Qt2%om NO. 30 /Im er v. 3/e Qljft °rk St iM€RICAN IN SPIRIT J yV. y ■ JGN IN IANGUAG6 ONLY ______ )OMOV . Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 12, 1974 LETOLXXVL — VOL. LXXVI Predsednik ponudi! 16 bilijonov pomoči množičnemu prometu V 6-letnem načrtu zvezne pomoči javnim množičnim prometnim sredstvom je predsednik Nixon predvidel 16 bilijonov dolarjev. WASHINGTON, D.C. - Množična prometna sredstva v naši deželi so potrebna obnove in izpopolnitve, ko je njihova pomanjkljivost postala posebno o-čitna, odkar imamo krize energije. Da bi jih izpopolnili, je predsednik Nixon v posebnem 6-letnem programu ponudil v te namene 16 bilijonov iz zvezne blagajne. Denar naj bi bil porabljen za izboljšanje železnic, podzemnih železnic in avtobusnih zvez. - “Dve tretjini te vsote naj bi bilo izročene državnim in krajevnim vladam, da porabijo denar za navedene namene, kot mislijo one, da bi bilo najučinkovitejše,” 'je dejal predsednik ZDA v radijskem govoru, ko je svoj načrt razlagal vsej deželi. Skupni napor in sredstva za obnovo množičnih prevoznih sredstev bo največji, kar jih je kdaj zvezna vlada izvedla na tem polju. Potrebna je v prvi vrsti obnova, množičnega prometa v naših velikih mestih, med njimi in predmestji, pa tudi med posameznimi mesti na večje daljave. Množična prometna sredstva v mestih in zveze med mesti in predmestji naj omeje potrebo rabe osebnih avtomobilov, obnova medkrajevnega prometa na železnici naj omeji potrebo po letalskem prometu, ki ni vezan na brzino. Na vse to je treba misliti, ko smo se odločili, da, bomo vire energije uporabljal smotrnejše, kot smo jih doslej. -----o------ vladna stranka odobrila letalski pr«e! s tomsfiŠM Kitajsko TOKIO, Jap. — Vladna stranka je po' bridki in dolgi razpravi sprejela dogovor o vzpostavi neposredne letalske zveze med Japonsko in L. R. Kitajsko. Dogovor je bil izdelan v času obiska runanj ega ministra Ohire na Kitajskem" pretekli mesec. Novemu dogovoru so nasprotovali prijatelji nacionalne Kitajske, oziroma Tajvana v dveh določilih. Prvo dovoljuje tajvanski kitajski letalski družbi nadaljevanje letalskih zvez z Japonsko, toda pod novim imenom China Air Lines — Taiwan. Drugo določilo pravi, da mora ta družba ukiniti vse svoje lastne urade, lastno osobje na Japonskem in to prepustiti neodvisni japonski družbi. Japonska uradna letalska družba bo morala ustaviti svoje donosne letalske polete na Taj-Wan, ki jih bo prevzela privatna družba ali pa od vlade odvisna posebna podružnica. Prvotno je bil Peking na stališču, -da se mora Japonska, odpovedati vsem letalskim zvezam s Tajvanom, če jih hoče vzpostaviti z LR Kitajsko. Tajvan je objavi], da bo odpovedal Japonski pravico pristanka na svojih tku, če bo Japonska dogovor z 1 ^ Kitajsko sprejela in izvedla. Novi grobovi Theresa M. Skur V 70. letu starosti je v nedeljo ponoči ob prihodu v Euclid General bolnico umrla dobro poznana Theresa M. Skur, rojena Yanchar, vdova po pokojnemu slovenskemu zdravniku dr. An-thonyju Skur. Na domu je dobila srčni napad, bila hitro odpeljana v bolnico, a bilo je prepozno. Pokojna je bila rojena v Clevelandu, hčerka pokojnih Jakoba in Thereze Yanchar, rojene Zalokar mati Therese Roberts, Isabelle Lazarus, polkovnika Anthony-ja Sku, U.S. Army Air Force v Baudette, Minnesota, Josepha, Johna, Rolanda, Mary Anne Pasquale, Thomasa in Margaret, 21-krat stara mama in 2-krat prastara mama, sestra Anne Supan, Albine Tichar, Mary Gerl, Molly Vichick, Josephine Stupica, Josepha Yanchar v St. Paul, Minn., Victorie Lindič, Charlesa Yanchar, Santa Ana, Calif., Dorothy Tichar, Paula Yanchar, Margaret Alexander in Florence Fortuna. Bila je članica naslednjih društev: Modern Crusaders št. 45 ADZ, Podružnice št. 14 SŽZ, Društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ, društva Loyalites št. 158 SNPJ in pevskega zbora Dawn SŽZ. Pogreb bo v četrtek ob 8.45 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. s pogrebno mašo ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš. Marie Slogar Umrla je 67 let stara Marie Slogar s 1149 E. 63 St., roj. Salomon, vdova po pok. Josephu, mati Rajunonda (Ft. Wayne, Ind.), Donalda, Ronalda, Timothy] a, 8-krat stara mati, sestra Josepha, Edwarda, Rudolpha. Pokojna je bila rojena v Clevelandu in je bila zaposlena kot uradnica. Bila je članica SŽZ št. 50. Pogreb bo iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda v četrtek ob 9., v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob sedmih. LiiKoinov rojsinš dan Pred 165 leti se je rodil v Amerliho opMiiie na KONFERENCA 0 KRIZI S Spit ENERGIJE SE ZATIKA Najprej se je oglasila Indija, nato pa se ostale države ob Indijskem oceanu, ki žele ohraniti to področje mira. DJAKARTA, Indonez. — Ko je Velika Britanija objavila, da se je sporazumela z ZDA o izbi |ga Konferenca o reševanju krize energije, ki jo je sklical predsednik Nixon v Washington, se je včeraj začela, pa ne kaže, da bi prišla do kakiih skupnih ukrepov, ko vleče vsak na svojo stran. Predsednik Nixcn je sinoči na ^ banketu za udeležence konference izjavil, da ZDA ne bodo šle na pot izclacionizma, ker hi na dolgo roko to škodovalo vsem. vitev sodelujoče skupine , ki WASHINGlON, D.C. — Že naj j-jg delovala v okviru sklepov j ko je predsednik Nixon sklical sedanje konference. Svoj pro- preprosti leseni kcci V državi! nf ""oSčju^Edegt k10nfere"C1°r glavnih bP°trOŠ“" gram je vključil sodelovanje pri ^ olja pretekli mesec, je-bilo malo varčevanju z energijo, sKupm upanja, da bo ta mogla doseči! napor za iskanje novih virov en- Kentucky Abraham JLincohi, j Qarcja na skrajnem jugu Indij-16. predsednik Združenih di j s^ega oceana v taki meri, da bo žav, znan med nami in po vsem svobodnem svetu kot človek izrednega idealizma in človečanstva, zagovornik človeške svobode in obranile! j skupnosti naše dežele. V svojem dragem vmestitve-nem govora je pozval narod, “končajmo začeto delo ... brez hudobnosti proti komurkoli, z ljubeznijo do vseh... P’ Vlada indijske države tonila pred nemiri železniški pragova MONTREAL, Kan. — V glavni železniški progi med Atlantikom in Pacifikom v Kanadi je okoli 38 milijonov železniških pragov. Kljub pomoči vojske, ki jo je j zvezna vlada poslala v državo Gujarat, je tamkajšnja vlada po 4 tednih nemirov klonila. NEW DELHI. Ind. — Vlada ' df/n.ve /jv iar.■L ki leži severno cd Bcmfcaya ob morju tja do meje Pakistana, je klonila ped pritiskom nemirov in izgredov I v zvezi s pomanjkanjem hrane , in njenih visokih cen. Javno u-pravo je prevzela v okviru u-stavnih določil zvezna vlada, dokler ne bodo izvedene nove volitve v državno skupščino. Poskusi Indire Gandhi Gujarat pomiriti, niso uspeli, demonstrant]'e so se obrnili proti njej, ko je v Ahmabadu pred časom skušal položaj razložiti. Pri izgredih, ki so se jim pridružili študentje in učiteljstvo, je bilo vsaj 45 oseb mrtvih. Vla-| di so očitali korupcijo in dovoli-j tev kupičeni a živil pri premož-i nih. To je tudi sprožilo izgrede, ; ki so končno vlado pokrajinske kongresne stranke prisilili k odstopu. Odstop pokrajinske vlade pod pritiskom izgredov in demonstracij v sorazmerno bogati in I uporabno tudi za pristanek in o-skroo večjih ladij in za letala, sc se oglasili predstavniki držav ob Indijskem .oceanu z negodovanji in protesti. Gradnja bo stala ZDA 29 milijonov in bo končana prihodnje leto. Novo razširjeno oporišče naj bi nudilo ameriškim in britanskim silam zavetje, oskrbo in povezavo, ko je postal Indijski ocean zopet važnejši v mednarodni politiki na eni strani zaradi obsežnih ležišč olja ob Perzijskem zalha, na drugi pa zaradi pripravljajočega se ponovnega odprtje Sueškega prekopa. Diego Garcia naj nudi pomorskim in letalskim silam ZDA in Velike Britanije, ki bodo nastopale v tem delu sveta, varno in zanesljivo oporišče, kot si jih je Sovjetska zveza .zagotovila v So-mialiji hi- Jaši'1.T^r-unn tor morda tudi v — Indiji. Proti razširitvi oporišča Diega Garcia so se oglasili Indija, Madagaskar, Indoneedja, Avstralija in drugi, ki vsi izjavljajo, da hočejo Indijski ocean ohraniti kot “področje miru”: cilje, ki so jih ji postavljali. Predstavniki evropskih držav in Japonske so v strahu pred neugodnim arabskim odmevom izjavljali, da ta konferenca ne sme ustvariti povezave med ergije in redno preusmeritev temeljne industrije od olja na druga goriva, kjer je to možno, skupno izpopolnjevanje tehnologije pri iskanju novih virov energije in njih uporabi, vključ- glavnimi potrošnicami olja in! no jedrsko