Primorski Pust muo plačana v guit»vLuj , Abb. postale I gruppo Ltllia 400 lil* neviuk Lelo XXXVII. St. 199 (11.021) TRST, nedelja, 23. avgusta 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ^^ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, PO ZASEDANJU PRISTOJNIH KOMISIJ OBEH ZBORNIC Razprava o novi oboroževalni tekmi preizkus trdnosti vladne koalicije Colombo: Potrebna so pogajanja - Gen. Pasti: Nevtronska bomba izrazito napadalno orožje - Lagorio sprejel župana iz Comisa RIM — Kam vodi nova oboroževalna tekma med ZDA in SZ? Tn-® v Italiji, kot drugod po svetu, je to vprašanje v središču politične razprave, pa čeprav ima opazoval ec včasih vtis, da gre pri tej raz-®ra'i marsikaj za ponavljanje že znanih stališč, ki so bolj odraz ideoloških ali svetovnonazorskih izbir, kot pa posledica dejanske zaskrbljenosti zaradi sedanjega položaja. *n tako je tudi parlamentarna razprava o teh problemih, ki se je Ovijala v prejšnjih dneh v prisojnih komisijah poslanske zborni-ce in senata, izzvenela bolj kot Preizkusni kamen o trdnosti vlad-"o koalicije kot pokazatelj nove odločnosti italijanske vlade v med- Preiskava o Trgu Fontana Parlamentarna komisija v časovni stiski RIM — Parlamentarna preiskovalna komisija o pokolu na milanskem Trgu Fontana, ko je fašistična bomba povzročila Pred 13 leti v tamkajšnji Kmečki banki 16 smrtnih žrtev, je bila prisiljena včerajšnjo sejo odložiti na danes. K:r je njena aalega, da ugotovi morebitne odgovornosti bivših ministrov Andreottija, Rumorja in Tanas-sija pri zakrivanju vloge sodelavca tajnih služb Guida Gian-nettinija pri tej krvavi aferi, je radikalec Stanzani opozoril socialdemokratskega predsednika Reggianija. da imajo pravico biti prisotni tudi tedanji voditelji tajnih služb. Včeraj so jih pozabili povabiti, zato se bedo pač pokorili na nedeljski seji. Komisija mora namreč zaključiti svoje delo do 24. t.m., drugače bo o vsej zadevi razpravljal parlament na plenarni seji. Do jutri se mora torej komisija odločiti o treh možnih sklepih: proglasili svojo nepristojnost, utemeljiti arhiviranje obtožb proti bivšim ministrom, ali predati vso zadevo parlamentu. oarocini politiki, medtem ko je za-cetno vprašanje, kam vodi nova oboroževalna tekma, ostalo v ozadju. debata se vsekakor nadaljuje, 'se ne oddaljuje cd že ustalje-j ir tirov. Danes moramo beležiti mtervju zunanjega ministra Co-othba televizijskemu dnevniku, ki kolikor toliko zanimiv prav kot Potrditev neke nove kvalitete v talijanskih zunanjepolitičnih izbi-5®b. Ne gre seveda za neko «nev-"[alnosto med obema supersilama ziroma med obema vojaškima avezništvoma, vendar je tudi v MMombovem intervjuju opazen ne-' novi ton. Colombo je na pri-y'er vztrajal na potrebi po poga-Janjili, pa čeprav je po drugi ?|rani poudaril tudi. da je Italija lanica atlantskega zavezništva in j® jo to članstvo obvezuje. To-a le do neke mere: glede mobilne namestitve nevtronske jj°mbe v pni ali drugi evropski ,rzavi, je Colombo dejal, da bi ° .be bilo mogoče brez izrecnega Privoljenja zainteresirane države, ? Pa vsekakor to vprašanje še v’ aktualno, saj ZDA še niso beašalp za to privoljenje. .. Beležiti pa moramo tudi izjave 'stih, ki menijo, da se Italija še edno servilno obnaša do svojih aveznikov onkraj Atlantika. Med ajbolj odločne zagovornike te vZe spada senator neodvisne le ‘Cc. bivši general Nino Pasli, ki ed drugim zanika, da bi bila evtronska bomba obrambno oro-izr' P° nie6°vih izjavah gre za ecno napadalno orožje, katere anien je odpreti pot napadalnim enotam v osrčje sovražnikovega teritorija. Pa tudi teza, da so «e-vroizstrelim nujni za uravnoveše-nje položaja po namestitvi sovjetskih raket SS 20. je po Pastije-vem prepričanju lažna. Sovjetske rakete so namreč obrambnega značaja, ker v nobenem primeru bi jih ne bilo mogoče izstreliti proti ameriškemu ozemlju, medtem ko so gvroizstrelki naperjeni proti Sovjetski zvezi in njenim zaveznicam. Dejstvo je, pravi gen. Pasti, da je Italija venomer pripravljena ubogati ukazom ameriškega gospodarja. V zvezi z evroizstrelki naj še omenimo, da je obrambni minister Lagorio včeraj sprejel župana Comisa Catalana, ki mu je o-risal reakcije prizadetega prebivalstva na vest. da bedo rakete vrste cruise in pershing namestili prav v tem kraju nedaleč od Raguse na Siciliji. Lagorio je izrazil pripravljenost, da sprejme delegacijo prizadetega prebivalstva. pa čeprav je povsem jasno, da sklepa o namestitvi evroizstrel-kov vlada nikakor ne namerava spremeniti. Poleg oboroževalne tekme sta v središču italijanske politične razprave v tem trenutku še dve vprašanji: odnosi med socialisti in komunisti ter notranji položaj v Krščanski demokraciji. Glede prvega vprašanja je včeraj govoril socialistični predstavnik Giolitti, po katerem je dialog med PSI in KPI «pogovor med gluhima». Potem ko je poudaril, da izboljšanje odnosov med obema strankama ni odvisno samo od dobre volje socialistov, je Giolitti naglasil predvsem «zgcdovinsko dvo-umnost» KPI. ki je prisilila socialiste k nekakšni «politični dvoumnosti*. ker so bili primorani k zavezništvu z demokristjani. Vsekakor pa je treba kljub sedanjim težavam vztrajati v iskanju skupnega jezika, vendar ob zavesti da je enotnost na levi še zelo daleč, je dejal Giolitti. Glede položaja v KD je dal zanimiv intervju posl. Donat Cattin, ki je med drugim dejal, da je izstopil iž vodstva stranke ne zaradi nesoglasij s tajnikom Picco-lijem, pač pa zato, ker se je njegova struja — »forze nuove» — razpustila in da zato ni Donat Cattin več predstavljal nikogar razen samega sebe. Po tem u-vodu pa je Donat Cattin ponovil vse kritike na račun sedanjega tajništva ter predvsem obžaloval, da s strani KD ni več nobene politične pobude. Če se bo to nadaljevalo. je jx>lemieno priporni nil Donat Cattin, bomo prej ali slej brali med mabmi oglasi ne dnevnem časopisju: «Išče se KD*. MOSKVA — Po mnenju sovjetske «Pravde» je (vinska vojna* med Italijo in Francijo nadaljnji dokaz neodpravljivih protislovij Evropske gospodarske skupnosti. Moskovski Ust zatrjuje, da «ni gospodarskega področja, kjer bi interesi članic EGS ne bili v nasprotju* in da v konkretnih primerih skrbi vsaka država le za svoje koristi, «kar se zdaj dogaja na italijansko-francoski meji*. NAJHUJŠA LETALSKA NESREČA V ZGODOVINI TAIVANSKEGA LETALSTVA Sredi tajvanskega otoka strmoglavil boeing 737: ob življenje 104 potniki in sest članov posadke Oblasti doslej še niso ugotovile vzroka nesreče: sabotaža ali tehnična okvara Pii Letalo vrste boeing 737 tajvanske družbe, kakršno je včeraj eksplodiralo med poletom (Telefoto AP) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiifiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiaiiiiiiiiiifniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiifiTiiiiiiimiiiiiiiHiiiiuiimiiiiiiiimimniiiiiiiiia PO IZJAVAH POLKOVNIKA MOAMARJA GEDAFIJA V ADDIS ABEBI LIBIJSKO - AMERIŠKI LETALSKI SPOPAD SLUŽI LE ZA DESTABILIZACIJO UBIJE Sidrski zaliv je za svoje ozemlje Libija proglasila že leta 1973 - ZDA pa so tu iniele svoje pomorske manevreže osemkrat brez najmanjšega incidenta ADDIS ABEBA — Poleg uradne ameriške in libijske verzije incidenta v Sidrskem zalivu je od včeraj znana tudi Gedafijeva verzija. Predsinočnjim je namreč voditelj libijske džamahirije poleg običajnih napadov proti ameriškim «vojnohujskaškim manevrom* v Addis Abebi povedal, da sta libijski letali tipa «SU 22» med običajnim izvidniškim poletom prestregla nau (libijskim zračnim prostorom* ameriško bojno letalo «F 14» in sta ga sestrelila, potem ko ni hotelo zapustiti libijskega zračnega prostora*. Nekaj minut kasneje je do Ge-dafi.ievi verziji napadlo in sestrelilo libijski bojni letab kar osem ameriških lovcev. Voditelj libijske džamahirije je tudi ponudil libijsko sodelovanje pri iskanju posadke sestreljenega ameriške ga letala in .je v zanosu dejal, da ostaja Sidrski zaliv neodtujljivi del libijskega ozemlja, dokler bosta živa poslednji Libijec in Libijka.* Polkovnik Gedafi ;ie med drugim poudaril, da je Libija razširila svoje teritorialno morje na 200 milj že leta 1973 in «da je nesprejemljivo, da se A-merika postavlja po robu izvršenemu dejstvu leta 1981». Kljub previdnosti, ki vlada v večini zahodnoevropskih prestolnic ob incidentu v Sidrskem zalivu je italijansko zunanje ministrstvo v včerajšmem komunikeju neposredno izjx>dbilo marsikatero Gedafijevo trditev. Farne-sina navaja, da so Američani o milili im laiiiiHiHiitiii im n m n n iiinimiiii ihiii m uiti mi iiiiii n miiii HiiMiMi ti iiiaiiimiiiiiiiiiii milil um iimitiiiiiiiiiiaiiiiiiiaiiiiiii n •min iiiifiiMiiiiiMiiiiimiiH TRENJA V VRSTAH SOLIDARNOSTI POLJSKI SKRAJNEŽI ZAOSTRUJEJO SPOPAD Z DRŽAVNIMI OBLASTMI Jaruzelski: vlada ne bo dovolila nasilne odstranitve funkcionarjev - V sindikatu niso vsi za konfrontacijo VARŠAVA — Vsi znaki kažejo, da se v notranjosti neodvisnega sindikata Solidarnost razvija precej oster boj med dvema osnovnima komponentama: med tistim delom sindikalnega gibanja, ki je tesno povezan z delovnimi množicami in skupinami, ki skušajo izkoriščati trenutno nerazpoloženje delavskih množic v svrho političnih akcij, ki naj bi temeljito spremenile sedanjo sliko Poljske, se pra- KRMEM IIC R m Osrednja slovesnost Na tradicionalnem, letos že 10. srečanju med sosednjimi narodi bo danes osrednja slovesnost, z mašo na odprtem (ob 15. uri), pri kateri bo pel zbor (Planinka* z Ukev. Sledili bodo pozdravi zastopnikov beneških kulturnih društev. Ob 16. uri se bo začel bogat kulturni spored, pri katerem bodo nastopile folklorne skupine KD «Trta> iz Žitare vasi na Koroškem, (Lepi vrh* z Ukev, (Le Cla-pe di Žira* iz' Furlanije, iz šentviške gore (SR Slovenija) in iz Rezije. Nato bo zaigral ansambel (Pomlad* iz Trsta in bodo zapeli beneški pevski zbori. Po ((Beneškem varjeteju* s Tonco Ponedi-.ščakovo se bo ob 20. uri začel ples ob zvokih ansambla (Pomlad*. vi vladajoči položaj Poljske združene delavske partije in njen položaj v skupnosti držav sovjetskega bloka. Janusz Onyszkiewicz, glasnik državne koordinacijske komisije (K KP) Solidarnosti je izjavil včeraj, da je sindikat še vedno trdno odločen spoštovati družbene sporazume, ki so bili podpisani ter meni, da se je mogoče izogniti konfrontaciji. Naj pripomnimo mimogrede, da je prav Onvszkievicz pred nekaj dnevi dejal, da so bite Wa-lesove teze o konfrontaciji njegova osebna zadeva in da je sindikalna linija nekaj drugega. Onyszkievviczeve izjave pa so v tem trenutku precej osamljene. Kazno je, da udarnejši krogijkiz vrst oDozicije skušajo pioudariti najbolj ekstremistične težnje. V Varšavi je sedaj v teku državni kongres (odborov za zaščito oseb, ki jih preganjajo zaradi njihovih nazorov*. Kongres je na sedežu MKZ (Solidarnost) varšavske pokrajine. Oblasti so že poslale nekaterim odborom obvestilo, da smatrajo njihovo dejavnost za ilegalno. Prav tako vlada napeto stanje v jeklarnah v Katovvicah, kjer Solidarnost poziva delavce na referendum, s katerim bi odstavili ravnatelja. ki je zaplenil bilten, v ka terem so bile grobe žalitve na račun Sovjetske zveze. Predsednik vlade Jaruzelski je izjavil, da vlada ne bo dovolila nasilnih odstavitev funkcionarjev. Poljsko letalo preusmerjeno v Berlin BERLIN - Na letališču Tempe! fof (zahodni Berlin) je včeraj ob 19.10 pristalo letalo poljske družbe LOT, ki ga je baje preusmeril neki moški oborožen z bombo s proge Varšava - Wroclaw. Na letalu je bilo 39 potnikov skupaj s 4 člani posadke. pomorskili vgjah predhodno obvestili vse zainteresiram- države vključno Libijo že 14. avgusta. Na istem območju so bili ameriški pomorski manevri že julija leta 1977. marca, julija in ‘en-tembra 3978, aprila m julija 1979 ter junija in septembra 1980. V grobih besedah povedano: ameriška ladjevje, je ,!:ai osemkrat kršilo «nedotakljive libijske ozemeljske vode*. Farnesina je tudi poudarila, da je že oktoora leta 1973 izrazila globoke pomisleke o upravičenosti libijskega sklepa, da enostransko razširi nas svojega teritorialnega morja. Italija je tako nasprotovanje izrazila tudi januarja leta 1974 v Organizaciji združenih narodov. Italijansko stališče pa po trditvah zunanjega ministrstva sovpada s stališčem večine držav, med katerimi je tudi Sovjetske zveza, ki je decembra leta 1973 obvestila italijansko vlado, da ne priznava enostranskega sklepa libijske vlade o razširitvi svojih teritorialnih voda na pas 200 milj. Mimo teh ugotovitev, ki potrjujejo, da so eni kot drugi skrbno izbrali trenutek za tak incident, ki bi se lahko pripetil še prej, če izvzamemo napad libijskih letal na neko italijansko enoto, pa vnaša zračni dvoboj v Sidrskem zalivu nevarno napetost v tem delu sveta. V zanesenih izjavah polkovnika Gedafija .je poleg demagogije tudi marsikatera resnica. Ko Gedafi trdi, da skušajo ZDA destabilizirati Libijo in zrušiti njen režim, ni to priložnostna fraza, temveč objektivno deistvo. Iz tega zornega kota je tudi razumljiva previdnost večine zahodnoevropskih držav, ki jih moti Gedafi-jev režim, a se dobro zavedajo, da ZDA namenoma iščejo pretveze in incidente. Marsikdo tudi upravičeno zahteva, da bi lahko končno določili pas teritorialnih voda, ki bi bil v skladu s sodobnimi potrebami, saj je nedopustno, da se ob tem vprašanju kdo igračka z mirom v svetu. Za Američane je vsa zadeva končana, a ne za Libijo, ki je včeraj v Addis Abebi vložila protest na Organizacijo afriške enotnosti zaradi «mednarodnega terorizma ZDA*. Ob incidentu je sedaj Libija sprožila širokopotezno diplomatsko akcijo, da bi pridobila ugled in zaupanje, ki ga ie izgubila s svojim vprašljivim obnašanjem na mednarodnem pri-zorišču. Kaže da ie Tripolisu to že delno uspelo, saj so ga sko1 raj vse arabske države podprle. PORDENON — 52-letna Angelina iz Cavassa Nuovo je umrla v bolnišnici zaradi poškodb, ki jih je utrpela pri nabiranju gob: ženska je padla v neko razpoko. TA1PEI — Včeraj zjutraj ob 10.10 po krajevnem času (ob 4,10 po našem legalnem času) je v sredini otoka Taivan (Formoza) eksplodiralo letalo tipa ebeeing 737» tajvanske družbe «Far ea-stern air transport* ter se zrušilo na tla. V letalu je bilo šest članov posadke in 104 potniki. Sodeč po zadnjih vesteh ni nihče preživel nesreče. Vest je v včerajšnjih jutranjih urah potrdilo taivansko ministrstvo za prevoze, čeprav so na letališču v Taipeiu začeli sumiti, da se je letala nekaj pripetilo, že dobrih 10 minut po vzletu. Nenadoma je letalo zginilo namreč z radarskega zaslona. (Boeing 737» je letel na notranji progi ter je bil namenjen povezavi med pomembnejšimi središči otoka (Taivan meri podolž le o-koli 400 km). V trenutku nesreče je bil namenjen v Koasiung, na jugu dežele. Med potniki je bilo največ Ta-ivancev, toda tudi 23 tujih državljanov, in sicer trije z ameriškim potnim listom, 18 Japoncev in dva potnika, katerih narodnosti še niso ugotovili. Med japonskimi žrtvami je tudi priljubljena japonska pisateljica Funiko Kukoda, ki je pred kratkim prejela nagrado «Naoki». eno od najbolj slovitih književnih priznanj. O vzrokih nesreče se še nič ne ve. Nekateri (baje očividci na kraju nesreče) trdijo, da je letalo eksplodiralo v zraku. Ravnatelj uprave civilnega letalstva Mavin - T:;u, ki se je že vrnil s kraja nesreče, pa je dejal, da ne razpolaga z nobenim dejstvom, dokazom ali podobno, ki bi potrjevalo to, ali drugo domnevo. O-biasti šg niso ugotovile* če je (bceing 737* eksplodiral v zraku, ali ob dotiku z zemeljsko površino. Neki državni funkcionar, ki pa je hotel ostati neznan je dejal, da obstaja utemeljeni sum, da gre za sabotažo. Toda pripomniti je treba, da je letalo vzletelo z letališča v Taipeiu s skoraj e-nourno zamudo. Zdi se, da je treba pripisati zamudo neki o-kvari v pilotski kabini (uepravil-no delovanje presurizacije). Kot smo že omenili, so nekateri očividci videli, kako je letalo strmoglavilo na tla. Takoj so obvestili bližnjo policijsko postajo in na kraj nesreče, ki leži v težko prehodnem svetu, so prišle na kraj reševalne ekipe razbitin letala so našli dva večja kosa (pilotovo kabino in repni stožec), kj pa sta bila pet km vsaksebi. Na tej veliki razdalji so posejani manjši drobci in seveda tudi trupla poinikov in članov posadke. Do sedaj so našli živega samo enega potnika, ki pa je kmalu potem umrl v bolnišnici. Iskanje trupel, oziroma morebitnih preživelih pa je otežkočeno zaradi narave ozemlja. Pozneje je predsednik letalske družbe Ho Hsutun izjavil, da je imelo letalo težave s presurira-cijo že ob rednem poletu. Pilot se je vrnil na letališče, kjer so okvaro pri presurizaciji odpravili. Ta okvara pa se je bila pojavila tudi že pri prejšnjih letih. Včerajšnja tragedija je najhujša v zgodovini tajvanskega letalstva. Vse prejšnje so zahteva!« veliko mani človeških žrtev (poprečno od 20 do 30). Politbiro KPSZ: pogajanja brez groženj MOSKVA - Politbiro KP SZ je včeraj objavil izjavo, v kateri podaja oceno o rezultatih pogovorov, ki jih je generalni sekretar Brež-njev imel s predstavniki držav socialističnega bloka. V izjavi se podrobneje govori tudi o Poljski in nekaterih težavah v skupnosti. Pomemben pa je del izjave, ki se tiče odnosov z Zahodom: (Konkreten in pravičen sporazum glede odprtih mednarodnih vprašanj je možen, toda pri tem se ne sme uporabljati logike, sile in groženj s silo.