f**4** „k., ia prai»»0* '¿S ¿I M* PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote Uradnim 11 uprarnlikl prapori: •S67 8. Lawndale Ara. Office of Psbttoatioai M6T South Lawn dal« Ara. Telephone, RoakwoU 490« ^^YEARXXm lyyoi^^^TlSrChicago, DI, petek, 19. januarja (January 19), 1934. STEV,—NUMBER 14 «ko Komentarji Visok jepk**ei vse svete ustave? [Pred nekaj dnevi je Proaveta ¿vi,a vest, da bo amerito Klistična stranka začela e-erJpčno kampanjo za nov a-Jámnt federalne ustave, Vi logoči socialno zakonodajstvo Združenih državah. Brez ta-amendmenta je vse delo za ajoo in res kaj vredno izbolj-jije socialnih in ekonomskih imer v Ameriki brez pomena. Naj pridejo še leto« aami so-ilisti v kongres in sprejmejo jboljái program sooializacije, ta program brez pomena, kaj-vrhovno zvezno sodišče ga bo rglo na temelju neustavnosti. Privatna lastnina meriškega piula je zajamčena v fede-Ini ustavi in še posebej v vsa-državni ustavi; vse pravice privilegiji privatnih kapitali-►v so garantirani v konatitu-i. Roosevelta, ki ae je lotil raz-i reform kapitalističnega re-neprenehoma opozarjajo na avo. To in to ni ustavno! Pana ustavo — drži se ustave! tava je sveta in nedotakljiva! Vrhovno sodišče, ki je pred itkim obravnavalo prvi zakon jbmocja "new deala" — dve-li moratorij za prve vknjiž-v Minnesoti — je z enim gla-[j večine privolilo v ustavnost a zakona, toda s pogojem, da moratorij le "začasna olajša-\ Ta odlok je silno razburil Mtallstične Burbonce. Cika-i Tribuna, glasilo najbolj za-uijenih BurbonCev, je resno ivarila vrhovno sodišče: "Do in ne dalje!" . . . Svarilo pomeni: ne igrajte ae stavo! Tudi začasna olajšava upraviči kršenja ustave l lihko si mislimo, kaj bi se xíüo z resnično revolucionar-ai socialnimi in ekonomskimi oni, ki bi bili sprejeti za traj--če ne bo prej ustava revo-onarno amendirana. tako pa naj bo ameriška u- ^a revolucionarno amendira- i 'o i«ti poti, po kateri je bila hibicija ovržena! Ako ameri-delavci in farmarji hočejo [>locionarno spremembo, jo ko imajo v enem letu. A naj-j morajo hoteti; najprej mo-> znati, kaj hočejo, 'stava, ki jo kapitalistični bonci imajo za najsvetejšo ir pod solncem, je samo toli-iveta, kolikor jo trpi večina Icev — nič več. Večina lahko ríe-vso ustavo in sprejme o novo — in če se bodo po-Burbonci uprli, bodo oni re-zoper ustavo! H>avanje nestrpnežev in remistov, da je ustavna regija nemogoča, ne dokazuje iS*r. Vso je mogoče! Baš da-v dobi velike ekonomske * in zmcAnjav, ki jih povzro-» Kooseveltovi krparski eks-m(*nti, vidimo, da je potr-J'vo.sJt milijonov Američanov * koncu; kakor hitro bo fia-K«oseveltovega programa o-n t*m milijonom, bodo pri-J'U^ni na vse. ne bo vredna nič, ko J"ni *i*>znajo, da je za njih ovira. ^'žnost zavednih delavcev J J' < da razširjajo propagan-,tl koncih In krajih z na-'la UhIo milijoni neza- ri-n čim prej to spoznali. ""».rda p,mlie armad« v IV na rje •< 18. jan. — Svet Lige kl ^ /.Ixiruje.C- bavi s " '»i« Liga pošlje medna* ' J" s dolino Saar za ''4,r''v anje plebiaciia v pri-;4'"m ^ fleWadt ima na , u v,'r«*Ja*žne povod-nji, zlasti na kotskem. ftest o-seb je izgubilo življenje po prvih vesteh. Washington. — (FP) — Amerika mora prevzeti gozdove v •vojo posest, in oskrbo ali pa bo v dogledni " bodočnosti postala druga Mehika, Kitajska (ali pa S-imorski Kras), pravi Robert arshall, avtor knjige "The People's Forests." Kljub Izborni gozdni službi, katero je vlada razvila v zadnjih 25 letih, ni s tem preprečila uničevanje gozdov in zemlje na debelo. Pod privatnim lastništvom je to sploh nedosegljivo, po mnenju avtorja. Vaako leto je uničenih valed slabega gozdarstva, ki stremi le za profitom, 36 milijonov akrov gozdov in gozdnega sveta. In to kljub vsemu nadzorstvu s strani zvezne vlade. - Lesne družbe uničujejo gozdove po svinjsko in kar ostane, navadno uniči požar, delo pa dokončajo deževni nalivi, ki izpere-jo zemljo do skalovja. Milijone akrov sveta, na katerem so se nekdaj šopirili mogočni gozdovi, so žalostna priča uničevanja. Cele pokrajine, poaebno v bolj goratih državah, so apremenje-ne v kras. Skalovje in kamenje je vse, kar je ostalo od nekdaj bogatih pokrajin. In to uničevanje raste od leta do leta—vsako leto za 86 milijonov akrov. Da se odpravi to uničevanje, J« edini Izhod, da pridejo gozdovi v k(»mpletno last In oskrbo zvezne vlade. Pod svojo upravo bi skrbela za smotreno sekanje gozdov, kar bi preprečilo gozdne požare, vsaj pa jifh držu lo na minimumu, ter izpiranje zomlje, ki je nenadomeatljlva. Marshall argumentira za takojšnjo socializacijo 240 milijo-noy akrov gozdov in ostalih 160 milijonov akrov pa stopnjema. Ker je konfiskacija nemogoča pod aedanjo ustavo, je Marshall za to, da vlada odkupi lastnike, čeprav so gozdove dobili večinoma zastonj, bodisi s poštenim ali nepoštenim potom. Po njegovi oceni bi v ta namen rabila eno milijardo 17 milijonov dolarjev. Ker smo se zadnje čase navadili računati v milijardah, ni to tako velika vaota. Boj o tem vprašanju se bo bil V kongresu v bližnji bodočnosti. Do tega bo mogoče prišlo že v tekočem zasedanju, ko pride pred kongres poročilo in priporočilo Cojjelandovega odreka, ki je naklonjeno podržavljen ju gozdov, Marshall je mnenja, da je s skupno akcijo vseh elementov, ki so temu naklonjeni, atvar izvedljiva kljub dobri pripravljenosti in veliki denarnici lesnih baronov. In lesni baroni so dobro pripravljeni. Usidrani so strate-gično na vseh pozieijsh NKA, ki imajo opraviti z leano induatri-jo. William Compton, glavni tajnik Narodne asociacije leanih podjetnikov, Je na primer John-sonov asistent. K. A. Selfrldg«, organizator te aaociacije, je pomožni administrator NKA in inyi v rokah lesno jndustriJo. Axel H. Oxholm? Hooverjev Šef sekcije v trgovlnakem de-partmentu za to InduatrlJo, Ima posebno nalogo, da napravi privatno Izkoriščanje gozdov bolj l>oaladkaoo. Vlada ga Je postavila v sporazumu z lesnimi baroni na čelo gibanja za naseljevanje tako zvanih "parobkar-, »klh rančerjev"—delavcev, ki k metu jejo med štorml ali parob-j ki in ao delno zaposleni v gozdovih. Na ta način pridejo lesni ' baroni tudi do cenenih delavcev oziroma so njih plače tako niz-I k«, da se morajo njih družine ukvarjati tudi z obdekivanjero zemlje. Poleg teh pivotno usidranih Nova štavka rudarjev na antracitu v Penni < appellini aretiran radi "zlobne ga nagajanja." .Stavka zna biti resna afera Wllkes-Barre, Pa.