energijo. Predvidel njihovega skupnega nastopa: je delitev virov energije v nuj-proti skupno nastopajočim arab-I nih slučajih in skupno reševa- Veš gasoima WASHINGTON, D.C. - William E. Simon je naročil oljnim čistilnicam, naj povečajo izdelovanje gasolina, ko so zaloge kurilnega in dragih olj zadostne in celo večje, kot so bile ob tem času v preteklih letih. Proizvodnja gasolina je bila že predzadnji teden za 2% večja kot preje v januarju. skim državam, izvoznicam olja. ZDA so izjavljale, da ne gre za nobeno soočenje, ampak ža skupno reševanje vprašanja, od katerega z a v i s i gospodarsko zdravje vsega svobodnega sveta. Kljub precejšnjim protestom iz arabskega sveta so na konferenco prišli vsi povabljeni, kar naj bi že samo po sebi predstavljalo nekak uspeh. Večina zunanjih in finančnih ministrov je prišla v Washington že v nedeljo in se udeležila raznih privatnih razgovorov in sestankov, ki so predstavljali nerkebsro -^pirr&rec __Lik, - ki se je včeraj uradno začela in bo danes predvidoma končana. Udeležujejo se jo zastopniki 13 držav, vseh 9 članic Evropske gospodarske skupnosti, ZDA, Kanada, Japonska in Norveška. Ameriški državni tajnik Henry Kissinger je ob začetku konference razložil njene smotre, poudarjal potrebo po sodelovanju pri reševanju mednarodne krize energije, če naj se svo- nje denarnih vprašanj, ki so nastala s povišanjem cen olja. Del Kissingerjevih predlogo’, je naletel na odprta ušesa, de. ' pa ne. Na splošno so bili vs. j zastopniki z izjemo franccskil ! naklonjeni misli sodelovanja, k I pa naj bi bilo tako, da ne L povzročilo “jeze Arabcev”. Kis-! singer je predložil dve novi kon-! ferenci, na prvi naj bi se zbral zastopniki vseh potrošniko\ olja, na drugi pa ti skupaj ; dobavitelji in prodajalci olja. Z. prvo konference ni bilo desi podpore, večina pa je pristali na drugo. Predšečfnik Nixon je" sinoči po vabil zastopnike konference n banket v Belo hišo, kjer jih jc pozdravil in v napitnici izjavil, da ZDA odklanjajo vse dvo-, stranske dogovore, ker utegnejo | biti ti sicer dobra politika naj kratek rok, na dolgo dobo pa' slabo državništvo. Ta pripomba je očitno merila na Francijo, ki je sklenila pogodbo o dobavi olja s Savdsko Arabijo, pa se trudi za slične pogodbe tudi s bodni svet zavaruje velike gos- Kuvajtom, Irakom, Iranom in podarske depresije, ki jo je do- drugimi. Po sodbi predsednika ZDA bodo take dvostranske pogodbe “gnale cene olja navzgor, gospodarstva sveta navzdol, nas vse živel v desetletju pred drugo svetovno vojno. Opozoril je, da bi bilo vsako samoljubno tekmovanje med posameznimi državami za olje podobno samomoru in skupnemu uničenju prizadetih. Skupen nastop in pa narazen”. Poudaril je, da ZDA zavračajo izolacionizem v ustaljeni državi Gujarat je po- prizadetih. Skupen nastop in vprašanju svetovne varnosti v kazal, da kongresna stranka pod sodelovanje naj zagotovita svetu trgovinskih odnosih, v denarni politiki, pa tudi v vprašanjih vodstvom Indire Gandhi ni tako zadostno energijo po sprejemlji-trdna, kot je izgledalo še pred. vih cenah. nekaj meseci. Kissinger je predložil ustano- SOVJETIJA SLEDI PAZLJIVO ZAHTEVAM KITAJSKE PO AZIJSKIH OTOČJIH 1 renienski prerok Večinoma sončno in milo. ajvišja temperatura okoli 40 F (4 C). V Moskvi pazljivo sledijo zahtevam Pekinga po otočjih v Južnem Kitajskem morju. Ko so postavili Kitajci zahtevo po Paracelskih otokih in te končno po spopadu z Južnimi Vietnamci zasedli, so se sovjetski radio, televizija in časopisje izogibali lastnih razlag. Ko so objavili v Pekingu, da Južni Vietnam krši kitajske suverene pravice do o-točja Spratly in ponovili svoje zahteve do vseh ostalih o-točij v Južnem Kitajskem morju, so v Moskvi spoznali, da so v nekam nerodnem položaju. Sovjetske zemljepisne knjige in zemljevidi priznavajo vsa sporna otočja v Južnem Kitajiskem morju Kitajski, s te strani bi bilo torej vse v redu, če bi o kitajskih zahtevah le poročali in navedli svoje zemljevide za priče pravilnosti kitajskih zahtev. To bi se verjetno zgodilo, če bi bila Moskva in Peking na dobrih nogah, kot je bilo to do neke mere res v času Stalina. Odkar se gledata kot pes in mačka, je seveda položaj čisto drug. Moskva navaja tuja poročila o kitajskih zahtevah, navedla je tudi poročila o nastopu kitajskih o-boroženih sil proti južnoviet-namskim pri Paracelskih otokih, opozorila, da gre verjetno pri tem za ležišča olja, ki si jih hoče Kitajska zavarovati, če bi se pokazalo, da so res bogata in primerna za izkoriščanje. Po objavi svaril Saigonu zaradi otokov Spratly še v Moskvi sprašujejo, če bodo Kitajci skušali tudi te zasesti z oboroženo silo in od tam pregnati Južne Vietnamce, ki trdijo, da so ti otoki njihovi, kot izjavljajo tudi za Paracel-ske otoke. Kitajska uporaba oboroženih sil za uveljavitev kitajskih ozemeljskih zahtev zadeva namreč Sovjetsko zvezo neposredno. Kitajski zemljevidi kažejo, da je okoli 600,-000 kvadratnih milj ozemlja, ki ga smatra Sovjetska zveza za neločljiv del Sovjetske zveze, dei Kitajske. Spor o tem ozemlju, ki ga je vzela carska Rusija stari Kitajski, se vleče je več let. Zaradi njega je prišlo spomladi 1969 d0 oboroženih spopadov na reki U-suri med Rusi in Kitajci. Po-gaj anj a, ki so se začela po teh spopadih, so obtičala, ker obe strani vztrajata pri svojih stališčih in zahtevah. Kitajska in Sovjetska zveza v zadnjih letih vedno bolj krepita oborožene sile na svojih mejah. Kitajci naj bi imeli na sovjetski meji poldrug milijon vojakov z vso opremo, proti ciljem v ZSSR so naperjene kitajske rakete za srednje in večje razdalje, o-borožene z atomskimi bombami. Sovjetska zveza ima na kitajski meji zbranih vsaj pol milijona vojakov s tan- kovskimi in letalskimi silami, pa tudi z raketami naperjenimi na kitajske cilje. Nekateri mednarodni vojaški poznavalci položaja in opazovalci tega ne izključujejo možnosti vojnega spopada med obema komunističnima velesilama. Sovjetski tednik “Nova vremja” je zapisal, da tokrat ni bilo prvič, ko se je Kitajska poslužila oborožene sile pri svojih zahtevah namesto pogajanj. Delni vzrok temu naj bi bila želja odvrniti pozornost Kitajcev od domačih, notranjih težav na mednarodno politiko. Zasedba Paracelskih otokov dokazuje, pravi moskovski list, ponovno “šovinistično naravo Maove zunanje politike”. Sovjetska zveza se je tako znašla v nerodnem položaju, da v času, ko bogato podpira rdeče v Južnem Vietnamu, na tihem podpira zunanjo politiko južnovietnamske vlade v njenem sporu s Kitajsko. energije. Predsedniku je v imenu gostov odgovoril nemški zunanji minister Walter Scheel, ki je izrazil upanje na uspeh “naših skupnih naporov pri reševanju vprašanj”. Dejal je, da razbijanje mednarodne trgovine ne ko-'risti nikomur in da je “zdaj bist-i veno ... da prestanemo preskuš-:njo in nosimo socialno odgovor-! nost do skupnosti narodov”. ; Nekateri evropski zastopniki so trdili, aa je francoski zunanji : minister Michael Robert Scheele prijemal, ker da je šel v pedpi-: ranju Kissingerjevih predlogov 'in zamisli “predaleč”. ' Iz Clevelanda in okolice 90-Ietnica rojstva— Poznana pionirska žena in blaga mamica stara in prastara mamica Mrs. Julija Bokar, 6615 j Edna Avenue, bo v soboto, 16. j februarja 1974 praznovala 90-letnico rojstva. Tega lepega ži-1 vljenjskega jubileja se prav posebno veselijo njeni sinovi in hčerke: Joseph, Michael, Ed- ward, Albert, Sophie, Mary, Ann, Rose in Dolores ter svoji ljubljeni mami iskreno čestitajo. Veselemu praznovanju se bo tudi pridružilo 24 vnukov in vnukinj ter 18 pravnukov in pravnukinj. Slavljenka je bila veliko let zelo delavna pri fari sv. Vida in pri različnih slovenskih bratskih organizacijah. Z njo se veselimo, da je v dobrem počutju dočakala svojo 90-letnico, ji iskreno čestitamo in ji želimo veliko božjega varstva tudi v bodoče. Bog jo živi! Rojstni dan— John Mivšek, 1171 Addison Rd., je dopoinil danes 94 iet. Iskrene čestitke in vse najboljše v bodoče! Vabilo na važno sejo— Klub slovenskih upokojencev na Holmes Avenue ima svojo važno sejo jutri, v sredo, ob dveh popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Iz bolnišnice— G. Ludvik Suman, 1117 E. 67 St., se je vrnil iz St. Vincent Charity bolnice in se lepo zahvaljuje za obiske, cvetlice in kartice, posebno pa č. g. Bož-narju za obiske. Vse lepo pozdravlja! Seja— Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima svojo sejo jutri, v sredo, ob sedmih zvečer v običajnih prostorih. Po seji zabava! Nov odbor— V četrtek, 14. februarja, ob 