PRIPRAVE
ZA VOLITVE
Med prvimi se je oglasil Paul McNutt, bivši go-verner države Indiane. Prepričan je, da bi se mu posrečilo uravnovesiti proračun.
WASHINGTON, D. C., 30. marca. — Volilna kampanja bo prihodnjo leto zelo pestra. — Kandidati za predsedniško no-minacijo so se že začeli oglašati. Med njimi je tudi Paul \ . McNutt, ki obljublja ameriškemu narodu, da bo uravnovesil zvezni proračun.
Njegov kampanjski mana ker, Frank McHaie, poziva vse demokrate, naj se zavzamejo zanj ter pravi v okrožnici, ki jo je poslal vsem senatorjem ia kongresni kom:
— Prebivalstvo države Indiane je prosperiialo. Go verner McNutt je namreč razumel in vpošteval zahteve fanner-jev, delavcev in industrijalcev.
McNutt je sedaj komisar za Filipinsko otočje. To poletje bo resign i ral ter se bo zopet posvetil politiki.
Tudi podpredsednik Garner bi bil rad predsednik. Po južnih državah ima dosti pristašev in prijateljev, ki ga bodo toplo priporočili na prihodnji demokratski narodni konvenciji
Predsednik Roosevelt in J. A. Farley, predsednik demokratskega narodnega odbora, doslej še nista izrazila svojega mnenja glede prihodnje predsedniške kampanj-.
Ve se le toliko, da Farley ni MoNuttu posebno naklonjen.
JUŽNJAKI NAJ FINANCIRAJO PODJETJA Z LASTNIM KAPITALOM
WARM SPRINGS, Ga., 30. marca. — Predsednik Roosevelt je danes dospel v svoje tukajšnje bivališče, kjer bo ostal najmanj deset dni. Vozeč se preko države Alabame, je imel štiri govore. Posebno značilna so bila njegova izvajanja na vseučilišču države Alabame, v katerih je tolmačil razliko med Severom in Jugom.
Predsednik je poudarjal, da so se južne države v zadnjih letih toliko opomogle, da lahko same financirajo svoja podje-| tja. Ko je bil pred šestnajstimi leti prvič v tem kraju, je moral naročati smetano, mleko, jabolka, meso in čevlje iz severnih krajev, dočim mu tega sedaj ni več treba. Vse se dobi v domačem kraju.
—	Po mojem mneju, so južne države v zadnjih šestih letih bolj napredovale kot pa pre j v šestdesetih letih. Industrija se je razvila, in ž njo vred se je povečala nakupna moč.
—	Toda težke naloge nas še čakajo, — je nadaljeval. — Dosti bo še treba storiti, predno se bo Jug osamosvojil. Zaenkrat je Se vedno odvisen od se. vernih držav. Poglavitno za južne države je, da dospoda-rijo s svojim lastnim kapitalom.
—	Južne države so za Ame riko še vedno velik in resen problem. Se dosti dela bo treba, predno bosta la dva dela Združenih držav v popolnem soglasju.
VATIKAN POZDRAVLJA FRANCOVO ZMAGO
| VATIKANSKO MESTO, ! 29. marca. — t41/Osservatore Romano" glasilo Vatikana, pravi danes v svojem uvodnem članku, da je zmaga katoliškie | Španije dvignila Evropo v političnem in moralnem oziru.
je pokopala komunizem na Španskem.
'Medtem pa je glasilo Hitlerjeve elitne garde "D a s Schwarzkorps" povabilo Anglijo, da se pridruži Nemčiji ia bo ž njo-svefcu diktirala mir.
SLOVAŠKA SE OBRAČA
NA NEMČIJO
BRATISLAVA, Slovaška, 30. marca — Slovaška vlada je vprašala nemško vlado, kakšno je njeno stališče glede madžarskih teritorijalnih zahtev, ker je Nemčija zajamčila meje nove slovaške republike.
Tajnik vnanjega urada Cvr-skovec, ki je bil v delegaciji štirih Slovakov, ki so šli v Budimpešto, da se z madžarsko vlado pogajajo zaradi meje, je ! naglo odpotoval na Dunaj, da se posvetuje z nacijskiini oblastmi. Drugi delegati pa so so posvetovali s slovaškimi voditelji v Bratislavi. Slovaki v enem dnevu pričakujejo nemški odgovor, da ga predloži madžarski vladi pred potekom roka.
Slov;-ki so pri volji zopet pričeti pogajanja z Madžari, toda njihovo stališče je sedaj drugačno, kot pa tedaj, ko so bili delegati poslani v Budimpešto in jim je bilo naročeno, da ne odstopijo niti pedi slovaške zemlje. Pripravljeni so pogajati se na podlagi enakosti in »prepustiti Madžarski 650 kvadratnih milj' zemlje v vzhodni Slovaški ob reki Uz, kjer se že nahaja madžarska armada, toda enako velikost zemlje mora Madžarska Slova-ški fidstopiU kja dtngja.
«0CCa IXIQS A^-Nttr Tori
Friday, March 31, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV! DAILY
"GLAS NARODA
99
(VOICE Or THE PEOPLE)
Owum mu<\ PubliHbed by ILOVKN1C PUBLISHING COMPANY
(A CorpuratUw)
Prank 8»kv2r. Prudent	j. Luiwba.
PUmw of bualjMMM of Um corpora due and addreMea of above officers: tli WB8T 1Mb 8TKIXT	NKW YOKK. N. I.
46t/i Fear
ISSUED EVJEMI DAT EXCEPT SITNDAYs AND dOLlDAYS
Advertisement on Agreement
Z« celo teto velja Hat m Ameriko
la Kanado ..............IQ.AC
Za pol leta ................$3.'rf>.
Za Četrt leta................|1JC ' Za r^l leta
Za Ne« York za celo ieto . . $7 0«)
Zd pol '.eta ................S3 ro
Za luoitmstrt. aa ce*o leto .. IT.,M .............$3.50
SubMription Yearly
"OLA8 NAHODA" IZHAJA VSA*KI DAN IZVZTOlfil NEDEIJ »N
PRAZNIKOV
-GLA8 NAHODA", ti« WEST Mtfc STREET, NEW YORK. N. 1. TELEPHONE: CHtlaea *—1S4S
GLAVNI TRG V M ORAVSKI OStRAVI
DOPISI brea podplaa In osebnosti ae ne priobčujelo. Denar za naročnino ■a] ta blagovoli pošiljati po Money Order. Pri suremembl kraja naroč alkov, prosimo, da ae naib tudi preJSnje blvallžie nakani da bltrej« najdemo aaaiovaika.
KITAJSKA
Iz doforo poučenega kitajskega vira se je zvedelo, da se bo Vangčingvej \ kratkem odpeljal v Benetke, kjer se bo se-atai z generalom Maeuijem, ki ji jioveljeval japou-kim četam pri zavaetju Šanghaja in Naukinga.
Bajt« bosta skušala pridobiti Nemčijo in Italijo za po «redovanje za sklenitev miru pod geslom "Azija Azijcem ki ga je svojčas proglasil predsednik prve kitajske repirbKkc* Sunjatsen.