* MILAN — Po izgredih in na padih, ki so postajali v zadnjih časih običaj, jo včeraj ob zori okrog 400 jetniških paznikov in policistov izvedlo izredno preiskavo v celicah zapora San Vit tore. Pri vseh 1.250 jetnikih pa niso našli nobenega sumljivega predmeta. Primorski dnevnik izhaja danes samo na šestih straneh zaradi nadaljevanja protestnega gibanja nameščencev tiskarne ZTT. Cenjene bralce in naročnike, kot tudi oglaševalce, prosimo za razumevanje. Uredništvo ■IIIIIMMIIM! IIIIIIMIIMIMII MIHIH liti III MII HHIIIIHIHHIIIMHIMHIIIIMMIHHIMIIIHHIMHIMIHIMIIIHIIIIMIMIMMIlllltlllMIMHIHMIHlIl MIHI IHIIIIMlUlHHMMHIHIIHIHlS SRDITI SPOPADI Z MUDŽAHEDINI > Krvava represija ni utišala iranske oborožene opozicije Tudi Banisadrova žena in sin na varnem v Franciji • Državljanska vojna neizbežna? TEHERAN, PARIZ - V Iranu se brez premora nadaljuje lov za nasprotniki islamskega režima. Teheranski radio, (glas revolucije*, je sporočil, da so odkrili in uničili v zadnjih dneh kar 6 oporišč «mudžahedinov» v Teheranu, štiri v Tabrizu, po eno pa v Zan-žanu in Sariju. Skupno so aretirali 33 (levičarskih teroristov* in zaplenili ogromne količine orožja. Med vsemi temi akcijami je najbolj odjeknil predsinočnji napad na neko oporišče «mudžahedinov» v teheranskem središču. «Pasda-rani* (varuhi revolucije) so obko- tnHIIMIIIfllllltllHIIIlllllHIIIIIIHIIIIIMIHIHMHIIIIIIItllMIIIIItlllllllllllllllllllllHHI llllt IIIII IHinillttHIII lili II11111111111111111111111 tl III llllllllltl llllt illUlUIIIIIIIIIIIIIIIIS OB POGREBU 10. ŽRTVE CLAD0VNE STAVKE V MAZEU NOV VAL NASILJA V SEVERNI IRSKI BELFAST — Pogreba Michaela Devina, desete žrtve gladovne stavke v posebnem zaporu Maže, kjer na ta način člani katoliške teroristične organizacije IRA terjajo priznanje političnih zapornikov, se je udeležil tudi komaj izvoljeni zastopnik IRA Owen Carron, ki bo nadomestil v londonskem parlamentu Bobbyja Sandsa, ki je po dolgem stradanju umrl 5. maja v Mazeju. Carron je sicer takoj po izvolitvi izjavil, da ne bo stopil v parlament, dokler ne bo rešena zadeva jetnikov IRA in da bo v ta namen zahteval nujno srečanje s predsednico angleške vlade Margaret Thatcherjevo. Tudi ob tem pogrebu se je v Londonderryju ponovil običajni prizor, ko so ob množični udeležbi prebivalstva spremljali krsto zakrinkani člani IRA v bojni opremi, na pokopališču so pa iz množice iz- strelili v poslednji pozdrav Devinu častno salvo. Po novili so se tudi hujši incidenti, ki spremljajo smrt vsakega od udeležencev gladovne stavke. Že zjutraj so s strehe bližnje garaže teroristi streljali na policijsko postajo, pri čemer sta bila dva agenta hudo ranjena. Odvrgli so proti njima tudi dve ročni bombi, ki pa nista eksplodirali. Nasilje se je ponovilo tudi v drugih krajih Severne Irske, zlasti v Belfastu in v Bangorju. Ob številnih eksplozijah nastavljenih peklenskih strojev je bilo uničenih več avtomobilov, ranjenih pa je bilo 38 oseb. Ob takem stanju je včeraj angleški veleposlanik pri OZN Parsons na neki tiskovni konferenci v ZDA zavrnil obtožbe, da je njegova vlada kriva posledic gladovnih stavk in zatrdil, da gre za navadne jetnike, katerih smrt je «grozna tragedija*. I lili poslopje in zahtevali predajo, «mudžahedini» pa so jim odgovorili s streljanjem. Eno uro je trajal neenaki boj. Preden so «pa-sderani* vdrli v poslopje sta dva gverilca raje napravila samomor z ročnimi bombami, kot da bi živa padla v roke varuhom revolucije. Stopnjevanje represije je le posledica četrtkovega spopada v samem središču Teherana med «pa-darani* in «mudžahedini», ko so prvi izgubili šest, drugi pa tri borce. V takem položaju puhlo zvenijo besede iranskega premiera Bahonarja, ki je na včerajšnji seji vlade izjavil, da v državi vlada mir in red in da so vsem zajamčene politične svoboščine. Bahonar pa je priznal, da islamska revolucija prehaja sedaj v tretje obdobje, ko mora odpraviti z vsemi notranjimi nasprotniki islama. V prvem obdobju so zrušili šaha, v drugem pa odpravili posledice njegovega despotstva. Vse to pa so navsezadnje le skrite želje šiitske duhovščine, ki z njimi slepi svoje prebivalstvo, Tudi napadi na (satanske zunanje sovražnike* služijo duhovščini, da odvrača pozornost svojega prebivalstva od perečih problemov zastoja na fronti z Irakom in vse-hujšega oboroženega in terorističnega odpora levih organizacij. Premier Bahonar je včeraj obsodil francoski sklep o nudenju političnega zatočišča ugrabiteljem i-ranskega raketnega izvidniškega čolna kot sneprijateljsko dejanje*, ki je «v nasprotju z mednarodnim pravom*. V mošejah širom po dr- žavi pa duhovščina rabi še hujše besede proti Franciji. Razplet s «Tabarzinom» je namreč prizadel ponos islamskih voditeljev, ki ga je že hudo načel beg bivšega predsednika Banisadra in voditelja «mudžahedinov» Masuda Ra-džavija. saj vse to dokazuje, da islamski fundamentalisti nimajo popolnega nadzorstva nad dogajanji v državi. Tudi včerajšnji prihod Banisadrove žene Osre in 8-letnega sina Mija v Pariz z letalom «Air Frande* je za fundamentaliste novi poraz. Osra Ba-nisadr je v Pariz prispela iz Karačija, a tja je bržkone zbežala s pomočjo kakega funkcionarja Homeinijevega režima. Z eksekucijskimi vodi, s čistkami v iranskem vojnem letalstvu pa bo oblastem le s težavo uspelo preprečiti državljanske vojne. Včeraj je voditelj «mudžahedinov» Ra-džavi v Parizu izjavil, da išče na Zahodu med demokratičnimi silami podpore, da bi uresničil padec Homeinijevega režima brez državljanske vojne. Ta pa je kot kaže neizbežna. V državi, kjer se vsi, od monarhistične desnice do fundamentalistov in skrajne levice držijo načela «oko za oko in zob za zob*, bi bil miren prevzem o-blasti brez krvoprelitja zgolj utvara. To ix>trju.je tudi ugotovitev, da (mudžahedini* že ubirajo strune na nerešena nacionalna vprašanja v' Iranu. Isto delajo tudi monarhisti, ki so z ugrabitvijo «Ta-barzina* svetu dokazali, da jih ni revolucija strla, da lahko še vedno povzročajo težave novemu i-ranskemu režimu. TRŽAŠKI DNEVNIK 23. avgusta 1981 KLJUB OPTIMISTIČNIM NAPOVEDIM VREMENOSLOVCEV Včeraj reden avtomobilski promet na krajevnih obmejnih prehodih Nekoliko živahneje jo bilo le r jutranjih urah pri Škofijah - Dosti Tržačanov v Eradežu in v Istri • Pozor na deželni zakon o zaščiti narave Po nestanovitnem vremenu iz prejšnjih dni je včeraj spet zasijalo sonce, čeprav vremenoslovci trdijo, da bo lahko v prihodnjih dneh spet prišlo do padca temperature in do neviht, ki smo jih v avgustu sicer že vajeni. Za september pa so predvidevanja precej optimistična, * tako da lahko, pričakujemo lepe in sončne dneve tudi ko bomo stopili v jesen. Muhasto vreme je pregnalo marsikaterega turista iz Dalmacije in Istre, kot dokazujejo dolge kolone avtomobilov včeraj zjutraj na mejnem prehodu pri škofijah in na Pesku. Največ prometa je bilo pri Škofijah, kjer se je kača avtov vila skoraj do Kopra. Med turisti je bilo največ Italijanov in Nemcev, ki so preživeli dopust v Jugoslaviji in se sedaj vračajo v domovino, kjer bodo v ponedeljek ponovno začele obratovati pomembnejše industrije. Razmeroma malo prometa pa je bilo včeraj na mejnem prehodu pri Fernetičih, pričakovati pa je, da bo drevi prekoračilo mejo precej italijanskih turistov, ki so preživeli počitnice v Grčiji in Jugoslaviji. V sosednjo državo pa se v teh dneh odpravlja dosti Italijanov, predvsem iz Emilije in Lombardije, ki se odpravljajo na lov v Prek murje in na Štajersko. Na vseh mejnih prehodih pričakujejo danes tudi množico turških državljanov, ki se po dopustu v domačem kraju, vračajo nazaj na delo v Francijo, ZRN in Švico. Lepo vreme je včeraj ponovno privabilo Tržačane na kopanje, kot dokazuje gost promet na obalni cesti. Mnogi so se že včeraj odpravili v Gradež in v Istro, kjer bodo preživeli konec tedna, ve- Jutri praznuje 60. rojstni dan MIROSLAV ŽAGAR Vse najboljše mu želijo Lojze, Milka, Morana, Sergij, Peter, Vida in Mirko Jutri praznuje 60. rojstni dan MIROSLAV ŽAGAR Še na mnoga leta mu kličejo vsi sorodniki Novoporočencema SABRINI FRANKO in VALTERJU CORBATTIJU želijo vso srečo v skupnem življenju ravnatelj, učno in neuč-no osebje učiteljišča A. M. Slomšek in priključene vzgojiteljske šole Jutri bo praznovala 80. rojstvi dan naša draga mama, tašča in ruma ROSA SIMONIČ vd. STOPPER Še na mnoga zdrava leta ji kličejo sin Pepi z ženo Marijo, vnukinja Katja z Borisom, vnukinje Vera, Sandra in Meri, hčeri Rosa in Rina z možem Lucianom ter vnuki Nadja, Roberto in Marko. Voščilom se pridružujejo drugi sorodniki f Čestitke V torek, 25. avgusta, bo praznovala 50. rojstni dan RENATA ŠKABAR iz Repna. Iskreno je čestitajo in želijo mnogo sreče in zdravja mož Emilio, mama Marija, bči Laura z možem Giorgiom in vnukom Michelom. Pred nedavnim je z odliko diplomiral na zavodu »A. Volta* SANDI SANCIN. Novopečenemu tehniku voščijo obilo uspeha pri bodočem delu starši, Evgen, Eliza, Valter in Anja. Jutri bo praznovala rojstni dan in ugasnila prvo svečko VANJA lika večina pa se bo odpra vila na pot danes, zato priporočamo vsem avtomobilistom previdnost in razsodnost pri vožnji. Posebno nevarna je ob gostem prometu obalna cesta od Miramara do Sesl.ja-na. kjer si kljub skoraj dnevnim prometnim nesrečam, še vedno premnogi vozniki privoščijo visoko hitrost. Ob lepem vremenu se bo gotovo dosti nedeljskih izletnikov podalo tudi na Kras in v Glinščico. Vsem tem toplo priporočamo, da si pazljivo preberejo lepake, ki so jih pred kratkim razobesili uslužbenci deželne uprave v javnih lokalih tako v mestu kot v okolici. Lepaki prinašajo nekatere povzetke novega deželnega zakona o zaščiti narave in okolja, ki med drugim omejuje nabiranje nekaterih vrst cvetja in gob. Zelo koristno pa bi bilo, da bi se dežela temeljiteje zavzela tudi za čistočo našega Krasa ter z u-činkovitimi akcijami, tudi po šolah in javnih ustanovah, preprečila, da bi nekateri nedeljski izletniki red- no puščali za sabo kupe smeti, ki jih morajo nato Kraševci sami od stranjevati. Deželno nakazilo za preureditev kulturnih dobrin Na predlog deželnega odbornika za šolstvo in za kulturno dejavnost Barnabe, bo deželni odbor Furlanije-Julijske krajine v kratkem nakazal približno 1800 milijonov lir za zaščito in ureditev kulturnih dobrin v naši deželi. Omenjeno vsoto bodo morali od dežele delegirani pristojni organi ter ustanove uporabiti v treh letih, nakar bi moral stopiti v veljavo nov deželni zakon o tej problematiki. Po mnenju deželnega odbornika Barnabe predstavlja nakazana denarna vsota korak naprej h kolikor toliko dokončni preureditvi in zaščiti pomembnejših kulturnih in zgodovinskih dobrin v deželi. iiiiitiiiiiiiiiiitiiiMiHiiiiiMmimtiiiiiiiiiHiiiminamimfiiniiitiiiiiHiiiiiiiiiimimiiiiiiitiimiiiiiMimiiMiiiit DA NE BI VEČ UNIČEVALI NARAVE NA PODEŽELJU LJUBITELJI MOTOKROSA ŽELIJO J DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI proti založnikom FIEG. Spor se torej res še ni polegel: predstavnik avtonomnega sindikata prodajalcev časopisov celo predvidevajo, da bo zavzel v kratkem vsedržavni obseg. V Dutovljah praznik terana in pršuta V Dutovljah se bo danes nadaljeval praznik kraškega terana in pršuta, ki ga prireja SOZD Timav iz Sežane. Ob 10. uri po jugoslovanskem času se bodo zbrali kooperanti. Ob 14. uri bo na sporedu sprevod okrašenih voz in lipiške kočije, sprevod bo spremljala pi halna godba iz Prvačine. Ob 17. uri bosta nastopila pevska zbora iz Avbra in Dutovelj. Ob 18. uri bo slavnostni govor in podelitev priznanj pridelovalcem kraškega terana. Nagrajevanju bo sledil zabavni program, v katerem bosta nastopila Tone Fornezzi - Tof in Andrej šifrer. Program se bo nadaljeval s plesom z ansamblom Dobri znanci in pevcem Bracom Korenom. Obvestilo za dvolastnike Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem ozemlju, naj pravočasno predložijo ustrezne prošnje. V ta namen naj se javijo v uradih Kmečke zveze v Trstu, Ul. Cicero-,ne 8/B, v uradnih urah. Zainteresirani naj s seboj prinesejo poleg osebnih dokumentov še dvolastniško knjižico, številke parcel, na katerih nameravajo sekati ter katastrsko občino, površino posameznih parcel in količino drv, ki jih namerava posekati. Prošnje bomo sprejemali do 31. avgusta 1981. Tajništvo Kmečke zveze Važno obvestilo Kmečke zveze vinogradnikom Kmečka zveza opozarja vinogradnike, da morajo prijaviti zaloge vina, ki jih imajo morebiti še v kleti, oziroma so jih imeli, čeprav že prodane, 31. avgusta, najkasneje do 5. septembra v trošarinskem u-radu občine, v kateri bivajo. Kdor bi imel še vina in prijave ne bi vložil, je lahko kaznovan od 100.000 do milijon lir. Tajništvo Kmečke zveze bo članom izpopolnjevalo prijave do 5. septembra in jih potem oddalo pristojnim uradom. Tajništvo Kmečke zveze V Repnu pripravljajo slavolok za nedeljsko kraško ohcet, na kateri se bosta vzela Nevenka Kozina in Zvonimir Kalc ■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIflllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllflllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIItlllllllllllllllllllUimiUIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUMIK*** OBČANI REPENTABRSKE OBČINE IMAJO TRENUTNO SE POLNE ROKE DELA V teku so zadnje mrzlične priprave za nedeljsko jubilejno kraško ohcet Program letošnjih «kraških dnevov» bo zelo bogat: vse se bo začelo že v sredo Zadruga Naš Kras zaupa v lepo vreme, od katerega je odvisen uspeh manifestacije Jubilejna kraška ohcet je pred durmi. Samo še en teden loči Nevenko in Zvonimira od trenutka, ko si bosta, obdana od množice svatov, obljubila večno zvestobo po starih šegah, ki so bile v navadi na prelomu prejšnjega in tega stoletja na Krasu. Repen in Col bosta zaživela v živopisanih narodnih nošah, ki se bodo v povorki pomikale pod slavoloki, med hišami bodo odmevali zvoki stare harmonike in se mešali z vriski veselih svatov. Vse to naslednjo nedeljo, 30. avgusta .. . Trenutno pa imajo občani repen-tabrske občine še polne ;rpke>dela. Prav te dni dokončujejo slavoloke, ki jih bodo na dan ohceti okrasili s cvetjem, na trgu so- postavili o- der, končno so našli tudi vola, ki bo peljal nevestino balo. Domače gospodinje so že pripravile načrt za cvrtje in peko, iz omar pa so žene in dekleta potegnile narodne noše, da bodo za ohcet nared. Pripravljajo se tudi osmice (letos bodo štiri), na razstavi terana pa bodo obiskovalci lahko pokušali najbolj tipičen pridelek našega Krasa. Program letošnje kraške ohceti — PO ROPU V ZAVODU «BANCA POPOLARE Dl NOVARA» Policija prepoznala in izsledila mlada roparja; ki sta izvedla podvig Gre za stara znanca italijanskih policijskih organov, 24-letnega Micheleja Croceja in 28-letnega Carla Tallienteja iz Milana Preiskovalci so po dobrih dveh mesecih izsledili in prepoznali roparja, ki sta 27. maja letos odnesla iz tržaške podružnice bančnega zavoda »Banca popolare di Nova-ra» s sedežem v Ulici Filzi plen 59 milijonov lir. Možje deželnega Criminalpola in letečega oddelka tržaške kvesture so prijavili sodnim oblastem dva stara znanca italijanskih policijskih organov: 24-letnega Micheleja Croceja, ki ie rojen v kraju Troia in živi v Milanu ter 28-letnega Carla Tallien- teja iz mesteca Ostani, ki prav tako biva v Milanu. Prvega so že aretirali v Vidmu, in sicer zaradi ropa, do katerega je prišlo 9. junija letos na videmski »Banca Com-merciale Italiana*, in to do zapornem nalogu videmske kvesture. Do ropa v našem mestu, ki je bil prvi v seriji treh skoraj zaporednih roparskih podvigov, ie prišlo v sredo, 27. maja, ob 9.20. Roparja sta postopala hitro in brez napak. Ko sta vstopila v banko, je bila pred okenci le ena ženska in Carlo Tailiente Michele Croce Domovi za ostarele: trnova pot zadnjih let Trst je mesto, ki umira, mesto, kjer mladina nima odprtih poti. Število prebivalcev nenehno upada. Pojav je razumljiv, saj preštejemo v pokrajini 120.000 upokojencev. Mestu pa odločno primanjkujejo strukture, ki bi pošteno ustregle njihovim potrebam. Večina ostarelih živi v nehigienskih stanovanjih, ali ima težave s stanovanjskimi odpovedmi. Poleg tega jim primanjkuje tako pomoč družinskih članov, kot socialnih uslužbencev. Zagotovljene nimajo niti sanitarne nege na domu. Tako so prepuščeni samim sebi V tej osamljenosti se zatečejo v domove za ostarele, ki predstavljajo zanje edino tradicionalno rešitev. Vključijo se v določeni sistem živ ljenja, pri katerem se popolnoma odtrgajo od starih navad. Morajo se držati novih urnikov, kar je spri fio njihove starosti precej šokantno in težko. V novem okolju jih čakajo prisiljene družabnosti in popolna odtrganost od zunanjega sveta. Prav to prilagajanje novim pravilom zatira njihovo osebnost. Do izgube njihove osebne identitete privede tudi popolna ekonomska odvisnost od teh usti nov, ki odvzamejo starejšim velik del dohodkov, nato upravljajo še tisto majhno vsoto, ki jim od tega ostaja. Kljub vsem nevšečnostim, ki jih predpostavlja tak način življenja, je vedno več prošenj za sprejetje v domove za ostarele. V Trstu število teh prošenj zdaleč presega število efekMvnih ležišč, ki so na razpolago. Poleg domov za ostarele obstajajo tudi t.i. privatne »bolnišnice*. Teh ie 13 in vsaka razpolage z cd 8 do 17 posteljami Skupno lahko sprejmejo 166 oseb Oskrbovanje znaša mesečno od 490.000 do 750.000 lir. Vendar je znano, da se v nekaterih primerili plača tudi 900.000 lir. »Bolnišnice* so v navadnih stanovanjih, ali vilah in sprejmejo goste kot navadne najemnike. Ker so te strukture zasebne, nimajo bolniki nobenega zagotovila glede kvalitete osebja, ne za katerokoli drugo postrežbo. Tako morajo posebej plačevati na primer celo skodelico čaja. To se dogaja, ker ne obstaja noben zakon, ki bi urejal delovanje takih domov. Edina javna ustanova, ki ima nadzor nad temi središči je higienski urad. Manj premožne osebe se lahko o-brnejo na enega izmed desetih »počitniških domov*, ki jih v Trstu u-pravljajo različni duhovniški redovi. Skupno razpolagajo s približno 270 ležišči. Mesečnina znaša od 250.000 do 400 000 lir, vendar je različna glede na možnosti gostov. Občina in IPAB upravljata 7 domov za ostarele, ki sprejmejo skupno 1350 oseb. V ITIS, ki jo upravlja IPAB, znaša mesečnina 672.000 lir. Omeniti je treba, da je postopek za sprejetje d. Ig, zgolj birokratski. Kot povsod, se tudi tu sprejme bolnika, ne 'a bi se mu dalo konkretne možnosti za vključitev v družbo. Posameznik nima več svoje privatne dimenzije, ke- je vse njegovo imetje omejeno na posteljo in tiste borne reči, ki jih hrani v mini-omari. Ta kratka analiza nam omogoči, da spoznamo nemoč teh domov, ki ne morejo ustreči potrebam onemoglih in so povrh še zelo dragi. Zato nima pomena, da take objekte še naprej širijo ali gradijo. Koristnejše so decentralizirane ustanove, ki bi jih morala načrtovati pokrajina, kot predvideva zakon št. 205. (gb) ostali uradniki so spočetka mislili, da gre za dva čistilca. Medtem ko se je prvi ustavil v hali in .je s pištolo grozil vsakomur, ki bi hotel reagirati, je drugi skočil za pult in je pograbil dva železna zaboja, v katerih je bil denar. Po tem sta se mirno oddaljila in izginila. Roparja nista bila zakrinkana. Nosila sta sončna očala in kapo ter sta 3e izražala v čisti italijanščini, zaradi česar so preiskovalci takoj posumili, da sta prišla iz kakega italijanskega mesta in torej nista domačina. Zato pa ie preiskava potekala na širši ravni in ne le v krogih domačega kriminala. Ko so poleg tega preiskovalci ugotovili, da je bilo v zadnjem času v naši deželi več ropov, ki so jih zlikovci izpeljali na dokaj podoben način, so dobili v roke še druge elemente. V sodelovanju z videmsko kvesturo in komisariatom javne varnosti v Čedadu so roparja odkrili, to pa tudi po natančnih in dolgotrajnih pregledih v krajevnih javnih uslugah in še drugih izsledkih. Naj povemo, da je tržaški leteči oddelek obenem prijavil sodnim oblastem tudi neko drugo osebo, ki naj bi bila vpletena v rop na sedežu tržaške podružnice »Coope-rative operaie* na Trgu S. Giovan ni (plen je bil 17 milijonov lir). Do tega podviga je prišlo 22. junija letos. To osebo policija še išče. zaradi tajnosti preiskave ni bilo mogoče izvedeti drugih podrobnosti. Ogenf dokaj poškodoval fiat 500 Zaradi kratkega stika se je včeraj vnel ogenj v avtu znamke fiat 500 z registracijo TS 88090, ki je last Lucia Bertuzzija (Ul. delle Bose 49). Do požara na vozilu je prišlo v Ul. Commerciale. Sele gasilcem je uspelo ukrotiti ognjene zublje. Gmotna škoda je velika. Padla sta z motorjem Z motorjem yamaha 500 sta na nekem ovinku pri Debelem rtiču padla francoska državljana. 22-letni Pascal Skrodzki in 17-ietna Isabel le Bertelli. Fant se bo zaradi u darcev in poškodb zdravil 10 dni na nevrokirurškem oddelku glavne bolnice, dekle pa so po prvi negi odpustili. Zadruga »Naš Kras* vabi lastnice in lastnike narodnih noš, da se v kar največjem številu udeležijo letošnje jubilejne kraške ohceti. Zborno mesto vseh noš je pred repentabrsko cerkvijo in sicer ob 9.45. Po poroki bo tradicionalna zakuska v Furlanovi restavraciji, potem pa sprevod do Kraške hiše v Repnu. K sodelovanju so vabljeni tudi lastniki starih harmonik, ki naj se zberejo ob 9.30 na Colu (v nevestini hiši). ali bolje rečeno «kraških dnevov* — bo zelo bogat. Vse se bo začelo že v sredo, 23. avgusta zvečer, ko bo odprtje razstave goriškega slikarja Andreja Košiča, razstave starih narodnih noš, razstave terana in k.ncert «Tržaškega okteta*. Že ta dan bodo odprte tudi osmice, za dobro razpoloženje in ples pa bodo poskrbeli »Veseli godci* iz Brega. Naslednji dan se pravi v četrtek, bo v Kraškem kulturnem središču nastopil Mladinski pevski zbor Glasbene matice, potem bosta fantovska in dekliščina, za ples pa bo igral ansambel TAIMS. V petek bo na trgu v Repnu koncert godbe na pihala iz Nabrežine, domači fantje pa bodo nevesti zapeli podoknico. V soboto bo prevoz bale, v nedeljo pa ohcet, ki bo ob 10. uri pred cerkvijo na Repentabru. V soboto in nedeljo bo v Repnu igral narodnozabavni ansambel »Toneta Kmetca*. To je program letošnje, 10. kraške ohceti. Kot vidimo, je mnogo bogatejši, kot je bil prejšnja leta, to pa zato, rta se poudari pomembna obletnica te naše največje etnografske manifestacije. Organizatorji prireditve, se pravi zadruga »Naš Kras*, ki nosi največje — predvsem finančno breme prireditve — si želijo skupaj s kraški-i parom in svati, samo lepega vremena, od katerega je v največji meri odvisen uspeh manifestacije. Tej želji se pridružujemo vsi. ki tako radi prisostvujemo kraški ohceti — pa čeprav le kot gledalci. Gostje centra za umsko zdravljenje na izletu na Dunaju Center za umsko zdravljenje iz Ul. San Vito sporoča, da je skupno s pokrajinsko upravo iz Trsta in psihiatrično bolnico iz Kloster-neclburga (juž. Avstrija) organiziral za svoje uporabnike večdnevni izlet na Dunaj. Tako je v petek zjutraj odpotovalo 18 uporabnikov in spremljevalcev. Na Dunaju sta jih sprejela direktor psihiatrične bolnice iz Klosterneuburga dr. Alois Mark-steiner in psihologinja dr. Gundi Oberlechner. Junija letos pa so bili uporabniki avstrijske bolnice in njihovi spremljevalci gostje tržaškega centra za umsko zdravljenje. budo pristojni odbornik Renzulli, z raziskavo pa se skuša deželna u-prava kot prvič spoprijeti z najvažnejšimi aspekti poklicnega, socialnega in stanovanjskega stanja emigrantov iz naše dežele, ki prebivajo v tujini. Posebno pozornost bo nato deželna uprava vložila v proučevanje razpoložljivosti, ki jo bodo za dokončno vrnitev v domovino pokazali interpelirani izseljenci. Raziskavo je treba vključiti med namene, ki jih predvideva deželni zakon štev. 51 iz leta 1980 in ki preurejuje vse ukrepe, ki so bili dotlej v veljavi na področju emi- bodo postali rezultati ppcjptjhih r$?i-j- —..........-.......- skav in-analiz-nova osnova z sr vse- -Obrano prinašat pomemben pnsp* nadaljnje ukrepe deželne uprave v vek naši kulturi nasploh. korist deželnih skupnost v tujini, tako da bi utrdile kulturno vez z rojstnimi kraji in da bi dežela sprejela vse ukrepe za vrnitev v domovino. Ugriznil ga je pes Zaradi rane na levi nogi, kamor ga je ugriznil pes, se je zatekel v bolnico 47-letni obrtnik Stanislav Škabar, ki je doma na Colu. Zdravnikom je Škabar povedal, da ga je v Repniču ugriznil pes, čigar lastnik je Mario Milič (Repnič 40). Zaradi poškodb se bo zdravil 15 dni. Nalezljive bolezni v tržaški občini Občinski zdravnik je sporočil, da so v prejšnjem tednu v tržaški občim zabeležili naslednje nalezljive bolezni: dva primera škarlatinke, dva primera salmoneloze, dva primera vnetja jeter, tri primere rde čic, dva primera vnetja očesne mrene, štiri primere priušesne slinavke, en primer garij ter pet primerov ošpic. Trimesečna prognoza okrevanja V tržaško glavno bolnico, in sicer na kirurški oddelek, so iz tol-meške bolnice prepeljali 52-letnega Giglia Tiča, ki je doma v kraju Forni Avoltri. Tico se .je ponesrečil v prometni nesreči v domačem kraju. Utrpel .je zlom stegnenice in druge poškodbe, zaradi česar se bo zdravil tri mesece. Pismo uredništvu Lep uspeh dijakinje Daše Radovič Spošt. uredništvo, pred dnevi smo z veseljem sprt' jeli vest, da je naša mlada občanka dosegla zelo lep uspeh na vsedržavnem natečaju, ki ga prirejo «INTERCULTURA» iz Rima. Daša Radovič je namreč zmagovalka natečaja rRacconta la tua Regioneh ki ga je omenjena tlnterculturo* namenila učencem osnovnih sol. Mlada Daša Radovič, ki je v lanskem šolskem letu obiskovala ?• razred osnovne šole s slovenska* učnim jezikom v Nabrežini, se j* udeležila natečaja z dolgo nalogo-v kateri je na široko zaobjela tva* zgodovino in sedanji položaj slovenske narodnostne skupnosti V naši deželi. Mladi Daši iskreno čestitamo za zavidljiv uspeh (poleg Pr>' znanja je prejela tudi denarno na' grado v višini 300.000 lir), obenern pa smo vsi na to tudi ponosni. Nedvomno je pomembno za vse, da J* tako mlada občanka pripadnica slavnostne skupnosti edina, zmagala natefaj' • -1. -o jie vsedržavni ravni; to1 dejstvo ne Odbornica za šolstvo v občini Devin-Nabrežin* (Majda Tercion) Koncert pianista Ctaudia Crismanija V sredo, 26. in v četrtek, V!-m. bo v baziliki sv. Silvestra Vri koncert tržaškega uglasbenega ser tembra». Prvi gost prireditve 00 pianist Claudio Crismani, ki je jen in živi v našem mestu. Crismani je diplomiral na bocenskem konservatoriju, svoje znanje pa je J*" popolnil v Varšavi. Nastopal je Italiji in po raznih evropskih jih. Sedaj poučuje na tržaškem konservatoriju Tartini, v baziliki j Silvestra pa se bo predstavil z *** _ Lizsta, Bartoka in Skrjabina. No5 cert se bo obakrat pričel ob Prosvetno društvo Kolonkovec (t* njan 46) izreka Alojziju Debeli*0 družini iskreno sožalje ob izgubi df° gega očeta Alojzija. Ob izgubi uglednega člana Debelisa izreka sinu in svoje*0* iskreno sožalje Kmetijska zadrug0 1 Trstu. KD Rovte - Kolonkovec izrek« J kreno sožalje Alojzu Dcbclisu ob 1 gubi dragega očeta. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame in none MARIJE PEČAR vd. GLAVINA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, da; rovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji pot* in ki so na kateri koli način počastili njen spomin. Družina Glavina Lonjer, 23. avgusta 1981 Raziskava dežele o problemih izseljenstva Deželno ravnateljstvj za izseljen stvo je začelo raziskr o o vprašanju emigrantstva; zanjo je dal po ZAHVALA Ob izgubi dragega VIKTORJA BANOMA se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku in na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala svakinji Angeli. SVOJCI % Prebeneg, 23. avgusta 1981 Darila za Kraško ohcet Za nevesto in ženina, ki se bosta poročila na letošnji deseti Kraški ohceti, 30. avgusta, so prispela prva darila. Danes .objavljamo prvi seznam darovalcev. OBČINA REPENTABOR — 500 tisoč lir kot prispevek za izdelavo nevestine narodne noše. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA - narodna noša za ženina. Zadruga «NAŠ KRAS* — poročna prstana. ; KMEČKA ZVEZA — 150 steklenic vina. Trgovina čevljev MALALAN, Opčine — čevlji za nevesto in ienina Potovalna agencija »ATLAS* iz Zagreba — poročno potovanje na Ibizo z enotedenskim bivanjem v hotelu prve kategorije. Cvetličarna ŠVAGELJ, Opčine — poročni šopek in 200 nageljnov. • Zlatama in urarna MALALAN, Opčine — srebrni okvir. Trgovina čevljev FERNANDO, Trst, Ul. Coroneo 7 — ženska torbica in moška srajca. Trgovina jestvin ŠKABAR (najemnika Anita in Silverij), Opčine — 10 kg konfetov. Kozmetični salon RUŽIČA, Boljunec — paket kozmetičnih izdelkov. PRIMORSKI DNEVNIK — enoletna naročnina na Primorski dtievnik Foto EGON, Trst, Ul. Oriani 2 — usnjeni album in okvir s Poročno sliko. TRŽAŠKA KNJIGARNA — knjigi »Slovensko ljudsko izročilo* in »Vodnikove kuharske bukve*. Železnina IJNUSSI, Opčine — servis krožnikov za 6 oseb. ZVEZA SI.O VENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV - knjiga »Zgodovina Slovencev*. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA - hranilna knjižica z 200.000 lirami. Hranil.NICA in POSOJILNICA NA OPČINAH — hranilna knjižica z 200.OCO lirami. Pekarna ČOK, Opčine — poročni kolač. Darila za nevesto in ženina oziroma za Kraško ohcet lahko najavite po telefonu uredništvu Primorskega dnevnika, in sicer na številko 794 672 ali pa na potovalni urad Aurora, tel. 60-261. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV NOV nrireja dne 19. septembra 1981, ob zaključku leta invalida, ENODNEVNI IZLET V DOLENJSKE TOPLICE Program: ob 6.30 odhod z avtobusom izpred sodne palače; ob 10.30 (it. čas) prihcd v Dolenjske Toplice; ob 11. uri (it. čas) proslava s krajšim kulturnim programom in srečanje v plavanju, nato kosilo in ogled «Baze 20». Sledi prosta zabava. Vse informacije na sedežu Zveze, Ul. Montecchi 6 - Trst od 9. do 12. ure. Vpisovanje do 2. septembra 1981. ODBOR Ariston 21.15 (na prostem) »Soldato Giuiia agli ordini*. Režija Hovvard Zieff. Goldie Hawn, E. Brennan, A. Assante, A. Brooks. Ritz 16.30 «Aiutami a sognare*. Ma-riangela Melato, Anthony Fran-ciosa, Paola Pitagora. Eden 16.00 »Gli occhi dello scono-sciuto*. Grattacielo 16.0(1—22.15 «Qua la mano*. A. Celentano, E. Montesano. Fenice 17.30 «Alligator». Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 17.00 «Moonraker: opera-zione spazio*. Aurora 16.45 »Agente 007: 1’uomo dalla pištola d’oro». Capitnl 17.00 «11 maratoneta*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.00 «Superrapina a Milano*. A. Celentano. Mignon 16.30 «E la notte si tinse di sangue*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 16 00 «Super orgasmo*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fitodrammatico 15.00 «Boom sensa-tion*. Prepovedan mladini pod 18. -letom Vittorio Veneto 16.00 »Linea di sangue*. O. Sharif. Radio 16.00 «Bocca golosa*. Prepovedan mladini pod 18. letom. VEC AVTONOMIJE, A KJE JE DENAR? Številne nove pristojnosti krajevnih uprav terjajo spremembo mnogih dosedanjih služb Vzporedno z novimi zahtevami prebivalstva omejitev izdatkov krajevnih uprav ■ Tudi sindikalisti se zavzemajo za preosnovo nekaterih uradov 29., 30. in 31. avgusta 1981 PRAZNIK SOCIALISTIČNEGA TISKA V DOLINI Izleti Razstave ^ Aa Giadu sv. Justa je še vedno rjPita razstava »Perujsko zlato*. ~b'-skovalci si jo lahko ogledajo ak dan od 10. do 19. ure Tržaška občina sporoča, da se bo 0 v tem mesecu v občinski umet-ostni galeriji zvrstile naslednje ,, [ave: do 28. avgusta bodo raz-®vljena dela Brune Berlotti - Frau-fiove in Luigija Forginija ter od b avgusta do 6. septembra dela Velicogne Bliznakoffove in ^c>a Covre. Kulturni društvi «Slavko Škamperle* in »Union* od Sv. Ivana in iz Podlonjerja prirejata III. PRAZNIK MANDRIJERJEV v nedeljo, 13. septembra. Združenje Union - Podlonjer priredi enodnevni izlet na Gorenjsko s postankom v Ljubljani na mednarodni razstavi vin, in sicer v nedeljo, 6. septembra 1981. Vpisovanje vsak torek in petek v Ul. Valdiri-vo 30 od 17.30 do 19. ure in ob ponedeljkih na Lonjerski cesti 177 od 20. ure do 20.30 (tel. 64-459 ali 732858). PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO ,">IIIM|„||„„„„,„||,,|„„|„,im„„l|„||m|||H|m|m||a|||||||u|||||||||||n|||||n||||||||||||t|||Mf|||yn||t Včeraj-danes Hanes, NEDELJ\, 23. avgusta ZDENKA vz*de ob 6.15 in zatone ob •U0 — Dolžina dneva 13.45 — Lu-imVz>de ob 0.44 in zatone ob 15.04. "“h PONEDELJEK, 24. avgusta JERNEJ Vr tae®e včeraj: najvišja temperatu-jo «j.2 stopinje, najnižja 19,3, ob t^L Uri 24,4 stopinje, zračni tlak 1015,9 Ustaljen, veter zahodnik 14 km fai UT0, v'aga 44-odstotna, nebo sko-jJ Jasno, morje rahlo razgibano, Paratura morja 20,6 stopinje. Rojstva, SMRTI IN POROKE li &U SO: 59-letni Giacomo Ros-Fm i' etn' Alojz Debeliš, 74 letna 69,1 ,a Ribarich vd. Lcvrinovich, 73-j j3 Lea Canderan vd. Turale, HO-lni ? Naira Sturman por. Humar, tI:'* Guido Kraos, 90 letni Giu-. Tolentino, 73 letni Nicolo letnSsi' 41-letni Giorgio Micol, 61-Hiovannj Bose. •n uradnik Giorgio Mauri ^kozmetičarka Loredana Bassa, J tijt-Jj"* študentka Gemma Pastore, (ir j 1 žitnik Giulio Musenga in univer- lav, Kar Domenico Contursi in de-.Henvenuta Rotella, pristani-trj2j Valter VVollrap in delavka Pa-s9ulu Hriester Coceani. gasilec Pa e. Colino in bolničarka Maria in .ai, upokojenec Dante Cotterle Giu bakojenka Anna Leo. delavec j^Pe Llocar in gospodinja Ma-fa p°se De Andrade, geolog Mau-tchjL,risi >n uradnica Claudia Ba tg j a, uradnik Roberto Osellado-Vec n učiteljica Eva Onofrio, trga šibili avicie Cavaliere in frizerka 3 Helmonte, bolničar Fabio to, uradnica Giuiiana Stiglia-farini n'čar Lucio Furlani in u-frjS Ca Nevia Zigante, šofer Gian Marj0 ?ucea in gospodinja Rita di to p1 industrijski izvedenec Lucia-lti ln prodajalka Marina že podčastnik finančne stra a.ncesco Accettura in univerzi-studentka Filomena Pagone, Mana6^Hietro Žago in delavka Li-b*bus .“rzina, brigadir Giuseppe helij,'Cl in gospodinja Giovanna % urri, podjetnik Luigi Fillini in t>4ri JISla Angelika Hnila. radiolog pate* ’r'scek in Christine Deutrch ■t b.f^a.ver, grafik Silvio D'Auria adnica Liliana čehič, delavec Emilio Flora in obrtnica Sonia Petelin, strugar Vladimiro Milcovich in uradnica Maddalena Goiza, industrijski izvedenec Robert Henry Mogorovich in uradnica Marina Be-go, gradbeni izvedenec Dario EI-leri in uradnica Ornella Paulini, trgovec Armando Bazec in prodajalka Daniela Carmeli, odvetnik Ser-gio Pacor in uradnica Maddalena Francesca Vittoria Ripa Bruschetti di Meana, strojni izvedenec Paolo Derin in otroška vrtnarica Maura Starz, delavec Alfredo Vascotto in uradnica Carmela Felis. uradnik Vincenzo de Lirenzo in komisarka za higieno Mara Rubieri, delavec Michele Degano in gospodinja Pa-trizia Brazzatti, šofer Silvano Ono-rio Fabbri in uradnica Rcsanna Časa dei. podčastnik javne varnosU Mario D’Alessandro Abiuso in učiteljica Gabriella Randino. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. Ul. Alpi Giulie 2. Ul S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Dante 7. Ul. DellTstria 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Dante 7, Ul. DellTstria 7. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SI.UŽRA Nočna služba od 21. do 8. ure tel 732 627. predpraznična od i4 do 21. ure in praznična od 8. do 20 ure. tel 68 441 priredi v nedeljo, 6. septembra, AVTOBUSNI IZLET V REZIJO Ob otvoritvi planinske poti »Ta visoka rosojanska pot*. Pot poteka iz Solbice skozi vas Korito, na planino Kot in planino Brdo (dve uri in pol prijetne hoje), kjer £0 krajša slovesnost. Sledi Še za trenirane planince vzpon po tej novi poti na vrh Velike Babe. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI do vključno ponedeljka, 31. avgusta Razna obvestila Slovenska skupnost - sekcija Dolina vabi člane, somišljenike in vaščane na pripravljalni sestanek za «Naš praznik*, ki bo jutri, 24. avgusta. ob 21. uri v srenjski hiši v Borštu. NŠK obvešča, da bo knjižnica za prta do 2. septembra 1981. Na srednjih šolah Simon Gregorčič v Dolini, Igo Gruden v Nabrežini in Ivan Cankar pri Sv. Jakobu v Trstu je v teku vpisovanje za eksperimentalni tečaj 150 ur za delavce v šolskem letu 1981/82. Na tečaj se lahko vpišejo vsi, ki so že izpolnili 16. leto starosti in nimajo diplome nižje srednje šole. Za vpis je potrebno napisati prošnjo naslovljeno na ravnateljstvo šole — obrazci so na razpolago v tajništvu, ter predložit1 rojstni list. Na eni strani vrsto let naraščajoče potrebe in pristojnosti krajevnih uprav, na drugi pa omejitve proračunov istih krajevnih uprav, do katerih je prišlo na pobudo vlade v zadnjem času, narekujejo nujno preosnovo občinskih služb. Zaradi razvejane avtonomije so krajevne uprave, občine in pokrajine, razvijale, poleg obveznih, vsaka svojo vrsto služb, upoštevajoč pač krajevne potrebe in tradicije. Pri nas smo imeli še iz let pred prvo svetovno vojno zelo razširjeno mrežo občinskih vrtcev, socialne službe, mnogo šol za potrebe katerih (šolska poslopja, oprema, pomožno osebje) morajo skrbeti občine. Drugod v državi so se teh služb lotili šele v zadnjem času. Ponekod pa so bile občinske uprave pribežališče brezposelnih in tako imamo, zlasti na jugu, v občinah, ki imajo enako število prebivalcev, veliko več uslužbencev kot na severu, V zadnjem času pa so tudi potrebe prebivalstva naraščale in kjer ni hitro na te zahteve odgovorila osrednja državna oblast, tudi zaradi počasnosti njene birokracije, so bile krajevne uprave tiste, ki so nemudoma pozitivno odgovorile zahtevam in potrebam občanov. Poglejmo n.pr. Gorico. Tu imamo že dolgo vrsto let kar precej občinskih vrtcev, tudi slovenskih. Vse to terja precej osebja, tako učnega kot neučnega. Vse to seveda bremeni občinske finance, medtem ko so v drugih krajih države vrtci državni ali zasebni, občinskih skoro ne poznajo. Gorica je tudi znana danes kot mesto v Italiji, ki ima, upoštevajoč število prebivalstva, največ športnih naprav. Nekatere upravljajo zasebna društva ali šole. veliko teh naprav pa je občinskih. Za vzdrževanje teh naprav, za osebje, ki skrbi za varstvo teh naprav mora skrbeti občina. Evo nove stroške, ki jim drugje ni para. še bi lahko naštevali. Najnovejši urbanistični predpisi zahtevajo tudi večjo zavzetost pristojnega osebja, ki pa ga je vedno premalo. In tako dalje. Nujnosti preosnove služb v krajevnih upravah, to seveda v večjih občinah, kot sta n pr. Gorica in Tržič pri nas, zahtevajo precej zavzetosti tako pri upraviteljih kot pri osebju. Posamezni uslužbenci se nar.ireč težko ločijo od dosedanjega načina dela in marsikdaj tudi od pridobljenih pravic. Te pa je treba do neke mere spremeniti če hočemo, da bodo posamezne službe delovale brezhibno. Treba bo. poleg vsega, spremeniti tudi marsikaj v zvezi z zdravstveno reformo. Nekatere občinske ali pokrajinske službe pridejo v pristojnost krajevne zdravstvene reforme. Tako občinski zdravstveni uradi, kot pokrajinski kemični in zdravstveni laboratorij, proti-jetični konzorciji, psihiatrične bolnišnice. itd. Goriška pokrajinska uprava je naročila dr. Ariu Rupeniju od nekega strokovnega inštitut.-, v Rimu naj izdela pred'og novega organika o-sebja. upoštevajoč nove potrebe. Na goriškem županstvu izdelujejo nov organik osebja, vendarle prihaja do precejšnjih odporov s strani nekaterih posameznikov. Sindikat uslužbencev krajevnih u-prav Fidel-Cisl, v katerem je na Goriškem včlanjena večina uslužbencev teh uprav, je imel v zvezi s temi vprašanji študijski posvet v Gradišču. Na njem so poleg že o-men.jenega dr. Rupenija poročali še vsedržavni tajnik Fidel-Cisl Dario Papuccia ter krajevna sindikalna funkcionarja Ferruccio Bosio in Lucio Gregoretti. Govorili so tudi o zahtevah sindikata za snujočo se novo delovno pogodbo za uslužbence krajevnih uprav. 2. 9.: pismena naloga iz latinščine; 3. 9.: pismena naloga iz grščine; 4. 9.: ustni izpiti. — Učiteljišče »Simon Gregorčič*: 1. 9.: pismene naloge iz italijanščine, latinščine in matematike; 2 9.: pismena naloga iz slovenščine; 3. 9.: pismena naloga iz nemščine; 4. 9.: ustni izpiti. — Trgovski zavod »Ivan Cankar*: 1. 9.: pismene naloge iz italijanšči- ne, trgovinstva in upravne znanosti; 2. 9.: pismene naloge iz splošne i- zobrazbe. trgovskega računstva, srbohrvaščine in slovenščine; 3. 9.: pismena naloga iz matema- tike; 4. 9.: pismene naloge in vaje iz nemščine, strojepisja, steno grafije in strojnega računstva; 5., 7. in 8. 9: ustni izpiti. — Trgovski zavod »Žiga Zois*: 1. 9.: naloga iz nemščine; 2. 9.: nalogi iz italijanščine in ste- nografije; 3. 9.: ustni izpiti. Podgorci po poteh AVNOJA Od 1. septembra popravni izpiti V torek, 1. septembra, se bodo na naših višjih srednjih šolah pričeli popravni izpiti tako imenovanega jesenskega roka. Izpiti bodo na vseh šolah zjutraj z začetkom ob 8.30 po naslednjem razporedu: — Klasični licej «Primož Trubar*: 1. 9.: pismena naloga iz slovenščine; iiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiriuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiisiiiimitiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin KRVODAJALSKA SEKCUA SLAVI 10-LETNICO Danes v Doberdobu praznik krvodajalcev ob koncu tedna pa še druge prireditve V petek bodo otvorili razstavo kraških vin, v nedeljo pa bodo številne prireditve - Nagrade povojnim obiinskim svetovalcem na sobotni slavnosti Danes se bo v Doberdobu nadaljevalo praznovanje ob 10. obletnici prve slovenske krvodajalske sekcije na Goriškem. Dcberdobska krvodajalska sekcija vzdržuje tesne stike s krvodajalskimi sekcijami v matični domovini, zato bo teh na današnjem sprejemu kar precej. Svojo prisotnost so najavile delegacije iz Nove Gorice, Kranja, Kamnika, Reke, Ilirske Bistrice, Ljubljane, Sovodenj in delegacije krvodajalskih sekcij iz tržiškega okrožja. Sprejem delegacij na občinskem prireditvenem prostoru bo predvidoma ob 10. uri. Temu bo sledil pozdravni govor dolgoletnega predsednika sekcije Jožefa Ferletiča. Ob tej priliki bodo vsem zaslužnim članom sekcije podelili nagrade in vsem prisotnim delegacijam spominske plakete. Temu bo sledilo kosilo, ki ga bodo domači krvodajalci gostom pripravili kar na prireditvenem prostoru. Kot včeraj se bodo tudi danes lahko zvečer vsi zavrteli ob zvokih ansambla «New harmo-ny sound*. Poleg današnjega praznovanja bo do v Doberdobu imeli praznik tudi ob koncu tedna. Bo to vsakoletni praznik, za katerega daje pobudo občinska uprava v sodelovanju z domačimi društvi. Praznik bo letos trajal tri dni, v njegovem okviru bodo imeli tudi prijetno manifestacijo na županstvu. Nagradili bodo namreč vse dosedanje povojne u-pravitelje doberdobske občine. Praznik se bo pričel v petek, 28. avgusta zvečer, ko bodo odprli že tradicionalno razstavo in pokušnjo domačih vin. Osrednja prireditev pa bo v soboto, 29. avgusta, ob 18. uri. bodo župan in odborniki podelili spominske kolajne vsem dosedanjim občinskim svetovalcem, ki šo občino upravljali od leta 1951, ko je bila občina ponovno vzpostavljena. Na prireditev pridejo tudi zastopniki občin in krajevnih ^skupnosti iz matične domovine s katerimi ima doberdobska občina stike. Domača društva pa bodo organizator nedeljskega praznika. Priredili bodo planinsko - orientacijski pohod, turnir v balinanju, tekmovanja v odbojki, slikarski ex tempo re, koncert pevskih zborov. Vse tri dni bodo predvajali tudi barvne diapozitive o kraški pokrajini ter diapozitive, ki so bili napravljeni ob pomembnejših kulturnih in drugih dogodkih v občini v zadnjih letih. rtiiiiiiiiiiMiitiHiittitiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiMimnftmmiiiiitiiHiimimiiiimiiimiiiiiifUiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiii Viktor Emanuel, Franc Jožef in Borboni LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel 228 124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel 211(8)1; Prosek: tel 225 141: Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200 121: Seslja n: tel 209 197; Zavije: tel. 213 137; Milje: tel 271 124. LOTERIJA BARI 8 34 87 4 72 CAGLIARI 49 23 53 85 56 FIRENCE 47 48 68 40 «7 GENOVA 74 67 50 52 11 MILAN 16 88 46 48 86 NEAPELJ 83 44 12 19 66 PALERMO 20 70 21 10 22 RIM 46 48 39 64 12 TURIN 14 8 26 34 63 BENETKE 68 45 66 14 86 ENALOTTO I X X 2 12 'XI KVOTE: 12 - 14.057.000 lir II - 471.400 lir 10 — 41.300 lir 2 X X Potovalni urad «Aurora» vabi na naslednja potovanja in izlete: 12. - 13. septembra: OTOK RAB. Cena 49.000 lir 18. - 23. septembra: MALI LOŠINJ. Cena 135.000 lir t 19. - 20. septembra: OTOK KRK. Cena 38.000 lir 23. - 27. septembra: MALI LOŠINJ. Cena 115.000 lir 27. septembra: NOVO MESTO IN DOLENJSKA. Cena 25.000 Ur 1. 6. oktobra: DALMACIJA in ČRNA GORA (ladja in avtobus). Cena 228.000 lir. 3. - 4. oktobra PLITVIČKA JEZERA. Cena 58.000 lir 5. - 12. oktobra: ANDALUZIJA (od Madrida do Malage) Cena 520.000 lir (letalo in avtobus). Vpisovanje in informacije pri »A U R O R I* v Ul. Cicerone 4, telefon 60-261. ŽE ŠOLSKE KNJIGE? SEVEDA! Izognit* se gneči in mrzlici zadnjih dni. ne tvegajte, da kak učbenik zmanjka. Naročite že sedaf šolske knjige za osnovne, srednje in višje šole ! Bolj brez skrbi boste do zadnjega dne na počitnicah ... UiaiUa kvtiig&ih* Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 732 487) Tam nekje v nebesih ali v peklu, morda tudi v vicah, nekdanjemu italijanskemu kralju Viktorju Emanuelu Ul žilica najbrž ne da miru. Že dolgo so njegovi posmrtni oslan-' ki nekje v Egiptu, v rimski Pan-theon, kjer so pokopani drugi sa-vojci, jih nočejo prepeljati. Le od časa do časa se ga kak postaran monarhist spomni in zahteva povratek teh ostankov, skupno z onimi črnogorsko rojene soproge kraljice Helene, v italijansko prestolnico. Kar pa tega nekdanjega vladarja majhne postave, ki so ga po prvi vojni imenovali ril Re Vittorioso*. najbrž najbolj moti je to, da se ni nihče spomnil nanj ko so letos 8. avgusta v Gorici svečano proslavljali vstop prvih italijanskih edinic v Gorico med prvo svetovno vojno. Morda bo temu krivo dejstvo, da je bil osrednji govornik na goriški proslavi sedanji predsednik rimske vlade senator Giovanni Spadolini, torej republikanec, pristaš tiste stranke, ki je bila vedno in vztrajno proti monarhiji, v našem primeru savojski. Na «zmagovitega kralja*, ki je poveljeval svoji armadi, seveda iz precej varnih in od fron te oddaljenih postojank, pa se ni nihče spomnil niti z besedico. Na:brž bo nekje v oblakih Vittorio Emanuele lil jezno gledal na Franca Jožefa 1, na tistega njegovega nasprotnika, ki je umrl še med že omenjeno prvo svetovno vojno, še predno je on zmagal 4. novembra 1918, ki ga nekdanji avstrijski podaniki, kasneje italijanski, oziroma njihovi potomci, častijo danes v Jasihu pri Krminu. na nekdanji italijansko-avstrijski meji. V naši deželi se vsi, razen kasnejših prišlecev seveda, spominjajo 18. avgusta, pa čeprav z dokajšno mero folklornega občutka. Nihče pa ne ve kdaj je Vittorio Emanuele 111 praznoval svoj rojstni dan, kdaj je bil ta ali drugi praznik tega ali onega savojskega princa ali kraljice. Tu v Jasihu pa, po petinšestdesetih letih smrti še vedno častijo Franca Jožefa. Kljub temu da so avstrijske meje danes daleč, da nihče ne misli več na spojitev z Avstrijo, da nihče ali skoro nihče več ne zna nemškega jezika. Morda jo bodo najbolje izkupili prebivalci Jasiha, saj bo v njihov kraj prišlo danes, tako je vsaj bilo v prejšnjih letih, nekaj tisoč ljudi, ki bodo pospravili nekaj tisoč vrčkov dobrega piva, stotine litrov briškega vina, stotine pečenih piščancev, klobas, zrezkov s polento. Tako se bodo spomnili, proti plačilu seveda na dobre stare tcajtei, o katerih so jim pripovedovali dedi in očetje, ko so tihotapili razno blago čez avstrijsko-italijansko mejo in lepo služili krajcarje in centesime. Franc Jožef pa je po tolikih letih prišel pred sodnika, Za cesarski festival v Jasihu so se v prejšnjih letih zanimali domačini in mittelev-ropsko gibanje iz Trsta. Po vsej deželi so v štirih jezikih pisani plakati vabili na počastitev cesarja in na *praznik naših narodov» ter zagotavljali bivšim vojakom in mornarjem *k.u.k. vojske in mornarice» prost vstop. Letos so praznik organizirali sami domačini, vodje mittel-evropskega gibanja iz Trsta so se pošteno razjezili, ker so Jasiltovci uporabili njihov znak. Stvar se je končala pred sodnikom, Tržačani so ohranili imprimatur. Domačim iz Jasiha pa so na vso silo dali tiskati reklamne plakate (tokrat samo v italijanščini), delno spremenili cesarskega orla in tako bo danes praznovanje v Jasihu nekoliko okrnjeno. Francu Jožefu in Vittoriu Emanuelu pa lahko dodamo še nekaj kronanih glav, ki imajo nekako zvezo z našim mestom. Pred 98 leti, točneje 24. avgusta, so v grobnici cerkve na Kostanjevici pri Gorici pokopali tudi zadnjega pretendenta na francoski kraljevi prestol, borbonskega grofa Henrika Karla Ferdinanda. Tam so nekaj dni prej pokopali že nekatere druge člane francoske kraljeve družine. Slučaj je hotel, da so bivši člani francoske kraljeve hiše, ki so bili zbežali iz Francije na Dunaj, prišli v Gori co, da bi se izognili kugi, ki je takrat razsajala na Dunaju. Prišli so v Gorico, bili pa so že okuženi in bili edine žrtve kuge v našem mestu. Pokopani so na Kostanjevici, danes je ta cerkev na jugoslovanskem ozemlju. Pravijo, da so na pogreb pred 98 leti prišli iz Francije tisoči privržencev. V Franciji se vodi danes akcija, da bi se posmrtni ostanki prenesli v domovino. Jutri • • • pa pride v Gorico posebna delega cija francoskih monarhistov, ki bodo šli počastit zadnjega predstavnika francoske kraljeve dinastije v cerkev na Kostanjevici. (mw) Izleti Slovensko planinsko društvo obve šča udeležence štiridnevnega avto busnega izleta, da bo avtobus 4. septembra odpeljal po sledečem razporedu: s Travnika ob 5. uri, iz Štandreža ob 5.05 ter iz Sovodenj ob 5.10. Ustvarjal se bo na običajnih postajališčih. Priporoča se točnost. Prepovedan vstop na kmetijska zemljišča Goriški župan je izdal odredbo, ki brani tistim, ki niso za to pristojni, da vstopijo na zasebna kmetijska zemljišča v času trgatve. Občinski poUcaji bodo kaznovali kršilce. Za zapahi ne bo več poškodoval avtomobilov... Zlikovec ki je pred nekaj dnevi poškodoval veliko parkiranih avtomobilov je končno za zapahi. Tudi v noči med sredo in četrtkom ie bil 60-letni Giovanni Cerri »na delu*, tokrat v Ulici Angiolina. Sreča pa mu tokrat ni bila naklonjena, saj ga je lastnik avtomobila, ki ga je Cerri poškodoval, dobil prav v akciji. Giorgio Moserini (tako je ime lastniku avtomobila) ie takoj tekel za nepridipravom, ga ujel in izročil policajem, ki so ga spravili v zapor. Razna obvestila V tajništv i slovenske nižje srednje šole «Ivan Trinko* v Gorici vpisujejo do 21. septembra v letošnji tečaj «150 ur*. Vpišejo se lahko vsi, ki so dopolnili 16. leto, radi pa bi pri-pridobili diplomo nižje srednje šole. Pouk bo v slovenskem jeziku, trajal bo v večernih urah v?e šolsko leto. Podrobnejše informacije dobijo zainteresirani na tajništvu šole v Ulici Alviano. Podgorci so bili tudi letos na tradicionalnem izletu, ki ga prireja domača sekcija VZPI-ANPI. Od 7. do 9. avgusta so bili na avtobusnem izletu «Po poteh Avnoja*. Ogledali so si lepote in zanimivosti Plitvičkih jezer, obiskali Bihač in Banja Luko, medtem ko so se tokrat obisku Jajca morali odpovedati zaradi tehničnih razlogov. Cesta Mrkonjič - Jajce je bila namreč zaprta. So pa zato imeli več časa za ogled znamenitosti v Banja Luki ter za ogled spomenikov na legendarni Kozari, kjer so se s položitvijo venca poklonili spominu padlih partizanskih borcev in ogromnega števila civilnega prebivalstva. Na Kozari so si ogledali tudi muzej ter prisostvovali predvajanju dokumentarnega filma o najbolj tragičnih dneh prebivalstva teh krajev. Na povratku proti domu so si Podgorci lahko ogledali nekaj zanimivosti Zagreba, seveda bolj na naglico, kajti močno jih je že preganjal čas. Domov so se vrnili preko Kostanjevice, kjer je bil še zadnji postanek, v Gorici pa jih je sprejela močna ploha, ki pa nikakor ni utegnila sprati dobrega razpoloženja in zadovoljstva nad izletom. (Na sliki: delegacija nri polaganja venca pred spomenikom na Kozari.) >Kino lllltiiiiiiiitiMtiim111111111111111111111111111111111111111111111111nvtirot1111111111111111111111111111111111111111111111111111111 PRIREDITEV STARA VEČ STO LET Ptičji Jernejev sejem danes v parku županstva V Gradišču ob Soči tekmovanje v konjskih športih, v Jasihu pa obujanje na cesarja Ljubitelji ptičev se bodo danes zbrali v parku občinske palače, kjer bo, ob priliki jernejevania, tradicionalni ptičji sejem Navsezgodaj bodo imeli tekmovanja ptic-pevk. Letos bo ptičji sejem izpo polnjen z razstavo malih domačih živali in nagačenih živali. Seveda bodo živali tudi prodajali. V Gradišču ob Soči bo danes tra dicionalno konjsko tekmovanje, za katerega velja v vsej deželi veliko zanimanja. V Jasihu pri Krminu pa bo »cesarjeva šagra* in tja pride neka avstrijska godba v slikovitih oblačilih. poleg te pa še nekai drugih skupin, med temi tudi tržaška godba v avstrijskih mornariških uniformah. Smrtna nesreča na cesti Tržič-Gradež V petek okrog 23. ure se je na cesti Tržič - Gradež (nedaleč od križišča za Marino Julio) pripetila huda prometna, nesreča, ki je terja- la življenje komaj 16-letnega študenta Alda Geremie, rojenega v Baslu, stanujočega pa v bližini Pordenona. Fant je prihajal iz Staran-zana in je iz stranske poti zavil na glavno cesto prav v trenutku, ko je iz Tržiča privozil Alfa Romeo, ki ga je upravljal Lino Viventi iz Brescie. Pri trečnju je Aldo Gere-mia utrpel tako hude posledice, da je umrl že med prevozom v bolnišnico. Cnrlcu CORSO 18.00—22.00 «L’ultimo squa-lo». S. Girolami. Barvni film. Jutri: 18.00-22.00 «Rocky». S. Stai-lone. VinORlA 17.00-22.00 »Le porno svedt s. to vogliono cosi*. Prepo-dan mladini pod 18. letom. Jutri zaprto. / rži A EXCELSIOR 18.00-22.00 «H gatto-pardo*. Jutri: 18.00—22.00 »Agente 007: Moonraker*. PRINCIPE 18 00 22.00 «11 soldato Giuiia agli ordini*. Jutri: 18.00— 22.CO »Le porno ir.fermiere deli« clinica del sesso*. Ati iv* Gor n-u to okolico SOČA Dar.es zaprto. Jutri: 18.00— 20.00 «čas nedolžnosti*. Angleški film. SVOBODA 18.00-20 00 «Zlati dečko in sladko dekle*. Nemški film. Jutri: 18.00—20.00 «Yankies». Ameriški fi|m. DESKLE 17.00—19 HO «Yankies». A-meriški film. Jutri zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 84 972. Včeraji-danes I? goričkega matičnega urada RODILI SO SE: Francesco Mauri, Victor Mauri, Alessandro Mazza, Lara Paulin, Gianfranco Bosio, A-lessandro Gigante, Cristian Bordon, Elena MartePon, EPsa Grion, Tamara Stocco, Manuel Leban, Loren-zo Ermacora, Andrea Baltistel. Raf-faele Šanson, Luka Bresciani, La-vinia Tunini in Elisa Tuninj. UMRLI SO: 71-letna Concetta A-iello vd, Surano, 57-letna Raimondi-na Gorian, 73-letni Egidio Manaz-zon, 86-letni Anna Orazietti, 71 letna Maria Regiani vd. Bigotto in 92-letna Jožica šlekar vd. Marassi. OKLICI: Fianco Gratton in Igli Niccoli, Renato Lante in Maria' Ca-riolato, Alfonso Villani in Viviana Posar, Silvano Marangon in Laura Chebar. Silvano Milocco in Loren-zina Misson. Franco Kukovac in Manuela Ferfolja. DOBRO ZNANA KATOLIŠKA KNJIGARNA V GORICI - Travnik 25 - (Piažza Vittorio 25) nudi veliko izbiro kvalitetnih zvezkov po stari lanski ceni. Šolske potrebščine. Tehnične predmete ROTTRING - HARDT-MUTH. CASTEL FABER. Proizvode PELIKAN. Pastele REMBRANDT. Papirje Schoellershammer, Fabriano in druge vrste. Nalivna peresa najboljših znamk. Vse predpisane šolske knjige. Strokovne in literarne knjige domačih in tujih založb. Slovarje vseh evropskih jezikov. 4 Primorski dnevnik 23. avgusta 1981 KRAŠEVEC, KI MU JE KOLESARJENJE ŽE ŠEST DESETLETIJ PRILJUBLJEN «KONJIČEK» NEUTRUDNI FRANCKO OD 6. LETA NA KOLESU Kmalu po vojni si je Franc Milič oziroma Francko omislil odlično kolo znamke «velox». Bilo je to 1947. leta Vedno več je ljudi, ki radi sedejo na kolo. K temu jih sili volja po športnem izživljanju, včasih želja po shujšanju, v zadnjih časih pa tudi vedno višje cene gorivu. So pa tudi kolesarski navdušenci, ki jim je kolesarjenje velik užitek in prebijejo celo svoje počitnice in proste dni — na kolesu. Eden takih je resnični ljubitelj kolesarjenja Franc Milič, ali Frančka, kot mu pravijo domačini, Frančku, ki je zelo popularna o-sebnost na našem Krasu in ki se svojemu kolesu še ni odpovedal, pa čeprav se bliža že sedemdesetemu letu. V pr.: Ali bi nam se prav na kratko predstavil? Odg.: Rodil sem se oktobra 1914 in - živim v Zgoniku. Sem srečno poročen že 42 let in imam dve hčeri. V naši družini nas je bilo osem otrok in sem eden od štirih še živih bratov. Rad imam naravo in živali in se v prirodo večkrat odpravim. Sem navdušen gobar in poznam vse vrste, kar jih raste -na Krasu. Že od mladih nog rad vstajam pred zoro in opazujem naravo, ko se prebuja iz' sna. Vpr.: Od kdaj pa pravzaprav kolesarite? Odg.: Začel sem še zelo z.elo mlad. Ko sem bil star komaj 6 let. sem dan za dnem nosil kosilo očetu, ki je delal na železnici ned Prosekom in Nabrežino. V tistih časih so bili le redki tisti, ki so imeli kolo. V Zgoniku je bilo tedaj )c 8 koles. Ko sem končal osnovno Šolo. sem se zaposlil v Trstu kot čevljar in sem tam služil dokler me niso 1940 poklicali v vojsko. Skoraj vsak dan sem se vozil na - fr priložnost glasbenega in arhitektonskega užitka v veliki koncertni dvorani z največjimi orglami na svetu. Že sam vstop v veliko in v svetlobnih odtenkih lesketajočo se dvorano, katere strop in ste,.e so iz bel.' brezovine, prevzame človeka, kot bi stopil v o-gromno moderno katedralo. Očem nevidno luči osvetljujejo arhitektonske plastične krivulje v neštetih barvnih odtenkih, čeprav je prirodni les enobarven. Tgra sere in svetlobe, ki v enkratni lepoti zarisujejo okrasje lokov in svodov. P 'cd po razsežni dvorani, ki se z vseh strani polni z dva tisoč šeststo devetdesetimi ljudmi, je enkraten. Rdeči sedeži, ki s svojo škrlatno b rvo v prazni dvorani poživljajo kontrastnost z lesom. se vse bolj izgubljajo v pisani množici v raznobarvnih oblekah, ki seda nanje. Med prihodom glasbenikov se pogled osredotoči na velike svetle kroge v obliki prstanov nad koncertnim odrom. To so tako imenovani akustični oblaki, ki odbijajo zvok nazaj k izvajalcem, da slišijo svoje muziciranje, še preden bi prišel do njihovih ušes odmev, ki se odbije od sten i vorane. Prisostvujem letošnjemu petemu koncertu sydneyskega simfoničnega orkestra v teku avstralske zime. ki nastopi sredi junija in se konča z nastopom pomladi sredi septembra, v šestinštirideseti red-, ni sezoni svojega delovanja. Pod umetniškim • odstvom po svetu znanega dirigenta Louisa Fre-mauxa, ki je že tri leta glavni dirigent sydneyskega orkestra, se je predstavilo v sestavi nad sto godbenikov kot homogeno glasbeno telo. ki slovi tudi izven svoje domovine. V prvi točki programa je orkester v manjši zasedbi izvedel ljub- šteje več kot tri kolesarje. Imam rad manjšo skupino, ker se človek čuti bolj povezanega z ostalimi in je manj možnosti, da pride do nesoglasij. Vpr.: Brc/, dvoma ste velikokrat prekolesarili vso Primorsko? Kateri predel vam najbolj ugaja? Odg.: Najbolj mi ugaja Vipavska, pa tudi okolica Postojne. Vpr.: Bližate se sedemdesetemu, vendar bi vam jih marsikdo prisodil veliko manj. Čemu pripisujete ta mladostni videz? Odg.: Menim, da je k temu veliko pripomoglo prav kolo, vendar ne morem vsega pripisati kolesarjenju, kajti glavno vlogo pri tem ima sproščeno življenje, pa čeprav sem doživel veliko hudega. ko uverturo iz prve manj znane mladostne opere «Abu Hassan» Carla Marie ' on Webra. Eksotični kolorit psevdovzhodne glasbene melodike je bil pril:; .an z zmerno zadržanostjo in kot uvodna točka koncerta s simpatijo sprejeta pri poslušalcih. Večje zanimanje je veljalo Ger-shwinovemu Koncertu za klavir, ki je bil z avstralsko pianistko Gvvenneth Pryor, živečo sicer v Londonu in uspešno umetnico tudi v Severni in Južni Ameriki. Značilnosti tega znamenitega dela. polnega jazzovskih sinkop in melodij bluesa. so prišle v izvedbi odličnega orkestra in zlasti solistke na klavteju do slikovitega učinka, čeprav bi si želeli še več impulzivnosti v tem radostnem gibanju ritmične eksotičnosti. Po daljšem premoru, kjer si občinstvo v razsežnih prostorih hodnikov rado postreže z osvežilnimi pijačami, prisostvujemo najbolj zanimivi izvedbi Desete simfonije i' E molu, opus 93 Dimitrija Šostakoviča v polni zasedbi orkestra. Uvod simfonije ustvarja neraz-položenje zarodkov melanholije v .senatni obliki. Zanimivi so prepleti solo instrumentov klarineta in flavte prek — pizzicata — brenkanja s prsti po strunah violin in viol, ki se razvijejo v zabrisani ton valčka. Klariret solo preide v prvi fagot, ki vodi k vzponu dolgo zadržane žalne sekvence vzpenjajoče se do epične tragedije. Prispodobe borbe se vzbudijo z rezkim a jedrnatim Scherzom, kjer ton E klarineta vodi h kričavemu zboru gozdnega vetra. Nato poteka skrivnosten allegretto iz lahkotnega žvrgolenja do pojavljajočega se roga, ki vodi k naglemu višku, preden je tišina spet vzpostavljena. Finale začenja z dolgim slovesnim uvodom dopolnjenim s solo oboo. flavto in fagotom. Flavta in klarinet izstopata kot vrtinec strasti in divje veselje, kot podlaga za sledeči allegro. Prav prečiščenje določenih gostobesednosti in glasbe počasnih uvodov, s katerimi avtor tik pred koncem za dolgo ne utiša razpoloženja radosti, so Šostakoviče ve odlike, ki jih je sydneyski orkester izvedel do bleščeče uigranosti. Operna sezona izpričuje zelo bogat program vse od najstarejših opernih del kot so Hiindlova Al-cina ali Meyerbeera delo Hugo-noti, do najbolj priljubljenih del železnega repertoarja kot so Verdijeva Traviata, Machbeth in Ri-goletto, Puccinijeva Tosca in Dekleta z zlatega Zahoda, Mozartova Figarova svatba. Smetanova Prodana nevesta do modernejše Janačkove opere Jenufa. Predvsem preseneča uvrstitev Handlove, skoraj že pozabljene in malo kje izvajane baročne opere Alcina, ki za čudo privlačuje in navdušuje Avstralce. Alcina je prva Handlova opera, ki si je utrla pot na avstralski operni oder. Uprizoritev Alcine, kakršno je Handel skomponiral po konvencionalni obliki opera seria, je zelo težko izvesti na modernem gledališkem odru po umetniški kot tehnični strani. Delo je preveč odmaknjeno. zato so potrebni kompromisi, kajti kastratov z ženskimi glasovi, ki so nekdaj nastopali v baročnih operah, hi več. Zato sta se poustvarjalca predstave. tenkočutni dirigent Richard Bonynge in iznajdljivi režiser Robert Helpmann odločila dodeliti moški vlogi glavnega junaka Rug-giera, v katerega je zaljubliena Vpr.: Kaj vam pomeni in kaj vam je dalo kolesarstvo? Odg.: Pomeni mi zdravje, dobro počutje, zabavo. Na kolesu sem preživel veliko lepih trenutkov. V dolgih letih pa sem prav s pomočjo kolesa napravil ljudem marsikatero uslugo, jim prihranil veliko časa in poti in zato so mi mnogi hvaležni. Iz vsega tega lahko le sklepamo, koliko kilometrov je prevozil neutrudljivi Frančko. Ko smo se od njega poslovili, smo mu zaželeli še veliko zadoščenj na njegovem «konjičku», s tem pa smo mu zaželeli tudi še veliko let zdravega in mladostnega življenja. Z. S. I Bu.da.iante in mladega Oberta, ki hoče rešiti očeta pred čarovniško močjo tragične junakinje I Alcine, ki so ju nekdaj peli kastrati. s pevkama sopranistkama. Ravnala sta modro in v ničemer pogrešila z vračanjem prilagajanja, kot je ravnal že Handel, ko je zaupal kako moško vlogo pevki, kadar ni bilo na razpolago odgovarjajočega kastrata. Alcina je ena izmed Handlovih magičnih oper s štirimi ali petimi zapleti čarodejke, ki je zasvojila in ljubilarsvojega umirajočega junaka Ruggiera. Lady Bradaman-te pride na Alcinin čarobni otok preoblečena v brata vojaka Ruggiera. Na srečo je v spremstvu svojega čuvaja Melissa, ki ve za tajno večjega čarovništva od Alci-ninega. Alcina je ženska, ki na zelo krut način izkorišča svoje nadnaravne moči, a ne zmore u-krotiti čustev do moškega, ki ga ljubi. Slovi po tem. da zapeljuje lepe krepostne moške in ko si jih pridobi, jih spreminja v živali. drevesa ali skale. Vendar Alcina ni opera v tolikšni meri o čarovništvu kot o goreči ljubezni. To je razodetje srca v vseh njegovih zapletenostih. In ker je baročna opera, je razumljivo. da se mora zaključiti s srečnim koncem. Aleiiiina čarovniška moč je pri kraj-, in začarane živali, drevesa in skale spet zadobijo svojo prvotno podobo. Predstava je stremela poistovetiti način umetniškega oblikovanja baročnih oper ob njihovem nastanku. Ne samo v značajih oseb, njihovem vedenju in bolj ali manj patetičnih gestah, ampak tudi v baročno razkošnih načičkanih kostumih in v baročnem slogu zgolj naslikanih kulis scenografa in kostumografa Johna Pascoeja, ki je tudi po likovni strani iznajdljivo približal duh nekdanjega baročnega gledališča, Kot v vseh rednih avstralskih opernih hišah v Melbournu, Bris-banu, Camberri, /delaidi in v drugih občasnih opernih hišah, nastopajo večinoma domači pevci, ki so si poleg študija doma pridobili znanje in mednarodni ugled v priznanih angleških in drugih evropskih in ameriških opernih hišah. Razen mezzosopranistke Hea-ther Begg v vlogi lady Brada-mante, ki je Novozelandčanka, so vse pevke Joan Carden kot Alcina, Margreta Elkins v glavni moški vlogi Ruggiera, Anne - Maree-McDonald v vlogi mladeniča 0-berta, Angela Denning v vlogi Al-cinine sestre Morgane in pevca Donald Shanks kot Melisso in Paul Ferris kot Oronte, rojeni Avstralci in kot takšni priznani o-perni pevci z lepimi, dobro pogojenimi glasovi za baročno predvajanje z izvrstno vokalno tehniko. Predstava je bila slogovno čista v vseh pogledih in je izpričala zares visoko raven sydneyske Opere. Temu primemo je bilo tudi vzdušje v dvorani: očarano občinstvo je po vsaki ariji, ki jih v Alcini ni malo, navdušeno nagradilo svoje ljubljence in na koncu predstave dalo toplo priznanje vsemu umetniškemu ansamblu z dirigentom Richard - Bonyngenom na čelu, ki je z velikim smislom za značilnosti baročnega sloga mojstrsko vodil komorno sestavo odličnega orkcs*ra in decentno spremljal lepo in občuteno petje izvrstnih solistov. S predstavitvijo značilne a redko izvajane baročne Handlove opere Alcine. je sydneyska Opera nudila umetniško doživetje, ki je redko dosegljivo ta 'i na ameriških in evropskih odrih. EMIL FRELIH Milnim im tu itn umih timi milili h milil n niiiiiiiiii n tuni tiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiif n m im mi um iimt m im um Obala pod Nabrežino niiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiimMmiiiimimmiiiiiimiiiiiimiimmtimiiimimiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiimiimiimiiMiiiimiimimiiiiiimmiiiiiiimiiimiia KONCERTNO-OPERNA SEZONA V SYDNEYSKI OPERI Odlična Handlova Alcina Nedelja, 23. avgusta 1981 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Masa 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena črta 13.00 Jazz koncert 13.30 DNEVNIK 17.00 Aventure 17.45 Braccio di ferro 18.00 «Una citta in fondo alla strada» 2. del 19.00 Policaji s cilindrom — nasprotniki Sherlocka Holmesa - TV film 20.00 DNEVNIK 20.40 Ameriško dekle — 2. del 22.15 Hit parade , 22.45 športna nedelja 23.20 Napoved programa za prihodnje dni Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi Kanai 11.00 Simfonični koncert 12.00 Temelji islama — dok. 12.40 Harold Lloyd show 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Mindy — TV film 16.30 DNEVNIK 2 — športne vesti 18.55 Kodeks 07: Varšava: Čudna nesreča — TV film 19.50 DNEVNIK 2 - Vesti 20.00 DNEVNIK 2 — Nedelja sprint 20.40 Tagli ritagli & Frattaglie: Mali magazin televizijskega humorizma 21.40 Cuore e batticuore — Srce in utrip — TV film Prostitutko so našli mrtvo. Njena prijateljica Sandie telefonira znanki Jennifer Hart. ki je pred nedavnim napisala daljšo reportažo o pojavu prostitucije, naj bi ji priskočila na pomoč. Teda že naslednjega dne zvečer so tudi njo umorili. Ko pa pride na vrsto tudi Jennifer Hart. ki so jo zamenjali za prostitutko in ki bi pri tem kmalu izgubila življenje, končno vendarle odkrijejo tudi morilca. Odkrije ga Jo-nathan. Gre za nekega policijskega agenta, ki se hoče maščevati zaradi smrti svoje matere. Bila je to ženska rdečih las in zato policijski agent umori vsako žensko rdečih las, na katero naleti 22.30 I Butteri - film Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Tretji Kanai 16.00 Šport 17.20 «La banda> — film 19.00 DNEVNIK 3 19.20 Koncerti 20.40 Prigoda Film nam prikazuje, življenje nek j živalske družine, ki ji sledi skozi vse leto skupina filmskih ljudi. In tako smo priča njihovemu vsak- danjemu življenju kot tudi njihovemu vsakdanjemu boju z drugimi živalmi, pa tudi v njihovem lovu na jelena. Pri tem pa vendarle ugotovimo, da j najhujši sovražnik teh živali človek 21.30 DNEVNIK 3 22.25 Poletoa karovana JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.20 Poročila 10.25 Sezamova ulica /11.25 šoferja — TV nadalj. 12.30 1 larodna glasba 13.00 Kmetijska oddaja 14.10 Jugoslavija, dober dan 14.45 Poročila 17.25 Srečanje v studiu 18.20 Športna poročila 18.30 Na kraljevski poti za soncem — film Film je spektakel, ki nas popelje v čas takoj po odkritju Amerike, v čas Piz-zarovega prodiranja v azte-ško kraljestvo, v čas, ko so Španci v pohlepu za zlatom počenjali neverjetne zločine nad domačini. Pustolovska zgodba filma pa ne seže v kakršnokoli zgodovinsko a-naJizo, zadovolji se le s površnim, tudi filmsko nepre-tencioznim prikazom vnanje akcije. 20.15 Risanka 20.24 Zorno do zrna 20.30 DNEVNIK 21.00 Bilo je. pa je minilo - TV nanizanka 22.05 Umetnost raške šole Vzdolž starodavne poti, ki se vije ob dolini Ibra so v srednjem veku nastale številne utrdbe — gradovi in samostani, skriti pred nemirnimi vojnami in osvajanji v rodovitnih predelih teh' krajev. Med njimi se še posebno odlikujejo po svoji ar-hitekturi in freskah cerkev a'»stola Petra in Pavia v Novem Pazarju. Djordjevi stebri, samostan Sopcčani na izviru Raške, ki se uvršča med svetovna kulturna bogastva. in Žica. 2? 25 Poroči'a 22.40 športni pregled Koner 17.30 Film 19.00 Aktualna tema 19.30 Otroški kotiček 20.15 27 kana! 20.20 Toloa roparjev — film 22 'X) Velika dolina - TV film 22.50 Glasbeni nokturno Zagreo 15 40 Belstonski lisjak 18.50 Gangsterji okoli ringa ŠVICA 17.40 Jablana - .TV film 20.35 Catherinin zadnji ples — film TRST A 8.00, 13.00. 14.00. 19.00 Poročila; '8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Praznična matineja: Poslušali boste, Sporedi narodnozabavne glasbe; 11.00 Mladinski oder: u totnore, prelep kraj v črno gorskem primorju. Novi pri jatelji so kmalu postali stari znanci, malo so peli Sunco krili, malo pa «počitničarji». da o drugih točkah, resnih in šaljivih, ne govorimo Vsekakor je bilo vzdušje prav prijetno, otroci so si zagotov) nabrali lepili spo minov, prijetne ] l urice Pa boste nrrTiveli tir ' vsi, k' si boste oddajo ogledali 19.00 Mozaik kratkega filma: Kipar 19.35 Obzornik 19.45 Mladinska oddaja 20.15 Risanka 20.26 Zrno do zrna 20 30 Dnevnik 21.00 Hudičevo seme - zadnji del 22.20 Znamenje 22.35 Ali se med seboj dovolj P° znamo Današma oddaja Ali se men seboj dovolj poznamo b® snregovorila o spomenikih NOB in revolucije: kako se le ti vključujejo v mestna jedra in okolje, kakšna je njihova vlora in pomen Koper 17.30 Film 19.00 Narodna glasba 19.30 Aktualna tema 20.00 Risanke 20.15 Stičišče 20."5 Bravo maestro - film 22.10 Danes 22.10 Organizirani pokoli - film. Zagreb 19 15 Pravljice iz lutkarjevega vozička 19.45 Mladinska oddaja 21.00 Odmor - drama 21.55 Glasbeni trenutek TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00,14.00. 17.00, 19 00 Poročila: 7.Ž0 Dobro jutro; Radijski mozaik; 8.10 Danes bomo govorili o... - Glasbene spremljave - Iz arhiva: «Up naj vam bo zvest prijatelj, maestro!»; 10.10 Koncert s posnetki na trakovih in ploščah; Poldne vniški razgledi: 11.30 Zdravilna zelišča - Kulturne aktualnosti - Intervju; 13.20 Letošnja «Primorska poje*; Popoldanski program: 14.10 Havvkvvind v živo; 14.30 Otroški kotiček: 14.50 Danes smo izbrali; 15.30 Roman v nadaljevanjih - V. J. Križanov-ska: «Nemeza»; 15.55 Z besedo in glasbo po Danski: 17.10 Za ljubitelje operne glasbe: 13.00 Odnos današnjega sveta do naravnega okolja; 18.15 Priljubljeni motivi. KOPER (Slovenski proaram) (po jug. času) 7.30 . 8.25. 14.30, 15.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6,05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame; 6.35 Kinospored, objave; 7.30 Zaključek; 13.00 Pregled; 13.05 Stoji, stojii Lipica; 13.40 Izbrali smo za vas; 14.00 V podaljšku; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Pogovor o jeziku; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon: 16110 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba, objave; 17.00 Zaključek. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30. 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; -8.15 Horoskop; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je; 10.32 Glasbeni intermezzo; 10.45 Mozaik; 11.00 Na počitnice z; 11.15 Festivalbar; 11.32 Kirn; 12 00 Na prvi strani: 12.05 Glasba po željah; 14.33 Super -classifica; 16.00 Discorama; 16.00 Stadioni in telovadnice; 17.32 Crash; 17.55 Pisma iz; 18.00 Glasbena fantazija; 19.00 Operne skladbe; 19.45 Nasvidenje jutri. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00, 6.58, 7.58, 9^58.^10^58^0 11.58 Zeleni val; 7.15 Glasbena komibnacija; 9.00 Radie anche noi: 1100 Štiri četrtine i 12.03 Ljubezen pomeni; 13.15 M® ■step;. 14.24, Hippteza; 15.00. Erre piuno - poletje: 16.10 Rally: 1-7-® Patehwor,k; 18.05 Cab - musicak 18.35 Šolska oddaja; 19.15 Zgodovina jazza; 19.40 «1 masnadieri» . radijska priredba; 21.00 Drag1 Gaio...; 2128 Mali poletni kon cert; 22.33 Glasba za glasbo. RADIO 2 7.30. 8.30, 9.30. ».30. 12.30, 15.30; 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 do 8.4» Dnevi poletja; 9.05 I) cadetto 01 časa Spinalba - 2. nadalj.; 9.3-Luna v vodnjaku; 11.22 Tisoč P°t pevk; 12.45 Zvok in misel; 13-4L Sound Track; 15.00 Nemogoči * terv ju ji: 15.37 Popoldanski P1'0 gram; 19,00 Korak nazaj; 20.49 Piknik. LJUBLJANA (po jug. času) 6.00, 7.00. 9.00, 10.00, 11.00. 12 °°' 13.00, 14.00 4 30 Rojaki na tujem! ; 4.50 Dnevni koledar; 5.-° Rekreacija: 6.10 Prometne inf??’ macije; 6.35 Vremensko poroči*0 za pomorščake; 7.00 Druga jutr8' nja kronika: 7.45 Dobro jutro, troci!; 8.08 Z glasbo v dober da11' 8.25 Počitniško popotovanje; 8.4 Pesmice na potepu: 9 05 Z radio1?; na poti; 9.40 Turistični napote1, 10.05 Rezervirano za...; 11.35 Zr>8' no in .priljubl jeno; 12.10 Veliki re" vijski orkestri; 12.30 Kmetijski °a sveti: 12.40 Pihalne godbe na kon; eertnem odru; 13.00 Danes do l»it 13 30 Priporočajo vam...: 14.05 gosteh pri zborih radijskih P*T staj; 14.25 Naši poslušalci čest?; ta jo: 16.00 Dgodki in odm°'1, 16.30 Zabavna glasba; 16.50 Ra dio danes, radio jutri!; 17.00 til.iak; 18.00 studio ob 17.; Na liudsko temo: 19 25 Zvo°0 signali: 20.00 Radijski dnevu*; 20.25 Obvestila in zabavna ba: 20.35 Lahko ne*. otroci!: 20» Minute z ansamblom Vita niča: 21.00 Iz naše diskotek0- 22.05 Poletni divertimento; 23 Našim rojakom po svetu: 23 ' Informativna eri ’•> G v nomši'1” in angleščini; 23.25 Iz naših sP° redov. TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE TOREK, 25. avgusta LJUBLJANA 18.45 Poročila; 18.50 Beli delfin; 19.05 Gorska folklora: Poljska; 19.35 Obzornik; 19.45 To je treba doživeti; 20.15 Risanka; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 Dnevnik; 21.00 Razgovor z Vladimirom Bakaričem; 21.50 Claudine - zadnji del TV nadalj.; 23.15 V znamenju: 23.30 Za lahko noč z Rokom Klopčičem. KOPER 17.20 Film- 19.60 Odprta meja; 19.30 Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 19.35 Neznanec v moji postelji - film; 22.00 Danes; 22.10 Ustvarjanje Titove Jugoslavije; 23.00 Baletna oddaja. SREDA, 26. avgusta LJUBLJANA 17.25 Doboj; Borac - CSKA, rokomet; 17.45 Risanka; 18.55 Poročila; 19.00 Rdeča zora; 19.30 Obzornik; 19.45 Prijatelji glasbe; 20.26 Zrno do zrna; 19.30 Dnevnik; 21.00 Reportaža o mestu Bitoli; 21.05 Igre brez meja; 22.30 Miniature: Zgodba o stari livarni. KOPER 17.30 Film; 19.00 Rock koncert; 19.30 Aktualna tema; 20.00 Risanka; 20.15 Stičišče, 20.35 Strastne-ži - film; 22.00 Danes; 22.10 Dokumentarna oddaja; 22.50 Osma o-fenziva. ČETRTEK, 27. avgusta LJUBLJANA 19.05 Divja leta - nadalj.; 19.45 Po sledeh napredka; 20.15 Risan- ka; 20.26 Zrno do zrna; 20.30 Dnevnik; 21.00 Naša hči - film; 22.35 Rdečelasa lažnivka in vojak - opera; 23.20 V znamenju. KOPER 17.30 Film; 19.00 Odprta meja; 19.30 Jazz na 'kranu; 19.00 Risanke; 20.15 Stičišče; 20.35 Vrnitev Ji.ne Dancerja - film; 22.00 Danes; 22.10 Strastna - film. PETEK, 28. avgusta LJUBLJANA 18 30 Godba brez not; 19.05 Obzornik; 19.15 Marx in Engels - postaje njunega življenj-; 19.00 Ne prezrite; 20.15 Risanka; f0.30 Dnevnik; 21.00 Vitez v modrem -nadalj.; 22.30 40-letniki - humor, odd.; 23.15 Nočni kino; Na tuj račun - film. KOPER 17.30 F jim; 19.00 Aktualna 11 ma; 19.30 Otroški kotiček: 20-1J Stičišče; 20.35! Nazaj v prostost film; 22.00 Drnes; 22.10 PrijatelJ Filip - padali.; 23.00 Baletni ve°e ’ SOBOTA, 29. avgusta LJUBLJANA 1f 16.15 Potepuški fant - film; L** Kolinska Slovan - STEAUA, met; 18.25 Rijeka - Osijek, >i°°" met; 20 15 Zlata ptica- 20.15 % sanka; 20.26 Zrn., d > zrna; 20 • Dnevnik; 21.00 Povabilo revolver šu film; 22.30 Modni utrli*’; 22.35 Zabavno glasbena oddaj KOPER 18 30 Film; 19.60 Odprta mej»' 19 33 Rock koncert; 20.00 Risa'*V,j 20.15 Stičišče; 20 "9 Film; 22-01 Danes; 22.10 Film. PLAVANJE ŠPORT ŠPORT ŠPORT NA SREČANJU SZ-ZDA V KIJEVU 23. avgusta 1981 Svetovni rekord Beardsleya 200 m v metuljčkovem slogu preplaval v izrednem času 1’58”01 KIJEV — Tudi drugi dan medna-plavalnega srečanja SZ -v Kijevu je potrdil veliko premoč ameriških plavalcev, čeprav so gostitelji dosegli nekaj več uspehov, f® v Prvem dnevu. Sovjeti so nam-«c v devetih disciplinah osvojili tri ?rva mesta (in dvakrat celo prvo “drugo), tako da je zdaj v rezul-?"* manjši «prepad» kot po prvem °nevu: Američani namreč po dru ™ dnevu vodijo s 139:85. Najboljši rezultat je dosegel vse-*?kor 21-letni Craig Beardsley iz ?rw Jerseva na 200 m metuljček, je imel na cilju več kot pet patrov naskoka pred najbližjimi zavarovalci, ter je postavil nov sve-JOvni rekord. Beardsley je popravil , J dosedanji svetovni rekord, ka-gfega je postavil lani 30. julija v 'uau, za dve desetinki sekunde in ^ je tako na minimalno razdaljo Pmbližai čarobni meji 1’58”. Na tem tekmovanju pa so dosegli ? n«kaj odličnih rezultatov. Omeni-. moramo predvsem progo 200 m in, kjer je Barett le za las zgre-■ tw svetovni rekord. Odličen pa 1 “d tudi čas Meagherjeve za 100 utrov metuljček, ki je bil tudi že 1610 blizu minuti. REZULTATI 200 m metuljček moški , deardslev (ZDA) , rloat (ZDA) Jesenko (SZ) 200 m prosto ženske , Woodhead (ZDA) , Lmzmeier (ZDA) • ®evakina (SZ) 100 m hrbtno moški J' kmetov (SZ) : Kuznecov (SZ) “Ottom (ZDA) , tOO m metuljček ženske , "teagher (ZDA) , King (ZDA) 0 Pokaš (SZ) . 200 m mešano moški , “arrett (ZDA) ‘ Sidorenko (SZ) Cavanaueh (ZDA) , 200 m hrbtno ženske , porčakova (SZ) Walsh (ZDA) Kisen (ZDA> . 1500 m mo"ki , Batni kov (SZ) f Čajev (SZ) Haves (ZDA) . 400 m mešano ženske , pavin (ZDA) j paberge (ZDA) Kaparina (SZ) , 4x200 m prosto ZDA Sovjetska zveza Atletika 1'58”01 2'00”34 2’00”36 1'58”65 2‘02”47 203’’92 56”81 57” 19 57''54 1’00"40 1'01"38 1’03"18 2'03"32 2'03"65 2 04’'42 2'15”26 2’16”52 217”97 15’15”41 15 24”?2 15'28”77 4'51”74 4'54”74 5'00”85 7'22”23 7'26''37 NA MITINGU V CA ORLAH Kakovostna udeležba CAORLE — Tekmovalci petnaj-.*n držav se bodo udeležili današ-j?e8a mednarodnega atletskega mi-tga v Caorlah. Ker bo to tekmo-s??ja točno v sredini med evrop-jj.un to svetovnim pokalom, bo slu- zlasti sestavljalcem ameriške in ..rriske ekipe, da bodo sestavili svo-• faprezentanci. To bo namreč zad-s. «test» atletov, pred nastopom v •umu. Nekaj italijanskih atletov je sicer rjPovedalo svoje sodelovanje na tem beli®11 *-nPr- Scartezzini in Fonta-J!a), v zadnjem trenutku pa se je rjavilo več južnoameriških tekmo-l lcev, tako da zasedba v bistvu ne faradi prisotnosti Novozelandca ®*kerja ne bodo sodelovali na tej Reditvi, toda Walker je z veliko pr.r° razumevanja umaknil svojo d«., 'mino in bo nastopil na nekem Masciarelli, 7. Savini, 8. Battaglin, 9. G. B. Baronchelli, 10. Lejarreta (Šiv), vsi v Gavazzijevem času. KOŠARKA TURNIR V LIGNANU Goričani boljši od Tržačanov LIGNANO SABBIADORO — Potem ko je v prvem kolu košarkarskega turnirja v Lignanu Pallaca-nestro Trieste premagal videmski Tropic, pa so Tržačani sinoči v drugem kolu izgubili proti goriške-mu Tai Ginsengu. Videmčani pa so včeraj odpravili moštvo Latte Mateseja. IZIDI 1. kolo Pall. Trieste — Tropic 93:78 (52:42); Latte Matese — Tai Ginseng 101:97 (54:46). 2. kolo Tropic — Latte Matese 102:92 (48: 37); Tai Ginseng — Pall. Trieste 83:72 (44:40). Lestvica Pall. Trieste, Tropic, Latte Matese in Tai Ginseng po 2 točki. Današnji spored Latte Matese — Pall. Trieste; Tropic — Tai Ginseng. ŽENSKI MEDNARODNI TURNIR Italiji prvo mesto MESINA — Italija je osvojila prvo mesto na ženskem mednarodnem košarkarskem turnirju v Mesini. «Azzurre» so v odločilnem srečanju premagale Poljsko z 61:51 (prvi polčas 38:25). V drugi tekmi pa je Nizozemska premagala Kitajsko s 43:41 (21:23). Končni vrstni red: 1. Italija 6 točk; 2. Poljska 4; 3. Nizozemska 2; 4. Kitajska 0. iiiiitiiiitiiiiitiiiiiiiittmiiiiiiiiiiiiniimimiiiiimiitmiMiiiiiiiiiitinimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiitiiiim NOGOMET 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Neodločeno v Osijeku Olimpija danes dama Ljubljančani bodo proti Vojvodini jurišali na zmago 1‘Mrv, tako I okrnjena, kletka je kazalo, da afriški at- zarad kerja 'C tekmovanju, tako da do bojijo Afričanov ne bo prišlo. D letovanje bo od 16. ure do h,j. .Prenašala po tretjem sporedu ^“italijanska tolevizito. »M dirki «Treh vareških dolin* Zahodni Ncmcc Kraun naj hitrejši OTRESE — Na prvi izmed treh tv Rušenj po Lombardiji, na krož-Lidi i^i ‘Treh vareških dolina, je k0i letos prvo mesto šlo tujemu hM SarJU: tokrat se je uveljavil zait; ."ooemški kolesar Gregor Braun, foA? na.c’'j prišel skoraj z minuto Sšri ?*■! Pr<-'d drugouvrščenim Pa-ki je šele v tej sezoni p j med profesionalce, boi^vnina, v kateri so bili vsi naj-HjJ“| 'tabjanski kolesarji, s Saron-Sotg na čelu in ki se bodo v Pragi va|/®°v’ali za naslov svetovnega pr-ic prispela na cilj s skoraj in i?. inutnim zaostankom. Moser Im I*Sentini pa sta celo odstopila, ni j . temu je zvezni selektor Marti-Volj Javil. da je v glavnem zado-hr',n s tem, kar s-- pokazali re-ez*ntanti. I. R LESTVICA “raun (ZRN) v 5.25’54” s po 2 grečno hitrostjo 40,556 km pa uro 3 £aghnessi po 1'12” < ^avazzi po 1’16” .. attibini. 5. Fernandez (šp.), 6. ^'""""HiniiH.iHiuniiniJiHiniiHiiUHMHiHUH obvestila »b ^ ^°r — Atlelska sekcija „ da bu v torek, 25. avgu-1» Lm? nl* ‘Prvem maju* se °dbora sekcije. . • • « Breg da se bodo jutri, v po-IgHiz *t’ "b 48- uri na občinskem 4 » U Pršeli treningi za najmlaj-tr “°*»metaše (od 8 do 16 let). Na b) 'age so vabljeni tudi mladi, ki tačeii i nogometom. V anticipiranem srečanju 5. kola v prvi jugoslovanski nogometni ligi sta včeraj Osijek in Partizan igrala neodločeno 1:1 (1:0). Osiječani so prvi prešli v vodstvo z zadetkom Lukčaeviča v 25. min., gostje pa so stanje izenačili v 57. min. z Živkovičem. Srečanje ni bilo na dokajšnji tehnični ravni in gledalci so bili občasno priča zelo grobi igri. Po včerajšnjem neodločenem izidu sta s sedmimi točkami Osijek in Partizan dohitela Hajduk na vrhu lestvice. Spličani pa seveda imajo tekmo manj. Vsa ostala srečanja tega kola bodo igrali danes. Ljubljanska Olimpija bo doma sprejela v gosteh novosadsko Vojvodino. Po spodrsljaju v Zagrebu morajo danes Ljubljančani jurišati na zmago. Vsaka izgubljena točka na lastnem igrišču bi lahko Olimpijo v bodoče še‘kako drago stala. Po drugi strani pa ne gre tudi pozabiti dg je npoštvo iz Novega Sada doslej dokaj uspesno igralo, saj je na drugem mestu razpredelnice s šestimi točkami (2 zmagi in 2 remija). DANAŠNJI SPORED Olimpija — Vojvodina Dinamo — Teteks Budučnost — Hajduk Rijeka — Radnički Vardar — Zagreb Željezničar — Sarajevo Velež - Sloboda Beograd — C. zvezda Vsa srečanja se bodo pričela ob 17.30. VATERPOLO Spodrstj*aj Italije proti Nizozemski PESCARA — Na mednarodnem turnirju v vaterpolu v Pescari je Italija včeraj docela nepričakovano zgubila proti Nizozemski, ki sicer ni pokazala nič posebnega, vendar so domačini zaigrali izredno nervozno in so naredili vrsto hudih napak. V drugem srečanju sta' Sovjetska zveza in Zahodna Nemčija igrali neodločeno, tako da bosta o končni lestvici odločali današnji srečanji med SZ in Italijo ter ZRN in Nizozemsko. IZIDI Prvo kolo: ZRN — Italija 11:8 (4:1, 2:4, 4:1. 1:2); SZ — Nizozemska 10:6 (1:1, 1:2, 6:1, 2:2). Drugo kolo: Nizozemska — Italija 6:5 (1:1, 2:1, 1:2, 2:1): SZ -NDR 8:8 (3:1, 2:3. 1:3, 2:1). AVTOMOBILIZEM VIDEM — Po štirih letih bo danes ponovno na sporedu avtomobilska dirka za gorsko nagrado na progi Verzegnis — Sella Chianzu-tan, katere se bo udeležilo 182 pilotov. Dirka se bo pričela ob 10.30. Glavni favorit .je Mauro Nesti na oselli. NA EP ZA MLADINCE ZOPET ODLIČJE ZA ITALIJANE Salvatore Antibo je bil drugi v teku na S.000 metrov ■ Se vedno premoč vzhodnoevropskih atletov UTRECHT — Na evropskem mladinskem atletskem prvenstvu v Utrechtu je Italija osvojila še eno kolajno in sicer srebrno. V teku na 5.000 m se je namreč Salvatore Antibo uvrstil na drugo mesto. Antibo je tekel zelo dobro in je skušal osvojiti celo prvo mesto. Madžar Ksza-bo pa je bil tokrat res odličen in za ostale tekače nedosegljiv. V celoti pa je tudi tretji dan tega prvenstva potekal v znamenju premoči vzhodnoevropskih atletov, saj so osvojili kar dve tretjini vseh prvih mest. MOŠKI 400 m 1. Benett (VB) 47”18 2. Carlowitz (NDR) 47 ”40 3. Vaihinger (ZRN) 47”48 2000 m zapreke 1. Davies-Hale (VB) 5'31”12 2. Juchert (NDR) 5'38”02 3. Vlinski (SZ) 5’38”61 7. Panetta (It.) 5’43”80 5000 m 1. Kszabo (Mad.) 13’56”42 2. Antibo (It.) 14’03"73 3. Krippschock (NDR) 14’05”02 7. Carenza (It.) 14’23”18 Višina 1. Krawczyk (Pol.) 2,26 m 2. Motti (Fr.) 2,19 m 3. Azizmuradov (SZ) 2,19 m Deseteroboj 1. Romaniuk (SZ) 7.198 točk 2. Voss (NDR) 7.912 3. Reintale (SZ) 7.497 16. Rossi (It.) 6 642 Krogla 1. Hom (NDR) 18,71 m 2. Timmermann (NDR) 18,45 m 3. Stolz (ZRN) 17,77 m ŽENSKE 800 m 1. Vogelgesang (NDR) 2’02”65 2. Rybicka (Pol.) 2 03”83 3. Kirjuhina (SZ) 2'04”33 LAS VEGAS - Mehiški boksar Salvador Sanchez je premagal (zaradi prekinitve srečanja v osmem krogu) Portorikanca Wilfreda Gomeza in tako ohranil svoj svetovni naslov v mušji kategoriji. KOLAJNE Vzh. Nemčija Sovjetska zveza Velika Britanija Bolgarija Zah. Nemčija Poljska Belgija Madžarska Francija Italija Nizozemska Norveška .... Švedska Kopje 1. Todorova (Bol.) 64,12 m 2. Kempe (NDR) 60,60 m 3. Bergdahl (Šved.) 58,40 m 400 m 1. Idanova (SZ) 53”21 2. Bohne (NDR) 53”54 3. McDonald (VB) 54’'24 1500 m L Van Steenbroeck (Bel.) 4'15"75 2. Malukina (SZ) 4’17”31 3. Voldness (Nor.) 4'18”72 Krogla 1. Simm (NDR) 17,21 m 2. Reinsch (NDR) 17,03 m 3. Mitkova (Bol.) 16,50 m Disk 1. Sachse *.NDR) 57,30 m 2. Nizkova (Bol.) 55,60 m 3. Mijalčenko (SZ) 53,38 m Nogometna enajsterica Zarje bo med osmerico ekip, ki se bodo udeležile nogometnega turnirja za 1. memorial «Žarka Raceta*, ki se prične Jutri na Proseku. (Na sliki ojačena postava Zarje, ki se je v sredo pomerila s Triesttno) NOGOMET JUTRI NA PROSEKU Primorje in Aurisina v otvoritveni tekmi na prvem memorialu «Ž. Race» Tudi letos se bo na turnirju pomerilo osem enajsteric - Finale bo na sporedu 12. septembra, nagrajevanje pa dva dni pozneje 12 2 2 2 1 1 1 1 » 0 0 0 o 3 10 2 1 1 0 0 0 1 1 1 1 1 Z otvoritveno tekmo med Primorjem in Aurisino se jutri na Proseku prične 4. turnir za 1. memorial «Žarko Race* ki ga tudi letos organizira ŠD Primorje v spomin na svojega priljubljenega odbornika in nogometaša. Turnir bo trajal vse do 12. septembra, ko bo na sporedu finale za prvo in drugo mesto, v ponedeljek, 14. septembra, pa bo na sedežu proseškega društva nagrajevanje ekip. Na turnirju bo tudi letos, podobno kot lani, nastopilo osem ekip. ki bodo porazdeljene v dve izločilni skupini. V A skupini nastopajo Breg, Gaja, Primorec in Zarja, v B skupini pa Aurisina, Vesna, Kras in domače Primorje. Po pravilniku se v polfinale u-vrstita prvi dve uvrščeni ekipi posameznih skupin. Prvouvrščena e-kipa A skupine se bo nato pomerila z drugouvrščeno ekipo B skupine, prvouvrščena ekipa B skupi- Scartezzini, ki je na mednarodnem atletskem mitingu v Berlinu osvojil tretje mesto (na sliki), je svoje sodelovanje na današnjem tekmovanju v Caorlah odpovedal (Telefoto AP) ne pa z drugouvrščeno ekipo A skupine. Končno bosta zmagovalca polfinalnih tekem odigrala finale za prvo in drugo mesto, poraženca pa mali finale za tretje in četrto mesto. Prvo leto je turnir osvojila ekipa Fortituda, na zadnjih dveh izvedbah pa je zmagala kriška Vesna. V primeru torej, da bi bili Križani uspešni tudi letos, bi dokončno osvojili prvi pokal memoriala «Žarko Race*, pokal namreč osvoji tista ekipa, katera prva trikrat zmaga na turnirju. Od 24. avgusta do 12. septembra bodo torej ljubitelji nogometa lahko prišli na svoj račun, ekipe pa bodo imele priložnost pokazati svojo trenutno formo pred bližnjim prvenstvom druge in tretje amaterske lige. W. Husu SPORED TEGA TEDNA 24.8. : Primorje - Aurisina (20.30) 25.8. : Kras - Vesna (20.30) 26.8. : Breg - Zarja (20.30) 27.8. : Primorec - Gaja (20.30) 28.8. : Aurisina - Kras (20.30) 29.8. : Vesna - Primorje (20.30) 30 8.: POČITEK NAMIZNI TENIS Mladi Križani na enotedenskih pripravah v Ljubljani ŠD Mladina iz Križa in ljubljanski namiznoteniški klub Ilirija že nekaj let tesno sodelujeta ter si redno izmenjujeta izkušnje na športnem področju. V okviru tega sodelovanja bo jutri odpotovala v Ljubljano skupina mladih kriških namiznoteniških igralcev, ki bo sodelovala na enotedenskih Dripra-vah in treningih Ljubljanske območne namiznoteniške zveze. V to zvezo, ki je nastala po sporazumu med NK Olimpija in NK Ilirija, so včlanjeni najboljši pionirji iz Ljubljane in okolice, zato bodo pri- prave za kriške igralce toliko bolj pomembne Na gostovanje v Ljubljano, kjer bo na sporedu tudi vrsta turnirjev, bodo odpotovali Igor in Marjan Guštinčič, Andrej Košuta, Aleks Sedmak, Alain Tence ter Aljoša Gregori. Skupino bo vodil mladi trener Darko Pahcr, ki skupaj s trenerjem Aleksandrom Sedmakom ter odbornikom Borisom Bogatcem skrbi za razvoj namiznega tenisa v Križu. Redni treningi namiznoteniške sekcije ŠD Mladina se bodo predvidoma začeli konec septembra, za sedaj pa ni še znano, če bodo najboljši igralci društva nastopili v C ligi ali pa v promocijskem prvenstvu. Sicer glavni cilj domačih športnih delavcev pa je, da se v namiznoteniško sekcijo letos vpiše kar največ najmlajših ljubiteljev te športne panoge. KOŠARKA TURNIR V SANREMU Tesen poraz Bosne Kičanovic 21 točk SANREMO — V prvem kolu medna rodnega košarkarskega turnirja v Sanremu je sarajevska Bosna, ki je letos ostala brez skoraj vseh najboljših igralcev (brez Delibašiča, Radovanoviča, Varajiča, Hadžiča itd.), izgubila proti Sinudyneju le s točko razlike. Bolonjčani so namreč zmagali le s 84:83 (49:30). V vrstah Sinudyneja je bil daleč najboljši Američan Frederick, ki je dosegel 31 točk. Pri Bosni je največ košev dosegel Benaček (22), dobro pa sta igrala še Vučevič (16) in Zrno (15). V drugem srečanju večera pa je Scavolini odpravil moštvo Juventuda iz Badalone s 103:94 (50:47). V moštvu iz Pesara je opravil svoj ‘krstni nastop* tudi Kičanovic, ki je dobro opravil svojo nalogo. Dosegel je 21 točk, obenem pa je dobro vodil igro svoje ekipe. Na dlani pa je, da bo Kičanovic igral še bolje, ko se bo uigral z ostalimi košarkarji Scavolinija. EP v Beogradu BEOGRAD - Nihče od Italijanov in Jugoslovanov se ni uvrstil v finale evropskega prvenstva v vodnem smučanju v likih. Največ točk .je zbral Franco* Martin pred Sovjetom Minjenkom. (•■iiHitiiiiiiMiiiiiiiimitiittiiiliiiliimiiiiiiiiuinitiiuiniuiiiiiiiiiiitilltiiitiiaimtiiiiiHiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiii« NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI Kraševci spravili v težave Ponziano Najboljši na igrišču je bil Gabrijel Ferfolja Ponziana — Kras 3:2 (1:2) KRAS: Ciufi (Paulin), Tavčar (Puntar), Villalta, Darko Škabar, Debernardi, Terčon Aldo Škabar (Vascotto), Milioš Milič (Franzoli-ni), Verch, Ferfolja, Gulja. STRELCA za Kras: Terčon (z e-najstmetrovko) in Verch. V okviru predprvenstvenih priprav se je Kras včeraj pomeri! s Ponziano, ki bo letos nastopala v promocijskem prvenstvu. Zgledalo je, da bodo Tržačani predstavljali trd oreh za «rdeče-bele». Kasneje pa se .je poznalo, da njihovi igral- MiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiHii ■iifiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiMiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiifiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiituiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiimiiMiHiin NOGOMET 1. KOLO ITALIJANSKEGA POKALA Udinese pred težko nalogo Videmčani bodo gostovali v Pizi - Več zanimivih tekem Po vrsti prijateljskih srečanji bodo že danes italijanski nogometni prvoligaši pred ‘zahtevnejšimi preizkušnjami*. Danes bo namreč prvo kolo italijanskega nogometnega pokala. Igralo se bo torej za točke. Čas preizkušenj je že mimo. In že v prvem kolu bo pred dokaj težko nalogo prav videmski prvoligaš, ki bo gostoval v Pizi, kjer se bo spoprijel z moštvom , ki je v dosedanjih prijateljskim srečanjih izredno u: godno presenetilo. Videmčani bi bili danes verjetno tudi s točko zada voljni. Po'eg srečanja v Pizi pa bo se nekaj dokaj zanimivih tekem. Juventus bo na primer gostoval v Riminiju, Torino pri Perugii, Bo logna pa v Rimu proti Laziu. Zanimivo bo tudi v Brescii, kjer bo gostovala «milijarderska* Fiorentma. DANAŠNJI SPORED SKUPINA 1 , . Perugia - Torino (21.00): Rimini - Juventus (21.15); počitek: Ca vese. SKUPINA 2 Cesena - Catania (21.00); Pistoie-se - Palermo (21.00); počitek Ca-tanzaro. SKUPINA 3 Pescara —vInter (19.00); Verona — Milan (21.00); počitek: Spal. SKUPINA 4 Cagliari — Lecce (20.30); Sampdo-ria — Como (20.45); počitek: Sam-benedetlese. SKUPINA 5 Bari — Napoli (17.30); Cremonese — Avellino (20.30); počitek: Ascoli. SKUPINA 6 Brescia — Fiorentina (20.45); Vare-se — Genoa (17.90); počitek: Foggia SKUPINA 7 Lazio — Bologna (20.45); Piša — Udinese (21.00, sodnik Tonolini iz Milana); počitek: Reggiana. V PRIJATELJSKI TEKMI Vesna - Chiarbola 6:0 V prijateljski trening tekmi je včeraj popoldne v Križu domača Vesna premagala s 6:0 enajsterico Chiarbole. V prvem delu igre je trener Mandanicci poslal na igrišče standardno postavo, ki bi morala redno nastopati na bližnjem prvenstvu 1. amaterske lige, v drugem polčasu pa je preizkusil serijo mladih igralcev. Mladi borovci danes v Seči Danes odpotujejo v Sečo pri Portorožu mladi Borovi košarkarji, ki se bodo udeležili osemdnevnega košarkarskega tečaja pod vodstvom Slovanovega trenerja Valterja Vatovca. Na žalost se je nekaj igralcev moralo odreči tečaju zaradi popravnih izpitov v šoli. tako da bo v Sečo šlo samo 21 igralcev, medtem ko jih je pet ostalo doma zaradi kolezni. Borovci bodo v Seči trenirali dvakrat dnevno, prosti čas pa bodo lahko izkoristili za kepanje. Cancia KOLESARSTVO DIRKA CORDENONS-PORDENON Lep uspeh lonjerske Adrie Ivo Doljakprvi vB kategoriji - Danes na dirki v Tricesimu Na mednarodni kolesarski dirki od Cordenonsa do Pordenona je KK Adria dosegel velik uspeh. Ivo Doljak je namreč osvojil prvo mesto v B kategoriji in v tej kategoriji je prvo mesto v moštveni lestvici o-svojila Adria. Na tej dirki je nastopilo tudi sedem jugoslovanskih predstavnikov, od katerih je bil najboljši Marko Škulj, ki je osvojil 4. mesto. Skupno je startalo 60 kolesarjev, na cilj pa jih je privozilo 43. Že po nekaj kilometrih je skupinici kole- Potovalni In turistični urad «AURORA» vabi na enodnevni izlet v Beograd ob nogometni tekmi JUGOSLAVIJA - ITALIJA ki bo v soboto, 17. oktobra letos, na stadionu Crvene zvezde. Cena izleta je 140.000 lir V CENI JE VKLJUČENO: prevoz z avtobusom na ljubljansko letališče in nazaj, prevoz s posebnim letalom iz Ljubljane v Beograd in nazaj; letališke takse; ogled Beograda z avtobusom in vodičem; kosilo v Beogradu; vstopnica za ogled nogometne tekme -sedež na vzhodni tribuni. Na razpolago je 100 prostorov. Vpisovanje pri potovalnem uradu ‘AURORA* v Ul. Cicerone 4, telefon 00-261 — do torka, 4. septembra. sarjev, v kateri sta bila tudi Doljak in Škulj, uspel beg. 20 km pred ciljem pa je ‘ubežnike* ulovila glavnina, v končnem sprintu pa je Renato Canton za niti pol metra prehitel Doljaka. VRSTNI RED (KATEGORIJA B) 1. Ivo Doljak (KK Adria) 2. Cain (GS Bariviera) 3. Moraš (GS Pordenonese) 4. Foltran (GS Livenza) 5. Dellagiustina (GS Livenza) BKIPNA LESTVICA 1. KK Adria VRSTNI RED (KATEGORIJA A) 1 R. Canton (GS Pordenonese) 2. Cais (GS Bariviera) 3. U. Canton (GS Azzanese) 4. Marko Škulj (ŠD Horjul) 5. Morettuzzo (GS Fontanafredda) EKIPNA LESTVICA 1. GS Pordenonese Danes se bodo jugoslovanski kolesarji in Ivo Doljak udeležili mednarodne dirke v Tricesimu za «4. trofejo 1'Unitš*. KOTALKANJE Italijani v ospredju LOVANIO — Na svetovnem prvenstvu v hitrostnem kotalkanju v Lovaniu se je italijanska vrsta zelo dobro odrezala tako v. prvem kot v drugem dnevu. Na 500 m na kronometer .je Crucianl zasedel prvo mesto, De Persio pa ie bil drugi. Na 500 m na kronometer ženske je Ghermandijeva osvojila bron, na isti razdalji (v izločilni skupini) je bila druga pred rojakinjo Foini.jevo. Med moškimi .je na 500 m (izločilna skupina) De Persio zasedel prvo mesto, na 5.000 m ženske je Ghermandi.jeva osvojila drugo mesto za Belgijko Lambrechtovo, tretja pa je bila Perintijeva. Na IG.000 m moški je Cruciani priboril Italiji bron. ODBOJKA SZ premočna za Italijo RIGA — Na mednarodnem odbojkarskem turnirju za memorial Savin je Sovjetska zveza po pričakovanju premagala Italijo, kateri ni prepustila niti seta. Kljub temu pa so si ‘azzurri* že.pred tem priborili pravico do nastopa v finalnem delu, kjer bodo igrali skupaj s Kubo, Romunijo, Poljsko, Bolgarijo in Sovjetsko zvezo. ci še niso dosegli zadovoljive forme in so se večkrat znašli celo v težavah pred razigranimi Kraševci. V začetnih potezah so se Krasovi igralci znašli nekoliko v težavah. V teh trenutkih je Ponziana v lepo izvedenem protinapadu povedla, ko je njen napadalec z diagonalnim strelom premagal solidnega Ciufi- Odbojkarski tečaj pri Banih Vsi tisti, ki so se prijavili za tečaj pri Banih preko lastnega društva s posebno prijavnico, naj se zberejo v ponedeljek, 31. avgusta, ob 8.30 pri Banih. Tečaj bo potekal takole: 8.30 zbor trenerjev in tečajnikov, od 9.00 do 11.00 jutranji trening, od 11.00 do 12.30 programirani odmor, od 12.30 do 13.30 kosilo, od 13.30 do 15 00 programirani počitek, od 15.00 do 17.00 popoldanski trening, ob 17.30 odhod. MADRID — Španec Alberto Fernandez je zmagal na dirki po Ka-stiliji, njegov rojak Angel Cama-rillo pa je osvojil zadnjo etapo iste dirke. ja. Kmalu nato pa sc. se Kraševci zbrali in popolnoma zagospodarili na igrišču ter so nadigrali nasprotnika v vseh elementih igre. Do za-žel.jenih sadov so prišli v 35. min., ko je Terčon uspešno izvedel povsem upravičeno dosojeno enajstmetrovko: podvojil ie Verch nekaj minut kasneto. potem ko mu je Ferfolja podal odlično žogo Drugi polčas se ie začel za naše fante dokaj nesrečno, ker ie Škabar zatresel lastno mrežo. Tudi v teh trenutkih srefanto sme bili nri-ča dokaj zadovoljivi predstavi ‘t, obeh strani. Sreča ni bila naklonjena Debernardi.iu, ko ie vratn^a odbila. njegov krasen strel z e!a>i. Ponziana je povedla v 20. min,, kb je njenemu napadalcu, čeprav iz nedovoljenega položaja,/ uspelo premagati nekrivega Paulina. Nedvomno je bil tokrat najboljši na igrišču Gabrijel Fevfojia. ki naj bo soigralcem za zgled, kako se s požrtvovalnim delem in, stalno prisotnostjo na trenjngih lahko veliko pridobi |p doseže. Z, S. i GRADEC — Na svetovnem mladinskem prvenstvu .ie Sovjetska zveza premagala Veliko Britanijo < 3,5:0,5, Uredništvo, uprova, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0411) 8 33 82 - 8 57 23 Naročnina Mesečno /000 lir — celoletna 84.000 V SFRJ številko 5,50 din. ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, za orgamzociie in podjetja mesečno 100.00, letno 1000.00. PRIMORSKI D Oglasi Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 Za SFRJ ?iro račun 50101-603-45361 OZS 61000 Llutljono Gradišče 10/11. nod., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš. 63 mm| 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300. sožol|fl 400 lir zo mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir besedo-Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-JuliisJ<* krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. t * Član tfaltiinskil lzJZTT zvez« časopisnih! in tiska ^ 23. avgUStfl 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel založnikov flEG V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj Južnoafriška republika kaže zobe Beli rasistični režim v Južni Afriki daje videz trdnosti, tako nasproti svojim zunanjim sovražnikom. to je vsem svobodnim afriškim državam onstran njegovih meja. kot nasproti svojim notranjim grožnjam, ki izhajajo iz izkoriščenega črnopoltega afriškega prebivalstva. Doslej je gospodarska, finančna in tehnološka premoč belih dajala tej manjšini precejšnjo gotovost, poleg tega pa skuša bela oblast tudi tu uvesti igro «deli in vladaj*, kjer naj bi bili izigrani ostali dve skupini v državi: brezpravni »črni* Afričani in vmesna plast mešancev in Azijcev. Črni upor v Sharpevillu. leta 1980. je prvič pokazal. da nekaj šepa v tem sistemu. Upor v Sosvetu. leta 1976. ko je v več mesecih spopadov izgubilo življenje nad 500 mladih Afričanov, pa je začel novo obdobje, ko si belci lahko pričakujejo vse večji, ostrejši in bolje organiziran odpor črnih, ki prerašča že v pravi upor. Poleg tega notranjega razvoja se je po Sl arpevillu marsikaj zgodilo tudi izven državnih meja: nekdanji portugalski koloniji Angola in Mozambik sta si z orožjem priborili neodvisnost in celo Smithov sorodni in zavezniški rasistični režim v Rodeziji je moral kloniti pred afriškim osvobodilnim pohodom. Belci v Južni Afriki so že zelo jasno pokazali, koliko so pripi avljeni popuščati. Med njimi je sicer nekaj razlik: »popustljivejši*, liberalni tabor, ki ima največ privržencev med potomci angleških naseljencev in ki ima najvidnejšega predstavnika v «kralju zlata in diamantov* Herryja Oppenheimerja, je za to, da bi sistem rasnega zatiranja nekoUko omilili in ga napravili sprejemljivejšega, kar bi državi omogočilo tudi razviti svoje odnose, zlasti gospodarske, s sosednjimi afriškimi državami. Ta omilitev pa ne bi spremenila bistva sedanjega izkoriščanja črnega prebivalstva in dokaz za to je. da je tudi ta tabor odločno zavrnil vse zahteve osvobodilnega gibanja, ki naj bi bile predpogoj za kakršenkoli dialog. Zahteve so bile tri: izpustitev političnih zapornikov: dovoljenje afriškim političnim organizacijam, da legalno delujejo in vrflitev političnih beguncev. Drugi tabor, med belci, je dosti bolj odkrit^ v njem so potomci burov, to je holandskih naseljencev. ki živijo pretežno na podeželju in ki so za nadaljevanje sedanje politike, kar naj omogoča vse večja oborožitev belega prebivalstva. Z Afričani se mislijo pogovarjati samo z orožjem; . ' Zato ni čudno, če zadnja leta Južna Afrika vse bolj veča svoje stroške za oborožitev. Ti so se leta 1974 povečali za 46% v primerjavi s prejšnjim le- tom, v naslednjih treh letih pa po 25%. Kar 1.200 podjetij ima pogodbe z državo za izdelavo in dobavo orožja. Južna Afrika je dobila dovoljenje za izdelavo doma vsega orožja, kar ga potrebuje za svojo »obrambo*: med državami, ki ji pri tem najbolj pomagajo lahko naštejemo ZDA. Francijo. Anglijo, Nemčijo, Japonsko in Južno Korejo. Zaporedje ima svoj pomen. Navedene države niso le gospodarsko najbolj razvite, ampak tudi tiste, ki so najbolj udeležene v tamkajšnjem gospodarstvu. ZDA imajo tam 350 podjetij in zelo veliko soudeležbo v delniških družbah. Samo v letu 1979 so te družbe naložile v Južno Afriko 2,4 milijarde dolarjev. Ravno tako je zelo močna soudeležba držav Evropske gospodarske skupnosti. Prej je bila beseda »obramba* postavljena med navednice, ker Južna Afrika pojmuje svojo obrara-!x> precej enostransko: leta 1976 je parlament odobril zakon, ki podeljuje vladi »pravico*, da vojaško posega izven svojih meja. če smatra to za potrebno, na celotnem območju afriškega juga, to je južno od ekvatorja. Dejansko je ves južnoafriški vojaški stroj usmerjen v napadalnost, po modelu, ki precej spominja na izraelskega. «Pas ogroženosti* obsega za južnoafriške vladne može poleg sosedov tudi Zambijo in Tanzanijo. Struktura južnoafriške vojske je zato precej različna od drugih. Redne vojske je razmeroma malo: po zadnjih razpoložljivih podatkih, iz leta 1973. naj bi ta štela le 17.000 mož v vseh treh rodovih (letalstvo, mornarica in pehota). Ti kadri naj bi slu žili kot jedro, hrbtenica in ogrodje, na katerega naj se v primeru potrebe vključi ostalih 92.000 rezervistov, ki pa imajo zelo pogoste, zahtevne in dolge dobe vaj. Poglavje zase pa so oddelki, ki jih v običajnih vojskah imenujejo «posebni». v južnoafriški vojski pa tvorijo večino. Posebno izurjenih mož za vpade in boj na težkih terenih je bilo omenjenega leta 75.000. Ti in del redne vojske so v stalnem stanju pripravljenosti. Ni treba posebej poudarjati, da je vojska odlično oborožena, in da je leta 1979 prišla tudi do atomske bombe. Jasno je. da v tej vojski ni prostora za Afričane. Dodeljeni so le za pomožna dela, medtem ko imajo Azijci in mešanci posebne, ločene enote, ki lahko delujejo skupaj z belimi in pod njihovim nadzorstvom. Kot zanimivost še mala podrobnost: posebno vlogo v urjenju južnoafriških enot so imeli bivši pripadniki nacistične vojske, ki so pribežali sem in od katerih jih precej še aktivno deluje, zlasti v obveščevalnih službah. Saj. tudi bivši predsednik republike Voerster je bil med vojno zaprt zaradi sodelovanja z nacisti. NEKAJ STATISTIČNIH DEJSTEV O APARTHEIDU Prebivalci Belci Črnci to je v % celote 4.160.000 17,745.000 pripadajoče ozemlje 19 % 81 % to je v % celote 1.068.719 kv. km 152,322 kv. km število prebivalcev 87,5 % 12,5 % na enega zdravnika: 370 45.000 otroška umrljivost 2.7 % 20 - 50 % primeri tuberkuloze 1. 1973 824 55.328 mesečna plača rudarja 1. 1975 663 randov 71 randov plača industrijskega delavca 512 randov 109 randov letni državni prispevek za otroka 258 randov 19 randov delež voUvcev v parlament 100 % 0 % (Podatki brez drugih pojasnil se nanašajo na stanje leta 1974) (Rand je južnoafriška valuta, ki je oktobra 1978 veljal 945 lir) •iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiH TRŽAŠKI DNEVNIK Pri Sv. Ivanu načrtujejo novo Kljub temu, da se čas počitnic ie ni končal, se kulturna dejavnost pri Sv. Ivanu in v Podlomer.iu že prebuja. Ob tem moramo omeniti predvsem srečanje žensk, ki so se že dolgo pripravljale na šivanie krajevnih narodnih noš. to sreča nje pa je končno privedlo do kon kretnega dela. Med drugimi so bile na srečanju prisotne domačinke narečna pesnica Mariin Miiot. aktivna kulturna delavka in prouče valka slovenske zgodovine naših krajev Pavla Kolarič ter izvedenka v izdelovanju narodnih noš A drijana Reggente. ki ima že izkuš nje s tako pobudo, kakršna ie bila pred časom na Proseku. Seveda so pri tem delu povabljeni vsi zainte resirani. Kaže, da bodo nekatere narodne noše pripraviiene že za praznik mandrijerjev. ki bo septembra. To bo že tretii pra-nik te vrste, ki ie vsako leto žel večii uspeh. Organizatorji se namreč za veda.jo, da le s takimi skupnimi pobudami in dejavnostmi bodo lab ko ohranili oziroma obudil* stare običaje, pa tudi uar.idno zavest, ter seznanili fiudi obeh narodnosti s kulturnim bogastvom naših de dov. Včeraj pa ie bila v tem rajonu mala družabnost v čast nekaterih domačinov: na medicinski fakulte ti tržaške univerze ie namreč dok toriral Ivo Petkovšek, na agronom *ki fakulteti pa Vitjan Sancin, na slovenskem znanstvenem liceju ie diplomira! Fulvio Dovgan. Poleg tega smo praznovali tudi skorajšnji poroki Ivota Petkovška id Ros sane Mažzafoli. Vsi' ti' mladi so zadnja leta obilno prispevali k poživitvi kulturnega in dnižheneaa življenja med svetoivanskimi in podlonjerskimi Slovenci. Večer so priredili kulturni' društvi Slavko Škamperle in Union ter Rajonska skupnost vinogradnikov in vrtnar jev s sodelovanjem Odbora Ljuri skega doma Podlonier. Rajonska skupnost vrtnarjev in vinogradnikov organizira izlet na Gorenjsko z ogledom ljubljansko: mednarodnega vinskega sejma pod vodstvom mladega agronoma Vi-tjana Sancina, ki bo dne 6. sep tembra. Ta izlet rajonske skupno ati spada v širši program dejav in v Podlon j er ju prosvetno sezono nosti omenjene organizacije. Seveda so te pobude te začetek nove sezone, ki bo lahko nrav gotovo zelo bogata in pestra, če si bodo posamezni domačini orizade vali, da bodo razne želje in nasvete posredovali društvenim od bornikom na tedenskih seiah. ki bodo od septembra dalie redne, in prav v tem času se bo lahko skupno programirala dejavnost sezone 1981 82. • Zaradi zanimanja, ki ga je vzbudila razstava perujske ljudske obrti v centru Barbaean, je avtonomna letovišearska in turistična ustanova sklenila, da bo razstava odprta še do sobote, 29. avgusta, in sicer vsak dan od 10 do 13 in od 17. do 20. Zadnja pot Viktorja Bandija Pretekli teden so na dolinskem pokopališču položili k večnemu počitku Viktorja Bandija iz Prebene-ga. Viktor Bandi se je rodil leta 1909 kot tretji sin Josipa Bandlja. Živel in odraščal ie na domači kmetiji in se vse življenje posvečal samo delu in domačiji. Tih in delaven je živel v odmaknjenosti in hrup življenja ga je oplazil samo med vojno, ko so ga Nemci prijeli in odpeljali na prisilno delo. Po) leta je prebil v taborišču, od koder pa so ga odpustili zaradi šibkega zdravja. Odtlej so se mu dnevi m leta mirno iztekali v Pre-benegu. Že od nekdaj ie bil bolehen. z leti pa se ie njegovo zdravstveno stanje še • Slabšalo. Pred kratkim je bi) operiran, vendar so po operaciji nastopile komplikacije. ki so ga prejšnji teden za vedno odtegnile njegovim dragim. • imillllllaMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllillllllllinillfiailMIIltlHIIIIIIIIIIIIIIIMItHMIIIIIIIIIIIIIIimilllHIHIIIH V PETEK ZVEČER V BOLJUNCU Prijetno srečanje z mladinci ki čistijo dolino Glinseice Člani WWF seznanjeni s problemi Brega * Nastop Tržaškega okteta V Boljuncu se te dni mudi druga izmena skUujne članov organizacije WVVF, ki čisti porečje Glinščice in urejuje njeno okolje. Skupil sestavljajo fantje n dekleta iz raz ličnih krajev .Italije, tako - daljn.ie t*a Juga, iz Catanie, kot iz Abiu cov, Lombardije in drugod. Ker de iuje skupina v slovenskem okolju, so njeni člani izrazili željo, >a I i se pobliže spoznali z življenjem in zgodovino Slovencev na Tržaškem, posrbno pa v Bregu. Željo sta jim v petek zvečer izpolnila prof. Samo Pahor in Trža ški oktet. Bilo % to zelo prisrčno srečanje v prostorih novega otroške ga vrtca v Boljuncu. srečanje, ki se je po začetni spotakljivi impro vizaciji na koncu sprevrglo v lepo prijateljsko doživetje. Prof. Pahor je gostom iz Italije zelo sintetično, a zelo nazorno orisal zgodovinske in gospodarske značilnosti Bi »ga iii živo prikazal živijo* domačinov v boj za kos kru-h . od časov prve naselitve pa do današnjih dni. ko je precejšnje ob močje ravninskega dela dolinske ob čine pogoltnila industrija. Tržaški oktet pa j: zavzetim mla dincem predstavil nekaj najrazličnejših skladateljev in njihovih stvaritev iz slovenske glasbene zakladnice od Gallusa do sodobnih živečih avtorjev, predvsem tržaških, poseben poudarek pa o oktetovci name: nili tudi slovenski ljudski pesmi. Večer se je prijetno končal ob ko zarcu vina ii) prigrizku J , _ Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB Z OPČIN V spomin na Bernarda Daneva daruje Zora Milič vd. Hrovatin 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Hrovatin daruje Karlo Kralj 10.000 lir. H. S. daruje 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ BORŠTA Ob 50. obletnici smrti brata Karla Zaharja darujeta Milka in Rudi 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA V spomin na pok. očeta Ivana Caha darujeta Davči in Marta 10.000 lir. Rihard Sedmak z družino (Križ 23/A) daruje 10.000 lir. Namesto plačila za »ščifo* pok. Josipa Košute daruje Francko Stefančič (23) 30.000 lir. V spomin na Draga Curka in gospo Elviro Koren daruje Grozda-na 10.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na Marijo Mihalič Šik darujeta Aldo in Elda 5.000 za TPK Sirena in 5.000 lir za Skupnost družina Opčine. Ob priliki «Poletnega praznika* v Boljuncu darujejo za izgradnjo Do ma partizanov v Boljuncu: Marino Pregare 55.000, Drago Ota 50.000, Tiberio Maver 20.000. Drago Žerjal 6.000. Andrej Grgič 2.000, Vilko Zobec 10.000, Damjan Maver 10.000, Zdravko Žerjal 10.000. Josip Samec 10.000 in Ivan Salvi 5.000 lir. V spomin na Dino Jančič darujeta Mila in Ernest 10.000 lir za ŠD Polet. V spomin na Marijo Škabar daruje Branko Ličen Izola 1000 ND za pevski zbor Srečko Kumar. Ob priliki poroke hčerke Wilme daruje Srečko Orel z družino 50.600 li'- za sekcijo KPI Prosek - Kontovel. V počastitev spomina Alojza De-belisa daruje družina Fonda 15.000 lir za PD Kolonkovec - Ženjan. V spomin na dr. Žarka Simoniča daruje Milena Lipovec 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. V spomin na dr. Žarka Simoniča darujeta Sonja Kozina in Olga Danieli 15.000 za ŠD Polet in 15.000 lir za SKD Tabor. V spomin na mamo Erminijo Ten-ee daruje sin 0.,kar z družino 30.000 Ur za Center za rakasta obolenja. V spomin na Bogomila Kralja darujeta Marija in Justo Šegina 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na drago mamo Emilio Budin darujeta Milka in Pavlo'Kocman 30.000 lir za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Bogomila Kralja darujeta Sonja in Lojze Ma-jovski 5.000 lir za ženski pevski zbor Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Bogomila Kralja darujeta Anita in Bruno Metelko 10.000 Ur za pevski zbor Va-silij Mirk. V počastitev spomina drage sestrične Gigie Doles darujeta Dana in Sonja 10.000 Ur za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob Milka Puriča darujeta za ŠK Kras Marija Škabar (Repen 39) 5.000 in Bogdan Ravbar (Col 23) 10.000 lir. V počastitev spomina Marije Starc-Šik in MihaUč in Danila Sancina daruje Vojko Brecelj in družina 30.000 Ur za TPK Sirena. Ob drugi obletnici smrti žene Marije darujejo mož Angelo, sin Enzo in hči Livija z družinami 20.000 za ŠD Primorec, 20.000 za Godbeno društvo Parma iz Trebč in 10.000 Ur za Skupnost družina Opčine. V počastitev spomina Viljema Čoka daruje družina 10.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič. Družine Kuret in Batich darujejo 50.000 za KD Slavec, 50.000 za KD Lonjer - Katinara in 50.000 Ur za ŠD Adria. Namesto cvetja na grob Draga Curka daruje Petkovšek (Petronio) 10.000 Ur za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Milka Puriča daruje Karlo Kralj (Col 64) 10.000 Ur za pevski zbor Srečko Kumar. Namesto cvetja na grob Ljuba Šušteršiča darujeta Sonja in Mario žužek 10.000 lir za ŠK Kras. Vsem tistim, ki so z darovanjem TRŽAŠKA POKRAJINA RAZPIS NATEČAJA Prot. št.: 27/561-81 Predmet: dobava in postavitev skalne obale v zaščito zidu - valo' rana vzdolž pokrajinske ceste v Miljah med Sv. Rokom in Lazaretom. PREDSEDNIK v smislu zakona št. 14 z dne 2. februarja 1973 OBVEŠČA da je razpisan natečaj za poveri-tev zgoraj navedenih del v obliki zasebne licitacije (čl. 1 odstavek a) zakona) s predložitvijo tajnih ponudb, v katerih bo naveden odstotek znižanja na osnovni ceni lici tacije 113.200.000 Ur. Zainteresirani lahko pošljejo proš njo na kolkovanem papirju na upravo tržaške pokrajine (Ul. Geppa 21, Trst) dp. 12. ure 8. septembra 1981. Predsednik (dr. Carin Ventura) /2? Gt/žLjO TJL&Jj testo malice krvi pripomogli k uspešnemu zdravljenju hude bolezni, ki me je prizadela, se iz srca zahvaljujem in v ta namen darujem 10.000 Ur za TPPZ Pinko Tomažič - Pepi Pertot. V spomin na Elviro Koren roj. Gomišček in Žarka Simoniča darujeta Elvira in Marco Tenze 25.000 za Dijaško matico. 25.000 za ŠD Mladina Križ. 23.000 za SKD Tabor - Opčine in 25.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Križa. Sergij Smotlak daruje 10.000 Ur za KD Primorsko - Mačkolje. Ob 9. obletnici smrti dragega moža Josipa Regenta daruje žena 5.000 za Godbeno društvo Prosek in 10.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na Franca Puntarja daruje Vida Gerlanc 5.000 Ur za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Emila Kralja daruje Vida Gerlanc 5.000 lir za tržaško «Delo». V spomin na moža Angela daruje žena Ivanka Ukmar 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na pok. Viktorja Bandija daruje sestrična Pavla Vodopivec 20.000 za Skupnost družina Opčine. 10.000 za Dijaško matico in 10.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na pok. Viktorja Bandija daruje družina Krmec (Krmenka) 10.000 za Skupnost družina Opčine in 10.000 Ur za poimenovanje osnovne šole pri Domju po Mari Samsi. ŠD Vesna daruje 50.000 lir za obnovitev slačilnic ŠD Primorec v Trebčah. Ob obletnici smrti staršev darujeta Ida in Guido Grilanc 10.000 lir za Mladinski krožek Prosek - Kontovel. V spomin na teto Erminijo Tence darujejo Irene. Ida in Mara Stefani 50.000 Ur za Skupnost družina Opčine. V počastitev spomina dr. Žarka Simoniča darujeta Mario Godini in Romano Zecchini 50:000 lir za Glasbeno matico. Ob obletnici smrti sestre Fanice daruje Milka Švab z družino 15.000 Ur za Dijaško matico. V spomin na Ferdinanda Košuto, Danico in Pepkota daruje Milka Švab z družino' 15.000 lir za ŠD Vesna. 'U' DARWIL v KUPUJE TUDI RABLJENO ZLATO In plača do 14.000 lir ra gram karati • največja resnost • odkup polic TRST Trg Sv Antona 4 (?.. nodstropfe) Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PRODAM horizontalno stiskalnico (prešo) za grozdje znamke Ho-vvard motopress kapacitete 16 hektolitrov do 25 stotov grozdja. Telefonirati na 0481/85-153. ODDAM v najem opremljeno sobo s souporabo kopalnice moškemu ali ženski: Pogoj: zaposlen/na v državni službi. Telefon 040/752807. IŠČEM pomočnico za občasno temeljito čiščenje stanovanja. Telefonirati na št. 040/412507 vsak dan od 13.30 do 14.30. OSMICO je odprl Virgilij Radetič v Sabljičih (Jamlje). Toči belo in črno domače vino. NA PRODAJ bar - trafika z dovoljenjem za točenje alkoholnih pijač, turistično področje, veUk promet, takojšnji prevzem. Tel. 040/64-425. V NAJEM oddam rulotko za štiri do pet oseb v Poreču. Telefonirati od jutri dalje na št. 040/793364. ESTETSKI salon »Ružiča* v Boljuncu obvešča cenjene stranke, da bo salon zaprt do 1. septembra zaradi letnega dopusta. PRODAM motokultivator Pasquali 11 konjskih moči Franc Cibic, Ul. Brigata Cuneo št. 20 Podgora. KUPIM ape 50 ccm. Telefon 040/ 228701. HONORARNO ali stalno zaposlimo uradnico/ka tudi priletno/ega z delnim znanjem srbohrvaščine. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »Srbohrvaščina*. IŠČEMO za občasno prevajanje ko-respondenta za angleški jezik. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Prevajalec». PRILETNI sestri iščeta osebo, ki bi jima nudila družbo in stalno gospodinjsko pomoč. Telefonirati od 13. ure dalje na št. 040/422627. TRŽAŠKO slovensko podjetje išče prodajalca - predstavnika na pod- . ročju elektronike - računalništva. Ponudbe poslati na upravo P/1! morskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Elektronika*. OSMICO je odprl Rudi Košuta (B*-Ijan), Križ 44. Toči belo in no domače vino. OBČINA Dolina išče kuharja/i«. ki ni bil/a še zaposlen/na v tem letu v kaki javni ustanovi. In«*' macije na telefonsko št. 040/22812* od 8. do 14. ure. PRODAM čistokrvne mladiče pasri* dobermann. Telefonirati na telefon-sko št. 040/231861 od 19. do 23. ure- MM9I ORVISI Vse Igrače za igre na prostem (na vrtu — na plaži), ' bogata izbira koles, triciklov, motociklov (ročnih in električnih) itd. TRST — Ul. PONCHIELU * Informacije SIP uporabnikom PLAČILO TELEFONSKEGA RAČUNA SIP opominja naročnike, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo računa za lil. trimesečje 1981. Poziva zatorej tiste, ki še niso poravnali računa, naj to store čimprej, da se tako izognejo prekinitvi, ki jo predvideva Servisni pravilnik za neplačnike. 5IP Societaltalisna par lEsercizioTeiefonico ''C: /V"- centificati di cnedito del tesoro veljavnost 2 leti zapadlost 1. septembra 1983 PRVI ŠESTMESEČNI KUPON KI ODGOVARJA LETNEMU DONOSU ZA PRVO ŠESTMESEČJE CA 22% nadaljnji kuponi Šestmesečni DONOS BOT '+ 0,40 odstotka emisijska cena za vsakih Aft aa Ijr 100 lir nom. vrednosti 11 □ Kuponi, ki sledijo prvemu, so določeni z dodatkom 40 stotink povprečnega donosa šestmesečnih blagajnik'11 zapisov □□□ Minimalni sveženj 1 milijon lir □□□ Kreditni zavodi, zavodi za posebna kreditiranja, menjalni a' genti in drugi pooblaščeni operaterji jih bodo lahko rezervirali pri zavodu Banca dltalia do 27. avgusta □□□ Obfa' čun bo 1. septembra po ceni 980.000 lir za milijon □□□ Občinstvo jih bo lahko zahtevalo v bankah in pri menjolh^ agentih za nakup po emisijskih cenah plus provizija □□ oproščeni vsake sedanje in bodoče davščine