8. zvečer bo okrajni sodnik A. Pryatel zaprisegel nov odbor Zenskega demokratskega kluba v Euclidu v prostorih Kluba na E. 222 St. Članice kluba vabijo v svojo sredo vse, ki jih to zanima in veseli. K molitvi— Članice Podružnice št. 14 S2Z so vabljene nocoj ob 7. v Grdi-nov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd v molitvi za umrlo Thereso Skur. Perk preglasovan— Mestni odbor je sinoči, s 26:3 preglasoval županov veto polnega plačila bolnišniškega zavarovanja za policijo in gasilce. Zupan Perk je izjavil, da do ta sklep povzročil odpust večjega števila mestnega uslužbenstva, med njimi tudi policajev in gasilcev, ker mesto enostavno nima denarja, da bi jih plačalo. Spet umor— Včeraj pozno popoldne so odkrili v zaparkiranem avtomobilu pred 3911 E. 121 St. mrtvo 60 let staro Sylvio Greenbaum, ženo j lastnika Fairmount Galleries na V Spopadli med Irakom TTll Woodland Ave. blizu Shaker Square. Umorjena je bila oropana. Menda naj bi imela pri sebi večjo vsoto gotovine. in Iranom 25 mrtvih j BEJRUT, Lib. — Irak je ob-; javil koncem tedna, da so imele ! iraške oborožene sile 25 mrtvih ; v spopadu z iranskimi na meji. ! Irak dolži Iran, do krši njegovo mejo. Iraško oporočilo trdi, da so Še mlada ustanova WASHINGTON, D.C. — Združene države so mlada dežela, saj bodo čez dve leti praznovale šele 200-letnico svoje neodvisno- iranske čete prešle iraško mejo sti, zato ni čudno, da je tudi ve-ob podpori topništva in oklop- čina ustanov in določil v javni mh sil. Pritožujejo se dalje, da upravi še mladih. Tako je na iranska jet letala vedno znova primer državno uradništvo v kršijo iraško mejo ter da pred- polovici vseh članic ZDA zava-stavljajo resno nevarnost za rovano s posebnim zakonitim si- stemom šele od nekako 1. 1937. AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 12, 1974 flMERiSm DomOVIIVA ^/vijEwie/?' nt— i«o iv» ■sna* 6117 St. Clair Ave. — 431-0028 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation •Published daily except Saturdays Sundays and Holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece • Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 30 Tuesday, Feb. 12, 1974 Nove cene olja so hudo prizadele tudi Jugoslavijo Zdi se, da velikodušna odobritev sovjetskega letalskega mostu za vojaško pomoč Arabcem v njih spopadu z Izraelom ni prinesla Jugoslovanom pričakovanih sadov. A-rabska odločitev, da podvojijo ceno surovi nafti, mora biti prava hladna prha jugoslovanski zunanjepolitični strategiji- Nikakega izgleda ni, da bi bili Arabci v zahvalo pripravljeni dobavljati Beogradu nafto po stari ceni. Libijci so pred kratkim obljubili samo to, da so dobave Jugoslovanom tudi za naprej zagotovljene. O tem je na vidnem mestu poročal jugoslovanski tisk, o ceni pa ni pisal nič. Toda že ob samem znaku energetske krize v Evropi je v Jugoslaviji skoraj prenehalo kupovanje avtomobilov. Največja tovarna v državi, Zastava iz Kragujevca v Srbiji, je bila decembra prisiljena začasno ustaviti proizvodnjo, ker se je število osebnih avtomobilov tako nakopičilo, da jih nimajo kam dati. Ako pomislimo, koliko industrijskih panog je udeleženih pri proizvodnji avtomobilov, si lahko mislimo, kako na široko bo na industrijo vplivala začasna zapora te tovarne, najsi je že poprej cvetela predvsem na privilegijih in okoriščanju na račun poslovnih partnerjev, ki so se resno prizadevali za dobro gospodarjenje. Pričakovati je, da bo zaradi tega in vseh drugih primerov, ki jim ni konca, izbruhnila v Jugoslaviji z vso silo brezposelnost, ki znaša že sedaj samo po številu uradno prijavljenih tristo tisoč. Če pomislimo še na tistih 600,000 zaposlenih jugoslovanskih delavcev v zahodnoevropskih državah, ki pa jih je skupno z neprijavljenimi v resnici o-koli en milijon, in ki jih lahko gostujoče države zaradi krize zavrnejo in pošljejo nazaj v Jugoslavijo, kjer zanje nimajo dela, je še preveč jasno, kakšni socialni zapleti in nemiri z nepredvidljivimi posledicami se lahko pojavijo. Zatreti bi jih mogla edino surova diktatura in vojaška sila, lahko tudi sovjetska v smislu znane Brežnjeve doktrine o vojaškem posegu v primeru, ko naj bi bil v neki državi ogrožen socializem. Mir, ki bi potem zavladal, pa bi bil tako za jugoslovanske nekomuniste kot za komuniste pokopališki in verjetno brezupen. Bumerang se obrača zaradi notranje in zunanje-poli-tičnega blefiranja z neblokovskimi, neuvrščenimi, z zanikanjem brezposelnosti v socializmu. Nezaupanje v jugoslovanski samoupravni sistem se ne razodeva le v begu delovne sile iz države, ampak tudi v nalaganju prihrankov v tujih bankah. Povojne prisilne zaplembe in odvzemanja namreč niso še pozabljeni. Poznavalci trdijo, da beograjski krogi niso pri nobeni stvari tako zavzeti, celo surovi, kot v primerih, ko gre za denar, oziroma za sredstva, kakor jih diskretno imenujejo. V političnih stališčih Beograda, in ne nazadnje tudi v vprašanju vključevanja zamejskih Slovencev v tuje stranke, je treba vedno gledati tudi denarno-poslovne interese, drugače se nam jugoslovanska zunanja politika lahko odkriva v nestvarni podobi. Gospodarski in politični pritisk beograjskih krogov na Slovenijo je po nekaterih cenitvah v zadnjem času ponovno narastel, kar pa je seveda neizogibna posledica gospodarskega in socialnega poloma na jugu. Naval ljudi iz južnih republik v Slovenijo je menda dosegel najvišjo stopnjo po vojni. Novo je pri tem, ker gre za nameščence, uradnike, tudi akademske poklice, da je njihovo zadržanje nasproti slovenskim ljudem prikrito — oholo. Slišijo se tožbe, da posebno zdravniki iz južnih republik celo nahrulijo slovenske paciente, ker ne znajo govoriti “jugoslovansko” — na slovenskih tleh! Tudi pritisk na samostojne slovenske organizacije v zamejstvu v smeri njih osamitve in spodkopavanja se ponovno stopnjuje. Pristojni krogi v Ljubljani odgovarjajo, da so le-te “proti nam”. To vsekakor ne drži; organizacije so samo samostojne in kot take se ne morejo strinjati z določenimi stališči, kot je npr. že samo vtapljanje v tujih strankah, kajti gre končno vedno za slovenske ljudi takega ali drugačnega prepričanja. Zakaj bi se naj vsi Slovenci, ki slučajno niso Jugoslovani, morali vtopiti v tujih strankah, nam nikakor ni jasno. Je tudi to posledica jugoslovanske krize? Tale članek je bil objavljen v eni zadnjih številk slovenskega tednika “Katoliški glas”, ki izhaja v Gorici v Italiji, torej prav na meji, kjer so jim razmere v Sloveniji in Jugoslaviji vsak čas pred očmi. Razmere jim morejo biti torej dobro poznane, zato prinašamo članek tu v branje in premislek tudi našim čitateljem. ! BESEDA IZ NARODA Biseromašnik rev, Fran Koke! umrl v Belgiji - Rev. Fran Kokel CHICAGO, 111. - Rodil se je 6. decembra 1884 v Idriji, po-I svečen je bil v duhovnika v j Ljubljani 13. junija 1913. Ka-planoval je v Zagorju ob Savi, pozneje pri Sv. Joštu, končno je bil od 1. 1940-1941 župnik na Do-! bravi pri Kropi. Pregnan od Nemcev je v letih 1941-1945 kot duhovnik delil pomoč v Ljubljani. Pregnan od komunistov je živel v letih 1945-1950 v avstrijskih begunskih taboriščih v Ju- Te peči so se tako obnesle, da so že v sto cerkvah v Sloveniji vpeljali kurjavo. Jasno je, da tolikšna dejavnost komunistom ni šla v račun. Ko se je 2. oktobra vračal iz Italije domov, so mu ves avto natančno preiskali, vendar niso našli nič prepovedanega, pri osebni preskavi so pa dobili nekaj poljskih zlotov. Imel je namreč pripravljeno romanje na Poljsko za čez par dni. To jim je bilo dovolj, da so mu vzeli potni list in naredili preiskavo v župnišču. V “Nedelji” z dne 20. jan. domovino da je tukaj našel nov dom potem, ki so ga izgnali iz domovine ob koncu druge svetovne vojne. V vseh letih svojih dejavnosti v Weywertzu ni bil nikdar bolan in je vedno bral sv. mašo. Celo peti dan pred svojo smrtjo je še redno stopil k oltarju in bral sv. mašo, kot vsak dan. Zato ni čudno, da je bilo pri njegovem pogrebu zbra- ; pišejo: “Po vrnitvi no veliko število ljudstva (med:pa, kot kaže, ni prekinil stikov njimi razni prijateji iz Bruslja ’ z emigracijo, saj so pri njem na-in Liega, vsi šolski otroci z uči-j šli literaturo naj ekstremnejših telji vred, krajevni predstavniki političnih emigrantov (Jurčec, in.okoli 25 duhovnikov iz bliž- Mauser).” njih župnij). Tako je umil toč-j Zasliševali so ga šest zaporedno 60 let po svojem posvečenju. Mh ur, potem pa še tri. Zaple-Jubilej rev. Frana Kokela smo: »ili so ves arhiv v zadevi cer-praznovali 6. maja lanskega le- .kvenih