General Maeui velja za pristaša tega načeta, o Vang-čingveju «pa govore, da bi se vrnil na Kitajsko in sestavil 110 •vo vlado v pokrajini iiankov.
Doktrina aziatizma zahteva sodelovanje meti Kitajsko in Japonsko in osvoboditev izpod jarma belega plemena.
belo, čisto! 1 )a. to odlikuje na-| ;e slovenski' žene in dekleta. Ko so >e plesalke v >vojih pisanih krilili v rt i le s svojimi isto tako prikupljivimi »»le^atci, je I il moj pogle I 'zamaknjen v njiliovo belobo. <)i><el me je ponos na moje rojakinje.
Se nekaj, bratje in sestre!
Ko ste se ta veeer tako lepo in prijateljsko združili v pevskem shorn, ostanite tako tudi še my »rej. Zapomnile -i: -!o-ga javi. nesloga tlači Tukaj je :1 j i lit sloga in edinstvo in sle vsletl tega iniiop), mnogo |»ukazali. Povem vam: z vami bi mogel vprizoriti - opero!
Ihžite ta zbor. držite ga! 'Samo ž njim boste mogli prikazati glasbeno naobrazho in veličino ne.<c pe-mi! edinstvu
Peter
• •
- k i:i r.osj i
st<
to
i le I je
glavnem mestu Moravske, ki ga je preti kratkim zasedlo Hitlerjevo vojaštvo.
> v -e. V.K/A držite!
To vam polagam na e j svoji i-krem -i i.
lile
Z.
Ice V
Hindč.
Jugoslovanski Večer v New Yorku
RUSKA MIROLJUBNOST
Na seji izvršnega odbora komunistične stranke v Rusiji, ki ima te dni svoj kongres, jo imel tajnik stranki* Stalin daljši ziinanje-poiitičui ekspuze, v katorem je orisal glavne smernice ruske zunanje politike.
Kkspoze je vzbudil izredno pozornost zaradi močnega poudarka miroljubnih teženj in prizadevanj Rusije.
V svojem govoru je Stalin najprej napadel v>e one. ki to v razvoju lanskega leta "zavestno in premišljeno dopustili neiizvatie napade na nekatere države", nato pa je še posebej obsodil pisanje nekaterih listov zapadnih držav, k': so liujska-li k oboroženemu spopadu med Rusijo in Nemčijo zaradi ['krajine, češ da bi bil tak spopad nekaterim velesilam dobrodošel, da bi laže varovale svoje interese, ki so v zadnjem času vedno bolj ogroženi.
Ka-ija pa se noče zmplesti v nobeno vojno z nikomur, ker dobro ve, da bi taka vojna služila nekaterim velesilam samo za to, da bi se v sedanjem mednarodnem položaju čutile bolj olajšane. T<«j taktiki Rusija ne 1m» nasedla.
Stalin je nato označil cilje in smernice ruske zunanja politike v naslednjih štirih točkah:
1. Rus ka politika je miroljubna in se izogiba sleherni -mu večanju mednarodnih napetosti;
2.	Rusija odklanja poskuse nekaterih držav, da bi >e zapletla v vojno > komurkoli in bo vsa taka prizadevanja onemogočila ;
3.	Rusija bo zgradila svojo obrambno silo v kar največji meri in bo posvetila vso pozornost svoji vojski in državni obrambi sploh;
4.	Rusija zeli sodelovati z vsemi državami, ki so za mirno sodelovanje.	i
V sredo LM*. marca, je bil pod pokroviteljstvom iicwyorskega
lista 44 Daily Mirror'' prirejen v Manhattan < Ipera Hou>e .Jugoslovanski večer, pri katerem so bili zastopani Slovenci, llr-vatje in Srhi.
Xe morem -i kaj. da ne hi, pred no o t < • m kaj poročam, takoj v pričetku omenil, da je bil to nad vse sijajen večer. Ydc-ležba velikanska, zlasti Anic rikaneev; vsi nastopi, tako v petju kot v plesu, proti vsa-keiim pričakovanju.
Program je pričelo srbsko pevsko društvo "(in-le," ki je ubrano zapelo 1 ri mičiie srbske pesmi. med katerimi so tiru štreni člani zaplesali dva narodna .plesa kolo. Plesalke •so bile oblečene v pestre narodne noše, le žal. da plesalci narodnih ni š niso imeli. Navzlic temu pa je hi I nastop Sr-
hov tako \ >»•(' ron iuplavz.
Zal, tla r-O s t je postavili s t jo, dasi -o oh ležim, katero Jprej odpovedali, pa je za Hrvaie
da so želi hll-
t;i večer Ilrva-SVOJO od.sotlio-S VO jo V< le
ia so tlva dni Mesto t ena rešila večer
■ Za piruhe!
Najlepše Velikonočno Darilo,
ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna pošiljatev.
Posluzile se našega posredovanja za ločno izvedbo vašega naroČila.
■
SLOVENK PUBLISHING CP
216 W«rt 18th Street New York
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V Jugoslavijo:
Za
$ J.4,r» ..........	Din.	loo
$ 4.75 ..........	Dili.	
IF 7.00 ..........	Din.	300
$11.'K) ..........	Din.	5I>0
$2150 ..........	Dili.	1000
$4250 .........	Dill.	2000
V Italijo	;	
$ 6.3« ..........	lAr	100
* 12— ..........	Lir	200
t 2».— ..........	Uli	500
	LIr	1000
$112.50 ..........	Ur	2000
	Lir 3000	
KP:it NK t'KNE SKIIA.I HITKO MKN.IAJII NAVKDKNF3 OK-NE PODVRŽENE SPKEMEMKI lautl ALI IK>LJ
Zrn izplattU vf^jih zjroraj ittifdnw, MU w
i ali lirah.
Mi to
kot
N1JNA NAKAZILA IZVBSl? MWO PO CABLE IJCTTER TA PKISTfURINO
S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL BUREAU) 1X1« W
< »ožrt vovalua in pozatina lirvat •ska koncertna pevka Mi>> F ranees ('tli, 'ki je na telefonsko prošnjo na predvečer pi i-reditve obljubila svoje »-odelo vanje. Zapela je -s svojim krasnim, srebrnim glasom tri hr-\atske in dve slovenski narodni pesmi, za kar je bila poplačana /. irlasniin ploskanjem in v. vsestransko pokazanim odobravanjem.
Ni ipa samo	kar je všeč
poslušalcu, temveč Itidi kretnje in izraz občutkov, kar je Miss <'ehova )>okazala n \'sej jiopol no-ti. Priznali ji moramo, da je lovr^ena nnielniea in pie I seboj Ima že veliko hodočnosl.
Zelo Vsei'lio je tudi izvedel svojo nalogo jugoslovanski tamilsiraski zbor "Banat.''
<Po odmoru je nastopil brook-Ivnski tanihuraški zbor pod \odsi\om ^vojej^a neumornega in požrtvovalnega učitelja Ivana (Jei joviča. TamIji«laški zbor smo -dišali že mnogokrat tako na javnih nastopih kot po radio postaji W.JZ vsako nedeljo, in vedno smo morali občudovati njegov nai;'li napredek. Toda na Juiroslovunskem večeru je pokazal vse najhipše, kav more nuditi kak tanihuraški /.bor. 4)l>einsivo je zato imelo dovol j povoda za dolirot r;»jm>, irla>no ploskanje, in tamhnra-si >o poleir svo|4'ua programa li dodati še nekaj točk.