—(FP)—V tem okrožju je zopet izbruhnila rudarska atavka pod vodstvom nove, United Anthracite Minera unije. Stavkovnemu klicu ae je odzvalo okrog 60,000 rudarjev, med temi tudi več krajevnih unij UMW, ki ao proglaaile— praznik. Za atavko ao ae izrekli dele-gatje, 600 po številu, na igredni konvenciji. Voditelji uniji pravijo, da bo raztegnjena oa vae antracitne polje in da ae bodo rudarji borili "do zadnje kaplje krvni," kakor je rekel CapaMni, predsednik nove unije, ki je bil prvi dan aretiran In vržen v ječo radi "zlobnega nagajanja." Za stavko je odgovoren zvezni delavski odbor. Zadnjič ie rudarjem obljubil, da bo njjh pritožbe pravično in nftglo rešil ter jim dal tudi priliko, da glasujejo, pod katero unijo hočejo biti. Na j)odlagi teh obljub ao se rudarji vrnili na delo. Odbor, v katerem je tudi John L. Lewia, Je vae akupaj porinil spravnemu antracitnemu odboru, v katerem Imajo operatorji tri zaatopnike, UMW pa tri. Ko so člani nove unije videli, da so bili zopet potegnjeni, so odglaao-vali za novo atavko. Penn Anthracite Mining Co., ki v tem okrožju obratuje osem rovov, je šla takoj na državno sodišče in prosila za lnjunkcijo proti piketlranju. Podvojena Je bila tudi državna milica. Kuba menja predsednika dnevno Havana, 18. Jan. — Carlos Hevia, ki je bil včeraj zaprisežen za 'provlzoričnega ,predsednika Kube, je ainoči podal oatav-ko in Fulgencio Batista, vrhovni poveljnik armade, je takoj i-menoval polkovnika Carloaa Mendeto za novega predaedni-ka. Mendeta je ž« peti predsednik Kube od 12. avgusta 1993, ko je bil Machado strmoglavljen. Mendeta je nacionalist in konservativec. Mpet dva komunista obglavljena v Nemčiji Berlin, 18. Jan. — Včeraj je bila v Dessauu, v državici An-halt, prva ekaekucija a sekiro v 50 letih. Obglavljena sta bila dva komun lata, ki sta bila obtožena uboja naoija zadnjo pomlad. V zaporih omenjenega mesta čaka še 10 komunistov na sekiro. Belgija bo plačala avoj dolg A-merlkl z revaluiraniml dolarji BruaelJ, 18. jan. — Relgijaka vlada misli, da je zdaj ugoden čaa za |>oravnenJe vojnega dolga Ameriki, ko bo dolar polovico cenejši. Vlada predlaga notranje posojilo v vsoti deset milijard frankov za javna dela in plačilo dolga Ameriki. ROOSEVELT RAZOROŽIL OPOZICIJO V Nemški proti vojni pisatelj ofmo-jen Berlin, 18. Jan.—Pisatelj Ar-nold Friedrlch Vleth, čigar pro-tivojii** novele so mu prinesle alavo po vsem svetu, je bil obsojen na 80 mesecev zapora zaradi "velelzdaje". f Ikašfca policija dobi Jopiie proti < kroglam Chicago. — Mestna policija bo opremljena t neprodlrnlml jopiči, ki odbijajo krogle. Policijski Aef je odredil nakup teh jopiče v. Neprodlrnl Jopič tehta enajst funtov in stane okrog $60. ljudi gradijo lesni baroni tudi mogočno lobijo, ki bo pobijam načrt za,|sidr>.avljenje gozdov. Ho U) WeyerhauserjeVi in J/>Ug* llellevi interesi, kfe domini rajo lesno industrijo. V tem boju ho Marshallova knjiga, ki je privatno tiskana in stane dva dolarja. Igrala večjo vlogo, Justični tajnik je Izjavil, da je podržavljen je alate rezerve u- atavno Washington, D. C., 18. jan. — Opozicija konaervativnih republikancev in demokratov v kongresu, ki so računali s neustavnostjo Rooaeveltove valutne reforme in zaaežbe zlata, je bila včeraj precej zrahljana, ko je justični tajnik Cummings izjavil, da akcija vlade popolnoma aoglaša t ustavo. Cummings pravi v pismeni ii-javi, da se je predsednik dobro informirsl o legalnosti svoje reforme v okviru ustave predno je prišel z njo na dan. Kongres ima pbpolno oblast, da regulira de-narav stanje *Zdruienih držav ln Roogfeveltova revizija zlatega standarda In federalni monopol zlata spadat* v to "reguliranje". Senator Glaaa, demokrat i* Virginlje, še vedno ne verjame, da^lma kongres to oblaat po u-stavl. Rekel je, da pojasnilo jus-tlčnega tajnika ga Ae ni prepričalo in njegova aodba, da vlada namerava "oropati ljudstvo", o-stane nespremenjena. Načrt za revaluacijo dolarja in naelunaliziranje denarnega zlata Je še vedno v odaeklh obeh kongresnih ribornlc, kjer ae vrše napete razprave. Opozicija skuša na vse načine načrt modificirati in amamlmentov kar mrgoli v obeh zbornicah. 0Ms)s privslssss zlata Ctkažani-sami oddali aa pol ml* lljona dolarjev zlata In certifikatov • Chicago. — Ves «lan v sredo so Cikažanl nosili v banke cekine in jih zamenjali za papir kakor zahteva vlada. Večino teh cekinov ao ljudje hranili že leta in leta za spomin. Kakor poročajo listi, Je bilo v teku dneva Izmenjanih za $100,00(1 zlatih novcev in za $400,000 zlatih certifikatov. Milwaukee, Wis. — Tovarnar George J, Meyer Je končno od-, dal avoj zaklad cekinov v vrednosti $90,000. Storil je to s protestom in zahtevo, da mora dobiti avoje zlato nazaj, če vrhovno sodišče razsodi, da Je liooaevel-tova akcija neustavna. Meyer Je prej IzJavU, da ae bo rajši dal zapreti, kakor da bi dal avoj zlati zaklad iz rok, a se je vendarle premislil, Amerika bo pomagala KualJI v vojni z Japonci, pravi llsrrlot Psriz, 18. Jsn. — Bivši frsn-coaki premier Herttot Je včeraj dejal pred zborničnim odsekom za zunanje zadeve, da bodo Združene države pomagale so-vjetorn, ako ae zadnji zapletejo v vojno z Japonsk^&maga bo na atranl one sile, 1(1 bo imela hajveč bojnega materiala, meni llerriot. l/eginlatura zavrgla nakupni davejt Charleston, W. Va.