peči in avto. Niso mu dota. On ni hotel nobenega praz- j volili, da bi spremljal romanje novanja, ker je bil tako ponižen,' na Poljsko, ki je imel priprav-vendar je bil to prisrčen dan za; ljeno za tiste dni. Ko je videl, vso faro. Resnično, to je bil sre-1koliko je ura, je v drugo vzel čen dan. Toda odšel je sedaj za!begunsko pot pod noge in v bli- vselej in mi smo gotovi, da je v nebesih našel svojo večno domovino potem, ko je živel življenje molitve in službe cerkvi. Dali so mi Vaša božična voščila, namenjena rev. Kokelu, skupno s 15 dol. Ali naj kupimo za ta denar cvetje na njegov grob, ali bi drugače želeli, da se ta denar uporabi v druge na- denburgu in v Trofaiachu. Le-j mene. Pošiljam obvestilo njego-ta 1950 se je izselil v Belgijo in j Vemu spominu, (priložena je bi-deloval v Weywertsu prav do ja njegova fotografija), ki je svoje smrti 13. sept. 1973; malo, ppo natiskano ob njegovi smrti, preje pa so1 župljani praznovali jn nekaj spominkov, ki jih je z njim biseromašniški jubilej, j Iz gornjih skromnih podatkov posnemam, da je bil rev. Fran Kokel duhovni oče zlasti Go-; renjcem in taboriščnikom. Zlasti se ga spominjamo kot begune a-duhovnika. Majhen, skromen, tih človek je delil z nami begunci težave taboriščnega življenja. Vsakovrstno pomanjkanje, zlasti stradanje in sovraštvo Avstrijcev in komunistov smo srečevali begunci na našem križevem potu, dokler nam ni ljubi Bog naklonil novo domovino. Tudi rev. Kokel je junaško prenašal gorje v pomanjkanju hrane, toplote, obleke. Pomagal je zlasti ob prvih petkih na sosednih župnijah in še tiste dobrote, ki jih je prejel na fari, je delil z mojo družino. Večkrat ^ so mi tekle po licu solze hvaležnosti, ko nam je tako g. žup-. nik Kokel vsaj za prvi petek j pripravil nepričakovan praznik, j Takoj, ko smo prišli z družino i v Chicago, sem se začela dopi- ! sovati z rev. Fran Kokelom in vedno hujši pritisk na katoliško še vsa njegova pisma > Cerkev, vendar tako, da se jim Tudi v teh pismih | ne more očitati, da Cerkev pre-nam je dajal poguma. Zlasti je ganjajo, le pri njenih predstav- pred nekaj leti prinesel iz Jeruzalema. Našli boste' tudi kuverto, na kateri je napisan Vaš naslov. Hotel Vam je pisati kratko pred svojo smrtjo, pa ni imel več časa spisati to pismo. Zelo bi rad izvedel od Vas vesti o našem dragem rev. Kokelu. Sedaj Vam želim vesel Božič in srečno novo leto, vuanl, Walter Reuter Naj zaključim ta dopis s sledečimi besedami: Bog, naj višji plačnik, naj Vam, č. g. Kokel, ki ste v svoji ponižnosti delili z nami težave in razdajali svoje srce, podeli mir in večno veselje, ki ga človeška revščina ni sposobna niti dojeti, še manj pa opisati. Metoda Fischinger, Chicago, Illinois 60608 ¥ drasge fsegimec TRST, I.t — Po vesteh od onkraj meje izvajajo komunisti imam shranjena. dvigal v nas ljubezen do Matere Božje, ki je tolažila in še tolaži s svojimi prikazovanji in z opomini na pokoro. On je bil eden izmed prvih, ki je nas opozoril na prikazovanja v Sirakuzah. Tudi za zadnji Božič leta 1973 sem mu pisala, pa nisem dobila nobenega odgovora, ker je rev. Kokel že šel p0 svoje plačilo v nebesa. V sredi januarja tega leta sem prejela od neznanca iz Weywertza pismo z žalostno vestjo, da je umrl duhovni oče naši družini in mnogim drugim. Kaj je g. župnik Kokel pome- nikih skušajo najti kaj protizakonitega, da jih kaznujejo. Tod se govori, da je imel mariborski škof dr. Držečnik sitnosti na meji, ko je potoval službeno v Rim poročat sv. očetu. Nekemu begunskemu duhovniku z ameriškim potnim listom pa sploh nso dovolili vstopa v Jugoslavijo; je poskusil na več prehodih, pa povsod zastonj. O nekem drugem duhovniku beguncu, ki ima avstrijsko državljanstvo, slišim, da je imel sitnosti že v notranjosti Slovenije. Salezijanec Franc Štuhec je zini Sv. Višarij primahal na to stran. Začetkom januarja ga je ljubljanska Uprava javne varnosti ovadila javnemu tožilcu kot o-sumljenca “nezakonitega zastopanja tuje firme, goljufije in izstavljanja lažnih listin”. Očitajo mu: 1. da je zastopal tujo tvrdko in uvažal blago iz inozemstva, ne da bi imel obrtno dovoljenje za to; 2. da so nekateri župniki prijavljali carini manjše cene, kot so jih v resnici plačevali, in 3. da so nekateri plačevali v tuji valuti. Vse kaže, da bodo sprožili kar celo verigo tožb proti župnikom, ki so peči nabavili. V letih po podpisu protokola z Vatikanom so komunisti s pritiskom na Cerkev in duhovnike malo popustili, pa sp nekateri mislili, da se .je komunizem spremenil, in niso bili več tako natančni v izpolnjevanju raznih deviznih predpisov. Saj je tujo valuto skoro vsakdo imel in z njo prosto razpolagal. Zdaj pa komunisti vijak zopet privijajo in še stare račune pregledujejo. J. K. nil ljudem v Belgiji, naj pokaže;pa v preteklem oktobru že v pismo, ki se glasi v celoti v pre- j drugo pribežal v begunstvo na to stran. Kot begunec iz leta j vodu: ! Draga družina Fischinger! 1945 je deloval Tržaškem, | Gotovo boste začudeni, ko bo-1 najprej kot župnik v Dolini, na-i ste prejeli to pismo iz Belgije, j to kot ravnatelj vzgojnega zavo-od nekoga, katerega ne poznate. | da Marij anišče na Opčinah, Ampak moram Vam pisati in kjer je zopet začel izdajati sale-sporočiti žalostno vest o Vašem zijanske “Knjižice”. Ko pa je družinskem prijatelju g. rev.: dosegel, da so smele izhajati v Fran Kokelu. Naš dragi duhov- Ljubljani, je šel tudi sam za nji-nik je mrtev. Umrl je 13. sept. .’mi tja in leta 1968 postal župnik 1973, ko je bil pet dni v bolniš- na Rudniku pri Ljubljani. Kot , niči Malmedy. Njegova smrt je že prej tukaj je tudi iz Slove-i bba za naš kraj in za našo žup- j ni je organiziral mogočna roma-nijo velika izguba. On je tukaj Jnja v Rim, Turin, Lurd, Fatimo, živel 23 let, od 18. febr. 1950, ko ; Einsiedeln itd. je prišel iz Avstrije. V tem času ’ Zavzel se je za ogrevanje cer-je v resnici postal član našega k ve in posredoval med tržaško laisaika drofjfiiiice 1. Epidemija — “The Exorcist”. V našem mestu kažejo “Exor-cista”. V slovenščini bi se reklo: Izganjalec hudobnih duhov. Ljudje so nervozni in razburje-ni. Bojijo se, če niso tudi morda oni obsedeni. Škof Helmsing je dejal poročevalcu, da skoro vsak duhovnik, s katerim je govoril, dobiva telefonske klice ali pa o-biske faranov, ki žele vedeti, kaj naj storijo. Nekateri celo prosijo, naj duhovnik izžene iz njih hudiča, ako so obsedeni. Ali ni čuden ta svet? Po eni strani taji hudiča, češ, da ga ni in je to le izmišljotina duhovnikov. To mu je neznansko všeč, da laže zapeljuje duše. Po drugi strani ga razni zaslepljenci po božje častijo. Zopet mnogi po-.zabljajo, da je samo Bog vsemogočen, kar hudič ni. Res je, da ima veliko moč. Sme povzročiti razne vremenske nezgode, a vedno le z božjim dovoljenjem. Sme povzročiti nesreče, a življenja ne sme vzeti. Ohranil je vse angelske zmožnosti — saj je bil angel — samo ljubiti ne more več. Ko bi mogel ljubiti Boga, bi nehal biti hudič. On samo sovraži Boga, Marijo, duše; vse, kar je dobrega. Sovraštvo neizmerno ga vedno sili k novim podvigom proti Bogu in dušam. Zahvalimo se Bogu, da Ga še smemo, da moremo še ljubiti neskončno Dobroto in Ljubezen. Je pekel! Današnje čase mladi duhovniki malokdaj omenjajo na prižnici hudiča in pekel. In vendar je Marija v Fatimi pokazala nedolžnim pastirčkom pekel. Videli so hudiče kot straš- Otroci bi bili umrli od strahu, če bi bil pogled v pekel še kaj časa trajal. Marija je pastirčkom pokazala pekel zato, da jih je navdušila za žrtve in molitve za spreobrnjenje grešnikov. To velja tudi za nas. Najstrašnejše pa je to: Pekel je večen! Ljubimo Boga, da Ga ne bomo preklinjali vso večnost v peklu. Rešimo se pekla z odkritosrčno spovedjo. Sv. maša, sv. obhajilo nas bo ohranilo pekla. Življenje po veri vodi v nebesa. Sledimo Kristusu, ki je Pot, Resnica in Življenje. 2. Sestra Jožefa Menendez v peklu. Ne ustrašimo se tega naslova. Sestra Jožefa Menendez, redovnica Družbe presv. Srca, ni v peklu sedaj, to je čisto gotovo, saj je svetniško živela in umrla 1. 