PoZnR ROJAKI VCAXADI
Rad bi izvedel, k j«* m- Mtbij nahaja moj brat KR. 1*1^AR. Pred leti je bil V|H»Ien pri Gene i »1 l>el, Kdmontoii, Alt.. Canada. Prosim cenjene rojake. a ko kdo ve za njegovo bi valisče, naj uiu sjioroči, da ga išče brat: L. ULCAB, 1511 S. 58th AA-enue, CICERO, ILL.
sinu h! 1'okazala je v-i', s r iiLur se more prikupiti uleda en in poslnšaleu.
Navzlic temu, da pogosto z nekako brezbrižnost jo posluša nio klavir, moram na tem mestu omeniti, da se je prof. .Milan Trošt tako kot solist, kot spremljevalec pevskega zbora pokazal i>tega velikega moj stra, kot ga ipoznamo že mnogo let.
Program pa so -končali naši ple-alci \ narodnih nošah. Ka ko |uisičiie in mične so bile naše mlade žene in dekleta v I narodnih nošah! Ojiazili smo, da vii se za ta nastop zelo skrbno pripravile. In možje in fantje so jim bili vredni vrstniki. Kako lep je hi I prizor, ko so s«, vsi v gracijoy.nih kretnjah vrtili po velikem opernem odru. Ploskanja ni bilo ne konca ne kraja.
K vsemu temu pa moram še nekaj pripomniti. Nisem opazovalce. ženske obleke: nikdar ne bom -znal povedati, kako je bila kaka ženska oblečena, pa če sem bil prejšnji dan po cele ure ž njo. Toda nek moj po-znanec — ne Slovenec - me jo ipozoril: "Poglej, kako snežno bela imajo vaša dekleta spodnja krila." Moja pozornost j»* bila zbujena in pogledal sem. Zares — vse je bilo <iiežno
ADVERTISE IN
"GLAS NARODA"
BENCIN V VREČAH.
Posi.de. s 'kakršnimi preva žajo letala svoje gorivo s seboj, po vsej priliki niso taksne, ka kor bi morale bili — drugače bi s«- neka ameriška letalska tovarna n<* hvalila, da je redila tudi ta | robleiii. Tankov za kurivo ne izdeluje več iz kovine. temveč iz tkiva, ki ga z umetnim kavčukom dela neprepustnega.
Zanimiva je prednost, ki jo hvalijo pri teni izumil: stresali je teh 'bencinskih vreč ne kvari. (.'e puščajo, te. laj jih pač zakrpaš kakor kakšen plašč za kolo. Razen tega pa tudi tkivo samo zapira me>ta, ki pričenjajo puščati. To je važno za vojne letalce, ki jim krogle laihko prebijejo bencinske tanke.
Tako se je zgodilo nekemu a-meriškemu letalcu, ki je sodeloval na enem izmed .sedanjih bojišč. Krogla mu je prebila bencinsko vrečo, ta se je na sama tako dobro zaprla, da je letalo mirno dosegi« izhodišče, ki je bilo t<>0 milj daleč.
Za teliti točkami pa je pri? najlepši del programa. Xasto pil je združeni zbor .slovenskih pevskih društev. Delovati so morali zelo tiho, kajti o tem ni bilo skoro ničesar slišati. Xa oder je prišlo okoli <»0 pevcev in »pevk. t> čemur bi vsakdo dvomil, da je mogoče storiti kaj takega v New Yorku, ker so pevska društva razdeljena po strankah. Zasluga za to gre pevovodji Jerrvju Kopriv-šeku, ki je ta zbor sestavil in zelo dobro izvežbal.
Meti zborovimi točkami sta •zelo dobro pela bodisi kot so lista ali dueti-ta Louis Rupnik in Charles (luardia. Poleg lega pa sta s posameznimi pevskimi točkami zelo dobro posla vila.
Ravno tako izborilo nas je s svojim solo-pet jem razveselila naša stara znanka — četudi je še mlado dekle — Miss Marv Arčul. I .tip. prijeten glasek. Ulične kretnje in ipri.srčen na-
\Kn \ A M F. K \\ \ ri OI1ISK VI I SVKTDWCI K V/S T\\l>. VA\|JRT\ ZtMUJK\IP \Kiilillo-
1'OTKKIiK v _
(K.E0MN0ST SVETOVNE RAZSTAVE V NEW YORKU BO SLEHER NEGA PRESENETILA
Izšel
je
Slovensko-Amerikanski
K O L E D A R
1939
POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMUEPISJE GOSPODINJSTVO
NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA
50«
'■Mož je moral /.;• štirinajst dni po pravkiti, doma je pa o stala lopa in mlada ženica >a ma I >a hi -i roparji ne upali v hišo, -i je izposodil od prija telja zvestega policijskega psa.
Po štirinajstih dneh se ji mož vrnil. Ko j » je viharno objel in poljubil, je pričel pe-strahovito lajali, -^e trikrat a:: štirikrat jo je poljubil tisti večer, in vsakokrat je pes zala jal. .
—	Kaj pa je p>u — jo je začuden vprašal.
—	Najbrže ima navado lajati, če vidi, da me kdo objanu.
—	Dober pes, zvesta žival, ga je hvalil mož.
V tistem hipu je pozvonilo. Vklopil je hišnik rekoč:
•—J Pravijo.- da mora pes rz hiše ali pa vi. Zadnjih štiil-najst dni inrcina tako laja, da ni mogoče več prestajati.
Za pomlad predpisuje mode ženskam skrajno vit kost. Pozimi so bile debelnške na gh' su, za pomlad je pa moda dru gače odredila: — -lihe in slo ke morajo bil i.
In bodo, boste \ ideli, da bo do. Kako bodo to napravile, je seveda njihova -krivnost.
Približno taka skrivnost kot jo že dolgo let opažam v New Yorku:
Lep, sol ličen dan. Po ulica!« hodi na tisoče in tisoče ljudi. Nihče nima niti dežnega plašča. niti dežnika, ('emu tudi, saj je lepo in jasa«. Naenkrat se pii poblači. Pa i bliskov i g i le in debele kaplje se \ suje jo. In glej čudo: po ulicah je na tisoče in tisoče ljudi in vsa i; ima •bodisi dežni plašč ali pii dežnik.
Odkod si ^a takorekoč v trenutku pricoprajo, to je skriv ino~t, kateri ne pridem do dm».
Prijatelji -o obiskali v bol nišnici agenta, ki -se je šel« tretji dan zavedel oi 1 strašno težkih poškodb.
—	Kaj si vendar počel, da si tako pobit.*
—	Ah. neke kapljice sem prodajal za dolgo življenje. Pa pridem k neki ženski in pri' vini: — ( Jospa, kupite te kapljice, I m »sle živel": sto let. — Komaj -cm spregovoril te besede, sein bil >.c vržen na cesto.