—Nižja zbornica legislature Je a 45 proti 28 glasovi zavrgla predk>go za davek na blago (sslea tax). Za ta davek ao močno agltirali lobi-sti Standard Oil in javnonaprav-nih družb, ki ae bodo zdaj najbrž koncentrirali na senatno zbornico, kjer imajo več vpliva. Proti temu davku ao v W. Vlr-ginijl vodili« večjo kampanjo de-lavake organizacije. Nasprotuje mu tudi zvezni senator Neely, ki Je nekakšen progresivec. Romba razdejala stsn progreniv-nih rudarjev Springfield, III. — V četrtek se J« razletela d I na mi t na bomba v atsnu lokslne unija progresivnih rudsrjev v Ktacaidu. Hi-Sa Je deloma dernollrana In vse šipe m pobite. Kun I tat aa uatevl. ______ Domač drobiž Povratek v «Uri kraj Chicago. — Gdč, Paula Berger iz Trata, ki Je zadnje pole-tje prišla aem na obisk avetovne razstave in |>otem aa je tu zamudila — bila je osem mesecev v Chicagu — je ta teden odpoto- Glasovi' iz natftfbin I Zanimive belaftk» is razni* krajev Iz mojih zapiskov I kapitalističnih družb, izmed ka.- Milwaukee. Wia.-ZagovomUh W P"*^» in kapiUliatičn^BisUimaicairatfltierkla svoje posebne znamke, povdarjajo potrebo in koristi i Pod takim sistemom bi imeli iniciative poedincev, kakor tud; «v vsakem meatem bloku po tri kompeticije v Industrijah in v ali več pismeno* — in drage trgovini. Zmeda, ki vlada ie dolg« leta na gospodarskem polju, nam priča seveda drugače; kaže nam jjaano, na vseh straneh, v vseh panogah gospodarstva, da je obstoječi goapodarski red temeljito napačen ter da je poatal nemogoč. V našem mestu nam to pričajo tudi razmere, ki vladajo v mlekarski industriji, ki je zavo-zlla s svojim nesmiselnim gospodarstvom tako daleč, da Je rešitev mogoča edino le potom javnegafto je: ljudskega lastništva te industrije. Po zadnjih dveh stavkah farmarjev, ki oskrbujejo mesto z mlekom? se je prav živo pokazalo, kako neznosne so te razmere. je pa se imajo zahvaliti za njih eksistenco onim, ki so imeli in ie.imajo pogum iti prekdnjih prerokovanja in ki se bojujejo osvobojen je delavstva izpod 9ejb? znamke. Sedanje velike mlekarske družbe, katere so zvezane v posebnem truatu,. ki seveda ne funkcionira javno, vzdržujejo eelo armado višjih uradnikov in glavnih delničarjev z mastni rti i 1 plačami. Samo predsednik tukajšnje največje Dairy Co. ima 82,000 dolarjev letne plače. Ker ta gospod ni aktiven, kadar nima dela b striženjem kuponov, Ima na razpolago celo krdelo ravnateljev, podpredsednikov in tajnikov, katerih plače znašajo od 15,000 do 89,000 na leto. Ker pa je vsaka taka patrijotična družba upravičena do več ali manj poltenega dobička, se mora cene izdelkov seveda prikrojiti takih potrebam. Da manipulira gospoda tudi z običajnimi "vo- den! Ali ni čas, da še delavci prehude, da »poanajo resnično stran gospodarskih le političnih vprašanj, ki se jih dlfektno ti- dustUtl no, »ker pač spada k pravilnemu *"tr J ml _ , i,iU „„ i* „«,„, 'vodstvu biznisa. v Chicagu-je* unien o^ J^^o pa tltov no^ ^ . vala nazaj v svojo «taro domo- ** načrt za mestno mlekarno je, vino. Miss Berger, ki je neča kinja br. Pavla Bergerja, je od-IKitovala z avtobusom in do New Yorka jo spremlja Ana Boni- 8o W|§ organizirane p0 ger, njena sest r tč na. Med ^ Mbičnib koristolovcev, « HO si Izbrali za svoje_žrtve vih mlekarskih družb, seveda v manjšem obsegu. Te družbe, ki si deloma prisvajajo tudi ime farmarske mlekarske koopera- niji, kjer obiščeta sorodnike in IMMtetiii bosta tudi Washington, D. C. Novi grobovi v starem kraju Stump Creek, Pa. — Ivana predvsem farmarje, pa tudi revnejše mestne sloje, i Farmarjem so prodale take družbe delnice z zagotovilom, da bodo potem kupovale od laatni- Kehar je prejela žalostno vest,j jU)V deinic njih mleko ali mlečne da je v Kneiaku na NotranJ- j i^jeike. Taki delničarji so po-skem umrla njena mati Helena ^ plačevali svoje delnice z Marlnčič, roj. Llpec, v starosti m|ekom in tudi v gotovini. Se-83 let. V Ameriki zainišča ene- Veda je bila to samo čisto navad-ga sina v Pueblu, Colo., v Penn- na skema za obogatitev organi-sylvaniji pa tri hčere. zatgrjev dotičnih družb. Crafton, Pa. — Jakob $kerlj ^^ n<5rvadoma ^ je bil obveščen, da je v Kožlje-ku pri Rakeku na Notranjskem umrl njegov oče Pavel Skerl v so te vzbudil zelo neprijetne občutke v vrstah patrijotične gospode, toda v svojih bojih in ugovorih proti načrtu so zelo skromni— vsaj zaenkrat-^ker jim je pač silno težko navesti protidokaze. Hoanova komisija je izvršila temeljito delo in dokazala, da bi mesto kot lastnik mlekarskih naprav lahko plačalo farmarjem poštene cene, nudilo delavcem boljše plače in krajši delovni čas, obenem pa prodajalo mleko ceneje kot Je sedaj. Seveda, tudi nedolžni-otroci, za katera ima naša buržoazija tako veliko srce —dokler to nič ne stane—bi bili deležni potem dovolj te potrebne hrane. Razume se, da ta boj še ni - — jev—ker so njih zaloge enoatav- staroati «2 let. Zapušča vdovo, no prevelike. Od drugih kupu- almuiu tri li/./.r.. '>7 »niil«iu ti j t r f. ___ __.._ družbe prenehale s kupovanjem končan; predno bo ljudstvo mleka od posameznih delničar- zmairalo, bodo gospodje predloži-^ ,.i™ ~—u rMne "tehnična" ugovore štiri sinove, tri hčere, 27 vnukov in tri pravnuke. Umrli ho x Cleveland. —- Umrl je Frank Hočevar, star 60 let in doma iz Rožnega dola pri Doberničih. V Ameriki je bil 40 let in zapušča štiri odrasle otroke. — Umrla je Mary. Bizjak, prej omožena Murnik in roj. Ažman, stara 62 let in doma iz Brezja na Gorenj -»tkem. Tu je bila 45 let in zapušča moža. Graenaburg, Pa. — Tu je u-mrlti Pepa Gorenje, stara 54 let in doma iz Drame pri St. Jerneju na Dolenjskem. Zapušča moža in dvq,hčeri, v starem kraju pa %-letnega očeta in tri sestre. iianiUi krivi »mrtne neareče? Cleveland. — Pokojna Angela I.uImkIh bi bila najbrž rešena i £iki', ki^o pdililrasit gorečo! To je v kratkem zgodovina hišo, ttx«nl in bi vedeli kaj de-1 «Mostnega poglavja privat ^ _ _ I.. ..4 mIAAk» Im š ,\llL/\ AtUlIfO jejo samo d«l njih zaloge mleka in to neredno, kar pomeni, da je stotine farmarjev ostalo brez odjemalcev, ker so jih stare, velike družbe izbrisale z liste svo> jih dovažalcev. Vrhu tega pa so organizatorji teh malih mlekarn sedaj končno nehote priznali, da je bil njih prvotni namen: prisiliti velike mlekarske družbe, da kupijo njih naprave in jih tako odstranijo s trga. Na ta način si bi seveda te velike družbe zagotovile popolen monopol te industrije v tem okraju. V enem slučaju se je voditeljem teh malih mlekarn res posrečilo prodati eni izmed treh tukajšnjih velikih družb svoje naprave. Sedaj so priznali, da so napravili lep dobiček, medtem ko so pustili delničarje in far in dokaze ter stvar skušali preprečiti potom famoznega višjega sodišča. Toda če ljudstvo vztraja pri svojih zahtevah in potom javnega mnenja kakor tudi na dan volitev to očito pokaže, mu je zmaga gotova. Predvsem je seveda potrebno, da ljudstvo zadevo popolnoma in pravilno razume, zato so tp ka pojasnjevanja potrebna. V našem mestu smo sedaj na potu, da enkrat za vselej krenemo v smer odpravljanja pribit nega lastništva. Kakor hitro bo stvar v tiru, bodo nadaljne zma ge lahka stvar. F. N. i ognja, ki ji je a zel življenje m*r¡* ^ 8 nJ,h ni¿" -adujo rtftk'ljo ponoči, čj bi bili i V,^B,mi lajo. SOketfje pričajo, da so bili gaailci večinoma pijani in ne-M|HMohni r.n svoj posel. Pri šolanju icMsjo na rente Wa«hington.—Amerika iz do-l»e 1Ij:U>.1pro- jo avoj dttbtček. tu jeta Utifi .VT Smith in Nichola* N/'-mimo >anuj slučaj, da bi Murray Buttler. bila |*ošta t rekah treh ali petih Washington. — (FP) — Od vseh pravilnikov, kar jih je še prišlo v Washington, je pravilnik baronov elektrike najbol; zvit. Predložil ga je Edison Electric Institute, naslednik dis-kreditirane Natl. EJlectric Light asociacije, ki je bila radi razkrinkan j a o propagandi, katero je vodila po šolah, časopisih ln med raznimi organizacijami, prisiljena na pogin. Prav za prav so se magnatje 'le odeli z besedo "Edison", ki je bolj privlačna in manj podvržena aum-njam. Da pa igre niso spremenili, pokazuje pravilnik. Ta osnutek je najprvo naskočila zvezna Power komisija, ker je v njem zasledila, da (bi zvezna vlada ne imela nobene besede pri upravi te industrije, ki je v rokah devetih mogočnih korporaclj. Pravilnik je popolnoma prezrl zvezno vlado. Stoji pa v njem zapisano oziroma priznava pravico regulacije le državnim oblastem, katere laglje domini-ra kakor pa zvezno vlado. Dasi je regulacija sama na sebi bunk, pa naj bo državna ali zvezna, gre pri tej točki vseeno za važen princip. Zvezna elektrarska koimi&ija zahteva, da ima glavno besedo pri "kontroli" te industrije federalna vlada. Stičnega mnenja je tudi javnonapravna komisija distrikta Kolumbije, ki pravi, da bo devet kompanij dobilo industrijo še bolj v pest, če bo pravilnik sprejet v sedanji formi. Proti delavskim točkam pa so nastopile razne unije, ki so direktno prizadete.. Electrical Workers unija pravi, da pravilnik nikjer ne govori o javnem karakterju te industrije ter da hoče vse skupaj stlačiti pod en klobuk. Ona zahteva separaten pravilnik za konstrukcijsko brsnžo v zvezi s postavljanjem električnega omrežja. Zahteva 30-urni tednik namesto 40-4&-urnika, kakor ga pravilnik določa. Za težake zahteva 56c na uro, za elektrike pa $1.20. Pravilnik določa le minimalno plačo 40c na uro. Federalne in neodvisne unije, ki se razvijajo v tej industriji, se glede plač in delovnika strinjajo z Electrical Workers untyo. Zaht*»vajo pa, predvsem neodvisna unija v New Yorku. da pravilnik prepove trošenje denarja iz družbenih blagajn za vzdrževanje kompanijskih unij. Plavijo, da je v U namen Edi -on družba v New Yorku po trosila $100,000. Labor tWd pa zahteva enako reprezenUcijo a strani unij in vlade v odboru za izvajanje pravilnika. Vojaštva pripravljeno m potrebe Armada Je yžs najboljša inv«.| štiri ja", pravi vojni podtaj Hoooavaitovi "gozdar n vojnega aparata m "proi, ran je viada" Washington. — (FP) - K(d misli, da ameriška vlada \ zdr-I žuje svoj vojni aparat le za bra. mtev dséele pred zunanjim J vražnikom, je največji naivn«! Iz članka, ki ga j« priobčil vojj podtajnik Woodring v Liberiji Magaainu z dne «. januarja, j razvidno» da je ta vojai apara veliko bolj pripravljen prQ notranjim sovražnikom" k« proti aunan jim. Imajoč to na vidiku, praviJ Wodring svojim amerilkim ply tok ratons, da je armada "n*i najboljša investicija." Pripm ljena je potlačiti vse nered«, ae pojavijo radi <4aociainega ki. aa". To uključuje tudi večj atavke, demonstracije brezi* solnih ali razjarjenih državlji nov proti sistemu, ki jim zanik pravico do iivljenja. Woodring, bivši governs Kansasa, pravi, da je močr dobro izveibana armada veliV. ga pomena, posebno še v teh či aih "ekonomskega in 8ocialnq kaosa," ker nihče ne ve, kaj iz tega porodi. Ce odpovedo vi druge agenoije za vzdrževan "reda", imamo armado, na kat ro ae lahko zanesemo, da bo br nila vlado in obstoječi siete zagotavlja plutokrate vojni tajnik. Del vojnega aparata — mori narice in narodne garde — tudi Rooseveltova armada "go darjev", Civilian Conservati Corps (CGC), o kateri Wc ring pravi, da je krona spos noati "našega" vojnega štab Vlada, tudi Roosevelt sam, zagotavljala deželo, da je C( čisto civilna zadeva, organizir na zgolj kot del programa za i ševanje brezposelnosti. Nič militarističnega na njej. Zdaj pa poslušajte, kaj pravi Woodring o celotni skemi, oziroma čitajte med vrsticami: "Lansko apomlad je v dveh meseci! armada rekrutirala, trenirali, opremila in mobilizirala več moi kakor jih je bilo poklicanih u službo v »pansko-amoriški vojni, in to tako na tihem in spretne, da se je le par ljudi zavedalo, kaj ae prav za prav godi." On izraža upanje, da bo na poletje ta armada, CCC, povečana na en milijon in da bo prešla pod čisto vojaško komando, t« je, da bo imel popolno kontroli nad njo vojni department. Se daj jo morda deli z delavskim in notranjim departmentom. Ib to vse — "za vadrževanje notranjega miru", za hranitev "novega deala" po starih predpisih oziroma namenih. Revolucija? Yea, revolucija v — Tasmaniji. Kuaki otroci pri zimskih igrah v okolici Mottkve. NaJeaaealJKe|A» | teeti aa t daoail« "PreeaetJ" ¿.tat« vaak 4aa? AB )ifc Naraščanje kreditnih unij New York. — Lansko leto jt bilo v raznih državah ustanov-ljenih 437 kreditnih unij, ki * delavske hranilnice in posojilnice. Teh unij je »edaj 2000 « milijoni premošenja, powjj Twentteth-Century Fund, or** nizacija, ki je na čelu tega gibanja. "Upoštevajoč dejstvo, da kreditne unije tvorijo le delavci » jih tudi upravljajo, ta rekoN dokazuje, da je med delavstvo« dovolj sposobnosti In smi*'* n dosego močne finančne organj; zacije v Združenih drisvsh. pravi letno poročilo Funti« ■ ■ Tudi brivci zahtevajo svoj pravilnik Washington.—T u d i briv*M indusrija bo dobila svoj pravilnik. Sponsorirajo ga moj*tri ii pomočniki, ki imajo vsak svoj» organizacijo oziroma so mojstJI tudi člani unij«. Glede cen « plač nastopsts skupno obe lupini. Za striženje las prrdlaj»' jo lestvico 40c na jugu In na nevera, za obritev pa 11 25c. J Pravilnik uključuje tudi Učne delavnice, kjer Iz lepi») * klet in žena napravljajo še W še. Elisabeth Christmati «d a» men's Trade Union lige»» ^ slišanju zahtevala mfnmSlnPj densko plačo $1« za to^jjj toliko kakor za frgzirje tega lestvica določa tudi ko«* len na podlagi bizniaa. JANUARJA. di igre pa napovedal vsem aretacijo. Ko so ugledni bogatini hoteli pobegniti is igralnice, so jih na pragu prijeli stražniki, ki so te po vse po vrsti zapisali. Seliva m predstavlja pravi adresar belgrajske aristokracije . . . In ob tem poročilu smo se spomnili tistih člankov ob otvoritvi, ko so naštevali, kateri u-gledni ljudje so bHi prisotni pri otvoritvi. Tako živi Belgrad—center! Vesti iz Jugoslavije Ekonomičen Zona: "Tuja krava je prišla na naš vrt. Kaj naj storim?" Mož: "Zapri vrata, potem jo pa pomolil." Smola — Kako to, da se ne oženiš» prijatelj ? — Vražjo smolo imam, vedno kadar nagovorim mlado dekle, je navadno že 20 let omoženo. "To je brez dvoms najboljše hujšo val no sredstvo, kar Jih pozna medicina." Mt)dkod to veste?" "Jaz ga jemljem že deset let . . ." "Mojo hčer bi torej radi poročili? Ste mar že govorili i mo-jo soprtgo?" "Ravnokar — pa jo bom kljub temu poročil"! Izdala se je "Povej, srček, ali sem jaz edini, ki si ga doslej poljubila?" "Čudno — vsi moški isto iz-prašujejo! Seveda si edini 1" tmstn TOBAK SE NE IZSIPLJE Dobre vrste tobaka ... res dobrega tobaka ... tu je vzrok za fino, rahlo kakovost Lucky Strike. Mi rabimo samo srednje liste najfinejših Turških in domačih tobačnih rastlin. Ne gornjih lintov - ker no nerazviti. Ne spodujili listov—ker so slabše kakovosti. M i rabimo samo srednje liste ker so najmilejši Usti—polno dozoreli za popolno kajo. Samo te izbran« vr*t« tobaka so rabljene za napravo Luckies—ki ho tako okrogle, tako Čvrste, tako polno nabasane in nimajo zfsMjssitl koncev, da bi se izsipale. /ato so l.nckie* vedno mile in rshle Žato "Luckies vedno ugajajo". In nt pozabite— "It's toasted"—za zaščito grla—za i in«j »i okus. Mrtro/ntiüti* OpetM pitbi, XM U4*iét m Cbré «OH»4H * Ml**, «k i l"t> lu«"'« M«n4«>4 Thw* m « a v simar. Mhi^Am Op'11 Omn» » fv.|m opni "Ovm 0*/*a»«'". f MarkovIČ obto-v skupnem Din. ^ topil pred sod-r V svojem ,v» \»ako neuo- Vedno najfinejši. tobak FXOBXITZ "t ' I J PETEK, 19, JANUARJA In sedaj Ae najbolj »mešno pri v»em tem, j« dajal ter »e zasmejal. "Ko sem s avojo ranico odhajal v zaledje, lem naletel na ranjenega francoskega časnika, in ker j« bil tako drobceno fante, »em ga pobral in odvedel • ae-boj. Skoro sem te pozabil na v»e to, ko sem pred neka) tedni dobil pismo iz vojnega ministrstva, odposlano name iz Milforda, Pa., v katerem mi je bilo sporočeno, da me je francoska vlada odlikovala a Croix de guerre. Več dni je minilo, preden «em odgovoril na to pismo. Sam pri sebi sem menil: vrag naj vzame odlikovanje. Potem »em pisal A. G. O. v Washington u, da ne živim več v Milfordu; da sem sedaj v Ixm Angelesu in da je moj naslov splošni oddelek za razdajo pisem na pošti. Od tedaj ni bilo ved glasu is Washingtona. Vražje malo me briga, ali kdaj dobim ta preklal krilec ali nikoli." # Potem mi je pripovedovalo lahki rani in o plinu, ki ga je vdihnil na Francoskem in kako si je od obojega docela opomogel. Nobene pravice ni imel, da bi mogél zahtevati od vlade invalidnino. IV Povabil sém Lonija Burtona s-seboj v Nue-stro Senoro de Iam Angeles in tu je prebil noč v spovednici poleg moje spovednice. Zjutraj sva pojedla sir in kruh, ki nama je ostal od vederje, ter se naplla vode iz studenca. Na neki klopi sva našla jutranji dasopis. Dnevne vesti so porodale o senzacionalnem skrivnostnem umoru v filmski naselbini, o podkupovanju pri nogometu, o senatorski preiskavi v VVashingtonu zaradi nekih zakupnih pogodb z oljem; o Tut-ankh-amenovi grobnici. Cel stolpec je bil posveien razgovoru z nekim Inozemskim pisateljem o vprašanju pocestnih umorov, o katerem je takrat vse govorilo; skoro cela stran je bila napolnjena z "družabnimi novicami". Lonie^' pripomnil, da je ves svet postavljen na glavo, blazen. "Zakaj ne pišejo dasoplsi o tvojem In mojem problemu?" je nadaljeval. "Tod se klativa brez posla—skitalca. Pred petimi leti pa so nama vzklikali kot junakoma." Odšla sva na poAto. Lonija je dakalo pismo. Kilo je uradno sporodllo iz vojnega ministr-* stva, oddano na pošto v Fortu MacArthur, postojanki za lahko topnidarstvo v pristanu San Pedro; na ovitku je stalo z veliki rdedimi dr-kami: "Važno." Podplsàno je bilo od prlbodnl-ka in se je glasilo, kolikor se spominjam, takole: "Sleded pred kratkim prejetim navodilom I» vojnega ministrstva, vas obvešdamo, da vas da-ka Croix de guerre, s katerim vas je odlikovala vlada francoske republike, v tej pisarni, in vuh prosimo, da se zglasite v tem glavnem stanu naslednjo soboto pred deveto dopoldne, da vam bo odlikovanje slovesno izrodeno pred vso posadko v paradi. Prosimo potrdila, da ste to pismo prejeli, in naznanite nam, ali vam je prigladno zglasiti ne v našem stanu v soboto ob dolodeni uri. Ovitek za odgovor priložen." "Vrag vzemi vse skupaj!" je rekel Lonie. "Ne bodi vendar neumen," sem menil jaz. "Vzemi križec; morda ga I h »A lahko zastavil." In zasmejal sem se. "Iz desa pa je?" "Mogode iz zlata." Ironie je nekaj trenutkov moldal ter gledal pismo. Potem se mu je obraz zjasnil. "Misel imam!" Je vzkliknil. "Prav imaA; Ael ln>m po križec. Ali ne misliA, da bi nama utegnili narediti reklamo, rekluma pa nama bo pre-sknln-la delo, ali . . . no, nekaj nama bo preskr-belu vsekakor. Danes je detrtek. V soboto popoldne in v nedeljo bodo dasopisi prinašali o naju dolge zgodbe na prvi strani." Frnl Hnllrr: SREČANJE S STARIM PISATELJEM „ Prvid »em ga videl na precej obljudeni ulici, ko sta ga držala dva»gospoda. Najbrž ga je bila zadela kap. Mnogo ljudi je bilo takrat tam okoli. Za trenutek sem se ustavil: pramen gladko podesanlh, sivih las mu je visel det obrat. Odi Je imel na Al rok o odprte In bile »o polne otrtiAkega strahu. "Dobre odi ima," *rm mislil bežno, "ravno take, kakor jih ljubim. Človek n- spodije, de gleda vanje." Takrat sem Ael mimo, ker sem se domislil Ae dvoje drugih odi, ki so me rade Itošale. Potem Jo stal na moatu in je gledal v Dravo. Glej, tdrav je »pet, s ohromela mu je noga. sem si mislil. Gleda v Dravo, voda lede" in tede, nikoli ved je ne bo nstaj. Človek spusti list v vodo. Morda je zapisal vanj kak vera, ali samo eno liesrdo. ali Stavek M»>gode "mladost ali kako dekliAko ime. Listek pada. ar vr^i, daeih malo aaata-ne, kakor da M podival. Potem gs tsjame voda. Drtno ga potegne s seboj, vedno dalje. Ar jmr vrtincev; lista ni nikoli ved na-taj. Pripisal )« na dolnji konec pisma, da se bo zglasil v Fortu MacArthur ob dolodeni uri, vtaknil pismo v že naslovljeni ovitek in ga oddal. "No, in kakšna je tvoja misel?" sem ga vpra-Aal. "Nikar naj te ne mudi. Samo name pazi, vse ostalo prepusti meni." In iiroko se je zasmejal. "Jutri zjutraj jp bova na vse zgodaj mahnila peA v San Pedro—šest in dvajset milj. Morda naju bo kak rodoljjibar vzel k sebi na voz." V i>etek zveder sva bila v San Pedru. Med potjo sva res prisedla in se peljala kos poti. Vendar sva prehodila najmanj petnajst milj. Lonie nI ves dan zaužil nidesar. Izrazil se je, da uganja "gladovno stavko;" v njegovem na-drtu je bilo namreč, da mora biti na pogled kar se da slaboten in sestradan. V San Pedru je iznenada naznanil, da potre-, buje en dolar. Ponudil sam mu bankovec, ki mi je Ae ostal, pa ga ni maral vzeti. Brez dbotave ga je zadel nabirati v obliki novčidev po pet in deset centov, ki jih je s proônjo iztisnil iz ljudi, ki so se ustavljali na cesti ; jaz sem hodil nekoliko korakov za njim, duded se njegovemu pogumu. Potem je stopil v telefonsko govorilnico v neki lekarni in zadel klicali uredništva raznih dnevnikov v Los Angelesu. "Tukaj pribodnik iz Forta MacArthur," se je predstavljal. "Jutri dopoldne ob devetih bomo praznovali tu zanimivo slavnost ■— odlikovanje veterana iz svetovne vojne s Croix de guerre— in poveljujodemu dastniku bi bilo zelo ljubo, de bi vaA dasopis poslal k slavnosti poročevalca in rriorda Ae fotografa . . ." Ko se je zvederilo, sva v temadni stranski ulici naletela na grudo, zbrano okoli govornika. Bil je shod I. D. S.-ovcev. I. D. S-ovci so se tedaj zadeli zbirati v San Pedru. Nekaj stražnikov je stalo v bližini zborujode grude. Poslušalci so bili vedinoma inozemci, pristaniški delavci -r- Italijani, Dalmatinci, Mehidani; njihovi temni, trdi, mukoma resni obrazi so se pazljivo in poželjivo obradali h govorniku, ki je bil odividno delavec samouk približno tridesetih let, Govoril je z enakomernim, mirnim in prepričevalnim glasom, brez običajne ognjevitosti propovednikov cestnih vogalov. Kakor sem zvedel pozneje, je bilo to eno iz dolge vrste predavanj o razmerah v Združenih državah in na svetu, kakor jih vidi "industrijski suženj." Mogel sem videti, da so govornikove besede Lonija Burtona vznemirile in napravile nanj velik vtis. Govornik je pozival k vstopu v dlanstvo. "E-dina rešitev delavskega razreda in dloveštva je v tem, da razumno motrimo dejstva in sile, Ifi gibljejo svet ; le v vzajemnosti je rešitev, le v enem edinem velikem udruženju — v zvezi Industrijskih Delavcev Sveta." Po shodu je pristopil k nama delavec, ki je prodajal I. D. S.-ovske dasopise, listide in pesmarice. Ix>hie mu je pojasnil, da sva brez vsega. Nato nama je I. D. S-ovec prigovarjal, naj brezpladno vzumeva dasopia in nekaj listidev. "Pravkar dopotovala v mesto?" je vprašal I. D. S-ovec, ker ga je brez dvoma zanimalo dejstvo, da sva bivAa vojaka (ker sva nosila vojaške plaAde) in odividno-"na potepu." "Da." "Ali ie vesta, kje bosta spala?" "Ne." "Podakajta. Vama bom pa jaz preskrbel pre-nodišde za to nod." In tako sva z Lonijem prebila nod v glavnem stanu I. I). S-ovcev v drugem delu mesta. Spoznala sva se z "Rdedim O'Nealom," ki sva ga sliAala govoriti zyeder. Lonie in O'Neal sta ne zapletla v razpravo o socialni krivici in I. D. S.