1923. Jezus jo je večkrat obiskal in ji naročil, naj moli za grešnike in doprinaša za nje žrtve, da bi se ne pogubili. Ker je duhovnik punčica Njegovega Očesa, jo je večkrat vprašal, če hoče iti za nekaj časa v pekel, da tako reši dušo tega ali onega duhovnika, ki je dajal pohujšanje. Jožefa ni nikoli odrekla. Zvečer j o j e hudič odnesel v pekel, jo potisnil v ozko duplino, da se ni mogla ganiti. Slišala je preklinjanje duš Boga in hudičev, tuljenje v obupu, neznosen smrad se je širil, ni mogla dihati. Hudiči so se ji rogali, češ, to imaš sedaj za tvoje molitve. Naša si za vedno. Seveda so se ji lagali, saj je hudič oče laži. Zjutraj jo je zopet odnesel nazaj v samostan in jo vrgel v kak kot. Prednica in ravnateljica novink sta jo pričakali — samo ti dve sta vedeli, kaj se dogaja s s. Jožefo. Druge sestre so izvedele o tem šele po1 njeni smrti. Da bi napisala vse, kar je ona povedala v svojem dnevniku o peklu, bi vzelo preveč strani v Ameriški Domovini. Za sklep: Varujmo se greha! Ljubimo Boga! — Če hoče kdo še več izvedeti o s. Jožefi, naj si naroči knjigo “The Way of Divine Love”. Stane $5 in se dobi na sledečem n a s 1 o v u : Blue Army of Our Lady, Washington, N.J. 07882. Svetniške duše in grešniki bodo to knjigo s pridom brali, saj govori največ o božjem usmiljenju in ljubezni presv. Srca do duš, posebno do grešnikov. 3. Premišljevanje: Srce Jezusovo, z božjo Besedo zedinjeno. Ko je naša mama kuhala večerjo, sva z atom sedela na peči. Nisem še obiskovala šole, zato je bil oče moj učitelj, ki me je uvajal v skrivnosti vere. Vsak večer sva vse ponovila, kar sem se že naučila. Tako je šlo: Koliko je Bogov? Eden. — Koliko oseb je v Bogu? Tri. — Kdo so? Bog Oče, Bog Sin, Bog Sveti Duh. — Kdo te je ustvaril: Bog Oče. — Kdo te je odrešil? Bog Sin s svojo smrtjo na križu. — Kdo te je posvetil? Bog Sveti Duh. — Koliko narav je v Jezusu? Dve: božja in človeška. — Kaj je torej Jezus? Bog in človek. — Kot zidar je oče polagal kamen na kamen, da je tako nastajalo v moji pameti poslopje vere. Zato sedaj težko razumem sedanjo mladino, ki nič ne ve o veri. Seveda ima učitelje, ki sami niso dovolj poučeni o veri. mo navaden človek, bi dolžili Kristusa laži. On je sam javno povedal, da je Sin božji. V Kristusu je torej samo ena Oseba in ta Oseba je ena od treh Oseb sv. Trojice, treh božjih Oseb. Pač pa sta v Kristusu dve naravi, božja in človeška. On ima popolno človeško naravo: Ima telo kot mi, obdarjeno s čuti in domišljijo, dušo s človeškim razumom, človeškim spominom in človeško voljo. Bil je spočet, rojen in je rasteh Je jedel in pil, spal, delal, se je utrudil, se je veselil, bil žalosten, presenečen; čutil je bolečine kot mi. Navzlic temu, da je imel božjo naravo, se vendar ni izognil nekaterim čutom. Včasih bi mislili, ker je bil Bog, vendar ni mogel trpeti in nam s tem dokazati, kako močno nas ljubi. V vsem je bila Jezusova človeška narava taka kot naša — z izjemo greha. Naš Zveličar ni grešil, ni mogel grešiti, ker je bil Bog, neskončno svet. Njegova človeška narava ni spadala h kaki osebi, ampak k božji. Kristus pa je imel tudi božjo naravo, združeno z nebeškim O-četom. On, kot Oče, je lahko “dal življenje, komurkoli je hotel.” O-bujal je mrtve, pomiril morski vihar z eno besedo. Nasitil je o-krog 20,000 ljudi z nekaj ribami in kruhom. (Evangelij omenja 5000 ljudi — mož. Gotovo so bili med njimi tudi ženske in otroci.) Izganjal je hudiče, ozdravljal neozdravljive; odpuščal je grehe in čital skrite misli src; slepcem je dal vid; hromi so zopet hodili; zdravil je bolezni duš, ki so hujše od telesnih. O-budil je lastno mrtvo Telo v življenje — kot je prej napovedal: “Imam oblast dati svoje življenje in moč ga zopet priT vzeti in noben človek mi ga ne more vzeti.” Večkrat so ga hoteli “spraviti s pota”, pa niso u-speli, ker še ni hotel umreti. Samo to je rekel: “Moja duša še ni prišla” in nobeden se ga ni mogel niti dotakniti. Po svojih čudežih in jasnem pouku o Njegovi božji naravi je dokazal, da je Bog. Kot Bog ima pravico zahtevati veliko od nas. V resnici On zahteva celo in nedeljeno ljubezen, celo za ceno našega življenja. Ni nam torej treba, celo ne smemo se bati smrti. Kristus zahteva, da Ga ljubimo bolj kot očeta, mater, brata, sestro, ženo in otroke, celo naše življenje in da mora-mo sovražiti vse, kar nas odvrača od Njega. Samo navaden človek bi nikoli ne mogel zahtevati take ljubezni. Le pomislimo, kako gorostasno bi bilo, če bi bil Napoleon zahteval našo ljubezen. Mi bi mu je ne dali. Samo Bog more jo zahtevati — in jo tudi dobiva od tisočev zvestih duš, ki niso še nikoli videle Kristusa, a verujejo v Njegovo božanstvo. On je Bog! Ima božjo naravo in človeško. Božja narava se ni pomešala s človeško in človeška ne z božjo. Božja narava je ostala nespremenljiva, ko je postal človek. In ravno tako človeška narava je ostala nespremenjena. Ni se pomešala z božjo. In vendar nekateri krivoverci uče, da sta se naravi pomešali med seboj. Neumnost. Kristus je bil popoln človek, četudi je bil združen z Mnogo je takih, ki ne vedo, ko-1 božjo Osebo. Ti dve popolni liko oseb je v Kristusu. Imamo moderne Nestorijance. Nestorijanci niso verovali, da je samo ena oseba v Kristusu. Učili so, da sta dve. Koncil v E-fezu 1. 431 je obsodil to vero kot krivo vero. Samo ena oseba je v Kristusu, in to je druga Oseba svete Trojice. Lahko torej rečemo, da je bil Bog rojen, ki je živel v Nazaretu, učil, trpel in umrl. So še heretiki, ki uče, da je Kristus navaden človek, ustvarjeno bitje in da je Bog živel v Njem. Če bi to bilo res, bi ves svet še bil v izvirnem grehu, ker smrt navadnega človeka bi ne bila naravi, božja in človeška, spadata k eni Osebi in to združenje imenujemo hipostatično zvezo ali združenje ali osebno zedinjenje. Ko smo to resnico dobro premislili, vidimo, da je Marija res božja Mati, ker je Mati Boga, ker je bil od Nje rojen. Ona ni bila Mati kakega velikega pobožnega svetniškega moža, kot so učili Nestorijanci. Častimo jo, kot jo časti in ljubi Bog. Molimo za krivoverce, ki ji odrekajo čast Matere božje. Naj Marija, zmagovalka nad krivimi verami, nam izprosi milost, da bomo o-stali zvesti v naši veri do Nje- je v resnici postal elan našega kve m posredoval med tržaško ne pošasti črnih zveri- mnoia umrUof ^ i m v i ’ v nasi veri do **in “**SiM' BTi Kva AMEKIS&A DOMOVIN As FEBRUARY 12, 1974 KANADSKA DOMOVINA /z slovenskega Toronta Cerkev in komunizem ti, popraviti; proces reforme se jim zdi predolg in prepočasen z ozirom na nujnost vprašanj in problemov, ki jih je treba rešiti. Kot izbiro predlagajo socializem. Socializem, kot sistem druž-beno-gospodarske ureditve temelji na skupnostni lastnini proizvajalnih sredstev, vsaj najbolj pomembnih. Dejansko je več vrst socializmov. Med njimi je mogoče zaznati tudi take, ki bi bili v skladu s krščanskim duhom. Krščanski duh pa zahteva, da se država ne spremeni v tako diktatorsko oblast, ki je ni več možno nadzorovati; oblast mora nuditi dovolj veliko spoštovanje in pospeševanje vrednot za o-seibno in družbeno osvobojenje, kot ga proglaša evangelij vstalega Kristusa. Nevarnosti socializma niso nič manjše, če ne večje kot nevarnosti kapitalizma. Socialističen sistem teži za tem, da nakopiči v državnih rokah tako veliko gospodarsko moč, da smo v nevarnosti, da se odpro vrata vsem vrstam nasilja, manipulacije in 1 j diskriminacije oseb in skupin ki so Katere so težnje modernega sveta? človek danes na splošno leži za tem, da se ga spoštuje kot osebo, zato često govorimo o personalizaciji. Druga težnja je sekularizacija; ta pravi, da je treba priznati upravičeno neodvisnost svetnih stvari in zadev °d verskih, duhovnih in božjih. To bi bila sekularizacija v pozitivnem pomenu besede. In tretja značilnost modernega časa je socializacija, podružabljenje človekovega življenja. To so nekaka znamenja časa danes. V teh znamenjih moremo videti Kristusov poziv, moremo o-opaziti delovanje Njega, ki je Gospod in Osvoboditelj zgodovine. Bog sam je dal človeku družabno naravo. On je tudi tisti, ki nas danes poživlja, da rastemo v tej razsežnosti in da izkoristimo vse možnosti, ki nam jih nudi znanstveni in tehnični napredek. Družbo je treba popevati v večjo solidarnost med ijudmi in k večji zrelosti. Noben kristjan ne sme odklanjati tega teženja, saj se sklada s čutom bratstva in je odziv klicu evan-j (0A ^ 23) iz irazlotgoVj gehja po edinosti. Tudi zdravo' političnega !značaja. Tako posta-Usmerjeno podružabljenje more nejo gesla 0 demokraciji, enako-ripomoči k vsem plemenitim g^. .n soudeiežbe samo prevara, ^znjam današnjega človeka. Vse Tako bi prišli iz sebičnega izko-se De imajo enako dostojanstvo, rigganja kapitalizma vsemogoč-J* ° jim mora biti dana tudi ne države, pred katerim SO' Ijud-^oznost enakosti. Mora jim biti . brez moČL Ta sprememba go-zagotovijena možnost dejanske ( spodarja ne mQre koristiti niko-uclelezbe na raznih poljih narodovega življenja, tako da bo Vsakdo mogel