—	Vprihodnje hodi bolj pameten. — so uiu svetovali. — Saj vendar veš, da nobena žen >ka noče biti stara, nji si pa kar sto let obljubil.
—	Kdo (pravi, da ne - Ona je že hotela kapljice kupiti, pr. me je njen mož \ v gol po stopnicah.
Nedavno sem videl sliko slavne pevke, in pod sliko je bilo zapisano, da ni mogla peti, ker je v zadnjem hipu zbolela.
Sodeč po obleki, v kateri se je dala slikati, se je prehladi-la in ima najmanj vnetje trebušne mrene.
Posledice uživanja alkohola iso res usodepolne. Naj navedem en sam primer.
Policist se je 'zalotil tlobro-voljčka, ki se je -Kušal ponoči splaziti skozi okno v stanovanje.
—	To je moje stanovanje. — se mu je zapletal jezik. — ključ sem pozabil.
'Policist je st«j»il ZiX njim, hoteč s»» prepričati, če mož lic laže.
'— \ i« K te. to j«* sprejetima M»l»a. — je razkazoval |»olie» stij. — Ti^to tam je moj ua-•shuijač. N"o. pa stopiva še v spalno solni. Pa tiho. da žene ne zbndrva. Ali jo vidite, kako mirno spi r Ali ni res lepa* Tisti tam. ki leži poleg nje in jo v spanju objema, tisti seui pa jaz — njen moi*
If
1 8 NA ROD	Toff
Friday, March 31, 1939
SLOVENE TTTJQOSLATT UMtT
.Musil' StVHV
v <*a>u svo^-ga sauiovauja je go>|»od Kozamurnik stanoval | wot i M'Vi'ra v hiši s tako del>elim /.iduvjent, «la bi *>** bilo lahko dalo vsako oknišče (him'Ik'J v naji*m. Pozimi jo precej /mizoval, ker temperatura kljub d verna 'jieeeuia ni nikdar na r ar-tla nail stopiuj Kcomirja —» ta številka znači i i,i«11 k»>1 lopi«,mer nesrečo: Kozamurnik se je namreč prehla-dil in m* nahoda ni mogel zlepa iznebiti..
Ve-eli| j«' |>oletja. Prere-šetaval j«', kako hladno Ihj sta-Kovanj** z dei»elim z i do v jem in obrnjeno proti severni strani. Naslajal *e je ob misli, kako le|M> hladno *** bo dala <i»otipati nj«*jKovii roka. liki olupljena solna kumarica. .
Ko s«* je tedaj približalo §m>-let je, je gospod Kozamurnik s k leti i I, da uradi na vodil za vzdrževanj«« hladnega stanovanja -t«»|»i \ <M4»bn* stiki' < <«vo jo »turo |M>st re-žnieo Meto.
I VijMHunili moram, da je go "pod Kozamui nik le redkokrat imel (priliko videti stajo Meto. < V je prišel o |m>1 noči domov, je Meta sev«ila »pa I a iu če je zjutraj pri-In ona v njegovo spaluieo, j«' '-pal on; kadar {»a j" < In pol < I u«* odhajal, j«- Meta bila u;i trgu. Kozamurnik jo bil ledaj piiiiNUaii. z Meto /gol) pismeno olM-evati: na velikih jtoUth papirja je z razi i r-n i mi mogočnimi črkami pisal *vi;j»* želje. Na i-*ti na«" in j«'
POZOR ROJAKI!
Suhe Klobase in želodce prodajam po 30c lb. Suha plečeta po 24c lb. Suhe šunke po . 28c lb. in razno drugo suho meso pošiljamo sirom Amerike proti poštnem povzetju.
KRAMER'S MEATS
5301 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio
3—424,29,31, 4—3
HLADNO STANOVANJE
prejemal Meti m
Italijanska udarnost za primer
NIKDAR PREJ NISEM TRPELA VSLEO PRSNEGA PR6HC.ADA. MIŠICE V PRSIH ME TAKO SOLE, DA *E MOREM DOBITI NITt MIMUTE Q0DIHA*
Koza murni k odgovore.
Tako bi >e lahko zgodilo, da bi ob nesreči' ki bi se K<rza-murniku bila mogb- prijietiti. talo drugI ilan v policijskem r;up< rtu: "Xe»reeuik je v svojem stanovanju zapustil poslednjo odredbo, naj se zakrpa -rajca. >e kupi za *J0 krajcarjev špirita in se na omarah pobriše prah.'*
Pola z zadnjo korespondenci jo ležala še na kredenci. Stala je notri naslednja Koza-tnurnikova nota za Meto:
"Meta: — 1. že dva dni pogrevam čajno žličico. Mar naj čaj mešan 'z marelof
2. Kje je izeuvač! Ali se monla vi na lijem jrugatef
SjKjrlaj je stalo od Mete kakor z metliščem napisano:
"(»osjmmI, žlica je že tla. je bva v škaf za vodo — l>oja že o4)M'-til — hlai|M-jt pa si, so ga mrbit v mislih samo niaržel. spravi.**
Spodaj j«* Kozamurnik napi sal:
"KiiM'iim. Hln|M*e naj se še Mibprej iš<V. Vi pa me zbudite julri zjutraj, i mom važen |mj govor z vami."*
Meta so je |Mivabilu to«~«uo jo Izvala in Kozamurnik jo je ' zgolj in-truiral, da se morajo v dnevni vročini okna zapirati-zjutraj in zvečer pa odpirati.
Kmalu .]«■ |s>t i snila velika vr«n"ina in kar j<- »jirečtnlno — tudi v Kozamui ni ko vem stanovanju. kljub senčni strani, kljub debelemu zidovju in navzlic zaprtim oknom.
Ker si je Kozamurnik ni mogel tega razložiti, je proti Meti uvedel strogo preiskavo. Y ta namen je sestavil nastopno vprašalno polo:
M4M«*ta, 'fMitini se v stanovanju kakor rak v vreli vodi. Mar r-te v svoji ženski ne><pa-meti morda kljub mojim očetovskim opominom ] Kal ne v i imeli okna odprta? Ali pa ste v svoji strašni brezglavusti celo zakurili, česar pozimi niste v toliki meri delali * Nekaj enakega sem snoei zavohal. Ali kaj .ste storili? Priznajte
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg uhhImvh je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva itevllka iMiuieui ruetMK-, druga dan in tretja pa leto. Da nau prihranite uc>|totrebufga dela In stroškov. Vas prosimo, da skušate naročul-no pravočasno izravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte našemu zastopniku t Vašem kraju ali p* kateremu Izmed saNtopnlkov, kojlh Imena so tiskana * debelimi črkami, ker so upravi-čenl obiskati tmu druge naselbine, kjer Je kaj nagib rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino.
CALIFORNIA:
San FraiH'iseo, Jarttb Lauvhio
COLORADO:
Pueblo. Peter Culi«. A. HaftUI Walaenburg. ML J. Barak
INDIANA:
Indianapbita, Pr. fftaW
ILLINOIS: ('blcago, J. BevčU CI«*ero. 4. FaMaa (Chicago, Olwr®
In Ultnoia) Jollet. Jeuule Bamblch
1 La BaUe. J. KpeUcb
Masroutan. Frank Auguatla North Chicago la Waukegan,
MARYLAND:
Kltsmiller, Fr. Vodopivae
Michigan :
Detroit, L.
MINNESOTA: Oblabohn. Frank Uoute. 1. Uitate Bli. Jos. J. Peabei Krelerb, Loots OovSa ..Gilbert. Louie Vea«d Blbbl/ig. John Povie Virginia, Frank Hrratlch
MONTANA:
OHIO: Barberton, Frank Traka
Cleveland, Anton Bobek.
linger. Jacob Besnlk. Job*« tUapnlk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kumia Youngatown, Anton KlkaU OBJOGON:
Oregon City, J. KobUr PENNSYLVANIA: Bessemer. John Jevnlkar B rough ton, Anton Ipaveo Conemaugb. J. Btcmtm Coverdale In okolica. Mra. Ivana
in olajšate .si vsaj vest. — <)>1 govor hočem že d revi imeti, prav tako tudi brisal ko, ali pa moula •miidiie, <la se bom za o-sušenje obelil, ker mi vse brisače odvlečete? (V mi čevlje ^e enkrat tako mastno nama-žete in cilinder na salio »krtačite, kakor zadnjič, bom prosil oblast zaščite proti vam. Da-ne.s ob desetih dopoldne v velikem nezadovoljst vu."
Metin odgovor >c je glasil: "Naj ne bodo bedi, gos-pud ino peisežem. da okna ni.sii bila odprta in de nisem zau-kriva. Brisavke so ble zaprte — čevlji jen cilinrlcr i>ii so v najlepšem nnlu.'*
Cimdalje bolj vroče je postajalo v stanovanju. Prava ka varniška tomperatura in Kozamurnik je hudo preklinjal. NV ko (»poldne pa je prišel nenadno domov in odkril vzrok te nesramne soparice. Oboja vrata ,-o bila proti južni -trani prednje sobe odprta in solmi* j<-tja vsipalo take žarke, da jo lak na |todnie<ih kadil. Nem je pri vedel ^rešineo na pozo-riščo.
tkK<'i so okna sprinlaj wipr ta, luftam na stran/* je rekel uesl vor.
**4Že dobro Meta." j«' za molklo udvrnil Kozamurnik. 4*\'i iMiste krivi, če se — oženim. \*i si<• mi tz mojega stanovanja napravili in kel in nič hujšega se mi tudi v zakonu ne more pripetiti. Storite vendar kaj za izveličanjje svoje
duise.
* * *
Tri dni |>oziieje je Meta tavala okrog z oteklim licem iu bilo je res hladneje v sobah. Oči vidno je zvečer strahotno -zračila. To je Koza umu miku tako ganilo, da je <klenil pri prvem hladu greznici odpustiti.
Rimski olicielni list "Gior- j rcvažanje kolonialnih čet nale d'Italia" je objavil te dni pri'ko španskega ozemlja "na uvodnik j)«xl uaslovciiu: "(><1- italijansko in nemško bojišče govor (»hurehillu." V članku ter strateško okrepitev fran-jMjlcmUira z izjavami bivšega coskega in angleškega položa-angleškoua ministra, ki jih je ja v zapadnem Sredozemlju, objavil " Daily TeU-graph." Liibvja in Abesinija ]>a imata 1'hurchill je namreč pred dnevi nalogo, da držita v šahu oboro-napisal, la je Italija syma o- žene sile morebitnih so\ ražni-ila v zadnjem času svojo kov in da ogražata kolonialne udarnost, ker mora istočt:-m: interese teh velesil. Lahko /a-r/evati kar tri prektsmor- gotovimo gen)»oda Ohurehilla, s'ke annade: eno v Ai»esiniji, da ne bo italijanski vojski v diugo v Lilivji. tretjo pa v Špa- nobenem primeru zapi ta pot, ni ji. Italijanski ol'iciczni or- medtem ko bi bilo združenim gan odgovarja, da se Churchill vojskam demokracij izredno ink ti v teh domnevali, kajti na-,iežko, če ne celo >»ovsem ik-
ino^iu'y, prekoračiti Alpe ali
JAZ POZNAM NAJBOLJE SREOSTVO ZA VNETE Mi$iC£ PAIN-EXPELLiRJ DOBRO SE NAMAŽI Ž NJIM, PA SE BOŠ ČUOlL, KAKO TI BO ODLE6LO.
Uporabljajo ga i po vsem svetu izza 1867
PRETIRANA SNAGA.
Znani zdravnik za bo/ezni ušesih, nosu in jrrlu prof. ilein-rich Neu-maiiii je imel t<* dni predavanje, v katerem se bavil prod vsem z vprašanjem
paren način. .CJlede ušes bi bilo /.lasti omeniti, kakor nevarno |Hi»staiic lahko s na že nje zu nanjega slušnega organa z u-pe.snimi zliščkami. vsakovrst-
prehladnih belezni. Miuio te- nimi majhnimi instrumenti iii ga pa je povedal še in:u»u:o za
ve«lem* tri skupine italijanski' v« 3*kc liodo v primeru nevarnosti italijansko udarnost še povečale, nato pa pripominja: '"Italija je poslala v Španijo armado okoli ."><>.<>04) mož. Fran-cova r/ni>aga pomeni obenem Ikone«* angh"ško-francoskeu:a vojaškega načrta, ki je predvideval nevtralizaeijo ('evte in
prodreti v puščavska ozeml ja.'
ALI ste že naročili Slovensko - Ameri-t^3 kanski Koledar za ^ leto 1939?
inunivih stvari, med katerimi je /budila posebno pozorm»>t pae ti d i t e v, da utegne tudi siia^a škodovati. namiW- »'•«• je pretirana. SijMisobna je uničiti naravne varnostne priprave, ki jih ima telo zoprn- bolezni.
I 'osebno izpiranje nosa je škodljivo. Večina ljudi .-i nos in ušesa <"isii na povsem na
celo z vato ali drugim blagom, kakor «lelajo neizšolane pe-tu-uje z otroki. Na ta način nastanejo v zunanjem uše-u komaj z mikroskopom vidne pra--!«'. ki jih zasedejo bakterije in ustvarijo tako vhod za razne infekcije. iKnaženje ušesa na j po proda vatel jevem mnenju ne gre globlje. neir<> to zmore z vlažno, čisio krpico zavarovani konec iprsta. f
Export, Barrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamln Fr. Blodnlkar Ureenaborc, Frank Novak Homer City, Ft. Perencfaak Johnstown, Mb faftanti Krayn, Ant Tanielj	p
lioaerne, Frank Ballocn Midway. JuLu Žnat Plttabnrgb In okolica, PWUp Pragnr Steelton, A. Hren Tnrtla Creek. Pr. Hehlfrar
Weat Newton, Joeeph J or an......
WISCONSIN. Milwaukee. Went AHla, 9m, Sheboygan, Jawph Kalni WYOMING:
Kock S princa. Lanla Diamond t Ilia, jo« 9o|SmA
Anglija se
pripravlja
Brit ski ^jiarlament je debatiral te dni o zadevah civikie obrambe. V debati je zdravstveni minister Klliot poročal o pripravah v področju aanitet-ske služlx', bolnišnicah itd. Xa-vedel je, da je danen v Angliji in "Walesu v bolnišnicah in blaznica'h pripravljenih pol milijona •povelj, 'kar pa ne zadostuje.
/Zdravstvenio ministrstvo je zato ipo^knbelo za nadaljnjih 80 tisoč |>ostelj, v kratkem pa jih dobe bolnišnice še sto tisoč. Vlada Ik> 'kmalu predložila svoje predloge za izobrazbo bolniških strežnic. Postaje za prvo pomoč bodo opremili % vsem potrebnim medicinskim materialom, nadalje ho poskrbeli, da Ibo mogoče v nekoliko urah spremeniti veliko število avtobusov in tramvajskih voz v sanitetska vozila. \Hada je knij>ila že 125 tisoč nosilnie, maročila ipa jih je še 100 tisoč. Elliot je poročal itudi podrobnosti o nabavali materiala za obveze in dimgili jpotrebščin.
Kar se tiče evalkuacije civilnega »prebivalstva iz ogroženih me-st v primeru vojne, je navi^del, da živi približno 12 milijonov ljudi v talkinih kra-ji'li, ki ibi jih bilo treba v temi primeru izseliti. (Mnogo 'kra-jevnib <Vbla^ti je že prijavilo možnosti za naselitev evakui-raineev v zasebnih stanovanjlli. V (prkneru vojne pa bo vlada s prisilnimi odrebami sama poskrbela za to, da spravi vse ogroženo civilno prebivalstvo na varno in 4a nastani na opodotbea način. -
Spisi Josip Jurčiča:
T. ZVKZKK: lT v o d — Narodne pravljici iu pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polha«"" — Domen,
—	Dva prijatelja.
II. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapee. — Vrban Smukova ženitev. — Klošt* rski žolnir — Grad Ko-jinje. — Goliaa.
HI. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet.
IV.	ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata
V.	ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvtma stoloma.
VI.	ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomcr.
VII.	ZVEZEK: Lepa Vida. — Pioa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravd" -""d bratoma.
VIII.	ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja.
—	Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivost« — c5pomini starega Slovenca Andreja Pajka.
IX.	ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade;. — Ponarejeni bankovci
X.	ZVEZEK: Veronika Deseniška.
10 zvezkov $10
Tunel
(Spisal B. Kellermann)
Globoko po«! zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inžecnjer MacAlan vixli ogromno delo. Cele armado delavcev se žariva jo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno drlo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna vol.ia MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva.
259 strani . . . $1.20
Ivan Pregelj: Izbran Spisi
STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani.
V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno Bliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenu besede " življenje za svoje ovce." Prepletel jo roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga," in '4 Pni ver und Blei" ter biser naše ncrelistike: "Gospoda Matije zadnji gost."
Cena $1.50
Naročite pri:
Knjigarni
Glas Naroda
216 W.18th STREET NEW YORK, N. Y.
(Spisal Ivan Pregelj)
Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opi- ( sal. Romanu so dodana potrebna pojasnila.
Cena $1.50
ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda
Lanspreškega. 269 strani.
' V tem III. zvezku nam prikaže Pregtdj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu trori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno Bliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, *ia njegovem gradu Lanšprežu, kjer mu sivo glavo ozaija - mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama.
Cena $1.50
'b.fNAv-.atrw I *
_s._
•VES« nilBI^-Hnftal - - ir
Friday, March 31, 1939
ŽALOSTEN KONEC CEHOSLOVASKE
nikdar ne ugasne
u
KOMAM IZ ŽIVLJENJA "GLAS NARODA" PRUUtDIL L H
3B"
"Toda Hans, saj to ni ni« hti«dega, nekega dne ee bo Flavija vendarle oinožila. In zaikaj ne bi bil njen mož baroni"
Hans le a težavo tfbere svoje misli itn sam sebe vpraša, \ zakaj mu je ta mi-el tako aračna. Najibrže zato, ker l>a-J rona ni amatral za posebno vrednega eloveka. Bil je *icer dober družabnik, toda to je bilo vse. Preko tega njegova fxftueviAmoet ni segala — ker je bila Flavfja zanj mnogo predobrat. In odganja misel, da bi mogla Flavija podati baronova žena. 'kot kakega sovraimrka.
"Izključeno, popolnoma izključeno, Štefka — baron mi ne more dati nikake janiščinc za Flavijino srečo,** pravi fckoro jezno.
iS4efka pa smeje zmaje z -glavo.
"O, Hans. ne (bosta vprašala, ee se smeta ljubiti in poftati mož in žena. Saj vandar nisi Flavijin varuh.*7 -4Toda njen bratranec in Flavijina sreča mi je pri srcu kot sreča moje lastne sestre. Baron se mi ne zdi mož, kateremu bi bilo mogoče srečo in nadlogo kakega dekleta izročiti v njegove roke.*'
Štefka ae vgrizne v ustnice, toda se premaga in pravi: "Kalto pa govoriš, Ha as T Baron je vendar poštenjak. In kot baron je zaieljiv -ženin, četudi ni obdarjen z zemeljskim bogastvom. Ako ga Flavija ljubi, tedaj je pri tem vendar ne boi oviral."
Ako Flavija ljubi? To vprašanje se mu zagrize kot ognjena pisava v njegovo <srce. Ako Flavija lju'bi? — Le • tc&avo se strezni.
"Utpam, da se moti«, Štefka. Popolnoma nemogoče se mi ®di, da fbi Flavija barona ljobila. Flavija je mnogo vredna, baron pa je preeej plitvega značaja."	-» Štefka skomigne z rameni..
44Kamor pade Ijuhezom, Hans. Prav gotovo jima na pot ne bo« stavil ovir ,ako se ljubita in se hočeta poročiti.**
Pri teh besedah je v Stefkinih očeh prežeč »pogled. Toda Hans ga ne opazi. Še vedno je pri vprašanju: Ako Flavija ljubi 1
S silo se &ili k miru in pravi:
"Xe, ndbenih ovir jima ne bi stavil na pot — ako ga v rwiiici ljubi, četudi — ah — pustimo to; za mene ni nič razveseljivo."
In naglo prične govoriti o drugih stvaroli. Toda nje-4jove misli ne morejo nikamor drugam. Ali je s ploh mogoče? Ali je moglo dekle, kot je Flavija, Ijirbiti človeka, kot je baron t In medtem, ko govori o vs«h brezpomembnih stvareh, vendar so njegove misli vedno pri temi predmetu.
Ko gresta zopet v solbo, Hans Flavijo zelo živo pogleda in nekak mir pride nadenj. Ne, ne, to ni bilo mogoče, barona ni 1 jirbila, ni moglo — ni smelo -biti mogoče.
Zvečer je nenavadno rdahe volje in Flavija ga vedno v velikih skrbeh poglethije. V njenem mehkem občutku se ji *di, da ga nekaj muči in vznemirja. Toda niti mjmanj ne sluti, da je bila sama kriva tega njegovega nemira. Toda boli jo, ko ji voSči lahko noč in gre tako hladno mimo nje in ko ji ponudi roko, komaj reče kako besedo. V njeni duši 'vstane bojazen in ponoči najie ravno tako analo miru kot Hans.
Nemški tanki se bližajo Pragi, glavnemu mestu Čeh osi o vaš ko.
Tedenski kotiček
Piše I. BUKOVINSKI, Pittsburgh, Pa.
Pohištvo bodočnosti. — Ta
teden Geni si ogledal v Joseph Home department trgovini zelo zanimivo opravo za spalno sobo, tafkozvani "Furniture of To-anorrow". Pohištvo je izdelala Pittsburgh Plate Glass Co. izključeno iz samega 1 inč debelega stekla in je namenjeno za pittsburški oddelek na svetovni razstavi v Xevv Yorku. Oprema s<tstoji iz 7 kosov, čijrli zunanji deli so iz prozor nega. notranji pa iz barvastega st«kla kajti nihče bi ne maral da 'l»i nopoklieane oči videle njegove dragoeen<»-li in tajno sti v predalih.
Pohištvo ima to prednost, ker ga ne bodo nikoli razjed I i črvi ali termiti, ampak jaz dvomim, da bi ga kupil, ako bi se ženil, ker se mi zdi nekoliko predrago: .$."i<M> ,jK^iištvo y,a spalnico, postelja sama in to celo br<*y. — pernice
—	John. ali pa so tudi nprin-gi (rprožna peresa) iz stekla — ine vtpraša norčav«) ena izmed bolniških strežnic v mojem department u.
—	Prav gotovo, tudi rjuhe in vzglavne blazine — ji odvrnem.
«wlr-;ko-
Sreča,
Nesrečni rojak.
Merev bolnišnico zadnji teden radi nega oče»-u rojak
— V našo je prispel
jioškodova-Fr." Dernov-
Ko naslednje jutro /pride Flavija k zajtrku, ji sluga naznani, da se je gospod Rittberg s prvim vlakom odpeljal v Monakovo. Prejel je po telefonu neko sporočilo, vnsled katerega je moral takoj odpotovati. Naročil je, da niu naj dame oproste, k er jih ni hotel nadlegovati in da bo že po telefonu »poročil, kdaj zopet pride..
Flavija v tem naglem odhodu ne vidi nič čudnega. 6aj ni vedela, da Hans celo noč ni mogel spati in da mu je ni bilo mogoče danes srečati kot sicer. Outi, da se mora najprej pomiriti, prodno bo zopet stopil pred Flavijo. Nepopisen strah Ae ga je lotil, da se je mogoče z baronom že dogovorila. Saj je vendar bil včeraj sam ž njo, četudi saimo malo časa. To je izvedel od Flavije same. Mogoče je že danes prišel, da .bi po pravilih prišel do vsojih pravic. Toda tega Hans ne bi mogel mirno prenesti, danes še ne in mora še vse dobro premamiti. In zafto je pod verjetno pretvezo abežal. Mora biti, sam s seboj, se je najprej moral sprijazniti s tem, kar mu je, pretilo in kar se mu je zdelo strašna nesreča. Da — kot straž-1 na nesreča — to ve sedaj, četudi si o svojih občutkih in mislih ni polotil nikakiih računov.
Flavija porabi dqpoldne za to, da gre proti gozdarski h»i. Goobdarjeva žena je foila spretna v vezenju in Flavija ji je pogosto dala kako delo. TSidi danes ji namerava dati Velik pregleden zemljevid
šek iz Wick llaven, Pa. Ko je pulil v jami žeblje iz železniških tračnic, se je odtrgala
POZOR ROJAKI!
V ZALOGI IMAMO NOVE PREGLEDNE ZEMLJEVIDE :
25e
neko naročilo, o katerem pa hoče sama ž njo govoriti.
Tako se po zajtrku poslovi od Štefke in gospe Lenardo-ve in jima pove, kom je namenjena ter gre iz hiše. Štefka nato dovoli £wpe Lenandovi dopuet, ki gre takoj na svoj priljubljeni prostor. Štefka gleda za njo, dokler ne izgine. Nato pa Štefka voasne telefon in pokliče hotel v Mittenwaldu, kjer jc Stanoval baron £alten. Barona pokličejo na telefon in Štefka se <i njim dogovori cut sestanek pri znamenju Matere boAje. Hotela mu je povedati, da je Hans odpotoval in da cnu more popoldne predkiibeti nemoten sestanek s Flavijo. ffevftdala mO je tudi, da mu od Hansa ni treba pričakovati nikake resne wpreke, samo ako si ip ridobi Flavijo. In to
bo, kot mi je mislila Štefka, lahko doseči, kajti nobena Zemljevid — ka ee mu ni mogla vstavljati.	I
Ne da bi go«pej Lenardovi kaj omenila o t«n, da name- CELEGA SVETA Iti na t^prehod, gre Štefka iz tiiše. Priložnost je bila1 Knjiga, obsegajoča 48 str., pelo ogodna. Hansa ni bilo, Flavija je šla v nasprotni smeri Igeznain večjih mest s ste-proti gozdarjevi hiši, gospa Lenardova pa je zopet počivala'vilom prebivalcev. Stane 50c na Tri«. Tako je bila pot za Štefko prosta. Samo Malči i
gre na izprehod in da (bo za večerjo zopet doma. In SLOVENIC
odide, trdno prepričana, da je ne bo nikdo opa dttdt TCTJTiVT^ r>r\ Toda usoda ji je naklonila drugače.	rllDLi^hllMy CU,
216 West 18th Street )	I	New York
JUGOSLAVIJE
(Na njem so označene poleg mest tudi večje slovenske vasi) stane $ 1.—
Manjši zemljevid
JUGOSLAVIJE
stane
Zemljevid jugoslovanskih
BANOVIN
stane 2oc
glava od žeblja ter mu šila naravnost v oko. da malce na strani, sicer bi mu precej izteklo. Upati je, da bo oko spet dobro.
Pred d vem i leti pa ga je zadela v jami še večja nesreča, ko je zgubil med štirimi otroci edinega 22 letnega sina, katerega je premogovna kara ubila. Je pač rojen pod nesrečno zvezdo.
Vsak na svoj mlin. — Oni
dan sen» srečal >po dolgem času kar štiri svoje bivše sodelavce ter jih vprašal, kako in kaj in če -delajo.
—	iVi-em več v Pittsburgh!! — mi odgovoir prvi — ampak bivam v Philadeltphiji in sem tu na obisku, delam jia v neki vina tirni. Glej torej, da boš dosti vina pil, ker od tega je odvisen naš zaslužek in vinogradnikov. Sicer pa je vinska kapljica zraven vode najboljša pijača. Drugače bi Izveličar ne spremenil vode v vino na ženitnini v Kani Galilejski.
—	Zaposlen sem v mlekarni
odvrne drugi — torej paai,
da 'boš dosti mleka užival, saj
▼ »i
od tega j<i odvisen naš zaslužek in živinorejcev napredek. Sicer pa je mleko pijača in najtemnejša hrana, vise ob enem. Drugače bi Stvarnik ne pre-skHbel dvoroge in četveronoge matere z mlekom.
—	Delo sem dobil v tovarni za mehke ipijače — povzame tretji — in priporočam ti, da si dober odjemalec, ker od tega je odvisen naš kruli. Sicer pa ni boljše pijače na svetu za gasiti žejo nego mrzel ipop, zlasti v poletni vročini. Po njem ne boš imel težke glave kot po vinu, pivu in žganju, pa tudi pamet ti ne bo odpovedala svoje službe.
—	.Ta-z pa slutžim svoj kruhek v pivovarni — dostavi četrti — zato ti svetujem, da si sovražnik ječmenovea s tem, da ga nmogo uničiš in tako koristiš in daiš zaslužek nam delavcem *pa tudi farmarjem, ki pridelujejo ječmen. Sicer pa ie pivo takorekoč tekoč kruh, in po njem ni nevarnosti, da bi se ti v želodcu raki ali žabe zaredile kot se to laltiko zgodi po vodi ali mehkih pijačah. Se priporoeam.
Tri sto nn^dvedov, zdaj pa res ne vein, koga naj ubogam!
VSE PARNIKE
in
LINUE
ki so važne za Slovence zastopa: ^^m^^—m
SLOVENIC PUBL CO.
TTMSOSLAV TRAVEL DEPT SIS W. Itftfe Si, New Vwk, N. V.
JUGOSLAVIJO
Vi potujete naglo in prijetno na na.ših priljubljenih parnikih:
BREMEN • EUROPA
COLUMBUS NEW YORK • HAMBURG HANSA • DE UTS C K L AND
Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali _Hamburga _
POVABITE SORODNIKE V EVROPI, NAJ VAS
OBIŠČEJO V AMERIKI Posebno nizke cene za vožnjo iz Evrope med 3. apri om in 23. aprilom ter 26. junijem in 23. Juli-_jem__za_žtiriteden»ko bivanje v Ameriki.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 57 BROADWAY	NEW YORK. N. Y.
HAMBURG-AMERICA! LIRE; qjRORTK GBRMAR LLOTBl
raztegniti svoj delokrog v mestu in pobirati |K>tnike na svoje buse, ker s tem bi se zmanjšal promet Pitttfburške Railways kompanije in 'bi povzročilo nezaposlenost med jrittsburškinii uifljtormnni in drugimi usluž benci te družbe. Zraven tega pa mestna pocestna železnica, ki obratuje tudi buse, plačuje svoje voznike 95c. na uro, do-čim ti.sta samo 50t*. do 6Qc.
Oh, ti inoški! — Njegova Visokost Peter Zgaga mi je zadnji teden očital, češ, da večkrat pišem o pittshurških vdovah, njeniu pa nisem nobene predstavil o priliki njegovega tukajšnjega obiska ^ied par leti.
Bila sva komaj par ur skupaj, in je že pričakoval, da bi ga vpeljal v družbo mojih pittsburških vdov. Ali možak morda misli, da jih nosim s seboj v žepu okoli, kakor robec, uro ali pipec?
Na misel mi pridejo trije rojaki iiz neke sosednje slovenske vasi, ki so me obiskali na mo jem stanovanju vračajoč se z bolniškega obiska. Vprašali so me. Če bi jih mogel seznaniti z našimi vdovami. In pomislite, dva sta bila — poročena.
Ako bi jaz inijel svojo zivljen Jko družino, 'bi nikoli ne imel
tuje ženske v mirdih, nikar da bi vprašal po njej ali jo celo ljubeznivo j h »gledal in to tem manj, čim lejjša bibila. Yes to sem jaz!
Xu. saj pravim, ti moški, vsi so — enaki!
Pozdrav !
Si
Za korist mesta. — Pri nas
nabirajo po hišah podpise v protect, da bi Public Utility-Co. ne dovolila Harmony Short Line Motor Transportation Co.
\ *GLAS NARODA"
4 lje, to lahko atori. —
p Naročnina za stari S 1 kraj stane $7. — V | i Italijo liata ne poii- | | ljamo.	S
TLA IZ LJSSNIH ODPADKOV.
Neka tvrdka v Nuereinber gu je začela izdelovati nove pode iz lesnih odpadkov, ki jih doslej niso ujiorabljali. Nova tja sestoje i/.	trde plasti
mehkejšo izolirano plastjo. Površina je ghvlka in podobna površini linoleja, odbija vodo in se ne prevrača. Ker v tej masi ne nastanejo ra-zpoke, se v njih tudi ne more zbirati zdravju škod I i va nesnaga. Hoja po novih tleh je zelo mehka, razen tega so tla tudi topla.
KKETAJNJE
PARNIkOV
SHIPPING NEWf?
OUPLLTJA — Meseca APRILA
1.	aprila: Nuruiaudie v Havr Aquitaui» t Ulierbvurg V ult-auia v Trat
5. aprila:
llumburg ▼ Hamburif
?. aprila :
Queeii Mary t Cherbourg Europa t Breiuea 8. aprila: Coute dl Savoi« v Uetiova Paris v ilavr
11.	aprila: Columbus t Bremen
12.	aprila:
St. Louis v Hamburg 14. aprila :
Breme u v Bremen lo. aprila:
Aquitauia v Cherbourg Suturnia v Trst
17.	aprila :
New York v Hamburg
18.	aprila:	> De tJrasse v Ilavre
l!l. aprila:
Hansa v Hamburg
20.	aprila:
I le de Frauee t Havre
21.	aprila :
Queen Mary v Cbrbourg SI. aprila:
Rex v fJenoa 25. aprila:
Europu v Bremen 21». aprila:
Conte di Savoia v tieuoa Aquitania r Cherbourg Paris v Havre
OUPLLTJA — Meseca Maja
3. maja : Noruiaudle v Havre Hamburg v Hamburg
maja: Ureui*>u v Bremen 0 maja:
Vuleania v Trst lo. maja:
yut-eu Mary v Cherbourg New York v Hamburg 12. maja:
Europa t Bremen Ki. maja:
lie de Frauee v Havre Hex t (>enoa 17. uiaja:
Aquitania v Cherbourg Hansa v Hamburg Normandie v Havre 20. maja :
Sat urn ia v Trat Columbus v Bremen
2."J.	maja :
Nieuw Amsterdam v Boulogne
24.	maja:
t^ueeii Mary v CherlHturg I>eutsrhla»d v Hamburg
25.	maja : Champlain t Havre
20. maja :
Bremen v Bremen 27. maja:
Coute di Savoia v Genua 31. maja:
Aquitania v Cherbourg Hamburg v Hamburg Normandie v Havre
KNJIGE
Vodnikove Družbe
ZA LETO 1939
V zalogi imamo knjige Vodnikove Družbe za leto 1 939. Kdor jih Koče naročite, naj pošlje:
35
$1
LETOŠNJA ZBIRKA V S KB L'J K 8LKD&ČE KNJIGE:
TRETJI ROD: Povest
Spisal LOJZE ZUPANC
VEČNE VEZI: Povest
SpLsal DR. IVO ŠORLt
KARAD20R2EVCI: Zgodovin«
Spisal: J. OROŽEN
VODNIKOVA PRATIKA
(4 KNJIGE)
M

KNJIGARNA "GLAS NARODA
»1» WEST 1Mb STREET	i j NEW TOBB. ti. I.