-ovskesi gibanju. (Dalje prihodnji*.) -m m ■.........i ■lan , ^ M,,, -i Dravo. Morda je | "Da," sem lagal pogumno. "No, potem si ti bom pa predstavil. VidiA, jaz sem tisti ne umni pisatelj, ki je napisal toli je zaplesal. Takrat sem doživel vse, aamo enkrat še. Potem sem i$l mlado plesalko, ki je imena ustnicah našminkan »meh. List je padel v vodo in požrla ga je tam pod menoj. Ce*bi me takrat videl, stari prijatelj, bi se mi smejal. Zmajal bi z glavo in pramen sivih las bi mu padel de* obraz. In potem, potem bi bil v njegovih odeh tisti otroški strah pred nedem in potem, uh n potem , . . Stražnik je šel že dvakrat mimo mene. Zato sem odšel. "Danes je šla od tebe tvoja mladost," de dejalo nekaj v meni. "Reci ji zbogom!" "Zbogom!" sem zašepetal. Takoj nato: "Ne, ne, mlad sem še!" _ Bral ia mira—mož li Ljubezenski roman mladega madžarskega industrijca in boga te Američanke v Monte Carin Gledal je v Dravo. Morda je mislil, da *e bo zasvetil listek v solndni ludi, da ga bo še enkrat videl, kako t>o padal, vedno nižje in nižje. Morda bo A<* enkrat|ko knjig;" in potem: "Zdaj, — " " A ' kaj imam zdaj?" zaplesal, ko bo tik ob vodi. šel je naprej in jaz sem se nasmehnil. "Nikoli ne bo ved tvojega listka, ali podakaj Ae malo, morda boA videl mojega, kako bo zaplesal." - Sedaj, je jesen. Hodil sem pO|M,m HUr ulici, ki jeQblla tako tih», kakor «pv||J(H,t jih jm<|m> izumrla S Pohorja so se pri-|ponin|| Mj n(| tjho plazile tenke meglice, čisto pre-1 „vf fJ,, , soj ne koprene In trak je bfl hla-L ,Not j'. ¿V T Pi BtJr' den. PriAel mi Je nasproti. *f,° jf P<^rta svoje besede dil je s trudom in se Je naslsnjal 5S «^raj nevidno. "Pridi n Pred menoj s«' je u- "Jaz pa sem Atudent medici ne," Sem se odzval. Mislil nem pad, da je Ae lepa bododnost pred menoj, a se mu nisem upal redi "Ti si Ae mlad." je dejal, "jaz sem pri mm na palico, stavil: obe roki je malo vzdignil in jih je držal naprej. Obstal sem. "Kaj ne, da je naA svet poln blata in — mi to blato, rijemo, rijemo!" Mislil sem, da je pad malo dudno, da me kdo kar tako usta« vi nt mi to pripoveduje. "Saj res." sem dejal napol \ hodno. ,'IAH me posnad?" mr je vpra« A4). ' "Ne." sem dejal pon'ino. "Ali ditaA~ kaj slovenskih knjig?" ' Rrkrl sem. da *itsm. "Ali poznaA ime Jodrta Ko«ta- njevca T' me obiakat," saj me boš lahko vide vsak dan, razgovarjala se bova malo." — Dal ml je svoj naslov — "Zbogom, in Bog ti daj mnogo s rede i" OdM je dalje, jat sem si pri žgal cigareto. So pad dudni ljud je na svetu! ■ Vderaj sem stal spet na mostu in sem gledal v vodo. Pri Ael sem it kavarne, (Tam sem opatoval mlado plesalko. Tako bleda je bila in je imela na ustnicah naAminkan smeh!) Nike-gsr ni bilo, samo voda Je šumela. "Odhajam," sem mislil, "in da» je, da se ¡mala vi Jam." Po-daai j« padal listek v vodo in gledal sem ta njim. Vrtel s« je, padal in obetal Tik pred METROPOLITAN BO RAZPOSLALA OPERO "DON GIOVANI" DNE 20. JAN. Budimpeitanski listi obširno poročajo o neprijetnosti, ki ae je nedavno primerila nekemu mlademu madžarsketnu industrije u, ki je živel nekaj časa na Rivieri ter se v Monte Carlu pri gralni mizi seznanil z Američanko, v« katero se je zaljubil, da mu je kmalu nato Dostala žena. Industrijec se 'piše Robert Feller. Njegov oče je bil iz boga-e rodbine, ki ga je pa zavrgla, co je oče izvedel, da se je zaljubil in oženil z neko varijetejsko plesalko, ki'trnu je rodila sina. Nekaj časa je služil v banki, potep je pa prišla gospodarska kriza in so ga odpustili. Nastopi li so hudi časi in mladi mož je. da bi rešil ženo in sina, izvršil samomor. Po njegovi smrti se je trdosrčni oče uhmilil bedne matere in otroka. Pozval jo je k sebi, vzel vnuka v svojo rodbino, materi pa je izplačal večjo od škodnino pod pogojem, da se nikoli več ne pojavi v njegovi hiši Plesalka se je vkrcala na ladjo in odpeljala čez morje. Tam se je seznanila z ameriškim ban kirjem in mu rodila hčerko, nato pa je umrla. Bankir je skrbel za dobro vzgojo svojega obroka ip je poslal hčer letos na francosko Riviero. Tako se je dama seznanila z industrijcem Robertom Fellerjem v Monte Carlu. Bila je ljubezen na prvi pogled. Oba sta sporočila svojim sorodnikom da sta pe našli sorodni duši. A-meriški bankir, oče mlade dame in Robertov ded, oba sta bila zadovoljna, da se je ponudila nju nima otrokoma takšna sreča i ljubezni, ot^enem pa tudi v dru žabnem položaju. Dala sta pristanek za poroko, ki se je kma lu izvršila v Franciji. Po poroki sta se mladoporočenca odpeljala na Robertov dom, kjer so hranili za spomin sliko Robertove matere. Ženin in nevesta sta si bila medtem razodela vsak svojo preteklost Ko je segla Ameridanka v svoj kovdeg po sliko pokojne matere pa je Robert osupnil. Saj to je bila vendar ista slika, ki jo ima tudi njegov ded! Poizvedovala sta oba, mož in žena, in na kon cu sta prišla do poraznega za kljudka, da sta si brat in se stra po materi. Takoj nato sta vložila tožbo za ločitev zakona ki je v takšnih okolšdinah neve ljaven. Mlada Ameridanka je vsa obu pana. Pravi, da so se njene sanje o ljubezni razblinile, kakor bi nikoli ne mogla misliti. Življenje nima zanjo nobene vrednosti ved Kam bo krenila iz Budimpešte Najprej v Ameriko k odetu. po tem pa po-svetu naprej, da naj de utehe svoji srdni rani, ki se ne bo, kakor sama veli, zacelila nikdar. , An členki humor Neki misijonar piše svojim sobratom tole genij Ivo pismo otokov Fidži: ". . . Teh bore par dušnih pa ¡stirjev, kar nas je tu, ne moremo uspeAno pobijati tukajAnje revAdine. Mnogo domadinov je že umrlo od lakote. PoAljite brž Ae nekaj misijonarjev ." "Don Giovant," dejbroznana italijanska Mozartova opera se X) razpošiljala direktno iz gledališkega odra Metropolitan o-perne hiše iz New Yorka v nede-jo dne 20. jan. 1934 ob 1:55 po-poldne, vzhodni čas, po NBC. VEAF-WJZ omrežju. Rosa Pon-selle, Tito Schipa, Ezion Pinza n Maria Mueller bodo peli glavne vloge. Resume opere "Don Giovani" (Spisal Mozart. Prvikrat je bila vpri sorjena v Pragj leta 1787.) Prvo dejanje:—Governer, oče Donna Anne je zaboden in umor jen po Don Giovanni ju, kateri se neopaženo izgubi potem, ko je njo pridobil zase. Octavio njen ljubimec, se pa zapriseže za maščevanje. (Spremembi).—Don Giovani sreča na glavnem trgu Elvlro, katero kaj hitro pridobi zase. Ce ravno nepoznajoč jo se skuša senzaniti z njo. Takoj pa spozna svojo napako, pahne hitro ha governer j a se prikai« strani in odvlede razbojnik»] se krdevito brani ali v8t ^ in pade na tla. Vae naenkiiT vžge in razvije peklenski (J in oklene ves libretini; nakij vse skupaj pogrezne.—(Ad».| STRATOPLANI, LETAUI BODOČNOSTI * V petih urah čez Oceaa Slava prof. Piccarda, drrE pionirja poletov v «taratogf« je v zadnjih časih, zlasti od so Rusi in Američani preko njegove višinske rekorde, | liko obledela. Toda poiU| raziskovalec ne drži rok kril in se pripravlja na nov pri katerem hoče dosedi nuji 25,000 metrov, kjer mu bo lažje opazovati vpliv in kozmičnih žarkov, za katere v prvi vrsti gre. Ta polet doslej ni mogel izvršiti samoi radi raznih ovir, v prvi finančnega značaja, preložiti] ga morali na prihodnje leto. vo pri tem poletu bo to, da sej vršil prav za prav z dvema Ionoma, pri čemer bi vedji šega dvignil v višino 9000 m j predse svojega uslužbenca Le-porello in sam pa odhiti proč. j koder bi manjši potem sani Elvin^ae pa odloči, da se bo za daljeval pot v višje višine. K< to maščevala. Kmalu za tem pride mimo neka ženitvanska družba. Nevesta apelira na Don Giovanija, on pa se odloči odstraniti njenega ženina, kateri je zelo ljubosumen, Masetto. Ko sta Don Giovani in nevesta Zerlina sama, se posluži on še več v naprej in jo skuša dobiti zase. Elvira, Anna in Octavio se približajo k njima. Nato Anna očita Don Giovaniju, da je morilec nje očeta. Na ženitovanski slavnosti Don Giovani ponovno poskuša pridobiti Zerlino zase irt ko je zasa-čen, pa hitro zvrne vso krivdo na Leporello. Družba mu tega noče verjeti, a on se prerine skozi gručo s sabljo v roki, odide in se skrije v gradu. Drugo dejanje.-—Ko serenadi-ra Elviri je Don Giovani zasa-čen po Masettu in njegovih prijateljih, nakar hudo pretepe Masetto in zopet uide. (Sprememba.)—Leporello je najden opravljen kot Don Giovani, po Octaviu, Anni, Masettu in Zerlini v Elvirini sobi. Leporello lepo opravičuje svoje dejanje in pravi, da je bil v to prisiljen, ter obtožuje, da je Don Giovani umoril governerja. (Sprememba.)—Na pokopališču razloži Leporello Don Giovaniju, kaj se je vse zgodilo. A bližnji spomenik "soha" umorjenega governerja ga sili, da molči. Nato pa Don Giovani resno povabi "soho, spomenik umorjenega governerja, da naj pride k njemu na obed in ponudba je sprejeta. (Sprememba,) —Octavio obtožuje Donna Anno z mučenjem in demu odlaga ženitev z njim. Sprememba.)—Don Giovani-jeva soba. Elvira vstopi in skuša odstraniti Don Giovanija od tega dina ali je brezuspešna. So- binacija dveh medsebojno zanih balonov bi rabila pr vsem počasnemu dviganju, katerim bi bila znanstvena op zovanja neprimerno lažja. Toda do tega poleta pr Piccard ne miruje in se bavi| vso vnemo tudi s problemom I doče redne zračne plovbe celinami skozi stratosfero, plovbo v večjem stilu baloni veda ne prihajajo ved v pošti že zato, ker je treba ogromu balonov, da dvignejo samo ali tri ljudi v zrak. To se ne plača. Poleg tega jih ni krmariti. Posebna stratosfe letala ali strahoplani, kakor imenuje prof. Piccard, so i na, ki bodo lahko izkoristili godnosti stratosferne plov Gradili jih bodo iz kakšne i lahke a trde aluminijeve ilit ne in bodo hermetično zaprti . Problem kurjenja, ki je važen v teh višinah strašn mraza, bo rešen z elektriko al koncentracijo sončne toplot kar ne bo težko v zračnih steh, kjer noben oblak ne zut ra sonca. Razgled bi posredi vala debela steklena okna. šina, v kateri se bodo gibi stratoplani, bo znašala 15 do km; tu ni praktično noben vremenskih pojavov več, ki nižjih plasteh, v troposferi, ovi rajo zračno plovbo. Temper tura je vedno enaka, zračni toi isto tako. Stratoplanom bi bil mogoče doseči brzino 1000 2000 km na uro, vsekakor polet iz Evrope v Ameriko trajal več nego kvečjemu 5 Na kmetih — Ah, ta božji mir! To je kaj divnega. — Ali so oni tudi oženjeni! PRIPOROČILO! prW./.m r*lakom n. MvanS .tr.nl MMta mS 4#llb«l«n» O»«* «... Hveè. arten lava In D.hr. p,,^,^,,,. tmét im. MIDWEST STORE 1891 Maud Ave., cor. Oacood Ave. Telefon: Diversey 4750 Kalmr Chics*«. Ill TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA " Sijajno sredatvo * Ali vam je pomagalo moje zdravilo?" ' "Čudovita medicina, gospod doktor! Vzel sem ga tri žlice In kaA^lj je prenehal. Tri žlice sem «i ga utrl v koleno p>oti revma-titmu, ostanek smo pa porabili ta dlšdsnje srebra." v tiskarsko obrt spadajoča deli Tiaka vabila za veselice m shode, vifitnice, dasn» knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatski slovaškem, deškem, nemškem, angleškem Jeziku in drufl VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLANSlU - 8. N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vas pojasni U daje vodatvo Uskarae C«ae raerna, oaljako dale pere vrste PiAKe po Inform arije aa S. N. P. J. PRINTERY 26S7-S9 So. Tetefaa A venae