izvrševati svoje Pravice in izpolnjevati svoje dolžnosti s o o d g o v ornosti do družbe in bo mogel svobodno doprinašati s svojimi sposobnostmi in inicijativami. Enakost in soudeležba sta dve težnji sodobnega človeka. Ti dve |e^nji pa rasteta toliko bolj, ko-dcor bolj so ljudje obveščeni in izobraženi. Enakost in soudelež-a sta dve obliki človeškega dostojanstva in svobode (OA22), 1 hi jih vsak resnični napredek Podružabljenja moral pospeše-v&ti in vzeti za cilj. ko gre za podružabljenje f ° s p o d arskega in političnega življenja, da se na teh poljih zagotovita enakost in soudeležba, danes predlagajo različne rešitve. . Zagovorniki kap italističnega Ostema skušajo podružabiti ta zistem tako, da ne bi odpravili Pravice do privatne Proizvajalnih sredstev. Pa mur. Zaradi vsega tega socializem Drugič bomo pogledali, kje stoji kristjan nasproti marksizmu. Popravek V prvem članku o 60-letniku Ivanu Marnu jo je tiskarski škrat zagodel. Njegova vragolija je v sledečih stavkih in sicer v eni sami besedi. “V oporo mu je bil tudi France Stele, mlinar in tesarski po-lir. Tudi njega je Krekova mladina vedno manj (ne “bolj”, kakor je postavil tiskarski škrat!) zadovoljevala. Pravilno je ocenjeval delo levičarjev.” Napaka se sicer vidi iz smisla, pa vendar prosimo bralce oproščenja. Če olja ne bo . .. Zadnjič sem na tem mestu o-menil študijo o oljni industriji in o posledicah, ki jih bo pomanjkanje olja prineslo. Studijo je napisal dr. P. Klopčič. Danes objavljam še nekaj podatkov iz te študije. Glavno vlogo v vsej oljni industriji igrajo trije možje: J. K. Jamieson, Kanadčan po rodu, inženir po poklicu, ki je načelnik EXXON. Drugi je William P. Tavoulareas, sin grškega imigranta, ki se je pridružil družbi MOBIL še, ko je bil študent prava v Brooklynu. Danes je pa predsednik družbe. Tretji je pa Thornton F. Bradshaw, bivši profesor na Harward. Ti možje so voditelji oljne industrije. Moč v svetu olja pa imajo Arabci. Med njimi je najmočnejši mislec šejk Ahmed Zakl Yamani, minister olja v Savdski Arabiji. Seveda stoji za DOMA IN PO SVETU Ontarijska pokrajinska vlada Ostrogonu in ne primatu Madžarske. Odločitev o tem je bila samo pri papežu Pavlu. V Vati-je potem, ko je vložila nad pol kanu so to tudi priznali, četudi milijona javnih sredstev v Mi- je prvotna vest govorila, da je naki Lodge, turistično središče bila objava o izpraznitvi ostro-ob Winnipeg reki, severozahod-1 gonske nadškofije sporazumna z Mindszentyjem. Kardinal Mindszenty je ostal trden in dosleden nasprotnik ko-prevzela in se začela razgovar- J munističnega režima na Mad-jati z Narodno zvezo hotelov za: žarskem, o katerem je tudi to-njegovo upravljanje. Minister j krat izjavil, da zapostavlja kato- no od Kenore, ki je prišlo v težave zaradi onesnežanja okolja z živim srebrom, to enostavno za tujski promet Claude Bennett je dejal, da hoče zgraditi Minaki v “dragulj na ovratnici turističnih naprav v Ontariu11. n “Več ljudi kot gasolina,” je zapisal pretekli teden Miami Herald, ko je poročal o težavah pri preskrbi z gasolinom. Gostov je dosti, gasolina pa zelo malo. Tisti, ki pridejo sem na u-živanje v miru in se ne mislijo dosti prevažati okoli, so lahko prav zadovoljni, tisti, ki se žele ogledovati, pa so naglo v zadregi, ker ni gasolina. Posebno težavne so razmere v južnem delu države Floride. * Starši otrok v Ontariu dostikrat plačajo prodajni davek pri nakupu obleke in obutve za svoje pod 16 let stare otroke. Za to robo ni treba po davčnih določilih plačati 7% prodajnega dav ličane ob kršenju državne ustave in da postavlja “mirovne” duhovnike proti vsem določilom cerkve. Kardinal meni, da dovolitev imenovanja novih škofov in škofijskih upraviteljev položaja ne bo uredila, dokler ne bo režim priznal katoličanom polne enakopravnosti z vsemi drugimi državljani. * Kanadsko izseljevanje v ZDA je padlo v 10 letih od okoli 40,000 letno na le okoli 7,000 lani, pravi poročilo državnega tajništva ZDA. V zadnjih 10 letih se je priselilo iz Kanade v ZDA preko 214,000 oseb. * Lani je Velika Britanija izvozila za 600 milijonov dolarjev scotch whiskyja, več kot kdajkoli preje. * Na otoku Grenada v Malih ka, je zadnji-teden razlagal mi-! Antiljih, ki je postal pretekli Kostarika dobi novega predsednika republike SAN JOSE, Kost. — Pri volitvah pretekli teden je kandidat vladajoče stranke Daniel Odu-ber po uradnih podatkih dobil 43.4% vseh oddanih glasov in je bil tako izvoljen za novega predsednika republike. Po ustavi mora eden od kandidatov dobiti vsaj 40% vseh oddanih glasov za izvolitev. Če nihče od kandidatov ne dobi tega odstotka, so potrebne volitve med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Novi predsednik bo prevzel svoje mesto 8. maja za prihodnja 4 leta. Daniel Oduber je miren, stvaren politik, star 52 let, ki se kljub dolgoletnemu političnemu delovanju v vladni stranki poleg 68 let starega priljubljenega Jose Figueresa ni mogel uveljaviti. Pod novim R. A. Medvedev pravi, da ni ne v ruski ne v svetovni literaturi kaj takega, kar bi se dalo primerjati z delom Arhipelag Gulag Solženicina. To, kar je izšlo sedaj, naj bi bila le ena od treh ali štirih knjig celotnega dela, pravi Medvedev, ki je eden znanih “odpadnikov” od u-radnega sovjetskega sistema in prijateljev A. Solženicina. Ameriška izvidniška letala bodo nadzirala področje vzdolž Sueza WASHINGTON, D.C. — Egipt in Izrael sta neodvisno drug od drugega sprejela ameriški predlog za uporabo ameriških izvid-niških letal in satelitov pri nadziranju izvajanja dogovora o ločitvi obojih oboroženih sil na področju Sueškega prekopa. Sporazum, ki predstavlja ne-predsednikom republike ne Pri-|kaj edinstvenega, je bil dosežen čakujejo nobenih bistvenih spre- tekom razgovorov H. Kissinger-memb. ja z Egiptom in Izraelom za spo- razum o odmiku obojnih oboroženih sil in vzpostavi nevtralnega pasu med njimi pod nadzorom Združenih narodov. Medvedev hvali delo “Arhipelag Gulag” MOSKVA, ZSSR. — Roy A. Medvedev, zgodovinar, ki je na Zahodu znan po svojih delih o Stalinovi dobi, je označil delo A. Solženicina “Arhipelag Gulag” za “neusmiljeno resnično”, ki da nudi pogled v ruske ječe v celo močnejši luči kot dela Dostojevskega. cilvicliBrsr’ sicer vzdržuje prijateljske vezi z Združenimi državami, ki pa tudi potrebuje popravkov, da se njim kralj Fejsal, absolutist, ki zagotovi potrebno ravnotežje med občo in osebno blaginjo, med socializacijo in personaliza-cijo. Splošna blaginja vlada takrat, če ta obogati osebe in j h vodi do1 bolj pristnega spoštovanja njihovih pravic. Zato je popolnoma upravičeno in logično, da kristjani pred določenim modelom socializma in v določenih okoliščinah za-vzamej o različna stališča in imajo različna mnenja gospodarsko-socialno-političnega značaja o primernosti socializma. Ko govorimo o socializmu, je predvsem aktualno vprašanje socializem, ki ima p o p o 1 n o marksistično inspiracijo. Ni nujno, da bi istovetili socializem in marksizem. Že stari antični narodi so poskušali razne vrste so- nister Allan Grossman. Navedel je, da plačajo starši za okoli 475,000 otrok ta davek, ko jim kupujejo obleko, in za o-koli 205,000, ko jim kupujejo čevlje. * Olimpic Lottery Canada naj bi zbrala preko 32 milijonov dolarjev, ki bodo potrebni za istočasno uporablja rezerve olja kritje stroškov organiziranja o-kot orožje v arabsko-izraelskem limpiade 1976 v Montrealu. sporuv (Po New York Times, Zadnji teden so objavili, da bo dec. 1973.) j drugo žrebanje 16. julija. Listki The Economist poroča, da bo so po $10, glavni dobitek pa je zaradi zmanjšanja dobav olja milijon dolarjev, od katerih ni prizadeta vsaka država, ki indu- treba plačati nobenega davka, strijsko živi od njega. Normal-. Skupno bodo dobitki znašali na arabska produkcija je 20 mi-! preko 12 milijonov dolarjev, ker lijonov sodov na dan. Sedaj so je več tisoč srednjih in malih, jo skrčili na ISVz milijonov do j Za prvo. žrebanje, ki je dolo-14 milijonov sodov na dan. Od . čeno za 15. april, je bilo proda-tega bo Amerika prikrajšana za ! nih 2.5 milijona listkov, za novo dva milijona sodov na dan, 4 do j upajo, da jih bodo prodali 3.5 4% milijona sodov na dan pa ! milijona, bosta prikrajšani Evropa in Ja- * ponska. Vse države iz organiza- Prvi posnetki Venere, ki jih je cije OPEČ normalno proizvaja- napravilo vesoljsko vozilo. Marijo 30 milijonov sodov na dan. A- j ner 10, kažejo planet pokrit z rabsko zmanjšanje torej pred- gostimi oblaki, sličnimi onim na stavlja 20% vse produkcije. j