E^ETEEJSIKE
APRIL 1984 - ŠT. 7 in 8
GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA
2-2 8 5 'H'
LETO XXV
Osvobodilna fronta pomeni originalno posebnost slovenskega naroda v organiziranju odpora sovražniku, ki je ne zasledimo v takšni obliki v nobenem drugem okolju.
Vloga osvobodilne fronte v NOV
Na temelju splošno jugoslovanske narodnoosvobodilne platforme, ki jo je izdal CK KPJ, je zadnje dni aprila 1941 CK KPS sklical ustanovni sestanek Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Ustanovitelji se danes ne spominjajo več točnega datuma, kdaj je bila ustanovljena. Kot uradni datum ustanovitve je proglašen 27. april. Točen datum to najbrž ni, vsekakor pa je bil ustanovni sestanek zadnje dni aprila 1941, kakih štirinajst dni po kapitulaciji Jugoslavije, v najmračnejših dneh slovenske zgodovine. Po deželi je trenutno uspevala hitlerjevska demagogija.
V Ljubljani so vsepovsod
viseli kljukasti križi, bivši oblastniki, uradni politiki in strankarji, ki so se še pred kratkim penili od nacionalističnih fraz, so se začeli takoj javno vdinjati okupatorju. Formalno je izgledalo, da je narod izgubil vso perspektivo, kar so podkrepili tudi domači izdajalci, ki so iz sovražnikovih rok sprejeli s slovensko krvjo okrvavljeno orožje in začeli bratomorno vojno, ki je okupatorju omogočila razcepitev in osvojitev ozemlja. Toda src pravih Slovencev niso ne razcepili ne osvojili. Mrtvilo v začetku okupacije je bil krč naroda, ki ga je povzročil nenaden udarec vojne in izdajalstvo domačih politikov. Toda pravi ljudje so se našli,
V tej številki
• Tokrat se bomo sestali na skupnima zboroma delavcev. Sklic objavljamo na 2. strani ® Proizvodni rezultati 1. četrtletja — na 2. strani
® O našem izvozu v Irak — na 4. in 5. strani
® Predstavljamo vam našo krajevno skupnost — Litija levi breg, na 6. in 7. strani
RAZPIS PREDNOSTNE LISTE ZA DODELJEVANJE STANOVANJ -NA 10. STRANI
vzpodbudili zavest ljudi in organizirali odpor na vse mogoče načine. Spomniti se je treba kulturnega molka literarnih ustvarjalcev, protestnih akcij izpraznitve javnih lokalov ob določenih urah in nenazadnje tudi pogumnih pionirjev in mladincev, ki so s svojimi letaki in napisi spravljali nove oblastnike v onemogel bes. Vse to je bilo v veliko pomoč oboroženemu boju v slovenskih gozdovih.
Narod je zadihal. Toda
zrak je smrdel po nasilju usnjenih škornjev in rožljanju orožja. Prav v teh trenutkih je Osvobodilna fronta odigrala najpomembnejšo vlogo, ki jo je nadaljevala pri ustanavljanju slovenske državnosti in pripadnosti davni ideji o združitvi narodov z Balkana, ko so si izza turške ali avstroogrske pregrade želeli ven na svetlo pot proti soncu in svobodi.
Ob demontaži starih predilnih strojev je potrebno opraviti še popravilo teh. Na sliki: Janez Tišler in Marjan Kotar pri tem delu. Več o letošnjih investicijah preberite na 3. strani
Vsem bralkam in bralcem čestitamo ob dnevu OF in prazniku dela!
1. maj — praznik dela
Gibalna osnova začetnih prvomajskih proslav je bilo načelo treh osmič — delovni dan naj bo razdeljen na tri osemurne dele — eden je namenjen delu, drugi zabavi, tretji odmoru oz. počitku.
Novembra 1984 na četrtem kongresu Federacije strokovnih sindikatov ZDA odločijo, da sindikalne organizacije prevzamejo inciativo, da bi 1. maja 1886. leta usemumi delovni dan postal resničnost. Tega leta je v ZDA stavkalo 5000 ljudi. Na predvečer 3. maja 1886 se je prvomajska manifestacija v Chicagu končala v krvi — ranjenih je bilo preko 200 ljudi, število umrlih pa ni bilo nikoli točno ugotovljeno.
Prvi kongres druge internacionale je leta 1889 sprejel sklep, da se vsako leto 1. maj praznuje kot mednarodni praznik vseh delovnih ljudi sveta.
Štiri leta brez Tita
Tudi letos se bomo 4. maja ob 15.05 poklonili spominu na tvorca socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. Za trenutek bo prekinjeno delo v tovarnah, rudnikih, šolah, enotah JLA. Sirene tovarn, ladij, bodo označile čas, ko smo zadnjikrat rekli Titu hvala.
V času od Titove smrti je mimo njegovega groba šlo okrog sedem milijonov ljudi. Vsak tretji Jugoslovan. Največ pa je mladih. Vendar se tu, ob Titovem grobu, spajajo preteklost in bodočnost. Tu se zgodovina ne ustavlja.
Proizvodnja v prvem četrtletju
Proizvodne rezultate v prvih treh mesecih lahko ocenimo kot ugodne. V tabeli je prikazana proizvodnja glede na asortiman in primerjava s planom, ter rezultati proizvodnje v prvem trimesečju lani.
	Plan 84	Izdel. 84	-r Izd.. 1 Plan	, 84 Iisr
n - 4	509.987	565.551	117,9	105,9
M - 11	280.767	543.891	122,5	111,8
ra? -	55.558	61879	115,9 '	97,9
OE - B	179.152	250.054	128,4	109,5
E - 2	184.215	205.521	116,6	107,1
Sk. BOM	1007.459	1206.896	119,7	107,2
SINT	692.156	675.178	97,5	86,5
OE S	66.062	86.976	151,6	90,2
SN	105.159	125.472	121,6	96,7
Sk. SIN	861.557	886.626	102,8	92,4
Sk.SIN BOM	1868.815	2092.522	111,9	100,4
Primerjave so izračunane na podlagi vložene produkcije, niso pa upoštevane spremembe medfaznih zalog. V obeh primerjavah je upoštevana tudi proizvodnja v nadurah. Brez nadur je proizvodnja naslednja:
Skupna zbora delavcev
V skladu s 53. členom statuta delovne organizacije sklicujem zbora delavcev v dveh delih:
Torek, 24. aprila 1984
—	ob 14. uri za vse delavce na dopoldanskem in popoldanskem delu
—	ob 22. uri za delavce nočne izmene.
Zbora bosta obakrat v prostoru čistilnice.
Na zborih bomo obravnavali:
1.	poročilo o gospodarjenju v 1. trimesečju letošnjega leta in sklepali o začasni delitvi čistega dohodka za to obdobje
Glavni direktor bo seznanil delavce tudi s pogoji gospodarjenja v letošnjem letu in podrobneje obrazložil ukrepe, ki so potrebni za nemoteno poslovanje.
Pred zbori delavcev bodo poročila in glavni podatki o poslovanju objavljeni v Informacijah. Poročilo o dosežkih proizvodnje pa je objavljeno v tej številki Litijskega predilca.
2.	obravnavali in sprejemali bomo predlog končnega besedila sprememb in dopolnitev Pravilnika o delovnih razmerjih, ki ga je za sprejem na zborih delavcev določil delavski svet, po opravljeni predhodni obravnavi po samoupravnih delovnih skupinah.
Tovarniški avtobus za Trbovlje bo ta dan odpeljal ob 14.45 uri. Opozarjamo na to, da je udeležba na zboru delavcev dolžnost slehernega delavca, s čemer izkaže tudi odnos do odgovornosti za uresničevanje skupnih ciljev gospodarskega načrta delovne organizacije.
Predsednik DS: Mirko Lovše

	Plan 84	Izdel. 84	T izd. x Plan	1-84. 1 83
Sk. BOM Sk. SIN	1.007.459 861.557	1.127.270 855.771	111,9 97,0	109,0 95,2
Sk B0M k* SIN	1.868.815	1.965.041	105,0	102,7
V nadurah smo letos proizvedli 129 ton preje, kar je manj kot v prvem trimesečju lanskega leta ko smo v enakem številu izmen v nadurah proizvedli 172 ton preje. Vzrok za to je omejen obseg nadur v predilnici zaradi ozkega grla v previjalnici.
Nadplanska proizvodnja v prvih mesecih leta je pričakovana glede na naš način izrabe dopustov, ugodnih klimatskih pogojev in nadurno delo. Pri proizvodnji bombaža beležimo izredno dobre rezultate. Vzrok je predvsem v sorazmerno dobri surovini, ugodnih klimatskih pogojih, zadostnem številu delavcev, usklajenosti komercialnih naročil z možnostmi instaliranih kapacitet (0 Nm). Prve rezultate daje tudi delna reorganizacija, saj smo že pristopili k premagovanju
ozkih interesov posameznih izmen in oddelkov.
V proizvodnji sintetike so rezultati nad planirami, vendar slabši kot v lanskem letu. Imeli smo velike težave s predelavo nekaterih vrst surovin (mešanice za tkalnico Vižmarje, poliester, polipro-pilen), med drugim tudi pri tistih, pri katerih so bili v preteklosti doseženi najboljši proizvodni rezultati. Vzroki za to so deloma v slabši surovini, deloma v pomanjkanju ustreznih avivirnih sredstev.
/?	—- '	-A
Dopisujte v glasilo
L ............. —l
O izvajanju investicijskih del v letošnjem letu
Z NOVIM KRPAMO STARO TOVARNO
V izvajanju srednjeročnega razvojnega programa smo za leto 1984 začrtali nekoliko obsežnejšo investicijsko dejavnost. Da bi bili seznanjeni kako poteka, s kakšnimi težavami se srečujemo pri izvajanju in da bi tudi lažje razumeli nekatere težave, ki nas motijo pri vsakdanjem delu zaradi montaž in pre-montaž, smo se odločili, da to področje osvetli Darko Primožič, direktor sektorja vzdrževanja.
Največja investicija so novi vzhodnonemški prstančni stroji v predilnici bombaža. Da bi jih lahko montirali, je treba prestaviti stare stroje. Kakšni problemi se pri tem pojavljajo?
»Do takrat ko bodo prispeli prvi vzhodnonemški prstančni stroji moramo pripraviti prostor, zato odstranjujemo, delno prestavljamo, stare prstančne stroje. Ti stroji so precej iztrošeni in moramo sproti opraviti večja popravila. Zaradi tega prestavitve ne potekajo s takšnim tempom, kot smo predvidevali. Vseeno upamo, da bo pravočasno prestavljenih toliko strojev, da bomo lahko pripravili temelje za nove. Nosilnost tal v predilnici II je premajhna, in bomo morali na obeh straneh strojev ojačati tla z 8 cm debelo železobetonsko ploščo, ves ostali del tal pa dvigniti s slepim podom do te višine.
Montiramo novo transformatorsko postajo in nove kable, ki so potrebni za nove stroje. Ojačati moramo klimatske naprave. Sedaj pre-deljujemo kanale za te naprave, aprila pa pridejo na vrsto gradbena dela za novo, dodatno strojnico za klimatske naprave. Ta dela so precej zahtevna. Povsod primanjkuje prostora za giba-
nje med delom; odpirati bo treba tudi streho. Aprila bomo pričeli z montažo dovodnih kanalov za hladilni zrak za elektromotorje in za odvod toplega zraka od strojev.«
Kdaj bomo dobili in montirali nove prstančne stroje?
»Nove stroje iz Tekstime (V. Nemčija), tako predvidevamo, bodo začeli postopno pošiljati junija, takrat pa pričnemo tudi z montažo.«
Načrtovana je izgradnja prizidka k predilnici. Kako poteka ta investicija?
»Dobili smo lokacijsko dovoljenje za etapno gradnjo
prizidka k predilnici. Zaradi velike predračunske vrednosti bomo torej gradili postopno najprej klet in pritličje, kasneje ostale etaže. V izdelavi je tudi investicijski program za etapno gradnjo, ki ga zahteva komisija za oceno investicij in banka. Ko bomo vse to imeli in izločili denar (okoli 4 milijarde starih din), bomo pričeli z gradnjo. Pripravljalna dela, prestavitve tamkajšnjih objektov, so v teku, pa vendar ne gre vse gladko, ker podjetje IMP iz Ljubljane ne more, na našem tržišču dobiti okrog 800 m visokonapetostnega kabla. Tega potrebujemo, da bomo premostili električno napeljavo za proizvodnjo, ki je v zemlji, kjer bomo gradili, in jih bo seveda potrebno prekiniti, proizvodnja pa se ne sme ustaviti. To delo bi morali opraviti med p-rvomajskimi prazniki.«
Koliko bo' motena proizvodnja zaradi montaže in premontaže prstančnih strojev?
Na ta prostor v predilnici II bodo postavili prvega od dvaindvajsetih predilnih strojev iz vzhodne Nemčije
	Plan 84	Izdel. 84	T izd. 1 Plan	1-81 1 83
VARKOPS	279.496	220.420	78,7	91,0
ENOJNA PREJA	863.648	963.648	111,5	101,6
SUKANA	736.856	868.578	117,8	103,3
EFEKTNA	50.827	64.316	126, r-.	86,2
Glede na stopnjo dodelave smo dosegli dobre rezultate. Zmanjšali smo vlaganje preje na varkopsih in povečali proizvodnjo previte in sukane preje. Pri sukani preji smo povečanje dosegli predvsem z uvedbo tehnološkega
postopka siro-spun preje. Efektne preje smo proizvedli nad planirano količino, vendar manj kot prejšnje leto. Vzrok je v pomanjkanju ustreznih materialov in naročil za te preje.
Franc Lesjak ml.
»Gotovo je, da bo proizvodnja nekoliko trpela. Nekaj strojev bomo premestili v sukalnico in bo delo težje zaradi oddaljenosti od svojega oddelka; težave bodo zaradi izdelave novih tal; težave so tudi zaradi izdelave klimatskih naprav, saj odri ovirajo delavke ob stroju. Prav tako ne bo lahko, ko bomo izdelovali kanale; v predilnici 1, takrat ne bodo delali v krožni čistilnici. Ko bo streha odkrita, bo obstajala nevarnost poplave, saj lahko preseneti naliv. Vedno so težave kadar montiramo
nove stroje na prostor, kjer so bili stari, pri tem pa želimo obdržati planirano proizvodnjo. Pričakujemo razumevanje delavk in delavcev, tako kot je bilo v preteklosti. Do sedaj je šlo vedno brez večjih nezgod, čeprav je pri takih delih nevarnost zanje precej povečana. Zunanji sodelavci se morajo držati navodil in predpisov, ki veljajo pri nas, za to tudi podpišejo izjavo.«
Bomo vse stare demontirane stroje prodali?
»Stare stroje bomo kljub starosti uskladiščili in bodo obnovljeni prišli še v poštev, ko bo zgrajen prizidek pri predilnici. Cena novega stroja je že okrog 1,3 milijarde starih din in vprašanje je, če bomo lahko takoj, ko bo prizidek končan, kupili nove (22—30 milijard). Cena rekonstrukcije predilnih strojev je 20 % te cene. Stroji bi lahko delali še 10 let, če ne vsi, pa gotovo Krušikovi, ki še niso bili rekonstruktirani. To pa še ni dokončno, vendar ne bomo strojev prekmalu »metali stran«.«
Vzporedno potekajo še druga investicijska dela v tovarni, katera so v teku in kako bodo stekla ostala do konca leta?
»V izdelavi je dokumentacija za gradnjo montažnega skladišča na mestu, kjer je še drugi skladiščni šotor.
Za obvozno cesto okoli bajerja (na zahodni strani tovarne) so zadeve v teku. V občini se pripravlja sprememba urbanističnega in zazidalnega načrta, ki je prav v tem času na ogled v avli občinske zgradbe. Stroške za to bomo realizirali v obliki komunalnih prispevkov, delno pa tudi namensko, ker bo ta cesta v glavnem za nas.
Dobili smo projekte za po-žamo-vamostno napravo v čistilnici. Z dobavitelji se dogovarjamo za kompresor-sko postajo.
Zaradi večje produkcije se je pokazala potreba za prizidek pri sukalnici in previjal-nici, kjer so utesnjeni tudi zaradi gradbenih del s prizidkom predilnice. To bodo obravnavali delegati delavskega sveta kot delno spremembo plana; morda bo potrebno zaradi tega počakati z gradnjo skladišča.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Prestavitve strojev v predilnici
Znano je, da smo se z našim srednjeročnim programom opredelili za zamenjavo starih prstančnih predil-nih strojev v predilnici bombaža II. V spomladanskih mesecih pričnemo z montažo 22 novih prstančnih strojev firme Textima iz vzhodne Nemčije. Montaža bo trajala približno eno leto in sicer po dva stroja mesečno. Izvajanje in kontrolo pripravljalnih in montažnih del vodi sektor vzdrževanja. V zvezi z montažo je potrebno opraviti veliko pripravljalnih del. Rekonstrukcija klimatskih naprav je v teku. Ugotovljeno je bilo, da nosilnost tal v PB-II ni ustrezna in jih bo potrebno ojačati z betonsko ploščo. To in pa način montaže zahtevata, da bo potrebno naenkrat podreti najmanj 9 starih strojev, kar bi povzročilo velik izpad proizvodnje. Da bi to preprečili že zdaj prestavljamo del starih strojev v ostale
oddelke, kjer je razpoložljiv prostor. Najprej smo prestavili 4 stroje TB-3 F 280 v PA-3 in 4. Prestavitev je bila potrebna, ker so samo ti stroji primerni za eventuel-no predelavo na Sirospun postopek. Na mesto teh strojev pa postavljamo stare stroje iz PB-II. Sest strojev bomo prestavili v oddelek sukalnice, na mesto, kjer so prej stali Ingolstadt stroji. Skupno bo iz PB-II prestavljenih 13 strojev. Montažna skupina opravlja svoje delo zelo vestno in pri premonta-ži tudi generalno popravlja stroje. Zaradi pomanjkanja rezervnih delov smo morali en stroj razdreti v ta namen. Tako sta že sedaj izven uporabe po dva stroja hkrati.
Tudi novi stroji bodo potrebni utekavanja in ne bodo takoj dajali planirane produkcije. Prestavljeni stari stroji bodo zaradi dislociranosti imeli manjši izkoristek, ker je za majhno števi-
lo strojev nemogoče optimalno organizirati delo. Že v primeru, če ne bi bilo še kakšnih drugih nepredvidenih težav bi zgoraj omenjeni vzroki povzročili izpad produkcije za 2 do 3 %. Da se te-
mu čimbolj izognemo, bo potrebno povečati izkoristek ostalih predilnih strojev in uskladiti povprečno 0 Nm z znmogljivostmi v predpre-dilnici.
Franc Lesjak ml.
O IZVAJANJU INVESTICIJSKIH DEL V LETOŠNJEM LETU
Pred kratkim smo montirali dva nova previjalna stroja, enega v sukalnici efektnih sukancev, drugega pa v previjalnici.
Vsak stroj ima po 12 previjalnih glav s posamičnim pogonom. Format cevk je 290 mm, širina navitka pa 250 mm. Teža navitka bo od 4—7 kg. Trenutno previjamo Nm 8/2 in je na vsakem navitku 14.150 m preje.
(Nadaljevanje s 3. strani)
Nekaj bo potrebno storiti tudi z menzo za družbeno prehrano. Je več predlogov — ali bi bila jedilnica bližje proizvodnih oddelkov — kjer je sedaj vodstvo proizvodnje ali pa bi v sedanji
menzi zgradili novo linijo za samopostrežno serviranje. S tem bi se prostor zmanjšal, vprašanje pa je, če bi bila postrežba hitrejša. O tem bo potrebno še razmisliti. Seveda so možne tudi drugačne rešitve.«	m. M.
Financiranje letošnjih investicij
Investicijski plan za leto 1984, ki ga je sprejel delavski svet v decembru 1983, pomeni uresničevanje že skrčenega srednjeročnega investicijskega programa na dejanske možnosti delovne organizacije v tem obdobju.
Investicijski program za leto 1984 je ovrednoten na 353 milijonov din. Začetek nekaterih investicij sega še v leto 1983 in so bila v ta namen že porabljena sredstva amortizacije. Inozemski blagovni kredit pa bomo odplačevali naslednja leta, ko bodo stroji že obratovali.
Letošnjo glavno investicijo prstančnih strojev bomo torej v pretežni meri financirali z blagovnim kreditom vzhodnonemške firme Texti-ma (celotna investicija je 250 milijonov, na devizni del 2 milijona klirinških dolarjev pa smo dobili 80 % kredit na 5 let), preostalo vrednost,
to je 20 % vrednosti strojev ter ostale stroške kot so montaža in carina pa bomo financirali iz sredstev amortizacije. 20 % vrednosti teh strojev smo odplačali že v letu 1983, letos bomo poravnali le stroške carine in montaže.
Ostale investicijske naložbe bodo letos angažirale okoli 100 milij. dinarjev. Investicije bomo izvajali postopoma, financirali pa iz lastnih amortizacijskih sredstev. S planom načrtujemo, da bomo letos zbrali 180 milijonov amortizacijskih sredstev, ki bodo zadostovala za realizacijo načrtovanih investicij.
Ker bomo letošnje investicije financirali iz tekoče amortizacije, predvidevamo, da ne bodo vplivale na denarno sposobnost delovne organizacije. Na likvidnost bo imela največji vpliv napovedana inflacija.
Andrej Kralj

Izvozne možnosti na tržišče v Irak
V Iraku smo obiskali in se sestali z našimi dosedanjimi kupci, da bi ugotovili nadaljnje možnosti plasmana naših izdelkov — predvsem sintetične preje na to tržišče. Ugotovili smo, da se je na iraškem tržišču v zadnjem letu gospodarska situacija zelo poslabšala. Tri in pol leta trajajoča vojna jih je izčrpala — predvsem finančno. Zato so se s tržišča umaknili predvsem zahodno evropski prodajalci, ki so doslej drža-
li, tako po kvaliteti izdelkov kot po ceni, višji nivo. Močno pa se na iraškem trgu uveljavljajo turški dobavitelji z izredno nizkimi cenami, ki že mejijo na dumping. Poleg izredno nizkih cen pa Turki nudijo tudi blago na dveletni kredit. Tako so že 1983. leta postali Turki skoraj edini dobavitelji tekstila ter delno Maroko, ki pa se zaradi nesolidnih dobav manj uveljavlja.
Kupci, ki so bili doslej navajeni na boljšo kvaliteto, kamor štejejo tudi naše izdelke so še vedno zainteresirani za sodelovanje z nami. Naše možnosti so predvsem v skupnem izvozu »volnice za ročno pletenje«, z Apatek-som, kot v mešanicah akrila s polipropilenom v Nm 4,5/2 poliestra z akrilom, ter vrsta drugih.
Problemi pa nastajajo pri odpiranju licenc za uvoz. Njihova banka jim raje odpira akreditiv, če je plačilo za čim dlje časa odloženo. To sicer pomeni, da mora kupec — privatnik blago takoj plačati, država pa obrača ta sredstva do roka, za katerega sta se pogodbena partnerja dogovorila. Na ta način iraška vlada rešuje svoj finančni problem.
Veliko pričakuje od sestanka naše delegacije, ki jo vodi tov. Dragan in naj bi bil okrog 13. aprila v Beogradu. Takrat naj bi se definitivno odločilo za katero blago oziroma storitve in na kako dolg rok bo Jugoslavija lahko kreditirala Irak.
Če se bodo odločili, da bi se tekstilni izdelki prodajali z enoletnim rokom plačila, potem upravičeno pričakujemo tudi to, da bodo naše banke omogočile, da se blagovni krediti najemajo tudi za izvozne posle z Irakom, kar bi našemu združenemu delu omogočilo, da ta odlog plačila oziroma deviznega priliva lažje prenese. V nasprotnem primeru pa je bolje, da Se v tem letu še nekoliko manj angažiramo na iraškem tržišču. Potrebno ga je držati le toliko, da s svojo prisotnostjo obdržimo kontinuiteto ter počakamo, da se v prihodnjem letu, kot se predvideva, finančna situacija Iraka popravi. Te pričakovane izboljšave temeljijo na tem, da bo v osmih mesecih, kasneje pa v enem letu, dograjen en krak naftovoda v Turčijo, ki bo Iraku omogočil ponoven izvoz nafte, ki je sedaj paraliziran. Takrat se bodo odprle tudi nove možnosti plasmana na tržišču, ki je sicer lačno blaga, saj jim stroji po tovarnah večinoma stojijo zaradi pomanjkanja surovin.
dir. kom. Meta Mlakar
—	izmenjava srečanj z OO ZSMS sorodnih OZD (srečanje z Dekorativno konec maja oz. v začetku junija; srečanje z OO v občini);
—	25. maja zabavno športno srečanje mladih PL.
3.	Kultura:
—	organiziranje poučnih ekskurzij — 2 do 3 x letno;
—	ob 9. septembru priprava kulturnega programa ob srečanju z upokojenci;
—	za dan republike organizirati razstavo izdelkov (likovnih in drugih naših delavcev), že prej pa pristopiti k organizaciji likovne sekcije v PL v povezavi s sindikatom;
—	čestitke ob 8. marcu.
Komisija za MDA,
SLO in DS
1.	MDA:
—	organizirati prostovoljne akcije v sukalnici po potrebah, predvidoma 3 x letno (datume določiti po pogovorih z vodstvom proizvodnega sektorja);
—	izbiranje	brigadirjev
(april, maj) — vsak aktiv da enega brigadirja, po potrebi usklajevanje z odgovornimi delavci;
—	okrasitev menze za slovenski praznik 8. februarja;
—	okrasitev menze za 8. marec;
aprila očiščevalna akcija v
DO;
—	september — poročilo brigadirjev z MDA;
—	zbiranje starega železa.
2.	SLO in DS:
—	pridobivanje mladincev za TO;
—	tradicionalni orientacijski pohod na Tišje;
—	sodelovanje s komisijo za vzgojo pri izvedbi seminarjev in posvetov s področja MDA in SLO
Komisija za vzgojo,
izobraževanje
in kadrovsko politiko
V začetku leta do aprila organiziranje seminarja o mladinskih delovnih brigadah ter pridobivanju mladih v TO. Pridobiti potrebno filme in diapozitive ter tudi zunanje sodelavce.
Prav tako v začetku leta organizirati posvet z mladimi, ki zastopajo mladinsko organizacijo v samoupravnih organih v DO ter o prenašanju stališč mladih v te organe.
Seminar za usposabljanje mladih za delovanje v ZSMS.
Priprava na programsko konferenco in eventuelnimi kadrovskimi vprašanji v OO. Sprotno obveščanje mladih o kadrovski politiki v DO.
Program dela osnovne organizacije
naše ZSMS
SPLOŠNI DEL
1.	Spremljanje splošne samoupravne politične dejavnosti v družbi in obravnava pomembnejših vprašanj.
2.	Vključevanje v razpravo in oblikovanje pomembnejših vprašanj poslovne politike:
—	spremljanje dela mladincev v samoupravnih organih v DO (v začetku leta sklic teh mladih in organizacija posveta);
—	spremljanje kadrovske politike v DO;
—	obravnavanje sprememb in dopolniltev samoupravnih splošnih aktov (v letošnjem letu: razvid del in nalog, samoupravni akti s področja nagrajevanja, spremembe pravilnika o delovnih razmerjih);
—	vključevanje v razpravo v zvezi z reorganizacijo;
—	racionalizacija, modernizacija in boljša organizacija dela.
3.	Vzpodbujanje delovanja aktivov, njihovega medsebojnega sodelovanja, pridobivanje čim večjega števila mladih za delo v OO.
4.	Organizacija športnih in kulturnih akcij (likovna sekcija).
5.	Informiranje mladih in .ostalih delavcev o delu OO preko Predilca in dnevnih informa-
cij, občasno tudi s samostojnimi informacijami.
6.	Usposabljanje mladih za delo v OO (organizacija seminarjev ali posvetov).
7.	Sodelovanje z drugimi D PO v DO.
Za ta del programa skrbi predsedstvo, izvaja se preko celega leta. Ob polletju pregled realizacije programa.
Posamezni aktivi so splošni del programa prilagodili svojim potrebam in možnostim.
PROGRAMI
KOMISIJ
Komisija za šport, kulturo in informiranje:
1.	Informiranje — objava mladinske problematike v Litijskem Predilcu in dnevnih informacijah, za najbolj pomembne zadeve v svojih informacijah; vse pod naslovom »Glas mladih«.
2.	Šport:
—	sodelovanje obeh športnih ekip pri raznih turnirjih v občini ter sodelovanje v septembru na sindikalnih športnih igrah v DO;
—	od maja do septembra organizacija turnirja v malem nogometu in košarki med aktivi;
Požar v predilnici bombaža
Delavci in delavke predilnice bombaža 2. izmena so v praksi dokazali dobro usposobljenost za gašenje požarov na delovnem mestu.
Delovni dan se je v soboto, dne 24. 3. 1984, na 2. izmeni predilnice bombaža II začel kot običajno. Vsak je začel opravljati svoje vsakdanje delo. Ko je ena od delavk čistilne kolone vključila vtikač v vtičnico pri stroju št. 79, da bi začela z obiralcem kosmičev čistiti prstančni predilni stroj, je prišlo iz nepojasnjenih vzrokov do nastanka električnih isker. Le-te so zanetile bombažna vlakna in prah okoli vtičnice, potem pa se je ogenj bliskovito razširil
pu ceiomi levi steni prediln ce bombaža. Ogenj je preše na delovne odre, ki so poste vljeni v neposredni bližin stene, od tu pa so goreči kc smiči padali na prstančn predilne stroje, tako da ji ogenj zajel celotno levi stran prstančnih predilnil strojev.
Ko so delavci in delavki opazili kaj se dogaja, so za čeli bliskovito ukrepati. Vs delavci do zadnjega v oddel ku, na čelu z dežurnim gasil
cem, Rudijem Štrusem, so požar hitro omejili in pogasili. Veliko problemov so imeli zaradi postavljenih odrov, ki so jih ovirali, ker se je požar razširil na tako veliko površino.
Pravilno ravnanje in dobra usposobljenost delavk in delavcev za gašenje požarov je preprečila razširitev požara na strop predilnice in po celotni predilnici. Razširitev požara po celotnem oddelku bi bila lahko usodna. V požaru je bilo izgorelih in uničenih 150 kg bombažne pred-preje.
Zahvaliti se moramo delavkam in delavcem predilnice, ki so sodelovali pri gašenju požara za uspešno in požrtvovalno delo pri gašenju. Obenem pa upamo, da so vsi delavci spoznali, kako pomembna je hitrost posredovanja in dobra usposobljenost delavcev za gašenje požarov.
Stane Črne
Naša krajevna skupnost
Za svojo krajevno skupnost imamo tisto, v kateri živimo in v kateri kot občani uveljavljamo svoje interese. O delu posameznih krajevnih skupnosti, še predvsem okoliških, kar dosti beremo v Glasilu občanov. Prav tako je bilo letos precej napisanega o tem, iz katerih virov zbiramo sredstva za financiranje aktivnosti v krajevnih skupnostih in za katere namene je tu denar trošen.
Po drugi strani pa lahko imamo za svojo krajevno skupnost tudi tisto, v kateri je organizacija združenega dela, v kateri delamo. Zato smo se odločili predstaviti to »našo« krajevno skupnost, v kateri pa tudi prebiva kar lepo število naših delavcev. V njej pa preživimo tudi vsi predilniški delavci najaktivnejši del dneva.
O aktivnostih v krajevni skupnosti, o materialnem položaju, aktivnostih krajanov in še predvsem o povezovanju z delovnimi organizacijami, ki v njej delujejo, smo se pogovarjali s predsednikom sveta KS Tinetom Brilejem in predsednikom SZDL Tonetom Zupančičem.
Po številu prebivalcev je KS Litija levi breg druga po velikosti v litijski občini. Zato je samoupravno razdeljena na več sosesk. Kako? Katere so te soseske? Koliko so aktivne?
Tine Brilej
»Našo krajevno skupnost sestavljajo štiri soseske in sicer Stavbe, Graška Dobrava, Gradec in Zg. Log. Aktivnost sosesk je povezana z reševanjem problematike občanov, ki v njej ži-
ve. Če se odločijo za reševanje skupnih problemov, se ustrezno organizirajo in delajo. Prav v tem času poteka akcija v soseski Gradec, kjer ob Graški cesti ljudje urejajo problematiko odvajanja meteorne vode, v soseski Graške Dobrave so prebivalci Badjurjeve ulice našli mnogo skupnih interesov, pa tudi drugod se ob skupnih problemih ljudje združijo in rešijo skupna vprašanja.«
Koliko sta aktivna svet in skupščina krajevne skupnosti?
(Tine Brilej);
»Svet naše krajevne skupnosti sestavljajo člani, ki so zadolženi za dela na posameznih področjih. Zaradi tega delajo tudi sami in ni nujno, da za ta problem skličemo sestanek celega sveta, čeprav so ti sestanki približno enkrat mesečno. Dela je ogromno. Če ne bi imeli zaposlene tajnice v krajevni skupnosti (za polovičen delov, čas), sploh ne bi bilo možno opravljati vseh administrativnih in finančnih obveznosti. Skupščina naše KS je delegatsko sestavljena in zaseda 2—3 krat letno ter obravnava najpomembnejšo problematiko, ki ima trajnejši pomen za občane.«
Na delu ceste proti Ponovičam je največkrat blato. Čas bi že bil, da bi že bil, da bi tudi ta del asfaltirali
V skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti in komunalne skupnosti delegira delegate svet KS. Kakšne predloge in pobude ste dajali v teh organih in kako so bile realizirane?
(Tine Brilej);
»Čeprav obstajajo tudi mišljenja, da je v Litiji glede komunalnih naprav vse v redu in brez problemov, temu ni tako. Obstaja nekaj že kar kroničnih problemov, ki jih nikakor ne uspe-
Litija močno zaostaja za drugimi občinskimi središči. Tu živi 6.000 ljudi, ki nimajo niti kina, niti športne dvorane niti kopališča. Ob vsem tem so še gostilne zanič, zato ni čudno, če ljudje vse to tudi zahtevajo. Ali pa železniška postaja. Menda je litijska železniška postaja celo druga najbolj obremenjena železniška postaja v Sloveniji, pa nima niti perona, ne podvozov, železniško postopje pa je še vedno
Trg na Stavbah — vzhodni del — še vedno brez asfalta. Prebivalci bi za odhod od doma ob dežju potrebovali čolne

Ljubljanska cesta nima prostora za pešce
mo realizirati. Npr. pločnik na Ljubljanski cesti, asfaltiranje Trga na Stavbah, Predilniške in Topilniške ulice, ureditev ceste skozi Prehudnik, modernizacija Ponoviške ceste, vzdrževanje prometne signalizacije in javne razsvetljave.«
Katere naloge ste kot najaktivnejše izpostavili v srednjeročnem programu KS in kakšne so možnosti za njihovo uresniči-tev?
(Tine Brilej);
»Menim, da se Litija kot občinsko središče, kjer živi največ prebivalstva, prepočasi razvija. Vse družbene dobrine, ki so v mestu, ne uporabljajo le prebivalci Litije, ampak vsi občani ter še mnogo drugih izven naše občine. Kot, da se je z izgradnjo nadvoza in mostu vse ustavilo.
takšno, kot je bilo ob izgradnji. Dostop prebivalcev iz Gradca je na železniško postajo nemogoč, čez nadvoz pa nihče od teh vozačev ne hodi, saj je predaleč. Ker v bližnji prihodnosti ni pričakovati zaposlitev bistvenega števila vozačev v domačem kraju, bo treba to problematiko čimpreje tudi rešiti. To je občinski problem.«
Ustava in ZZD predvidevata tesno sodelovanje ozdov in krajevne skupnosti pri izvajanju določenih nalog. Katere so te naloge v KS levi breg? Lahko ocenita sodelovanje KS z ozdi — posebej s Predilnico Litija?
(Tine Brilej);
»Sodelovanje z OZD poteka predvsem na osnovi financiranja programov KS, za katere delavci odvajajo 0,3 % od osebnih
dohodkov. S Predilnico pa so naši stiki še posebno dobri, saj nam vaš kolektiv pomaga še pri mnogih drugih akcijah, npr. pri opremljanju prostorov in raznih tehničnih uslugah. Sicer pa je bila Predilnica tudi v preteklosti vedno pripra vljena sodelovati pri razvoju našega mesta in občine. Kar spomnimo se na otroško varstvo, pomoč šoli, športnim klubom, kulturno umetniškim društvom, gasilcem in drugih splošnih dobrin.«
(Tone Zupančič):
»Posebno tesne in stalne stike s posameznimi OZD v naši KS nimam, razen v okviru delovanja tistih organov, ki so sestavljeni delegatsko tako, da so v sejah tudi delegati OZD. Ob tem pa je treba izdvojiti Predilnico, s katero pa je sodelovanje v naši KS že dolgo let zelo dobro. Tu ne gre le za stike med KS in Predilnico, ampak tudi za dobre odnose z raznimi družbenimi organizacijami in društvi. Skratka, želimo, da bi bilo glede stikov s Predilnico tako tudi naprej.«
Kako bi lahko (če je potrebno) izboljšali to sodelovanje? So vprašanja bolj materialne narave ali so pomembne še druge oblike?
(Tone Zupančič):
»Sodelovanje z drugimi OZD bi se moralo pokazati predvsem pri reševanju skupnih problemov, ki nastopajo za občane v KS ali pa za delavce v OZD. Veliko možnosti za tesnejše stike bi bilo lahko na področju urejanja našega mesta (s KOP Komunalo) ali pa pri izboljšanju gostinske ponudbe (z gostinskim podjetjem).«
V skupščini KS in konferenci SZDL imajo večje delovne organizacije svoje delegate. Ali so naši delegati dovolj aktivni?
(Tine Brilej):
»Aktivnost delegatov je odvisna od zainteresiranosti in predhodne priprave. Vse skupaj pa v prvi vrsti zavisi od zanimivosti programa KS in obravnavane problematike na sejah, nenazadnje pa tudi od hitrosti realizacije dogovorov.«
(Tone Zupančič):
»Delegati v naši konferenci so toliko aktivni kolikor se sami zanimajo za reševanje problemov, kolikor jih zna OZD vključiti v to, pa tudi od občanov v KS, ki navsezadnje oblikujejo celotne programe družbenopolitične aktivnosti.«
Kaj predlagate za reševanje problematike, ki ste jo navedli?
(Tine Brilej):
»Glede vprašanja ureditve železniške postaje (peronov, dostopov) menim, da bi ga morali rešiti skupno z ŽTP na občinski ravni in pa vključiti kot prioritetno nalogo v srednjeročni plan občine 1985—90. Glede športne dvorane menim, da bi jo morali zgraditi takoj po letu 1985 in sicer s krajevnim samoprispevkom Litije in Šmartna obenem s celotnim dokončanjem šole. Kino pa bi morali uvesti z ustrezno preureditvijo dvorane na Stavbah, saj je ta dvorana večinoma prazna. Kopališče menim, da bomo lahko reševali šele po letu 1990, glede razpravljanja mestnih ulic in cest pa menim, da bi morali KOP Komunali zagotoviti več denarja za urejanje ulic in cest. Parkov v Litiji skorajda ni več, pa še ti propadajo.
Brez denarja pa bo Litija še bolj pusta kot je. Del samoprispevka Litije in Šmartna bi bil lahko namenjen tudi za urejanje obeh krajev, da bosta lepša.«
Še nekaj o aktivnosti v družbenopolitičnih organizacijah KS levi breg. — Koliko te vplivajo na delovanje krajevne samouprave? S tem mislimo tudi na delovanje delegacij. Koliko so te aktivne v občinski skupščini in skupščini SIS? — Ali se sestajajo za obravnavo gradiva? — Koliko jih je čutiti v delegatskih skupščinah?
(Tone Zupančič):
»V naši KS je kar razvejana organiziranost družbenopolitičnih organizacij, saj so poleg krajevne organizacije SZDL ustanovljene tri soseske SZDL, tri osnovne organizacije ZKS, organizacija ZZB NOV in štiri
organizacije ZSMS. Delovanje teh organizacij je različno. Zavisi tudi od pripravljenosti posameznih predsednikov za delo. Nekateri probleme vidijo in jih rešujejo, nekateri pa se ne zanimajo najbolj za reševanje družbene problematike, kar se pozna tudi pri delu celotne organizacije. Menim, da imajo družbenopolitične organizacije v naši KS zadosten vpliv na delovanje krajevne samouprave, vendar pa naše delegacije za skupščino SIS niso vse enako aktivne, tako kot je npr. uspešna delegacija za občinsko skupščino. Vse delegacije za skupščine SIS se ne sestajajo redno, le tista za občinsko skupščino redno deluje in menim, da je tudi v občinski skupščini zadosti aktivna.«
Splošna ocena gospodarjenja naše tovarne v preteklem letu je zelo ugodna. Ob takšni oceni so upoštevane vse težave, s katerimi se ubada jugoslovansko gospodarstvo, kot so visoka inflacija, devalvacija dinarja, neenotnost jugoslovanskega tržišča oz. zapiranje trga v ozke republiške okvire, degradacija samoupravnega sistema oz. težnja k centralizaciji, neurejeni devizni zakon, visoke cene itn. Ti neznosni pogoji gospodarjenja so seveda dodatno zahtevali angažiranost vseh vodilnih delavcev v naši tovarni, da so se problemi reševali hitro in sproti. To pa je seveda vplivalo na dober poslovni rezultat.
Vsi vodilni delavci v tovarni, od glavnega direktorja do direktorjev sektorjev, so s svojim delom in strokovnostjo upravičili zaupanje, ki ga imamo do njih. S svojo strokovnostjo, s svojimi pubuda-mi in predlogi kot tudi odločitvami so dosegli, da je poslovanje naše tovarne potekalo nemoteno. Sprejet je bil stabilizacijski program ukrepov za poslovanje v zoženih materialnih pogojih, s katerim je bil dan velik poudarek k izboljšanju kvalitete preje, dvigu fizičnega obsega proizvodnje, produktivnosti, zmanjšanju vseh vrst odpadkov itn. Aktivno so se vključevali v izvajanje reorganizacije proizvodnega sektorja in sektorja vzdrževanja. Dobro je tudi sodelovanje med sektorji. S sprotnim informi-
Katere aktivnosti je začrtala krajevna organizacija SZDL — levi breg?
(Tone Zupančič):
»Gre predvsem za uresničevanje osnovne vloge SZDL, to je vključevanje vseh občanov v reševanje splošnih družbenih problemov. Našo KO SZDL sestavlja veliko število občanov, zato je tudi družbenopolitično delo težje organizirati. Sicer pa v tem času največ pozornosti posvečamo organizaciji razprav o prostorskih vprašanjih v KS in problematiki kmetijstva. Za vnaprej pa predvidevamo tudi obravnavo problematike šolstva in samoprispevka, s katerim bi dokončali litijsko šolo z večnamensko telovadnico.
M. K.
ranjem o vseh težavah, ki nas tarejo, se je dvignila tudi zavest delavcev za boljše delo, kar se je izkazalo pri njihovi udeležbi na (obveznem) nadurnem delu.
Še bi lahko naštevali, kaj vse so vodilni delavci v preteklem letu uresničili. Poleg njihove velike angažiranosti v tovarni, so se aktivno vključevali tudi v širšo druž-beno-politično dejavnost tako v občini, republiki kot tudi v federaciji, kjer so se prizadevali za uresničevanje ciljev družbeno ekonomske politike, kar ima vsekakor pozitiven vpliv pri kreiranju gospodarske politike pri nas.
Ta njihova aktivnost je nujno vezana tudi na samoupravno dejavnost v naši tovarni, saj so upoštevali sklepe samoupravnih organov in jih tudi izvajali. Včasih pa je njihova aktivnost vplivala tudi na to, da jim je občasno zmanjkovalo časa za reševanje nekaterih problemov znotraj DO.
Tudi družbenopolitične organizacije v DO so vodilne delavce v splošnem ugodno ocenile, čeprav je prišlo do nekaterih odstopanj v mnenjih med D PO. Vsi vodilni delavci imajo na splošno do D PO v naši delovni organizaciji dober odnos, saj so s svojim znanjem, dolgoletnimi izkušnjami in z izkazano pripadnostjo socialistični samoupravni ureditvi v veliki meri pripomogli k uspešnosti dela družbeno-političnih organizacij.
Zgradbe okoli bivšega kina so zrele za rušenje, samo kako zagotoviti denar za novo zgradbo;
Ocenili so delo
naj odgovornej ših
Delavski svet je na seji 26. marca ocenil delo in uresničevanje smotrov za čim uspešnejše poslovanje in gospodarjenje glavnega direktorja in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Delegatski utrip
Takoj na začetku leta se je z vso silo začela uresničevati napoved, da nas letos čaka še posebej pestro leto na samoupravljalskem področju. S prvim večjim valom smo se spoprijeli v mesecu marcu, saj smo poleg osnutka sprememb in dopolnitev Pravilnika o delovnih razmerjih obravnavali še lanskoletno poslovanje delovne organizacije in na posebnih sestankih še poslovanje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti.
Poročila samoupravnih interesnih skupnosti so bila za večino delavcev kar prevelik zalogaj, čeprav so bila posredovana z Delegatskim obveščevalcem na dom. Bila so preobsežna in prezahtevna za povprečnega uporabnika, pozornejši pa so opozorili še na precej napak v gradivu. Vendar zaradi tega ne smemo »vreči puške v koruzo«, temveč tovrstne obravnave prihodnje leto bolje pripraviti.
Temeljiteje so se obravnave gradiv lotile posebne delegacije za skupščine SIS in za zbor združenega dela občinske skupščine, ki so pripombe SDS dopolnile še z lastnimi stališči. Povzemamo razprave naših delegacij na skupščinah SIS in zbora združenega dela občinske skupščine.
Delavski svet je iz obravnave poročil o realizaciji sredstev skupne porabe za leto 1983, ki je bila izvedena po samoupranih delovnih skupinah, določil za skupščine SIS družbenih dejavnosti p r i p o m b o, da naj združeno delo in samoupravne interesne skupnosti v sodelovanju z izvršnim svetom občinske skupščine zagotovijo takšno planiranje skupne porabe, da ne bodo nastajali presežki nad dovoljeno porabo, ki jih potem odvajamo za SIS EOT (kar ni njen izvirni prihodek). Treba bi bilo z usklajenim planiranjem zagotoviti realen obseg dovoljene porabe in ne delavcem odtegovali sredstva iz osebnih dohodkov, ki se nato prelivajo za SIS EOT. Kot je razvidno iz poročil so delavci iz osebnih dohodkov namenili dovolj sredstev za financiranje programov SIS, le da se ta niso usklajeno razporejala.
Pripomba je dobila na skupščinah podporo, vendar je bilo pojasnjeno, da so presežki nastali predvsem zaradi nepredvidenega poračuna osebnih dohodkov v večjih OZD v decembru preteklega leta.
Delegacija za SIS za raziskovanje naše DO se je aktivno vključila v obravnavo gradiv z skupščino SIS za raziskovalno dejavnost. Pripomba je bila le na občutno povečanje sredstev k SIS za prispevek skupnim strokovnim službam in sicer za 78 %, oziroma za 150.000 din. Ta sredstva naj bi se rajši namenila za raziskovalno dejavnost, povečanje nagrad za inovatorja leta itd.
Na skupščini je bila pripomba tudi podana. V odgovoru, ki ga je posredovala delavka strokovnih služb SIS, je bilo povedano, da je to zaradi povečanega obsega del za raziskovalno skupnost, tako da se delež delavca skupnih služb poveča na 0,41.
K finančnemu načrtu SIS za raziskovalno dejavnost je bil zato sprejet tudi sklep, da strokovne službe še enkrat preverijo razdelitev sredstev znotraj SIS in se nato even-tuelno odločijo za prerazporeditev sredstev.
Seja obeh zborov skupščine skupnosti otroškega varstva je bila 28. marca 1984, v sejni sobi občinske skupščine Litija.
Večkrat se je že primerilo, da je bilo vprašanje sklepčnosti, kajti nekatere OZD pa tudi krajevne skupnosti ne zagotavljajo udeležbe svojih delegatov v zboru uporabnikov, zato je delo skupščine po nepotrebnem otež-kočeno.
Predlagani dnevni red je bil vsebinsko zelo obsežen, zato so bila poročila k posameznim skupnim točkam vseh skupščin predhodno objavljene v našem glasilu Občan. K tem točkam ni bilo bistvenih pripomb, razen naše pobude DS, kako naj bi v bodoče pravočasno usklajevali skupna sredstva dovoljene porabe. Nadalje smo bili seznanjeni s finačnim načrtom in programom dela v WO Litija, letovanja otrok in programom novoletnih prazno-
vanj z urnikom prireditev dedka Mraza, za leto 1984. Sprejet je bil tudi sklep o naši višini cene storitev redne vzgojnovarstvene dejavnosti in deleža prispevka staršev, ki bo po odmrznitvi cen večja za predšolske otroke od 2 — 7 let, 26 % in za otroke — dojenčke 14 % na dosedanje cene.
K pravilniku o zaračunavanju oskrbnin v WO Litije, pa je imela naša delegacija na pobudo SDS kadrovsko splošnega sektorja pripom-
bo, da se pri obračunavanju hrane ob praznikih ta odbije. Naše pripombe so bile sprejete.
Obravnavali smo še nove višine minimalnih denarnih pomoči otrokom in dohodkovnih pogojih za leto 1984, preizkus upravičenosti do denarnih pomoči pa se mora opraviti do L maja 1984. Sledile so še točke, ki so se nanašale na vzgojno izobraževalno problematiko občine Litija.
M. K., A. K. in M. P.
Koristen predlog
Jože Vizlar je na svoji koži spoznal, kako nevarna je hoja skozi zadnji vhod v proizvodno halo, kjer vozijo viličarji. Zato je predlagal:
»Ko vozniki viličarjev vozijo bale bombaža pri zadnjem vhodu v proizvodno halo, lahko pride do nesreče. Bale vozijo vsako dopoldne za proizvodne potrebe. Vhod pa je zastrt z delno prozornim zastorom. To traja vsaj dve uri na dan.
Zato predlagam, da bi namestili na obe strani vhoda utripajoče luči, ki bi gorele v času, ko vozijo vi-
ličarji bale in bi bili ljudje, pozorni na nevarnost.
Upam, da ta predlog ni
Služba za varstvo pri delu se strinja s predlogom tov. Vizlarja o namestitvi signalnih utripajočih luči, ki se uporabljajo v cestnem prometu, saj bi le-te delavce neposredno opozarjale na večjo pozornost in možno nevarnost pri prehodu iz oddelka.
Če bi se odločili za namestitev opozorilnih luči bomo morali točno opredeliti:
a)	mesto postavitve signalne luči;
b)	način vključevanja in izključevanja signalno opozorilne luči (avtomatsko ali ročno, za kar bi skrbel za to določen delavec).
Omenjeni predlog bo obravnavala komisija za periodične preglede delovnih naprav in priprav z vidika varstva pri delu.
Služba varstva pri delu predlaga še druge ukrepe za zagotovitev večje varnosti na omenjeni transportni poti:
ki hodijo skozi ta prehod
za odmet.«
Jože Vizlar
—	predelava vrat obratnih delavnic, ki se sedaj odpirajo navzven;
—	da se odredi čas dovažanja bal v predprostor čistilnice in naj bi bil vsak dan ob istem času;
—	odstranitev s poti in večji red pri odlaganju obročnega železa, ki se odlaga ob transportni poti;
—	po preureditvi lokalne ceste skrajšati transportno pot od skladišč bombaža tako, da le-ta ne bi več vodila mimo obratnih delavnic.
Kljub vsem tem predlaganim ukrepom, pa morajo tako vozniki viličarjev, kot tudi vsi mimoidoči upoštevati varstvene predpise in ukrepe, ki veljajo za zagotovitev njihove večje varnosti (hitrost viličarja 5 km, povečana pozornost pešca ob prehodu ali hoji po transportni poti itd.).
Služba
za varstvo pri delu
Upokojili so se
Kot navadno, se je tudi v prvih dveh mesecih letošnjega leta upokojilo večje število naših delavk, toda tokrat prvič beležimo dve predčasni upokojitvi, kar dovoljuje novi Zakon o pokojninsko invalidskem zavarovanju, ki velja od 1. januarja 1984. O predčasnih upokojitvah in pogojih predčasnega upokojevanja pa smo v našem glasilu že obsežno pisali.
Naše upokojenke — z leve: Evstahija Grom, Jožefa Potisek, Konstancija Tomažič, Ljudmila Podbregar in Justina Pintar
Od letos planiranih 39 upokojitev, se je tokrat upokojilo 6 delavk.
Zbrali smo se v manjši jedilnici obrata družbene prehrane in med nami je stekel prijeten pogovor o njihovem življenju in delu v naši tovarni.
Evstahija Grum se je zaposlila v naši delovni organizaciji pred malo manj kot 35 leti, ker je nekaj mesecev, ki se ji tudi šteje v pokojninsko dobo, delala v drugi delovni organizaciji. Njeno prvo delo je bilo snemalka kopsov v predilnici I. V tistem času so bile delavke kaj kmalu razporejene za predice in tako je tudi ona že po dobrem mesecu zaposlitve posluževala svoje predilne stroje, in jim ostala zvesta vse do upokojitve. V vseh teh letih si je pridobila veliko izkušenj. Vsa leta je opravljala delo tudi na nočni izmeni. Po njenem mnenju pa je bilo nočno delo najlažje opravljati v tistem obdobju, ko je pričela nočna izmena z delom ob pol sedmih zvečer.
Konstancija Tomažič odhaja v pokoj starostno. V Predilnico je prišla leta 1957 in pričela opravljati dela in naloge snemalke v predilnici I. Ko so po letu 1960 pričeli v oddelku predilnice montirati nove stroje Krušik, pa je bila razporejena za predico. Kljub trdemu delu jo bodo na Predilnico še vedno vezali lepi trenutki, saj je velik del svojega življenja preživela med stroji. Leto in pol pred
upokojitvijo je bila zaradi bolezni razporejena na lažje delo k rezervi predilnice, kjer je opravljala dela in naloge čistilke raztezal. Ne, doma ji ne bo dolgčas, saj je takoj prevzela vlogo dobre stare mame, ki skrbno varuje svojega vnuka.
Ljudmila Podbregar je prvič prestopila prag naše delovne organizacije leta 1950. Pričela je z delom v oddelku predilnice in po 5. mesecih opravljanja dela snemalke kopsov je bila razporejena za predico. Kot predica je posluževala iste stroje vse do upokojitve. Druge sogovornice so ji hudomušno pripomnile, da je imela res srečo, da je lahko vsa leta delala za istimi stroji. Podbregar jeva pa temu predpisuje same prednosti, saj je stroje tako dobro poznala, da je lahko opozarjala že na najmanjše napake in s tem dosegla, da je bila kvaliteta njenih izdelkov dobra.
Jožefa Potisek se je predčasno upokojila. K tej odločitvi jo je privedlo predvsem njeno zdravstveno stanje. Februarja leta 1949 je prvič pričela z delom v Predilnici kot snemalka kopsov. Po 11 letih zaposlitve je delo prekinila in bila tri leta in pol doma. Ponovno se je vrnila v našo delovno organizacijo, tokrat v oddelek sukalnice, kjer je delala vse do upokojitve. V teh letih je delala kot previjalka in dvojilka. Kljub temu da je bilo njeno življenje trdo in se vedno ni odvi-
jalo tako, kot bi si sama najbolj želela, je še vedno polna optimizma in vedrine. Tudi ona bo prva leta upokojitve vso skrb posvetila svojemu vnuku.
Druga delavka, ki se je upokojila predčasno je Justina Pintar. Dopolnila je 32 let in pol delovne dobe. Leta 1951 je pričela z delom v predpredilnici in je 8 let posluževala raztezalke in nekaj več kot 6 mesecev mikal-nike. Ko smo proizvodnjo v oddelku sukalnice z leta v leto povečevali, pa je bila po službeni potrebi razporejena za vlagalko in ta dela je opravljala ves čas do upokojitve. Na vprašanje, zakaj se je odločila za predčasno upokojitev je povedala, da so jo k tej odločitvi privedli zdravstveni razlogi in tudi neurejeni odnosi v delovnem okolju. Kljub temu pa ji bo ostal
PRIŠLI -ODŠLI
V MESECU MARCU 1984
1.3.	1984 Anica HAUPTMAN, Jelša 3, Šmartno, Č. K./PA;
1.3.1984 Marija GOMBAČ, Trg na Stavbah 1, Litija, S/2;
1.3.1984 Ida JANEŽIČ, Ces. kom. Staneta 17, Litija, PP/rem.;
5. 3. 1984 Anton JANČAR, Trg na Stavbah 11, Litija, S/ef. 1;
8.3.	1984 Matjaž MIRTIČ, Partizanska pot 45, Litija, mont. skup.;
15. 3. 1984 Vida POVŠE, Maistrova 2, Litija, S/l;
15. 3. 1984 Marija KOTAR, Vel. vrh. n. h. S/l;
15.3.	1984 Cvetka DOBRAVEC, Tenetiše 11, Litija, S/l;
19. 3. 1984 Damjan KOKALJ, C. kom. Staneta 12, Litija, rem. suk.;
21. 3. 1984 Rudi GORŠEK, Trtica 8, Litija, S/3;
21.3.	1984 Magdalena HAUPTMAN, Sp. Jablanica 9, Litija, PB/3.
Odšli:
Izključitev:
28.3. 1984 Mileva TOMAŽ, Trg na Stavbah 10, Litija, PB/3.
Upokojitve:
31. 3. 1984 Metoda BAUS, Prvomajska c. 2, Litija, fin. sek.;
31. 3. 1984 Marija ŽUST, Sitar-jevška c. 18, Litija, S/3;
31. 3. 1984 Ivan KRALJ, Konj 10, Litija, klima.
lep spomin na našo delovno organizacijo, in si jo bo ob praznovanju obletnic obstoja in dela delovne organizacije, še vedno' rada ogledala.
Našega srečanja se ni udeležila Jožefa Lindner, ker je bila zaposlena z varstvom vnukov. Na krajši klepet pa se je zglasila dan pozneje v kadrovsko splošni sektor. V Predilnici Litija se je zaposlila leta 1963 v oddelku sukalnice, kjer je delala vse do upokojitve. Rada je hodila na delo v Predilnico in vsa leta se je izogibala bolniškega staleža, zato nikoli ni razumela tistih delavcev, ki so bili skoraj vsak mesec na bolniškem dopustu.
Vsem upokojenkam želimo veliko srečnih in zdravih dni z željo, da se ob tovarniškem prazniku še snidemo!
V. B.
Opravljanje družbenopolitičnih funkcij:
31.3. 1984 Stanislav SEV-LJAK, Marokova pot 1, Litija, S/rez.
Pismeni sporazum:
31.3.1984 Nada KONČAR,
Konjščica 16, Polšnik, PA/1.
Izjava delavke, da ne želi več delati:
14. 2. 1984 Danica OBOLNAR,
Trg na Stavbah 6, Litija, PP/3.
V naši delovni organizaciji je bilo na dan 31. 3. 1984 zaposlenih 1006 delavcev, od tega 670 žensk in 336 moških.
Od skupnega števila zaposlenih je 23 mladoletnih oseb.
J. Zupančič
Delavci IMP montirajo nove klimatske naprave v predilnici 2.
Občinska zdravstvena skupnost
Litija je sprejela finančni načrt dohodkov in odhodkov za letos
Skupščina zdravstvene skupnosti Litija, ki je bila 27. marca, je bila sklepčna. Poleg delegatov so pri delu skupščine sodelovali še predsednik skupščine občine Litija, predsednik Občinskega odbora ZB in predstavnik Občinske konference SZDL.
Skupščina ZS je sestavljena iz zbora izvajalcev in zbora uporabnikov. Sklepe skupnega pomena sprejemata oba zbora. Skupščino je vodil predsednik ZS Litija skupno s predsednikom zbora izvajalcev in predsednikom zbora uporabnikov. Pri 3. točki dnevnega reda je bilo obravnavano poročilo o realizaciji plana in finančnega načrta Občinske zdravstvene skupnosti Litija in poročilo o poslovanju TOZD Zdravstveno varstvo Litija za leto 1983. Zdravstvena skupnost Litija je imela v letu 1983 211.320.062,55 dinarjev prihodkov in 214.914.365,30 dinarjev odhodkov. Izguba v znesku
7.482.592.75	dinarjev se deli:
a)	večja poraba od dohodkov
3.594.302.75	din
b)	odveden presežek nad dovoljeno porabo za SIS EOT 3.888.290,00 din.
Delegati so pri obravnavi poročila o realizaciji plana in finančnega načrta Občinske zdravstvene skupnosti Litija za leto 1983 lahko ugotovili, da so izdatki za zdravstveno varstvo Litija zaradi nerazvitosti gospodarstva (večji odstotek kmečkega prebivalstva), večji od dohodkov. Prispevek solidarnosti, ki ga plačujejo nekatere ZS ljubljanskih občin ne zadošča za kritje vseh potreb v zdravstvu.
Iz poročila TOZD Zdravstveno varstvo Litija za leto 1983 je razvidno, da finančna sredstva ZS Litija po samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela niso krila vseh stroškov pri izvajanju zdravstvenega varstva. Večja poraba od dovoljene je bila tudi pri ostalih izvajalcih: Klinični center, bolnišnica Trbovlje in drugi.
TOZD Zdravstveno varstvo Litija je vložilo veliko truda pri izvajanju stabilizacijskega programa in doseglo na področju zdravstvene dejavnosti v primerjavi z ostalimi zdravstvenimi skupnostmi dobre rezultate. (Glej poročilo Glasila občanov).
Delegacija za SIS Predilnice Litija je v pismeni obliki predložila skupščini predlog, da se delež skupne porabe za zdravstvo, ki po podatkih Glasila občanov znaša 45 % skupne porabe, približa republiškemu povprečju, ki znaša 52 %. Pri trimesečjih je potrebno skrbneje spremljati osebne dohodke delavcev v gospodarstvu, da ne bomo presegali dovoljeno osebno porabo, katera presežna sredstva se odvajajo v SIS EOT, to je v sklade za stabilizacijske namene širše skupnosti. V obrazložitvi je delegat naše delegacije poudaril, da
je nesmotrno odvajati finančna sredstva v SIS EOT, ko v letu 1984 »planira« zdravstvena skupnost primanjkljaj, ki se približuje 2 milijardam starih dinarjev.
Za enako stališče se je opredelil tudi predsednik skupščine občine tov. Pintar, ki je povedal, da bo skupno porabo v občini obravnavala skupščina občine Litija in da je potrebno sodelovanje gospodarskih organizacij in ZS Litija pri načrtovanju osebnih dohodkov delavcev v posameznih obdobjih leta.
Več razprave je bilo pri obravnavi delovanja zdravstvene ambulante na Dolah pri Litiji in zdravstvene ambulante v Gabrovki.
Po poročilu TOZD Zdravstveno varstvo Litija izkazujeta ambulanti v poslovanju primanjkljaj. Prostori v zdravstveni ambulanti na Dolah so premajhni in po zdravstvenih normativih neprimerni. Iztrošena je tudi zdravstvena oprema.
Na podlagi odločitve zborov občanov, ki jih je organizirala po krajevnih skupnostih SZDL, zdravstvena ambulanta na Dolah ostane. Združeno delo se je opredelilo tudi za obstoj ambulante na Dolah, ni se pa opredelilo od kje planirati finančna sredstva za adaptacijo in poslovanje ambulante z izgubo.
Skupščina zdravstvene skupnosti je sprejela finančni načrt Zdravstvene skupnosti Litija za leto 1984. Po besedah predsednika zdravstvene skupnosti je finančni načrt »rahitičen« ker odhodki niso usklajeni z dohodki.
Predvideni primanjkljaj v letu 1984 se bo moral pokrivati:
a)	iz večjega deleža za zdravstvo iz skupne porabe, ki se namenjajo v okviru skupne porabe za SIS-e v občini;
b)	iz dodatnega prispevka za zdravstvo, ki ga po samoupravnem sporazumu predpiše Zdravstvena skupnost po zaključnem računu. Dodatni prispevek obremenjuje osebne dohodke.
Ob povečani dovoljeni porabi bi se lahko finančni načrt uskladil z višjo prispevno stopnjo za zdravstvo.
Ker pa na območju ZS Litija plačujemo najvišjo prispevno stopnjo na območju SR Slovenije, povečanje prispevne stopnje ne pride v poštev in bi bili večji prispevki preveliko breme za gospodarstvo v stabilizacijskem obdobju.
Na področju organiziranosti zdravstvenega varstva smo osvojili mnenje izvajalcev, da v sedanjih razmerah ukinitev dežurne službe zdravnikov in uvedbe izmenskega dela zdravnikov ne pride v poštev, ker bi se stroški za plače zdravnikov le povečali.
Uporabniki smo tudi zagovarjali stališče, da stabilizacijski ukrepi ne smejo ogroziti obsega predpisanega varstva uporabnikov.
Na področju zdraviliškega zdravljenja v zdraviliščih, ki je ceneje od bolniškega zdravlje-
nja, je po finančnem načrtu skupščina sprejela sklep, da se število bolnikov za termalna zdravilišča uskladi z republiškim povprečjem, t.j. iz 1 % na 1,9 %. Tako bo po zdravniški presoji uporabilo zdraviliško zdravljenje 120 oseb, od tega najmanj 30 članov zveze borcev. Delegati obeh zborov so ta sklep soglasno sprejeli.
Do uskladitve plačevanja računov TOZD zdravstveno varstvo Litija je prišlo po dogovarjanju in usklajevanju stališč med uporabniki in izvajalci.
Tako bo Zdravstvena skupnost Litija plačevala zaradi podražitev cene storitev v povečanem znesku, prav tako osebne dohodke zdravstvenega osebja v ustreznem povečanem odstotku, do 30. 6. 1984, ko bo sprejet samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med ZS Litija in TOZD Zdravstveno varstvo Litija, za leto 1984.
Zdravstvena skupnost Litija bo plačala TOZD Zdravstveno varstvo Litija neplačani znesek zdravstvenih storitev iz leta 1983, ki so bile opravljene nad sprejetim finančnim planom ZS Litija v letu 1983 (ca. 2 milijona dinj.
Skupščina ni odobrila tozdu Zdravstveno varstvo Litija plačilo neplačanih storitev iz leta 1982, ki so bile opravljene nad planom. Tako smo obravnavali storitve v zdravstvu na enaki ravni kot delovne storitve v gospodarstvu.
Zdravstvena skupnost Litija se je tudi zavezala, da bo krila razliko v plačevanju storjenih storitev v zdravstveni ambulanti Dole in zdravstveni ambulanti Gabrovka. Zaradi oddaljenosti, stroškov prevoza in manjšega števila uporabnikov prihaja do izgube. TOZD Zdravstveno varstvo bo vodilo evidenco nad poslovanjem zdravstvenih ambulant v Dolah in Gabrovki. Kompromis in uskladitev stališč je skupščina sprejela po »odmoru« skupščine.
Potek skupščine Zdravstvene skupnosti Litija je lep zgled, da se dajo različna stališča in interesi izvajalcev in potrošnikov uskladiti. Ta stališča bodo morali organi skupščine, združeno delo in posamezni zbori skupščine občine Litija usklajevati tudi med letom in upoštevati realnosti časa v katerem živimo.
Franc Lesjak, varn. ing.
RAZPIS prednostne liste za dodeljevanje stanovanj
Na podlagi 44. in 54. člena samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih vprašanj, razpisujemo prednostno listo za dodeljevanje stanovanj za drugo polovico leta 1984, t. j. od 1. 7. do 30. 12. 1984.
Delavci morajo ob prijavi oz- sodelovati pri reševanju
na razpis navesti točne podatke, za katere prevzamejo tudi materialno in moralno odgovornost. O točnosti podatkov se prepričajo člani odbora za stanovanjska vprašanja z ogledom stanovanja.
V razpisnem roku je potrebno predložiti tudi dodatno dokumentacijo, ki lahko vpliva na dodatno število točk in secer:
—	potrdilo o osebnem dohodku zakonca, če ni zaposlen v naši delovni organizaciji za čas od 1. 1. do 31. 12. 1983;
—	zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju družinskih članov, če stanovanjske razmere vplivajo na zdravstveno stanje, (upoštevamo zdravniško potrdilo, ki ni starejše od dveh let);
—	potrdilo o finančni soudeležbi delovne organizacije v kateri je zaposlen zakonec, v kolikor je delovna organizacija pripravljena sofinancirati nakup stanovanja
stanovanjskega problema;
— potrdilo o številu družinskih članov, v primeru iz-venzakonske skupnosti, ki ga izda matični urad skupščine občine Litija oz. matične občine;
Opozarjamo, da je potrebno potrdila predložiti v razpisnem roku, kajti potrdil, ki bodo predložena po razpisnem roku, člani odbora za stanovanjska vprašanja pri točkovanju prošenj ne bodo upoštevali.
Na prednostno listo se lahko prijavite od 20. aprila do 10. maja 1984, v kadrovsko splošnem sektorju, pri tov. Vlasti Gromovi, poslovna zgradba, soba št. 15.
Postopek sprejemanja prednostne liste bo običajen (od osnutka, do predloga in morebitnih zahtevkov na predlog). Predlog prednostne liste bo objavljen tudi Litijskem predilcu.
Iteresenti za stanovanje, prijavite se na razpis najkasneje do 10. maja 1984.
Vlasta Grom
Varstvo pri delu v minulem letu
Poškodbe na delu in na poti na delo in z dela
Na delu se je poškodovalo 21 žensk in 10 moških. Število poškodb kot število izgubljenih dni (na delu in na poti) je manjše kot leto poprej, kar je razvidno tudi iz sledeče preglednice
Leto	Obr. poškodbe Prim./izg. dn.		Pošk. na poti Prim./izg. dn.		Skupaj Prim./izg. dn.	
1982	30	856	16	305	46	1171
1983	31	350	8	105	39	455
Rezultat	+ 1	-506	-8	-200	-7	-706
Poškodbe pri delu so nastajale predvsem pri opravljanju: (čistilnica, predme-šalnica, predpralnica) — odstranjevanje navite preje z raztezala, transportiranje zabojčkov in kontejnerjev; (sukalnica) — čiščenje strojev in odpravljanje napak, dotik z gibajočimi deli stro-jev;(remont) — padec strojnih delov, udarec ob stroj.
Zopet se je poškodovalo največ snemalk in transporterjev preje in predpreje ter posluževalcev čistilnih in rahljalnih agregatov.
V največ primerih (10) so bili poškodovani prsti rok, nato sledijo roke, noge in prsti nog.
Na poti na delo in z dela je bilo 8 poškodb, 8 manj kot leto poprej. Večina so se poškodovali pešci.
Poškodbe so bile pretežno lažjega značaja, imeli pa smo tudi poškodbo snemal-ke, ki je utrpela invalidnost oz. težjo poškodbo prstov leve roke. To poškodbo je tudi raziskal republiški inšpektor za delo.
Zavarovalnica Triglav rešuje odškodninski zahtevek delavca, ki se je pri odpiranju bal poškodoval v letu 1982 in si poškodoval prsta na roki.
Pregledi delovnih naprav in priprav s stališča varstva pri delu
Strokovna komisija je tudi v letu 1983 nadaljevala z delom in opravila 14 pregledov: delovnih priprav in naprav, klimatskih naprav, transportnih sredstev, transformatorskih postaj in zgradb.
Pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri teh pregledih, so predstavljale nevarnost za posluževalce oz. delavce in so se odpravljale. Lahko ugotovimo, da se je stanje, odkar se je pričelo z omenjenimi pregledi, bistveno izboljšalo.
Tehnična varnost delovnih priprav in naprav
Predvsem stroji, ki smo jih nabavili v zadnjem obdobju, so dokaj ustrezno tehnično zavarovani tako, da pri delu ob upoštevanju varnostnih predpisov ne pride često do poškodb. Stroji so zavarovani s centrifugalnimi in končnimi stikali.
Posamezni starejši stroji so nekoliko pomanjkljivo zavarovani, zato predstavljajo večjo nevarnost za poškodbe.
Če bodo sredstva, se bodo adaptirale klimatske naprave, ker v posameznih oddelkih temperatura v letnem času bistveno presega določen normativ. V predilnici II jih že zamenjujejo.
V	oddelkih sukalnice in predilnice presega hrup dovoljeno vrednost, zato morajo posluževale! uporabljati osebna zaščitna sredstva.
Na delovnih napravah so nameščena tudi navodila za varno delo.
Služba za varstvo pri delu
Služba opravlja strokovne naloge s področja varstva pri delu v skladu z Zakonom o varstvu pri delu. Pri rednih pregledih proizvodnih in ostalih oddelkov ugotovi tudi posamezne večje nepravilnosti, ki ogrožajo varstvo delavcev, za odpravo teh izda varnostni ukrep. Ravno tako strokovno ocenjujejo delovne razmere in v posameznih primerih predlagajo ukrepe za izboljšanje.
Izobraževanje iz varstva pri delu
V	letu 1983 je opravilo preizkus znanja iz varstva pri delu 660 delavcev. Vse izobraževanje je izvedla služba za varstvo pri delu, razen preizkus znanja za premika-če na industrijskem tiru.
Nočno delo žensk
Na podlagi vsakoletnega soglasja republiškega komiteja za delo imamo vpeljano nočno delo žensk. V tem trenutku dela ponoči 472 žensk. Izpolnjujemo predpisane minimalne pogoje.
Zdravstveni pregledi
Lani smo pričeli s sistematskimi zdravstvenimi pregledi za delavke, ki delajo ponoči, in za voznike viličarjev.
V marcu
POŠKODBE
Pri nakladanju kartonov z gotovimi izdelki na kamion, je Vojko Majcen, skladiščni delavec, potiskal en karton na drugega. Med tem je šofer kamiona brez vednosti ostalih delavcev vzel baterijski viličar in pri vožnji oz. nakladanju z njim zadel železni drog, ki je delavcu padel na glavo in mu jo poškodoval.
Pri čiščenju mikalnika je Janez Dragar stopil na stroj, pri tem pa mu je spodrsnilo in je padel s stroja. Pri padcu si je zvil nogo v kolenu.
Ko je sukalka na sukalno-pre-vijalnih (DD) strojih Nisveta Za-hirovič povezovala pretrg in hotela s pomočjo zavore ustaviti vreteno, zavora ni prijela, roka je prišla v dotik s pogonskim jermenom, kar je povzročilo opekline. Slično poškodbo na istih strojih je imela tudi Terezi-
Delegati so v razpravi ugotovili, da je bil program dela OGZ za leto 1983 realiziran kot so si ga zastavili. V okviru tega programa je bilo organiziranih niz aktivnosti in sicer:
dva tečaja za izprašane gasilce in pripadnike CZ; tečaj za nižje gasilske častnike; občinsko gasilsko tekmovanje; republiško tekmovanje, in še bi lahko naštevali.
Zelo dobro je opravila svoje delo tudi komisija za delo s pionirji in mladinci, v okviru katere deluje trenutno 6 društev »Mladi gasilec«.
V okviru preventivne dejavnosti je bilo opravljenih več preventivnih pregledov gasilskih aparatov in objektov, organizirana je bila razstava gasilskega orodja in
Komisija za varstvo pri delu
Pri delavskem svetu deluje tudi komisija za varstvo pri delu, ki obravnava posamezne primere iz varstva pri delu. Obravnava posamezne primere iz varstva pri delu, zahtevke za osebna zaščitna sredstva, obravnava letna poročila itd.
ja Dragar. Tudi pri tej poškodbi zavora ni dobro prijela, ob vezanju pretrga se je vreteno zavrtelo in poškodovalo delavki sredinec desne roke.
K poškodbama
Okvare na zavorah za vretena (kot tudi druge večje okvare na strojih) je potrebno takoj javiti mojstru, ki mora poskrbeti, da se napaka odpravi.
Snemalka Džidža je snemala kopse s prstančnega previjalne-ga stroja v predilnici bombaža I. Ko je potisnila voziček z zabojčkom, v katerem so bile cevke, po vodilu naprej, se je zabojček snel in je padel na prst desne noge in ji ga poškodoval.
Dežurni gasilec Rudi Zupan je pomagal sodelavcu izstopiti iz odprtine otepalnega stroja, iz katerega je odstranjeval tleča bombažna vlakna. Takoj po tem je začutil močne bolečine v kolku desne noge.
Andrej Krhlikar
opreme ter prikazana praktična vaja — reševanje ob potresu ali večjem požaru.
O programu za naslednje-leto, so delegati med drugim razglabljali:
o pridobivanju podmladka in večanju števila društev »Mladi gasilec«; o usposabljanju, izobraževanju in urjenju društva gasilskih društev; o vključevanju žena v gasilske enote in o ocenjevanju požarne ogroženosti v vseh delovnih sredinah.
Delegati so izvolili tudi nove organe OGZ za mandatno obdobje 1984 — 1988 in sicer:
PREDSEDSTVO šteje 7 članov. Predsednik je Franc Mali (Litija).
10-članskemu ŠTABU OPE-RATIVE poveljuje Janez Ambrož (Šmartno). y Bizjak
Občni zbor
občinske gasilske zveze
V soboto, 17. 3.1984 je volilni občni zbor Občinske gasilske zveze Litija sklenil krog volilnih občnih zborov prostovoljnih in industrijskih gasilskih društev v naši občini.
Solidarnost za vzgled
V naši tovarni smo začasno zaposlili trinajst delavcev iz Lesne industrije Litija, ker so tam zaradi okvare kotla ostali tri tedne brez dela.
Franc Šturs — iz Lesne industrije Litija, začasno v naši tovarni
V Lesni industriji Litija TOZD furnirska proizvodnja je 11. marca 1984 prišlo do okvare parnega kotla. Po takojšnjih grobih ocenah inšpektorja za parne kotle je bilo ugotovljeno, da bo zastoj v proizvodnji trajal najmanj dva do tri tedne. Parni kotel je namreč ključna naprava, ki omogoča parjenje lesa in sušenje furnirja in je brez tega nemogoča normalna proizvodnja. Najprej smo hoteli odkriti vzrok okvare in poiskati izvajalca, ki bo kotel v najkrajšem času popravil. Dobili smo delavce iz tovarne parnih kotlov iz Zagreba in dela so se pričela.
Ostal pa je problem prerazporeditve delavcev. Od skupno 71 delavcev je bil še najmanjši problem za tiste delavce, ki so bili na bolniškem staležu; teh je bilo 14. V prvem tednu smo bili prisiljeni 29 delavcev poslati na dopust, 38 delavcev pa je delalo pri odpremi furnirja, žaganju debele hlodovine, pomoči izvajalcem popravila kotla in čiščenju okolice. Za delavce, ki niso imeli dela smo iskali možnosti zaposlitve drugje, da ne bi bili primorani izrabiti preveč prisilnega dopusta. (1 teden je bilo na prisilnem dopustu 29 delavcev, naslednji teden se
Alojzija Krafogel in Ivanka Mahkovic iz Lesne industrije Litija, začasno ob naših previjalnih avtomatskih strojih
je to število že znižalo na 8 in še kasneje na 6 delavcev — seveda to niso bili vedno eni in isti. Breme prisilnega dopusta se je porazdelilo na vse delavce). Drugi tozdi Lesne industrije so lahko zaposlili 18 delavcev.
Za pomoč smo zaprosili tudi Predilnico Litija, ki je pokazala razumevanje in solidarnost ter začasno zaposlila
13 delavcev. Menimo, da lahko pride do hujših okvar tudi v drugih delovnih organizacijah, da so delavci postavljeni pred resnico, da zanje začasno ni več dela in zagotovljene socialne varnosti, zato je dejanje Predilnice Litija vredno pohvale in naj bo za vzgled tudi drugim.
Milan Kaplja
Kot rečeno je bilo pri nas začasno zaposlenih trinajst delavk in delavcev iz lesne industrije Litija. Majda Zupan in Marina Jezernik sta delali v predilnici. Njima to delo ni delalo težav, saj sta bili pred leti več let zaposleni pri nas in sta tega dela vajeni. Pri nas se jima kar dopade, verjetno pa zaradi tega, ker sta pri rezervi in delata samo na dopoldanski izmeni. Franc Štrus in Matjaž Celestina sta priskočila na pomoč našim vzdrževalcem. Prav sedaj je dosti dela z premontažo predilnih strojev. Tov. Štrus je dejal, da sicer ne opravlja preveč zahtevnih del, saj tudi ni navajen dela s tako drobnimi deli. V Lesni je njegovo osnovno orodje sekira in cepin, njegovemu delu pa se pravi čistilec prizem v turnirskem obratu. V »Lesni« je že 34 let, v Predilnici pa je bil prej le enkrat — v stari kotlarni. Tu dela samo dopoldan, sicer pa, v Lesni industriji — tozd Furnir, v treh izmenah.
V oddelku predilnice je delal še Miran Vrhovec. Skrbel je za menjavo predpreje. Njegov vodja Adolf Pajtler ga je pohvalil, saj je bil zelo prizadeven.
Dani Kos, Ljudmila Gliha, Anda Perkovič, Janja Si-
mončič, Ivan Trončar in Angela Prelogar so delali v su-kalnici v treh izmenah. V tem oddelku sta bili zaposleni, vendar samo dopoldan, še Alojzija Krafogel in Ivanka Mahkovic. Stregli so avtomatskim previjalnim strojem. Povedali sta, da sta tokrat prvič v naši tovarni. Sprva jih je zelo oviral ropot. Od tega ju je bolela glava. Ivanka v Lesni dela pri pripravi kurjave, Alojzija pa je pomočnica na Škarjah — pri rezanju furnirja. Delo je povsod zahtevno, v predilnici pa je potrebna še dodatna spretnost — to je hitrost.
Dela v predilnici sta se razveselili. Težko si je predstavljati kaj bi bilo, če ne bi mogle nikjer delati. Zavedajo se tega, zato pa so sledile tudi pohvalne besede naše Majde Brlogar, ki je vodila njuno delo. Sedaj so se že vrnili na svoja stara delovna mesta. Ostaja pa spomin na dogodek, ki se lahko pripeti povsod — le da na kaj takega nikoli ne pomislimo.
Z začasno zaposlitvijo nekaj delavcev iz Lesne smo jim priskočili na pomoč, pa tudi oni so se izkazali saj so svoje delo opravili tako, kot smo pričakovali.
M. M.
Izid žrebanja nagradne križanke
iz šeste številke Predilca
Rešeno križanko je do roka oddalo 11 reševalcev. Izžrebani so bili:
Martin Dragar — upokojenec Sonja Slabe — predpredilnica 2. iz.
Jože Jlink	—	predpredilnica	1.	iz.
Čestitamo!
Izžrebani prejmejo po 100.— din.
LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografije: Matic Malenšek. Številka telefona (061) 881 411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Ktanj. Naklada: 1600 izvodov.	___________________________________________________________________________________