Zemlji. Ti gosti oblaki so zelo Kako bo zmanjšanje produk-' vroči in se dvigajo nad belo, cije olja vplivalo na politiko? rahlo površino. Mariner je zad-Države, ki bodo pri tem priza- nji teden letel mimo Venere v tri možne . oddaljenosti 3,600 milj na poti I Montreal, trdijo poznavalci raz-i proti Merkurju, ki ga bo dosegel j mer. teden neodvisna država po preko 210-letni britanski vladi, je vlada Erica Gairyja komaj 6 ur po proglasitvi neodvisnosti prijela glavnega' političnega nasprotnika, 29 let starega Morrisa Bishopa. Otok obsega le 133 kvadratnih milj in ima okoli 110,000 prebivalcev. Opozicija se je izjavljala proti neodvisnosti Grenade, ker se je zavedala, da vladajoči skupini ni kos in da bo ta uporabila proti njej silo, kakor hitro bo s proglasitvijo ‘neodvisnosti dobila proste roke. Opozicija je baje hudo levičarska. * Canadian Export Development Corporation in skupina kanadskih bank sta posodila Iranu skupno 132.5 milijonov dolarjev za izgradnjo obsežnega gozdarskega in 1 esn o-industrijskega kompleksa v severovzhodnem delu Irana pri Raštu v bližini Kaspiškega jezera, kjer so obsežni gozdovi zaradi obilja padavin. V celoten program bo vloženih 200 milijonov dolarjev. * Tuji vlagatelji v nepremičnine so svoje glavno delovno področje prenesli iz Toronta v cializma, torej tisočletja pred lastnine marksizmom. Sama biblija ome-Pri tem nja socializem v Egiptu za časa b vedno ostaja nevarnost, da očaka Jožefa (Gen. 47, 3-34). To- dete, imajo nekako 0 lastnik kapitala sebično po- i da dandanes je marksistična poti: V'Wljal svoje koristi nad koristi i ideologija tista, ki oživlja naj-; a) da pritisnejo na Izrael, da ’ 29. marca. Dr. Bruce Murray, j e2ele in družbe, to pa povzroča 1 bolj vidne skupine, ki so na če-.se pobota z Arabci tako, kot oni vodja televizijskih preskusov, je Syncrude Canada Ltd. v Ed- ^eenakost in zapostavljanje lu razvoja v gradnji socializma/hočejo; dejal, daje izključeno, da bi ob-, mont°nu verjetno ne bo dobila Te skupine pa se ne zadovoljijo, b) da sprejmejo poraz v go- stojalo na Veneri kako živi j e- i °Preme m vsega drugega po ee- da se imenujejo ’ spodarstvu, ki prinaša brezposel- nje, ker je pritisk tolik, kot bi, naE> kot 50 'bile dogovorjene, hinogik. Nekateri hočejo podružabiti MALI OGLASI ODDA SE eno-sobno stanovanje s. kuhinj o, opremljeno, moškemu, na 18340 Marcella Rd. Kličite 481-3768. (31) Stanovanje išče Starejša žena išče 4-5 sobno stanovanje v okolici od E. 185 -222 St. Kličite 881-9858, po 5. uri zvečer. -(33) CLEVELAND, O. Help Wanted Male Gostilna naprodaj D-5, D-6, v severovzhodni industrijski okolici, stanovanje, dobro parkanje, čez $5000 tedensko. Samo po dogovoru 531-6289. (x) HARDWARE FOR SALE With building and three suites. Established 38 years. No reasonable offer refused. At 6812 St. Clair Ave. — 361-1635. (31) samo s tem, sistem tako, da bi z zakoni marksisti, ampak tudi z vsemi nost in druge neprilike; T0,pravili in omejili izvrševanje silami širijo Marksov nauk. To Va^ne lastninske pravice in bi delajo z vsemi sredstvi družbe- §a ^ na ta način podredili zahte- nih občil, v šolskih programih Nli1 S^uPne blaginje in prepre- in v vzgojnih ustanovah. krožne zlorabe. Gornje misli so vzete/iz pre- ^ retji mislijo še bolj radikal- davanja, ki ga je za člane proti-dal ^er ne veriamej°! da bi se i komunističnih borcev (Vestnik) ‘° ta sistem dovolj reformira-1 pripravil g. Janez Jeretina C.M. ,D Pet KOMPAS EXPRESS Kova sf©¥@iska potniška agendja Vse mednarodne avionske karte še posebej cenena grupna potovanja za leto 1974 v in iz Jugoslavije. Zahtevajte podrobnosti, ker pravočasna prijava za leto 1974 je obvezna. Najem Avtomobilov Davčne prijave, prevodi, razne prošnje. Menjalnica, nakazila r‘ Karel žužek er Urbanc, notar 635 A Bloor St. W. (Euclid & Bloor!) Toronto M6G 1K8 tel 534 8891 c) morejo pa tudi zagroziti Arabcem s proti-akcijo. So že nekateri znaki, ki nakazujejo, da se javno mnenje nagiba k temu, da je treba odločno bil v podmornici tri kilometre ,Pa ie vedno prepričana, da bo globoko v morju in vročina tolikšna, da se topi svinec. Ameriški obrambni tajnik James Schlesinger je zadnji teden nastopiti pri arabskih vladah. V j dejal pred kongresnim odborom, tem smislu je govoril senator Fulbright. On je primerjal A-rabce gizelam, ki prav nič ne pomenijo proti svetovnim levom. ZA SMEH Bog vedi zakaj “Zakaj pa se vaši otroci neprestano jokajo?” “Bog vedi, zakaj. Saj jih kar naprej tepemo, da se ne bi, pa nič ne pomaga!” * Poezija in proza “O, Nande, kaj je lepšega na svetu kot ljubezen!” “Nič, ženkica, prav nič ... ! Kaj pa si danes skuhala za večerjo?” da so ZDA pripravljene na novo oboroževalno tekmo z ZSSR, če se ta ne bo odločila za dogovor o omejitvi oboroževanja, ki bi bil sprejemljiv ZDA. Sedanji razgovor, podpisan v Moskvi spomladi 1972, velja samo za 5 let. Nadomestil bi ga naj novi, razgovori za katerega pa so obtičali. Schlesinger je govoril v zvezi z novim proračunom za narodno obrambo, ki znaša po vladnem predlogu 85.8 bilijonov, nekako 7 bilijonov več kot sedanji. * Josef kardinal Mindszenty je preko svojega tajnika zadnji teden izjavil, da se ni prostovoljno odpovedal ne nadškofiji v leta 1977 že začelo teči olje področja ob Athabasci, prvo leto kakih 125,000 sodov na dan, pet let kasneje pa veliko več, ko bo produkcija stekla v polnem obsegu. Četudi ima družba težave pri gradnji prve tovarne za pridobivanje olja iz katranskega peska, vendar proučuje že možnosti za gradnjo druge in išče za njo primeren prostor. EUCLID — ZIDANA HIŠA za dve družini, 6-6, tri leta stara. Jedilna soba, IVz kopalnica, klet, 2V2 garaže. Na cesti z novimi domovi. EUCLID E. 250 St. prijazna zidana hiša za dve družini, pripravno za sorodnike ali za dohodek. Tri spalnice spodaj, dve spalnice zgoraj, lepa rekreacijska soba, z V2 kopalnico v kleti. Dvojna garaža. Pridite pogledat! Dajte ponudbo! POZOR CLEVELANDSKI URADNIK! Krasna tapecirana zidana ranča, dvojna priključena garaža. Velika deželna kuhinja. W B ognjišče. Rekreacijska soba. Severno od Lake Shore Blvd. NOVI DOMOVI Imamo različne ranče, splits in Colonials v Euclidu, Willoughby in Eastlake. Za več informacije kličite Foundry Sand Hast Operator (lasting Trimmer Knosk Out Operator Good day shift opportunity available in growing foundry. Excellent starting rate plus usual benefits. Experienced person preferred but will consider training. Apply in person only. mm MOiSNUi IKOUSTPJES no. 4840 WTarner Rd. Garfield Heights, O. 44125 (30) Porter Wanted Hours: 8 a.m. to 1 p.m. Six to seven days a week. Call after 7:30 p.m. evenings. GRDINA BOWLING LANES 6017 St. Clair Tel: 361-9398 (30) PUNCH PRESS OPERATORS and GRINDERS SHEET METAL MECHANICS to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets Steady work. Company paid benefits. Interviewing 8 AM to 11 AM. FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave. go south on E. 152 St. to end of St (x) Novi cilji roparjev NEW YORK, N.Y. — Oljne družbe odkrivajo, da se organizirano zločinstvo pripravlja na ugrabljanje polnih gasolinskih tankov-tovornjakov na cestah. V zadnjih tednih je bilo ukradenih in tudi s silo odpeljanih več takih tovorov. Oljne družbe se boje, da bo takih tatvin in ropov vedno več, posebno še, če bodo uvedli prodajo gasolina na nakaznice. UPSOn REALTY 731-1070 499 E. 260 St. Odprto od 9. do 9. JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) Help Wanted — Female General Office Work Typing, Knowledge of Siove-nian. Short, hours. Call 431-0628 (x) HOUSEKEEPER Two adults — no cooking — no laundry — Mon. Wed. Fri. Sat. $2.50 per hour. E. 200th and Lake Shore — 531-4548 —(31) (31) Gospodinja Iščemo gospodinjo ali dvojico, najrajši slovensko, stanovanje. Kličite vsak večer po 6. uri 731-4922. -.(33) % % IŠČEMO URADNIŠKO M0C Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, s znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 431-0628 i AMERIŠKA DUMOVIiVA, FEBRUARY 12, 1974 Johan Bojer: IZSELJENCI V<>L ...........................................mi.. “Priklonita se mi,” je rekel. “Zakaj zdaj predstavljam oblast!” “Tako, kaj si predsednik Združenih držav?” “Ne, ampak chairman v občinski upravi.” “Priklanjam se,” je rekel Morten. Zdaj pa je pričel učitelj Jo skakati po kuhinji in divjati. Zdaj nadzira pokrajinska uprava šole in zahteva, da se mora pouk vršiti v angleščini. “V angleščini! Ali slišiš? Kaj misliš, da bom to storil?” “Ali se lahko upreš?” je vprašal Morten. “Lahko odstopim.” “To bi bilo slabo.” “Ah, jaz sem rojen pod nesrečno zvezdo, vse, česar se lotim, gre k vragu. Da, da.” In ozrl se je k oknu in pokimal. Zdaj pa je Morten tudi njemu Ampak že prihodnji dan je prišlo povabilo od župnika Op-pegaarda, ali ne bi hotel priti Morten z ženo k njemu na večerjo. “Ali sva res povabljena k župnikovim!” je rekla Bergitta in zdelo se ji je nekaj nezaslišanega. “Da, že večkrat je spraševal po tebi, Morten,” je povedal Sirnem “Najbrž ima kaj važnega govoriti s teboj.” Morten se je bil dobro razumel z župnikom še pred vožnjo domov. Prav veselilo ga je, da ga bo spet videl. Sicer pa je moral ta človek imeti denar. Sam si je bil sezidal lepo, belo prepleskano hišo na oni strani cerkve in pozabil je celo zahtevati tistih nekaj mernikov pšenice, ki so mu jih bili farmarji dolžni za plačo. Stopila sta v udobno sobo s “Mprebiti veste, da smo zdaj I tukaj dobili urejeno samoupravo? In saj so farmarji tukaj povečini pošteni in sposobni ljudje! Ampak zaman sem iskal in iskal voditelja.” Morten je stisnil ustnice in pozabil na pipo. Župnik je nadaljeval. “Predvsem mora biti konec posojanja, ki je pričel z njim Peter Skaar-nes. Dobiti moramo banko.” Morten je prikimal. Prav isto je bil sam mislil. “Treba je obratnega kapitala, j Ljudje morajo dobiti možnost; ugodnega posojila. Ampak zu-! naj v svetu še niso postali prav i pozorni na nas, čeprav so možnosti tukaj tako zelo velike. Železnice lahko še nekaj časa čakamo, ampak banko potrebujemo takoj. Ali mi hočete pomagati? Vam ljudje zaupajo. In pokazal ženo in je hotel oditi, preprogami na tleh, rožami na Zbogom, ne, ne moreva čakati oknih in slikami na stenah. In kave. Ko pa sta že sedela v j tam je stala visoka župnikova vozu, je pritekel učitelj gologlav za njima. ‘.‘Poslušaj, nekaj sem ti hotel povedati. Dobili smo občinskega sodnika!” In zdaj se je ves razživel. Tekel je ob vozu in pripovedoval. Poslušaj: Skaarnes je poročal ljudi. In če bi morala biti to zadnja beseda učitelja Joj a, je Skaarnes prav res poročal ljudi. In sicer take, ki so mu bili toliko dolžni, da si niso upali drugega kakor iti k njemu in se dati poročiti. O njegovih poročnih nagovorih pa je slišati, da so pravi Mark Twain. In potem njegove razsodbe. Samo poslušaj: nedavno je bil na polju in oral, ko sta prišla dva odvetnika prav iz Northvillea po razsodbo v nekem mejnem sporu. “Ho!” pravi Skaarnes, ampak noče popustiti pluga. “Povejta mi tukaj, kaj hočeta!” Da, tedaj sta se pričela oba moža zakona prepirati in razpravljati in kazala sta karte in navajala paragrafe. Skaarnes opazuje konja in zeva. Tedaj šine enemu izmed advokatov dobra misel v glavo: “Poslušajte,” pravi in potegne iz listnice desetdolarski bankovec, — “ali si jih nisem izposodil od vas, ko sva se zadnjikrat vide- žena s svojim ponosnim pravilnim obrazom pod tenkimi lasmi. Zdaj je bila vse drugače prijazna kakor pa takrat, ko sta prišla in se morala zadovoljiti s kočo Erika Fossa. “Pozdravljena!” je rekla in jima stisnila roko. Ber-gitto je celo pogladila po licu, saj to je bilo čudovito. In nato je prišel župnik, mlad in plavolas, s podolgastim obrazom in svetlomodrimi očmi. “Torej tukaj ste, in mi smo vas toliko čakali! In tukaj je vaša gospa!” Bergitta se je nehote zganila. Nikdar se ji ni bilo sanjalo, da bo tak človek govoril o njej kot g gospej. Čez nekaj časa ji je rekel: “Ogledujete si slike, mlada gospa? Gotovo se Vam zdi, da je neverjetno mnogo portretov samih župnikov. Ampak v Ameriki je stvar taka, da župniki predstavljajo njeno zgodovino. Kolonisti so prihajali sem in župniki so jih vodili. Po vsej deželi so se razširili in župniki so jih vodih. Kdo, mislite, da je ustanovil največ naselbin v gozdovih na vzhodu, ali pa tukaj v divjini? Kdo je ustvaril mesta, zgradil bolnice, šole, vseučilišča — da, bili so župniki. Zmeraj so la?” Skaarnes je vzel bankovec bili župniki prvi. Oni niso sain ga spravil v žep telovnika, mo oznanjali krščanstva, zidali Tedaj pa se spomni drugi, da si j cerkve in zbirali raztresene naje svojčas izposodil od gospoda i seljence v občine, ne, bili so občinskega sodnika ne deset, \ praktični orači ledine. Torej, ampak dvajset dolarjev. Tukaj ■ Morten Kvidal, ko nam bo moja je denar. In Skaarnes je vzel j žena postregla z majhno veče-bankovec in ga spravil, kamor rjo, bova razpravljala o važnih stvareh.” Po obedu sta odšla oba moža v malo pisarno in ko sta prižgala pipe, je župnik pričel s tem, kar je imel na srcu. je prvega. Kaj naj bi bil počel prvi advokat, spomnil se je, da si je izposodil ne deset, ampak trideset dolarjev — kdaj že? In tako se je nadaljevalo, dokler ni eden izmed advokatov ostal brez denarja. Tedaj privleče oni drugi še en bankovec na dan, ko pa bi prvi spet rad pričel govoriti o zakonu, izjavi Skaarnes: “Bodite tiho! Ta tukaj ima prav!” In pokaže na onega, ki mu je zadnji plačal. Hi, pravi. In občinski sodnik je oral dalje. Smejali so se vsi trije. Bergitta se je kar davila in učitelj Jo se je tolkel po kolenih in kričal. Nazadnje ga je vprašal Morten: “Ali ne maraš ničesar slišati o svojih starših?” Učitelj se je zresnil: “Seveda. Ali še živita?” Bergitta je poskočila s sedeža. Saj to je zvenelo, kakor bi izpraševal po čisto tujih ljudeh. “Ne,” je rekel Morten. “Oba sta se preselila!” Učitelj Jo je nekaj časa pomišljal, sukal brado in končno rekel: “No, da, bila sta pač stara in zgarana.” Potem se je obrnil. Bergitta in Morten sta se ozrla drug na drugega, ko sta se peljala dalje. ENERGY WISE Television and radio are company during the day for many. Turn TV or radio off when not looking or listening and save electricity. Don’t be a Born Loser. vi z druge strani njihovega zaupanja ne boste zlorabili. Vi ste pravi mož. Morebiti sem vam povedal, da vodi moj brat eno izmed največjih bank v Minnea-polisu. Ali bi me spremili ob priliki tja?” (Dalje prihodnjič) prenočujejo kar za cesti. V Bombaju je takih brezdomcev okoli 50.000. Nočni počitek na ulici V štirih naj večjih indijskih mestih Bombaju, Kalkuti, New Delhiju in Madrasu je 125.000 prebivalcev brez bivališča, zato DARUJTE ZA TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE! PODPIRAJTE NAŠO SLOVENSKO USTANOVO! GREHN0VA PMEM ZAVODA 1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 asxsisBMmsmswmmmBsasa: O OBRAMBI PREUDARJA Russell Menas, pripadnik Og-. lala Sioux plemena, razmišlja o svoji obrambi pred sodiščem za deianja v Wounded Knee, S.D., preteklo poletje in jeseni. ‘ f AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JE0N0TA <► j» NA TUJEM — Robert Vesco, ki je prispeval $200,000 v Ni-xonov volivni sklad leta 1972, se je pred zasledovanjem javnega tožilstva ZDA umaknil na tuje. NEOBIČAJNA FOTOGRAFIJA — Francos ki zunanji minister Michel Jdbert na tiskovni konferenci pred vrsto čudno zvitih mikrofonov v Parizu. NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI • Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000. • Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktivnosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke. • SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! • ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za porlrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, II!. 60431). MICHAEL ČERNE, društvo št. 101, Tel. 282-6216 1337 W. 38th Street, Lorain ALICE R. KAPLAN, društvo št. 146, Tel. 475-0457 12909 Oakview Blvd., Garfield Heights JENNIE GUSTINČIČ, društvo št. 219, Tel. 531-8325 18800 Abby Avenue, Euclid ORISI NAROČNIKI M NAROČNICE! Lepo prosimo, pošljite nam naročnino že ob prvem obvestilu, prihranite nam ponovno delo in stroške! Sporočite takoj, če želite spremembo v naročništvu« Pridobivajte nam novih naročnikov. Priporočite naš list svojemu slovenskemu sosedu in znancu! AMERIŠKA DOMOVINA ZA VALENTINOVO poklonite svojim dragim AMERIŠKO DOMOVINO s== NOVICE' 1 vtep sveta NOVICE- W ]ih potrebujete NOVICE- ki jib dobile le sveže L ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina NOVICE- popolnoma nepristranske »137 St Clair Avenue 431-0628 NOVICE- kolikor mogeše originalne NOVICE- ki so zanimive vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejte io sosedu, ki še ni narožen nanjo ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebnOi da nam pjšete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko-Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 4410** Moj stari naslov: l) Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO