Edizione per 1'estero — Inozemska izdaja Leto LXXI_ Stev. 40 a V Ljubljani, v petek, 19. februarja I943-XXI '.^.'^"'»""StP<*fa"fl Prezzo - Cena L 0.80 Naročnina mesečno m^^m^^mm ^^ M Abbonamenti: MtM stvo Lir • ne- ^ Hf W Am TO^ OB \ Bm f ^m ^BT .e 31 50 ~ ^^ m m mm J JH m—m inozemstvo 65 Lir 65 Lir* C C. P.l i 11 ui- ^^ _ ^^H sv a^m j^f m m ^^m IO 6SO pet Liubliana T « ^ M Jf j gli »bbun.mentl, naročnino ^^^^^^^ fllMHBBI^^ ^^^ flBttUP^ •■■■■■■V^ ^ ■■■■■V per U in- in 10.349 za inserate. scrzionl. Podružnični Izhaja vsak dan zjntra j razen ponedeljka ln dneva po praznika. F i 11 a 1 • I Novo mesto, Novo mestfe a Uredništvo tn npravai Kopitarjeva 6, Ljubljana, a Izključna poobla&enka za oglaševanje italijanskega in tujega | Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva Lnbiana. I Concessionaria esclusiva per la pnbbliciti di provenienza italiaa« izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A. Milano. | Telefon 4001 4005. f ed cstera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana Bollettino No 999 Altre posizioni occupate in Tunisia Un piroscafo nemico affondato 8 velivoli nemici abbattuti U tjuartier Generale delle Forze Armato roinu niča: In T n n i s i a le truppo dclPAsse hanno oc-rupato nltre posizioni nomiche rcspingendo poi un contrattacco avversario, appoggiato da mezzi corazzati. Nel cielo tunisino quatro aerei nemici venivano abbattuti. Tre dal liro dei reparti ter-restri, uno dalla raccia. A nord di Algeri velivoli gerinanici nttarravano un convoglio srortato aftondand« un piroscaio di 8000 tonil e dannegginiidono un altro di eguale stazza, Bombardieri amerirani hanno lanciato bombe dirompenti c inrendinric su U a g I i a r i, ({ u a r-to S a n t Elena e Gonosfaiiadiga, rau-sando gravj danni ad abitazione civilj e vittime trn la popolazione: sono stati linora segnalali 100 morti c 235 feriti. Attaccati dni nostri carciatori tre dei velivoli incursori preripitavano presso Sassari nej din-torni di M a r a n i n e s ed n ponente dell'isola di San Pietro, 12 aviatori lanciatisi col il pararaduto venivano catturati. Al largo di C a t a n i a uno >Spitlire< centralo dal fuoco di un nostro bombardiere, cadeva iu mare. Vojno poročilo št. 999 V Tunisu so bile zavzete nove postojanke Sovražni parnik potopljen 8 sovražnih letal sestreljenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V T u n i s 11 so osne čete zasedle Se druge sovražne postojanke, nato pa odbile nasprotni protinapad, podprt z oklepnimi sredstvi1. Nad t u n i š k i m nebom so bila sestreljena 4 sovražna letala. Tri so sestrelili kopenski oddelki, enega pa lovci. Severno od A 1 ž i r n so nemška letala napadla ladijsko spremljavo, potopila en 8000 tonski parnik, nek drug parnik enake velikosti pa poškodovala. Ameriški bombniki so spuščali razdiralne in zažigalne bombe na Cagliari, Quarto Sant Elena in Gonosfanadiga. kjer so povzročili težko škodo na stanovanjskih hi1-šah ter žrtve med prebivalci: doslej je bilo naštetih 100 mrtvih in 235 ranjenih. Zadeti od naših lovcev so trije napadajoči stroji treščili na tla pri Sassari1 ju, v okolici Maroninesa ter nn vzhodnem delu otoka San Pietro. 12 letalcev, ki se je spustilo s padali, je bilo za i'tih. Ob obali Ca ta n rje jc padel v morje en »Spitfire«, zadet od nekega našega bombnika. Rim, 18. febr. AS. Končno ugotovljeno število žrtev zadnjega letalskega napada na Milan je naraslo na 85 mrtvih ter 422 ranjenih, od tega 200 bolj ali manj hudo ranjenih, ki so jih spravili v mestne bolnišnice. Imena mrtvih in ranjenih bodo objavljena v mestnih dnevnikih. Za večji žitni pridelek v goratih predelih Rim, IS. febr. AS. Zveza poljedelcev je, nadaljujoč svoje prizadcvuuje z,a povečanje žitnih pridelkov v goratih pokrajinah, kjer jc bil doslej pridelek nizek in da bi se za letino 1943/44 zagotovila čim večja razpoloždjivost izbranega semenskega žita za gorske predele, v sjiorazumu s poljedelskim ministrstvom sklenila, da sc bodo jx>večale pobude za dosego stvarnih uspehov na tem področju. Poljedelsko ministrstvo je zato poslalo okrajnim in pokrajinskim jjoljedelskim inšpektorjem okrožnico, naj odrede za zagotovitev čim večje razpoložljivosti izbranega semenskega žita za gorske pokrajine, da se tudi to leto poveča izbor izbranih semen za gorske jiokra-jine tako, d« bo v določenem času možno ugoditi prošnji pridelovalcev za oprostitev oddaje in za podelitev semen. Tudi zveza poljedelskih zadrug je naročila 6vojim zadrugam, naj vsaka nudi poljedelskim inšpektorjem vsako možno sodelovanje pri dobavi takih vrst žita, ki so posebno prikladna za gorske predele in naj se s|x»razumejo s poljedelci na ta način, da se bodo obvezali upoštevati tehnična navodila kmetijskega inšpektorata ter izročili tak pridelek, kadar bo to odredil isti inšpektorat. Bok za vložitev prošenj za nadzorstvo nad pridelkom v svrlio oprostitve oddaje pridelka zapade 30. aprila in je zalo potrebno, da poljedelci, ki žele uživati omenjene ugodnosti poljedelskega ministrstva, to upoštevajo. Tesno sodelovanje vseh organizacij, ki imajo za cilj poljedelski napredek dežele, bo tudi to leto omogočilo za-željcne uspehe tako, da bo zagotovljen čim višji žitni pridelek v goratih predelih in da se bo poveča! prispevek teh predelov za prehrano prebivalstva gorskili krajev in vse države. Odveč jc pri[x>mlxi, da je pomnožitev žitnih pridelkov v goratih pokrajinah v tem času izredne važnosti bodisi v pogledu prevoza, kakor tudi .v splošnem okviru ljudske prebrane. Ogorčene borbe med Azovskim morjem in Orelom Sovjetski umik pri Kovorosijsku - Sovražni sunki pri Kursku in Ladoškem jezeru odbiti - Angleška podmornica potopljena pred norveško obalo Hitlerjev glavni stan, 18. februarja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: V zapadnem kavkaškem gorovju in na prostoru Krasnodara so ostali sovražnikovi napadi povsod brez uspeha. Pri lastnem napadu južno od Novorosij-s k a je bil nasprotnik vržen nazaj na obalo. Med Azovskim morjem in na prostora jugovzhodno od O r e 1 a trajajo ogorčene borbe dalje. Mesto H a r k o v so naše čete po načrtnem razdejanju vseh za vojno važnih naprav izpraznile. Južno od mesta so nemške oklepne sile v protisunku razkropile sovražni polk. Letalstvo je na prostoru okrog Harkova uspešno napadalo sovražnikove napadalne oddelke in kolone na pohodu. Sovražnikov snnek na prostoru severno od Kurska se je izjalovil z visokimi izgubami za nasprotnika. V obrambni bitki jugovzhodno od Ladoškega jezera so naše čete zavrnile vse brezuspešne poskuse Sovjetov, da bi vrdrli v nemške postojanke. Sovražnik je izgubil tukaj nadaljnjih 38 oklepnih voz in je imel težke krvave izgube. V severni Airiki se je uspešno nadaljevala pred dnevi začeta napadalna akcija. Oddelki letalstva so posegali v borbe na kopnem ter povzročili sovražniku občutne izgube težkega orožja ln motoriziranih vozil. V vodah zapadno od A I ž i r a je potopil oddelek nemških bojnih letal 8000 tonski prevozni parnik in poškodoval še drugega enake velikosti z bombnimi zadetki. V Egejskem morju so nemški lovci Izmed 3 torpednih letal sestrelili 2, tretje pa tako težko poškodovali, da je računati z njegovo izgubo. Pred norveško obalo je neka obalna baterija vojne mornarice z bombnim zadetkom v polno potopila sovražno podmornico, ki je skušala brez uspeha napasti naš konvoj. Nekatera angleška letala so zadnjo noč pri vznemirjajočih poletih nad zapadno N em -č i j o brez načrta odvrgla nekaj bomb. Hitra nemška bojna letala so podnevi presenetljivo napadla obalne kraje na jugu in jugovzhodu Anglije, kakor tudi stražne ladje ▼ obalnih vodah. Berlin, 18 februarja. AS. Novice, ki so prispele preteklo noč iz vzhodnega bojišča, potrjujejo, da so jx>skušali boljševiki skozi dva diii, uj>orabljajoč močne tankovske sile, vdreti v nemški odsek na mostišču v Kubanski pokrajini. Navzlic slabim ozemeljskim razmeram, ki so kaj neugodne za napadalce, so hoteli boljševiki vdreti v nemške postojanke in poslali v boj štiri oehotne divizije in štiri pehotne brigade ter eno močno tankovsko skupino. Ta jx>skus pa se je izjalovil vsled trdnega odpora nemških čet, ki so večino napadalcev odbile, druge pa razpršile. Samo na neki točki tega odseka so na bojišču našteli 1500 sovjetskih mrtvecev. Sovražnik vztraja tudi s svojimi napadi pri Novorosijsku. Nemški strmoglavsi so učinkovito bombardirali sovražne utrdbe v divjih skalnatih odsekib jugovzhodno od tega mesta. Druge skupino bojnih letal so v zaporednih valovih na vso moč bombardirale sovražno topništvo in zbirališča sovražnih čet. V doneski kotlini, kjer je fioskušal sovražnik obkoliti nemške čete pri izvajanju določenih premikov, je pri svojih napadih zgubil 19 tankov. Na jugovzhodnem odseku Ilmenskega jezera so danes zjutraj [poročali o bojih na nož v nekaterih krajih, v katere bi rad vdrl sovražnik. Na tem odseku so nemški lovci včeraj zbili 12 sovražnih strojev, čeprav je bilo vreme zelo slabo in neugodno za boje. Berlin. 18. februarja. AS. Iz pristojnega vira se je izvedelo, da je bilo od 12. januarja naprej južno od Ladoškega jezera uničenih 605 sovjetskih tankov, katerim je treba dodati še drugih 33 tankov, ki jih je onesposobil neki bataljon nemških strelcev. Berlin. 18. februarja. AS. Skupina severnoameriških bombnikov je pri dnevnem napadu na neko pristaniško mesto ob francoski atlantski obali izgubila 8 strojev. Napadi nemškega letalstva pa so bili včeraj z velikim uspehom usmerjeni na neko pristanišče v južni Angliji. Madžarske čete so se utrdile na novih postojankah Budimpešta, 18. febr. AS. Uradno poročilo o l>ojih na vzhodnem tiojišču poroča, da so madžarsko čete južnozahodno od Voroneža končalo o predvidenimi premiki. Pri tem se jim je |>osrečilo izvleči se iz sovražnega objema Pretekli teden s« madžarski oddelki prestali zelo hude Itoje. V tej obrambni bitki so madžarske oklepuc divizije zadale sovražniku izredno težke izgube. Madžarskim četam se jc |>osrečilo premagati razne težave vseh vrst in se izmakniti iz poskušene sovražnikove obkolitve. Na nekaterih točkah so madžarske čote z najiadom na nož razpršile sovražnika, ki je skušal stisniti glavnino madžarskih sil. Madžarske divizije so se zdaj utrdile na določenih novih )>o-stojankab. Na ugodnejših položajih madžarsko Čete nadaljujejo z l>oji. zadržujejo sovražnika tof mu zadajajo težke izgube. Delo italijanskih prevoznih letal na vzhodu Rim, 18. febr. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani na vzhodnem bojišču popisuje prispevek italijanskega letalstva pri borbi v Rusiji v zadnjih tednih. Poleg lovskih letal, bombnikov ter ogledni-ških letal, ki delujejo nad sovražnim ozemljem, so igrala zeio važno in koristno vlogo tudi prevozna letala, katera so vzdrževala zvezo med ogroženimi ali obkoljenimi četami v prvi bojni črti ter med zaledjem. Zelo številni so smeli in junaški nastopi, ki 60 jih opravila prevozna letala. Premagala 6o najrazličnejše težave, katere 60 povzročali mraz, 6iiežni viharji, besne burje in cesto tudi tako gosta megla, da se ni nič videlo. Pogumno 60 šla na de- lo ter so brez prestanka preskrbovala umikajoč« se ali oblegane sile. Kadar ni bilo mogoče pristati, so letala spuščala živež, strelivo in zdravila iz nizke višine; kadar pa so mogla pristati, so prevzemala na krov ranjence ler se zoj>et dvignila. Ce-stokrat 6o bila letališča, kjer bi morala letala pristati, prizorišča divjih bitk. Vse to delovanje pa je še poleg .tega ves čas otežkočalo močno sovražnikovo delovanje bodisi iz kopnega, bodisi iz zraka. •Mnoga prevozna letala so sc vrnila poškodovana, nekatera pa se tudi niso več vrnila. Toda kljub temu so jvosadke stalno posegale v bitko do skrajnih meja svojih zmožnosti. Položaj na vzhodnem bojišču Berlin, 18. febr. AS. Najvažnejši dogodki na vzhodnem bojišču »o: nadaljevanjo premikov, zaukazanih od nemškega vrhovnega poveljstva v doneškem kolenu, besnijo sovjetski napadi južno od Harkova ter severno od Kurska in obnova sovjetske ofenzive južnovhodno od Ilmenskega jezera. V doneškem kolenu so bili precejšnji boji. Premiki nemških divizij na določene jiostojanke se v redu nadaljujejo, ne da l>i jih mogel sovražnik motiti nli preprečiti. To je reden pohod vseh kolon z vsem njihovim gradivom in edino kar jih ovira, jo ruska zima. Najboljši dokaz za to je dosiednja izpraznitev naseljenih središč. Tudi del civilnega prebivalstva iz izpraznjenih vasi in mest so je raje odločil za odhod, da bi zopet ne padel pod lx>jševiški jarem. Stotine letal ščitijo strateški umik. Sovjetsko letalstvo nastopa lo v bitki za Harkov. Na to industrijsko središče je IIIIIM /..1 ...» w ........... >jt».» - ~—., . ......... ..... izvedel sovražnik koncentričen pritisk. Rdečo po- I ningradom. veljstvo je nagrmadilo sevemovzbodno in južno-vzhodno od mesta velikansko silo, ki grozno pritiska na mesto. Nemške čete pa so z junaško zagrizenostjo od dneva do dneva vztrajale navzlic številčni premoči napadalcev. Kakor |>oročajo vojaški veščaki, bi dolg odpor v tej |>ostojanki no bil niti koristen niti zaželjen, ker ima nemško poveljstvo drugačne načrte. Na severu se je znova razbesnela bitka blizu Ilmenskega jezera. Po daljšem odmoru, ki so ga sovražniki izrabili za preureditev razbitih oddelkov, so zbrali nova napadulna sredstva ter prešli v napad na nemške j>osto|anke. Napad se je začel z močno topniško pripravo in s peklenskim letalskim bombardiranjem. V Berlinu pravijo, da bi Rusi radi predrli nemško črto južnovzhodno od Ilmenskega jezera, da bi nato lahko z velikimi silami f>osegli v veliko bitko, ki poteka l>olj proti severu med Volhovem, Ladoškim jezerom in Le- Prostor ni več sovjetski zaveznik V treh mesecih so Sovjeti zgubili 600.000 mož Berlin, 18. februarja. Nemški tisk piše o muhasti zimi na vzhodu, kjer 6e približuje veliko deževje, ki bo zelo ugodno za nemške divizije. To zimo ni bilo jx>larnega mraza 6 40 ali 50 stopinjami jxk1 ničlo. V nekaterih stepah, ki so znane kot najbolj mrzle v Evropi, termometer nikdar ni padel pod 20 ali 25 stopinj pod ničlo. Sploh je letošnja zima zelo muhasta. Predvčerajšnjim 6e je na primer začel taliti 6neg na celem bojišču od Dona do Leningrada. Ponoči je bilo nekaj 6topinj pod ničlo. Včeraj pa je nenadoma padel toplomer pri Taganroku, kjer je povprečno 4 stopinje pod ničlo, na 20 stopinj pod ničlo. Meteorološki veščaki 60 mnenja, da se z velikimi koraki bliža pomlad. Ravno to je prisililo Sovjete, da na v6o moč in kar najhitreje stavijo vse na kocko. Velikanske napore sovražnikove je nemško vrhovno poveljstvo obrez-uspešilo tako, da je izigralo proti njemu karto, ki ga najbolj razorožuje: neskončna obširno6t pro- Napor vseh nemških sil bo stri Sovjete Berlin, 18. februarja AS: V zvezi z boji na vzhodnem bojišču, zlasti pri Harkovu prifiominja glasilo nemških oboroženih sil »Borsen Zeitung«, da 6e je sovražniku posrečilo vdreti v me6to Harkov, ki je jx>stal predmet njegovih največjih naporov in tako središče bitke na vzhodu. Nismo poklicani ugibati o verjetnih bodočih razvojih, je pa naša stroga dolžnost, opozoriti vsakega našega jdo-sameznega bralca, da se bo vojnemu delovanju naših junaških vojakov moral pridružiti še večji napor notranje fronte, kajti država mora biti sposobna usjješno premagati sedanjo preizkušnjo. So- vjetska vlada je 6 6ebi lastno nasilnostjo, tako nadaljuje nemški list, 6paberkovala V6e 6ile na velikanskem področju, kjer izvaja svoje nasilje in je tako nabrala sile, 6 katerimi 6talno izvaja besne napade, istočasno pa pioganja gigantski 6troj vojne proizvodnje, potrebne za to orjaško borbo. Prepričani smo — zaključuje »Borsen Zeitung« — da bomo sčasoma lahko premagali ogromne nasprotne sile, toda le tako, da bomo tudi mi mobilizirali vse možne rezerve in izvedli to mobilizacijo z ne-zau6tavljiviin zagonom našega navdušenja. Spori o Beveridgejevem načrtu Stockholm, 18. februarja. AS. O seji angleške spodnje zbornice, na kateri so govorili o znanem socialnem načrtu lorda Bcveridgea, je londonski dopisnik švedskega lista »Aftonbladet«, ki jc bil navzoč na seji, napisal sledeče: Ta Beveridgeov načrt, ki naj bi zagotovil britanskemu ljudstvu po vojni boljše socialne pogoje, je in bo ostal vzrok burnih sej Razburjenje se je sprožilo, ko je John Anderson izjavil, da jc vlada pripravljena v bistvenih točkah sprejeti Beveridgeov načrt, vendar pa je treba načrt nekoliko omiliti Takoj so se dvignili in odšli iz zbornice nekateri delavski poslanci in se sestali v posebni sobi. Tam so sestavili spomenico, v kateri ie bilo rečeno, da je delavska stranka v parlamentu zelo nezadovoljna s stališčem vlade. Posledica tega koraka jc dvojna, kajti delavska stranka grozi z razcepom in bi 6e potem zveza Churchill, Athleei in Sinclair morala pripraviti na to, da bo doživela več nasprotnih glasov, kakor pa jih je imela na spomlad 1940, ko je Churchill prevzel oblast od Chamberlaina Položaj se mnogim zdi močno nevaren in težak. Liberalni list »News Chronicle« dolži vlado, da je izobesita belo zastavo pred zahtevami velikih britanskih kapitalistov List »Daily Telegraph« pa ogorčen odgovarja in zatrjuje, da poskušajo laburisti uprizoriti upor v stranki. Položaj delavskih ministrev Atleeja, Be-vina in drugih v vladi je zaradi tega močno nejasen in mnogim sj zdi, da bo potreben poseg Churchilla samega, in sicer t posebno izjavo v spodnjem domu. Vsej tej komediji v spodnjem domu je prisostvoval sovjetski veleposlanik Majski, zraven njega pa j« sede! sestavlj&lec socialnega načrta lord Beveridge. 6tora. ki so ga preje zasedle nemške in zavezniške sile. Prostor, ki 6e je med nemško ofenzivo boril s Sovjeti proti Nemcem in je rdeče rešil katastrofe, 6e zdaj bori na nemški 6trani proti Sovjetom. Li6t iNachtausgabe« piše, da 6e nemško vrhovno poveljstvo proti masovnim sovjetskim napadom zelo izdatno in po mili volji poslužuje pro* štora, ki mu omogoča uravnovešenje sil ter razbli-njenje vseh sovražnih uničevalnih poskusov. Zase« den prostor je tako ogromen, da si lahko dovolijo kar največje premike. Važno je edino to, da 6C ohrani nedotaknjena armada. Obrambna elastična taktika je ohranila vzhodno armado popolnoma nedotaknjeno, dočim so sovjetske armade pretrpele 6trašne izgube. Nemški vojaški kritiki cenijo, da so imeli Sovjeti 200.000 mrtvih na mesec, torej pri celi ofenzivi skupno 600.000 V resnici 60 te izgtihe še mnogo višje. »Nachtausgabe« nato poroča, da bodo 15. marca končane priprave za civilno mobilizacijo. Tedaj bodo mogli milijoni Nemcev ter drugi milijoni zavezniških držav, kjer so v teku enaki ukrepi, začeti kovati orožje, ki je potrebno na vzhodnem bojišču. Med tem časom bodo morali nemški in zavezniški vojaki vsekakor prestati nove trde izkušnje, ki pa jih bodo vedeli premagati. Pa tudi za sovražnika ni nobenega dvoma, da so v letošnji veliki zimski bitki nemške in zavezniške divizije nudile sovjetskemu valjarju mnogo večji odj>or, kakor pa 60 ga predvidevali načrti sovjetskega poveljstva. Amerikanci bi radi preprečili zmago Sovjetov Rim, 18. februarja AS. Zaveznike Sovjetov začenja skrbeti morebitna boljševiška nevarnost zaradi kake ruske zmage. Znani ameriški časnikar Arthur Crock je objavil v listu »Newyork Times« članek, v katerem trdi, da se ameriški vojaški voditelji upirajo zahtevam civilistov po zmanjšanju števila ameriške vojske, češ da to število ne sme znašati manj kakor 11 milijonov mož. to pa zaradi tega, ker ti vojaški voditelji hočejo, da mora imeti ameriška vojska po vojni enako številčno moč kakor ruska vojska. Da se po koncu sedanje vojne prepreči nov spopad in ohrani mir, je potrebno, da ohranijo Združene države izredno vojaško silo, ki bo stala ob boku zastopnikom, poslanim na mirovno konfcrenco. Neizogibno potrebno je, da preprečimo, dokler je čas, zmago Rusije, ki bi obvladovala Evropo ter narekovala svoje postave evropskim narodom. Po vojni bo Evropa dosti bolj potrebovala mogočnega ameriškega orožja kakor pa plamenečih govorov kakega Henryja NVallaceja«, končuje člankar. »Citat in širi »Slovenca f« Eksc. Visoki komisar pregledal važne zdravstvene in socialne ustan&ve v Ljubljani Ljubljana, 18. februarja. V sredo dopoldne je Eksc. Grazioli nadaljeval obiske in preglede po nekaterih ljubljanskih zdravstvenih in socialnih ustanovah, da se prepriča o njih delovanju in da da navodila za nadaljnje delo. Eksc. Visokega komisarja so spremljuli pokrajinski zdravnik pri V is. komi-suriatu dr. Balestrieri, major Bassoni od Kr. karabinjerjev in drugi odličniki. Med gluhonemo mladino Prvi obisk Eksc. Graziolijn je včeraj veljal gluhonemi mladini, ki ima svoj dom na Zaloški cesti. Pred poslopjem so ga sprejeli upravitelj zavoda in uslužbenci. Upravitelj g. Uennelj je Visokega komisarja pozdravil tudi v imenu nastuvljencev in se mu zahvalil za pomoč in umevanje, ki ju je od vsega početka izkazoval j gluhonemnici. Nato je z jedrnatimi besedami orisal delo in pomen te ustanove, kjer se vzgaja mladina, ki živi v tišini in se večkrat luhko izraža le z znaki. Eksc. Visoki komisar se je prijazno zahvalil za pozdrav in je ugotovil, da se lx> tudi v bodoče zanimal in po možnosti pomagal tej tako človekoljubni ustanovi. Nato se je visoki gost podal v poslopje, kjer ga je pozdravila gluhonema mladina in mu podarila šopek cvetja in zgodovino zavoda. Eksc. Grazioli se je prijazno zahvalil, nakar so mu gojenci izrazili svojo hvaležnost za pozornost, ki jim jo izkazuje. Visoki komisar je nato obiskal vse prostore ustanove, ter se je zlasti zanimal za učne metode. Obiskal je tudi učilnice med poukom gojenk in gojencev, s katerimi se je zadržal v prijaznem razgovoru. Podrobno se je zanimal za vprašanja, ki zadevajo gluhonemnico, ter se je rnzgovurjal z upraviteljem in nastavljenci o delu, ki ga vrši gluhonemnica s tolikšno ljubeznijo. Pred odhodom je Visoki komisar daroval 10.000 lir za najpotrebnejše gojenke in gojence, nakar je prisrčno pozdravl jen zapustil •stunovo. Od tu se jc podal v Higienski zavod. V Higienskem zavodu Pred vhodom v poslopje ie visokega gosta sprejel šef zavoda dr. Pire, ki gu jc vljudno pozdravil in mu podal kratko poročilo o delavnosti, razvoju in potrebah zavoda, nakar si jc Visoki komisar natunčno ogledal V6e prostore iu se zlasti zanimal za mnoge načrte", ki zadevajo vprašanja razširitve zavoda ter številne kemične delavuice. Eksc. Grazioli je med ogledom naprav pazljivo poslušal razlage zdravnikov in pokazal vsestransko razumevanje za še nerešena vprašanja. Po ogledu prostorov glavne stavbe si jc ogledal še skladišča na vrtu, nakar sc je za sprejem prijazno zahvalil in poslovil. v^-vvvvvvv^vv^vvvvvvv^vvv Iz kulturnega življenja Klavirski koncert E. Dernovškove Emilija Dernovškova jo imela do svojega letošnjega nastopa v Ljubljani samo en koncert, pa bo zdi, da ima že svoje občinstvo; vsaj tako bi človek sklepal po lepi udeležbi na zadnjem koncertu. Pianistinja je pa tudi opravičila pričakovanje, ki so jih v njeno igro stavili poslušalci. Spored sain kot tudi izvedba sta bila na lepi timet-uiSki višini. Na prvem mestu nam je zaigrala Mar-tuccijevo tarantelo op. 44—0, bolj na živi ritem kot na čustveno poglobljenost preračunano sklad-Ito. Naprotno pa Sukovih pet poetičnih pesmi preveva deloma tiha zasanjanost, deloma se v njih skladatelj po mili volji poigra a svojo živahno fantazijo. Svojsko značilnosti pokaže De Fallova Baskovska fantazija. Cliopinove značilnosti pozna vsak količkaj razgledan poslušalec. Umelnica nam je zaigrala njegov Impromptu op.-3(5 v fis-duru in valček op. 09-2 v h-molu. Za konec smo slišali še Lisztovo programsko mišljeno skladbo »Po čitanju Danteja«, ki jo pa lahko tudi dojemamo v smislu čiste glasbe. Tudi ta skladba nosi vse posebnosli svojega avtorja od tehničnih izraznih sredstev pa do romantične razširjenosti. Vso te skladbe je Dernovškova podala z živim razumevanjem za njih glasbene svojskosli. Njena igra je čista, prozorna, tehnično dovršena; ogiblje se sentimentalnosti v izrazu; vse njeno igranje je izraz njone zdrave glasbene narave. Razveseljivo je tudi dejstvo, da poleg svojega pedagoškega udejstvovanja dobi še čas za koncertiranje, za kar jp treba močne volje in veliko duševnega vzpona. Priznanje, ki ga ji je v tej ali oni obliki dalo občinstvo. naj ji bo vzpodbuda k nadaljnjemu delu. M. T. * Popravek in opravičilo. Ocena univ. prof. Snoja o Sv. Avrelija Avguština Izbranih spisih IX. zv„ ki jo je prinesel Kulturni obzornik 18. febr. t. I., je prišla po nezgodi nekorigirana v list z več tiskarskimi napakami. Sicer so te večinoma take vrste, da se dajo pri branju popraviti (na pr. prevedni, kritčni, vstnajenje, pre-vaajaleu itd.), za napako »puflikacija« za »publikacija« pa čutimo dolžnost, da se opravičimo tako piscu ocene kakor tudi pisatelju knjige in vsem bralcem referata. Pomen najmlajše zdravstvene ustanove — zavoda za pobijanje rakastih obolenj Po ogledu higienskega zavodu jc Visoki komisar s svojim spremstvom odšel v Lipičevo ulico, kjer se nahaja zavod za raziskovun je in pobijanje novotvorb. Visokega gosta je sprejel in pozdravil ravnatelj dr. Leon šavuik ob navzočnosti vseh zdravnikov. Nadalje je zaprosil Visokega komisarja, naj tolmači Nj. Veličanstvu Kralju in Cesarju izraze vdanosti, kakor tudi pretidane pozdrave Duceju in fušistični vladi, katere predstavnik v naši jx)krajini jc Eksc. Visoki komisar. Potem je upravitelj Zavoda poudaril, du se ta zavod ne more ponašati z dolgotrajnim delovanjem. Ustanovljen je bil v bednih okoliščinah in je bilo jHimanjkanje sredstev nadomeščeno z brezprimernim idealizmom in delavnostjo zavodovega osebja ter z darovi zasebne iniciative. Kljub temu je zavod dobro vršil svojo nalogo. Zlasti lio ime prvega vodje, pokojnega doc. dr. josipa ("holetve, za zmeraj povezano z zavodom za raziskovanje in pobijanje novotvorb. Ravnatelj se je nato zahvalil Ekscelcnci. ker je zavod imenoval po velikem pokojniku. Na ta način bo na najboljši način ohranjen spomin nanj. Znano je, je noti ail jeva! dr. Šavnik, kako ogromno delo je bilo izvršeno v naši pokrajini na polju zdravilstva, odkar je pod vašim plemenitim in umnim vodstvom. Svoje besede je zaključil s prošnjo, da bi Eksc. Grazioli tudi v bodoče posvečal tako veliko skrb in zanimanje Zavodu za pobijanje raka ter se je toplo zahvalil zn donašnji obisk, ki že smm po sebi jamči za bodočnost zavoda. Visoki komisar se je upravitelju zavoda ljubeznivo zahvalil za pozdrav in izraze hvaležnosti ter je izrazil svoje zadovoljstvo nad delom zavoda. Poudaril je važnost ustanove, ki je, čeprav je še tako mlada, zaradi resnosti dela znana tudi izven ožjih meja. Dodal je, da je imel največ zaslug zanj pokojni dr. Josip Cholevva in da je prav zaradi tega odredil, da se zavod imenuje po velezaslužnem pokojniku, da se tako vsaj nekoliko počasti njegovo ne- firccenljivo delo v borbi proti tako nevarni borzni, kakor je ra'k. Nato je zagotovili, da sc bo tudi nadalje zanimal za delovanje tega zavoda. Potem se je prijazno razgovorjal z zdravniki in se zlasti zanimal za najvažnejša vprašanja zavoda. Sledil je obisk vseh bolniških prostorov, kjer ie Eksc. Grazioli stopil v stik z bolnicami in bolniki ter jim želel skorajšnje okrevanje. Ogledali si je tudi vse ostalo prostore, sobo. kjer hranijo svinčen zaboj z radijem, svinčene celice, kjer so nameščeni najsodobnejši aparati zn obsevanje, laboratorije. operativno dvorano, sobe za poizkuse itd. Pred odhodom jo Visoki komisar iz svojega posebnega sklada daroval 20.000 lir za kritje najnujnejših potreb ter jo še enkrat ugotovil, da bo v vsakem pogledu upošteval potrebe to velevažne ustanove, prav tako glede prehrano. PrLmarij dr. Šavnik je izrazil zahvalo vseh za plemenita prizadevanja. Nato se je prijazno pozdravil z vsemi in zapustil zavod, ki napravi na vsakogar najboljši vtis. Obisk v protezni delavnici V isti hiši ima svoje prostore pod isto streho tudi protezna deluvnica, kamor je nato odšel liksc. Grazioli. Visokega gosta je sprejel in pozdravil vodja delavnice s kratkim nagovorom. Visoki komisar se mu je prijazno zahvalil in so je razgo-varjal z vojnimi invalidi, ki so v delavnici usluž-beni. Zanimal se je, kjo je bil kdo ranjen, prav podrobno pa se je zanimal za njihovo sedanje stanje, nato si pa ogledal delavnice z zanimivimi stroji. Po podrobnem ogledu teh naprav in poročilu o stanju delavnice ee je visoki gost prijazno poslovil in se odpeljal proli šoUki polikliniki na Aškerčevi cesti. Šolska poliklinika Pred novim poslopjem šolske poliklinike je Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino sprejel in pozdravil šef ustanove z vsemi zdravniki. Eksc. Grazioli se je podrobno zanimal za potrebe šolske poliklinike in je obljubil svojo nadaljnjo naklonjenost. Ogledal si je V6e prostore, ki so najsodobnejši, 6aj je bilo poslopje šolske poliklinike na Aškerčevi ce6ti zgrajeno tik pred sedanjo vojno. Med drugim je obiskal tudi dietično kuhinjo, kjer se hrani bolelma mladina. Ljubeznivo se je raz-govarjal z zdravniki in otroki, nakar 6C je živahno pozdravljen poslovil. Pomembno socialno delo ^ občinske podporne obednice Okrog dvanajste ure je Eksc. Visoki komisar s 6premslvoni prispel pred obednico občinskega podpornega urada v Siškl. Tamkaj eo ga sprejeli predsednik Pokr. podporne zveze conim. dr. Gior-gio Gatti, predsednik obč. podporne zvezo senior Campana in drugi sodelavcu Visoki gost je stopil v obednico prav v trenutku, ko so začeli razdeljevati obed. Prostrana obednica je bila nabito polna. Eksc. Grazioli s>j je živo zanima! za hrano in je tudi pokosil jed, nad katero je izrazil svoje zadovoljstvo. Zlasti se je zanimal, kaj obsega vsakodnevni obrok in kakšen je kruh, ki ga dobe oskrbovanci. Potem Je stopil v stik z oskrbovanci in se zanimal, če so s hrano zadovoljni. Pred odhodom je Visoki komisar dejal, da ta podpora ni miloščina, zato ne sme nihče, ki podporo prejema, čutiti ponižanja, ker je to socialni doprinos k 6kupnoi3ti Človeške vzajemnosti. Zalo morajo biti obdnrovanci hvaležni Duceju. Končno je še dodal, da iskreno želi vsem, da bi se njih položaj zboljšal in bi se jim nikoli več ne I bilo treba zateči k občinskemu podpornemu uradu, 1 in je Izrazil žeijo, da ne bi v boljših razmerah pozabili revnih in da bodo takrat podpirali to človekoljubno akcijo. Po teh besedah, ki so bile takoj prevedene v slovenščino, so vsi prisotni vstali in se toplo zahvalili in rimsko pozdravili. Nato je Eksc. Emilio Grazioli,prisrčno pozdravljen zapustil obednico in viduo razpoložen zaključil vrelo svojih obkkov. Uvedba rabe taksnega papirja z vodnim tiskom (Nadaljevanje) Člen 14. Stalna taksa po far. post. 16 taksne j tarifo bivše Jugoslavijo za pogodbe ali občna pooblastila, njih preklic ali odpoved, ko se je pooblastilo sprejelo, sc zvišuje na 20 lir. Taksa se plačuje tolikokrat: a) kolikor je pooblaistiteljev ali oseb, ki 60 pooblastilo preklicale, če niso družbeniki, sodediči ali solastniki stvari, na katere se nanaša pooblastilo; b) kolikor je pooblaščencev postavljenih, preklicanih ali odpovedujočih, če imajo U pravico nastopati ločeno drug od drugega. Posebna pooblastila morajo biti tako v izvirniku kakor v prepisu pisana na taksnem papirju po 12 lir za vsako polo, ne plačuje 6e pa zanje zgoraj navedena stalna taksa. Člen 15. Sorazmerna taksa po tar. post. 18 1HM Ujeti in ubiti komunisti V soboto, 15. februarja jc bil zajet v Biču §ri Št. Juriju zloglasni partizanski priganjač tojan šuligoj, s partizanskim imenom »Jope«, šuligoj je bil zgubljen študent. V poliški okolici je organiziral partizanstvo. Zanj je značilno, da je stalno pri vseh sestankih držal revolver v roki, kadar je govoril. Pri njem so dobili puško in revolver ter točen seznam 28 žrtev, ki jih je sam sodil ali sam ubijal. Ko je videl, da je zajet, se je sam ustrelil v glavo. Pri Vrhniki je bil nedavno prijet sloviti rabelj z enakim imenom, namreč Šuligoj Emil, doma iz Blntne Brezovice. Ta zver v človeški podobi je po lastni izjavi na najbolj okruten način pomoril okrog sto ljudi. Sedaj je v rokah pravice. V Beli krajini je padel v boju Stanko Ba-juk, akademik iz Drašičev, najvnetejši propa-gandist komunizma okrog Gorjancev. Tako padajo kakor po neizprosnem zakonu logike voditelji in rablji iz Osvobodilne fronte. Tudi tisti, ki so še ostali, dobro vedo, dn jih čaka enak konec. taksno tarife bivše Jugoslavije za pogodbe o posojilu, zadolžnice o denarnih vsotah, plačilno obet-nice, izposojila, posojilne obetnice, otvoritve kredita, priznanja dolga ipd. se zvišuje na 1% zneska obveznosti ali kreditov, ne glede na obrestnost. Člen IG. Sorazmerna taksa po tar. post 21 veljajoče taTife bivše Jugoslavijo za zakupe in drugo podobne pogodbe o zidanju, popravilih, vzdrževanju in za dobavne pogodbe, odstope ali za razvezo taikih pogodb na odtneno se zvišuje na 3 lire za vsakih sto lir, ki ee odmerijo po skupnem znesku kosmatih cen ali odmen, dogovorjenih za ves čas, dokler traja pogodba. Pri odstopih takih pogodb 60 računa taksa na obroke stroškov in t>dmene, ki šo niso potekli, kakor tudi na višjo odmeno, ki se jo dogovorila za odstop. Takso odmerja davčni urad; plačati se mora z neposrednim vplačilom v gotovini pri tem uradu, pri čemer je treba predložiti izvirno pogodbo in položiti njen overjeni prepis. (Dalje prihodnjič) Ducejeva nagrada za rojstvo dvojčkov Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Piškur Antouu in Mariji, Gabrovčec H, občina Krka, in g. Ani Janežič por. Skubic ob priliki rojstva dvojčkov nagradi v znesku po bOO lir. Izmena izrednega komisarja pri Rdečem križu v Ljubljani Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odloča: Na mesto prvega kapetana zdravnika dr. Franca Buccerija se imenuje za komisarja pri Rdečem križu v Ljubljani kapetan zdravnik Italijanskega rdečega križa dr. Cattuneo Lnkas. ta odločba stopi takoj v veljavo in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Obveznost poseka vzdolž zemljiškega poseka na ozemlju občin Kostanjevica—Št. Jernej— Orehovica in Brusnice Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: Člen 1. Obveznost poseka po nared[>i z dne 8, maja 1942-XX št. 87 so razširja nadalje na zemljiški pas vzdolž črte. ki poteka od reke Krke severovzhodno kraja Kostanjevica v južnozahodni smeri čez ozemlje občin Kostanjevica—Št. Jernej— Orehovica in Brusnice, v smislu planimetričnega načrta, ki ga obmeji vojaško oblastvo z znamenji, postavljenimi v naravi vpričo predstavnikov prizadetih občin in ki se vriše v katastrski zemljevid, ta pa se razgrne na vpogled občinstvu pri uradih zadevnih občin. Člen 2. Vzdolž črte iz člena 1. določijo vojaška oblastva notranji in zunanji rob pasu, ki naj se izseka na srednjo glohino 300 m, kar se lahko zoži ali razširi glede na potek tal in označijo to z znamenji, postavljenimi v naravi vpričo predstavnikov prizadetih občin. Člen 3. V 15 dneh od dne določitve poteka planimetrične Črte pasu po načinu iz člena 1. so mora posekati ulica, globoka vsaj 30 metrov po črti, zarisani v naravi. V 00 dneh od istega dne se morata dokončati posek in odvoz lesa z vso površine, ki jo zadeva obveznost poseka. Člen 4. S posekom pridobljeni les morajo lastniki, kolikor je za to prikladen, obdelati v partijah po merah, ki jih določi vojaško oblastvo .kateremu se morajo te partije tudi ponuditi v nakup. Člen 5. Nespremenjeno veljajo za posek pasu iz prednjih členov določbe, za kršitelje teh pa kazni iz naredbe z dno 8 .maaj 1942-XX št. 87, kolikor ne nasprotujejo predpisom te naredbo. Lastnikom, ki bi lesa ne obdelali in partij ne izročili vojaškemu oblastvu po prednjem členu 4., se les zapleni, kjer koli bi se našel. Člen 6. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Razpust telesno-kulturnega društva »Atena« Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odloča: Telesno-kulturno društvo »Atena« se razpušča in se mora njegova imovina po členu 25. pravil v desetih dneh izročiti ljubljanski občini^ ta pa jo izroči Italijanski Liktorski Mladini v Ljubljani, ki goji v svojem področju tudi »žensko telesno kulturo«. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Izpred vojaškega sodišča Vojaško vojno sodišče v Ljubljani je izreklo razsodbo proti Brodniku Jožetu, sinu Jožefa in Grive Neže, rojenemu v Gornjih Kamnicah 7. H. 1915 ter islotam bivajočemu. Brodnik Jože je bil obtožen udeležbe pri komunističnih tolpah ter pri organizaciji, ki je imela namen prevreči pojitično, socialno in gospodarsko uredbo družbe. Bil je zato obsojen na dosmrtno ječo z vsemi pripadajočimi posledicami. To obsodbo mora objaviti v izvlečku in enkrat ljubljanski dnevnik »Slovenec«. Po težki in dolgotrajni bolezni naju je za vedno zapustila najina srčno ljubljena hčerka - edinka Marija Strikberger dijakinja Pogreb najine nepozabne hčerke bo v soboto, dne 20. februarja, ob 3 pop. z Zal, kapele sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Celovec, dne 18. februarja 1943. Žalujoči: Marija in Albin, starši — in ostalo sorodstvo. J z mttikm mlm Bio&tt&ia uww mlm POT POLITIČNE MOČI PETROLEJA Palino je bil leta 1903 prodajalec v majhni trgovini Nemca Fricka v Cochabambi. Odjemalec to trgovine, neki Portugalec z mnogimi dolgovi, mu je ponudil službo v podjetju za iskanje cina, hotel pa je, da mu zato črta 200 dolarjev njegovega dolga. Patino je na to pristal in opustil mesto prodajalca v trgovini. Dve leti je preživel v ledenih kordiljerskih hribih in borno živel. Kmalu pa je postalo njegovo najdišče — Salvadorski rov — eno izmed najbogatejših. Patino ni prodal nič, čeprav so mu Amerikanci ponujali za njegov rov mastne milijone. Delal je dalje in ni postal samo poslanik svoje dežele v Parizu, Simon Patino je vladal vsej bolivijski industriji cina. Postal je eden izmed gospodarjev kovine, ki je nepogrešljiva tako v mirnem kakor v vojnem času. Tako je postal Patino s srečo, kakršno je imel, s svojo energijo, s svojo odločnostjo gospodar glavnega izvoznega blaga Bolivije — cina in s tem gospodar državnih financ ter gospodar sreče velikega dela bolivijskega ljudstva. Toda, njegovi gospodje pa so bili zopet amerikanske banke v prvi vrsti, v drugi pa Angleži in Holandci, ki so določevali ceno cinu. Patino ni prodal svojih rovov, potreboval pa je denarja, da je mogel uredili svojo rove. Denar je dobil v Ameriki. Njegovo podjetje je trpelo zaradi pomanjkanja prometnih sredstev, zaradi denarne stisko vlade, kakor vsa druga podjetja. Tako jo Patino moral preskrbeti veliko denarja. Predstavljal je industrijo cina, najvažnejšo aktivno postavko v deželi. 31. maja 1922 je bila sklenjena pogodba med republiko Bolivijo in med Equitable Trust Company of New York — zaveznice Ročkefellerjeve Chase Bank — vlada je dobila kredite in podpisala državno zadolžnico 33 milijonov dolarjev. Leta 1908 je imela Bolivija še nepomembno industrijo cina, bila pa jo tedaj tudi še brez dolgov v inozemstvu. Leta 1927 je izvozila v inozemstvo 3500 ton cina, imela pa je dolga 40 milijonov dolarjev v Ameriki. Bila je popolnoma odvisna od Wallstreeta, kajti pogodba z Equitable Trust si je zaradi varnosti zagotovila svoje koristi v pogodbi na poseben način. Člen IV. te pogodbe navaja v oddelku 2 sledeče: a) vso udeležbo pri bolivijski Narodni banki, najmanj pa 114.000; b) vse dohodke teh deležev; c) dohodke iz rudniških podjetij in koncesij; d) dohodke od vladnega monopola na alkohol; e) 90% dohodkov, ki jih dobiva vlada od tobačnega monopola; f) davek na družbe (podjetja), izvzemši rudnike in banke; g) davek na čisti dobiček bank; h) obrestni davek na hipoteke: i) davek na čisti dobiček rudniških družb; j) vso uvozno carino; k) morebitno zvišanje uvozne carine; 1) vse davke na izvoz. Dalje so si zagotovili vnrnost svojega denarja s tem, da je morala država kriti svoj dolg z državnimi železnicami, ki so morale služiti Equilable Trustu... Kaj več ni ostalo. Od lela 1922 je bila Bolivija zakladni urad, torej podružnica Ecjuitable Trusta Co v Newyorku. Finančnemu gospodstvu Amerikancev se je pridružilo še gospod-stvo tistih, ki so določali cene: torej Londona. Patino je bil v resnici gospodar cina v Boliviji, toda Holandci in Angleži so proizvajali kmalu več cina v Nizozemski Indiji kakor on. Danes proizvaja Bolivija le še tretjino svetovno proizvodnje, gospodstvo nad izdelki iz cina pa ima Anglija. Poleg tega so mogli bolivijski cin topiti samo Angleži in Holandci. Kakor so se bali graditi petrolejski gospodje rafinerije v deželah proizvodnje petroleja, tako tudi gospodarji kovin niso delali vsega v eni deželi. Ves bolivijski cin so pretopili v Liver-poolu in Arnheimu in ga pomešali s cinovo rudo iz Nigerije. Baje je bila ta ruda iz Nigerije nepogrešljiv dodatek, čeprav je pred vojno n. pr. Nemčija topila iz bolivijske cinove rude prav tak cin Druga težava je bila v tem, ker Bolivija ni imela gorilnih snovi, premog dobiva preko andske železnice iz Anglije. Premog doseže v Boliviji nedosežno ceno zaradi prevoza po najdražji železnici na svetu — angleška last — in ga morejo kupovati le najpremožnejši. Celo inozemska rudniška podjetja se poslužujejo drugih gorilnih snovi, ker je premog tako drag. Ali jo Bolivija rez brez premoga? Ne vemo, ker so veliki predeli dežele še neraziskani.Angleži sami se pa še najmanj trudijo, da bi ga našli. In petrolej? Kot nadaljevanje argentinskih petrolejskih polj v Salta in Jujuy se vleče od meje, Rio Bermejo, vzdolž And bolivijska petrolejska pokrajina v dolžini skoraj 500 kilometrov in v širino 100 kilometrov, pokrajina sega preko Santa Cruz tja do Beni pokrajine, znane po pridobivanju kavčuka in petroleja, ki teče izpod glinastega škriljavca tako Čist, da gori v svetilkah ne da bi ga bilo treba Čistiti Ze od nekdaj so ga nosili v glinastih vrčih v Santa Cruz in že stoletja poznajo vrclce v okolici Buena Visita. ©Aoibte novice, Kolsdar ] Petek, 19. svečana: Kotirati, spozna valeč; Man- ' suet, škof; Gabin, mučenec; Julijan, mučenec. Sobota, 20. svečana: Sailot, škof in mučenec; J Elevterij, škof in mučenec; Nil, škof in uiučenec; Leon, škof. Luuina sprememba: 20. svečana ob 6.45 ščip. Ilersrhel napoveduje dež in sneg. Dno 20. svečana bo delni lunin mrk, ki bo v Srednji Evropi videu. Začne so ob 5.03, konča pa ob 8.12. v Novi grobov) ■f" Ivan Brus. V visoki starosti 8» let je umrl v Ljubljani upokojeni poštni uradnik Ivan Brus. Blagega pokojnika lvodo pospremili na zadnji piti iz hiše žalosti, Svotogorska 23. na pokopališče na Viču v soboto, 20. t. m. ob pol potih popoldne. + Kornelija Skerbic. Umrla je v Ljubljani f rafikantinja Kornelija škerbic. Blago rajnico l>odo pokopali v petek, 19. t. m. ob pol štirih popoldne iz kapele sv. Frančiška na Žalah. + Ivana Erjnvec. V Višnji gori je umrla Ivana Erjavec, roj. Skublc, vdova po bivšem županu in bivšem oblastnem poslancu Jožefu Erjavcu. Rajnica je bila zgledna mati in jc rodila 13 otrok, pušča 9 odraslih sinov. Pokopali jo bodo v petek ob 10 dopoldne na farnem pokopališču v Višnji gori. Naj rajnim sveti Večna Luč! Vsem njihovim dragim naše iskreno sožnljc! Berite Gogoijeve »Ukrajinske povesti« Osebne novice = Promovirani bodo na pravni fakulteti za doktorje prava kr. univerze v Ljubljani v soboto 20. februarja ob 12 gospodje: Stojan C igo j, Marijan Hočevar, Aleksander llrašovcc. Dušana J e l e 11 i č, Anton Šimenc — vsi iz Ljubljane, Čestitamo! Prijatelju Krmecu Tonetu v slovo Presunilo nas je, onemeli smo. Žalost nam jo fegla na srce. Ni Te več, dragi Tone, smo zvedeli. O, prijatelj, si mislil tedaj, ko smo se zadnjič videli, da «e vidimo poslcdnjič. Nisi. saj nismo tudi mi Odšel si po plačilo k Onemu, h kateremu pojdemo enkrat vsi. Umrl si daleč proč od nas. Tvoje oči so se zaprle za vedno v nemem iskanju znanih obrazov tvojih dragih. Ni jih bilol Usoda, prijatelj, je muhasta. V najlepših letih si moral končati. Prekrižala Ti je vse lepe načrte, ki si jih imel za bodočnost. Uresničile so so Ti lo sanje. Sednj ne trpiš več. načrti so za Tebe izpolnjeni. Nas še vse to čaka. Dragi Tone, globoko se nam je vtisnila v srce Tvoja podoba, podoba prijatelja, ki je šel predčasno tja, kjer mine vse zemeljsko trpljenje. Tvoj lepi zgled zvestega prijateljstva, globoke vernosti ip požrtvovalno človekoljubnosti nam bo vsem za ,yo<(no ostal v spominu kot vodilo na naši življenjski poti proti cilju, ki si ga Ti že dosegel. Prijatelj, počivaj v miru in večna luč naj Ti svetil Tvoj prijatelj S. P. Izšla je zanimiva brošura KOMUNIZEM in njegov pravi obraz Dobite jo po knjigarnah in prodajalcih listov. Stane le 4 lire. — Sveta maša zadušnica ob obletnici smrti pokojnega predsednika Avgusta Praprotnika bo v frančiškanski cerkvi v soboto, 20. t. m., ob osmih. — V spodbudo drugim. Ob Smrti ge. Novak-Mravljetove je darovala družina Fran Karpe namesto venca za revne družine Vincencijeve kon-soerence Karmelske Matere božje v Mostah 150 lir. Bog plačaj I Naj bo v podobnih primerih mnogo posnemalcev. Ta konferenca je v preteklem letu zbrala in razdelila revnim družinam nad 44.000 lir in ker je potreba velika, naj bi našla tudi mnogo dobrotnikov. — Izgubil sem sveženj ključev v usnjeni torbici, opremljeni z naslovom lastnika. Oddati jih proti nagradi 200 lir v upravi »Slovenca«. — Tretji rod sv. Frančiška vabi svoje člane in članice, da se udeležijo maše zadušnice za bla-gopokojno tretjerednico gospo Bcato Šimic. Maša so bo brala v torek, dne 23. februarja, ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi pri glavnem oltarju. Plemenito pokojnico priporočamo članom v molitev. Novi podlistek: Umorjeni »kanarček« bo začel izhajati te dni v »Slovencu« — Zvišanje prejemkov nižjim državnim uslui-beneem. Ko je bila v Službenem listu Ljubljanske pokrajino z dne 16. IX. 1SM2-.\X, st. 331-74 objavljena vzporedbena razpredelnica jirejemkov bivšega jugoslovanskega osebja s prejemki italijanskega osebja skupin A, B in C v državni službi, in so nato bile višjim uslužbencem izplačane »razlike za nazaj« v večjih ali manjših zneskih, so bili nižji uslužbenci v velikih skrbeh in so bili vsi obupani, ker bi se jim morali dotakratni prejemki celo znižati in bi morali »presežke za nazaj« celo vračati. Toda to določilo jc bilo takoj nato popravljeno tako, da presežkov za nazaj ni bilo treba vrniti, temveč da so prizadeti uslužbenci še najirej prejemali nezmanjšane dotakratne prejemke. Zaujiajoč v naklonjenost fašistične vlade napram prebivalstvu Ljubljanske pokrajine in z vero v italijansko socialno pravičnost napram naj-jx)trebnejšini so nižji uslužbenci potom svojega Združenja javnih nameščencev naslovili na Eksce-lenco Visokega komisarja prošnjo 9 podrobno izdelanim predlogom, kako naj so objavljena vz|>o-redbena razpredelnica prejemkov bivšega jugoslovanskega osebja s prejemki italijanskega osebja pojiravi in dojx)lnl, tako da bi se prejemki zvišali tudi vsem nižjim uslužbencem. Po nalogu Eksc. Visokega komisarja je bila ta prošnja s prijioro-čilom poslu na v Rim. — Letošnji februar jo razmeroma bogat dežja. To vremenski zapiskih je letošnji februar doslej zaznamoval le 5 deževnih ali snežnih dni, a prav veliko množino padavin, ko je padlo do 120.7 mm padavin Zelo suh februar je bil leta 1938 in 1939. Prvo leto je imel februar lo 5 deževnih dni in 18.2 nun padavin, naslednje leto, 1039. pa tudi lo 5 deževnih dni in 28.7 mm padavin. Leto 1940 je v februarju zaznamovalo 12 mokrih dni in 72.8 mm dežja Zelo moker je bil februar leta 1941, ko je padlo v 12 dneh do 188.2 mm dežja, lani pa v 19 dneh do 89.3 111111 dežja. — Barometrov rekord. Letos zaznamuje barometer gotove dneve prav visoko stanje. V četrtek je letos barometer dosegel najvišjo stanje, kakršno žo kmalu ni zaznamovala vremenska kronika. V četrtek zjutraj se je barometer dvignil na 777.C milimetra, dno 26. januarja smo imeli tudi primerno višino 776.1 111111. V sredo najvišja dnevna temperatura +3.6, v četrtek jutranji minimum +0.8. Zjutraj nekoliko oblačno. — Kazao nesrečo na deleli. V Begunjah pri Cerknici Je nn cesti s|>odrsiiiln in si zlomila desno nogo posestnikova 15 letna hčerka Francka Svigelj. — 2 letna hčerka zasebnice na Rudniku Milenca Verbič si jo zadrla v desno nogo šivanko, ko je nanjo stopila. — 1 letni delavčev sinček Drago Lorbek se Je doma v Zgornjem Kašlju popa ril 7. vrelo kavo po rokah in nogah. Vsi poškodovanci so bili prepeljaui v splošno ljubljansko bolnišnico. Iz Logatca Naročnino za časopise »Slovenec«, »Slov. I dom«, »Domoljub« in »Slovenčevo knjižnico« za okraj Logatec lahko poravnate pri našem zastopniku, ki je v hiši g. Bajen Martina v l)ol. Logatcu 14. Tuni tudi lahko naročite oglase in dobite vse informacije o časopisju in knjižnici. razlik, zato jamči stranka, ki bo dajala, dober zgled. Zlasti ne Ih> trjiela nobenega prikrivanja. Gauleiter je izjavil: »Takih primerov ne borno trpeli v naši jiošteni koroški deželi, za to boni skrbel sam!« Tudi na Gorenjskem bodo novi ukrepi izvedeni, kajti enake pravicc prinašujo razumljivo tudi enake dolžnosti. S Spodnjega štajerskega Mariborski dirigent in kapelnik Maks Schiin-lierr st. je te dni praznoval 70-letnico. /111111 je tudi kot skladatelj. Svojčas je vodil godbeno društvo železniških delavnic v Mariboru ter so jo 1. 1919. na čelu svojih godbenikov udeležil znane veliko demonstracije na mariborskem ('■lavnem trgu, kjer so nato padle žrtve. Tudi danes še vodi svoje godbeno društvo in sodeluje pri gledališkem orkestru. Njegova dva si-ifova sta prav tako glasbenika. Zanimiva sedemčlanska družina se je morala te dni zagovarjuti pred sodnikom v Gradcu. Anton Lapuh iz Brežic. Franc Pretnelimor^ iz Celja, Feliks Scdin iz Stranic, Maks lesen šel. iz Bukovžlaka, Jože Lapuh iz Brežic in Rajmund Toser so bili obtoženi, du so razprodajuli različno nakradeno blago. Obsojeni so bili Lapuh na osem mesecev in 800 mark denarne kazni, Prelnehmer na 5 mesecev, Sodin na 7 mesecev in 600 mark, Jesensek na 4 mescce, Jože Lapuh na 4 mesece in S00 murk, Toser pa ua 600 mark denarne kazni. Prosvetno zborovanje jc bilo 6. in 7. L_m. v Marenliergu, kamor so bile sklicane dekliško \oetaje sedaj upiorablja seveda hrvatska državna uprava. Pole" zagrebške radijske postaje delujejo sedaj v NDH še sledeče postaje: v Dubrovniku 0.25 KW. zatem enaka v Sarajevu. Staro valovno dolžino zagrebške postaje 276.2 m je prevzela radijska postaja v Banji Luki, ki obratuje 6edaj 6amo z 0.2 KW, v doglednem ča-6u jo pa nameravajo pojačati na 4 KW. Predvidena je tudi postavitev radijske piostaje v Osijeku. Z zboljšanjem radijske službe v NDH je seveda zelo naraslo število radijskih naročnikov. Medtem, ko je bilo leta 193S v Zagrebu samo 27.749 radijskih jwslušalcev, v Splitu 54S7 radijskih naročnikov in v Sarajevu 6496, ki pa s svojimi aparat; Zagreba niti sprejemati niso mogli, je bilo že leta 1941 v NDH 45.C00 radijskih naročnikov. Njihovo število je pa do 15. januarja letošnjega leta /e naraslo na 74.351. Potrebne radijske aparate je NDH uvažala vse iz inozemstva. Iz dela m življenja - o d iu in istm Iz Gorizije Porotno obravnave. Prvi teden v februarju smo imeli pri nas porotno zasedanje. Kot prvi je sedel na zatožni klopi nek Marij Peruzzato, doma iz, okolice Trevisa. Obtožen jo bil potvorbo jkhoč- , nili listin, ker se je na mestnem uradu izdal za fioročenega, in tatvine, ker jo svojo priležnico okradel. Obsojen je bil na 8 let ječe. — V četrtek 4. februarja se je pred poroto začela razprava proli Leopoldu Terčelju, staremu 47 let, doma iz Erzela, občina Gozze. Terčelj Je bil obtožen, da je po premišljenem načrtu ubil svojega 6vaka Leopolda Kobala, tudi iz Erzela, Po precej razgibani razpravi, pri kateri jo bilo zaslišanih mnogo prič, je bil Terčelj oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. — Zaključek tokratnega zasedanja porotnega sodišča jo tvorila razprava proli vojaku Alojziju Bruschi, doma iz Milana, staremu let, da jo smrtno obstrelil posestnika Josipa Spacapa-na iz Valdirose, ki je poškodbam podlegel, in streljal na kmeta Vikiorja Belingarja, doma tudi v mestni okolici, katerega pa k sreči ni zadel. Po kralki razpravi je bila zadeva oddana vojaškemu sodišču. Z Gorenjskega Koroški gauleiter j.-* govoril Korošcem In Gorenjcem. Koroški gauleiter dr. Raincr je v petek, 12. svečana, po svoji vrnitvi iz Hitlerjevega glavnega stana, govoril v Beljaku vsem Korošcem in Gorenjcem. Gauleiter je najprej povedal, da je pred nekaj dnevi jKiročal Fiili-rerju v njegovem glavnem stanu, da bo Koroška delala in se borila z nezlomljivo zvestolio. Nato je ofiozoril, da so doslej premnogi razvajeni zaradi zmag ostali brezbrižni in brezskrbni, kakor da bi živeli v miru, kar je bilo krivično napram fronti, krivično do vseh delavcev v ol>oroževalni industriji in do kmetov. Do zdaj so še nekateri mislili na potrebe kulture, da, celo civilizacije, medtem ko_ je Stalin s samokresom in bičem gnal svoje ljudi na delo. Stalinerajske fanfare so predramile eedaj vse do zadnje gorske vasi, do zadnje koče, prodrle so do zadnjega tako l jubosumno varovanega kotička meščanskega filistrstva. Narod sedaj razume j>oložaj, zato delavci sedaj prostovoljno in brezplačno delajo cele dneve za oklopnjake. Tudi koroško delavstvo tekmuje, da bi s prostovoljnim delom doprineslo svoj delež. Narod sedaj ne želi izravnajočili ukrepov, temveč radikalna deja.nja in pripravljenost, ilati vse. Gauleiter je nato govoril o obisku, ki pa je napravil z drugimi voditelji Stranke v Hitlerjevem glavnem stanu. Po teh besedah so poslušalci viharno pozdravili. Gauleiter je nato pripovedoval, kako je Fiihrcr govoril in izrazil svoje neomajno zaupanje v zmatro. Dalje je da,l zagotovilo vsem voditeljem stranke, da v vseh teh hudih bojih zime nemški vojak nikdar ni odpovedal. Io zoprne okoliščine so povzročile vse te nevšečnosti. Ko je začel Stalin z obupnimi nupori vseh sil in z množenstveno zimsko ofenzivo, je morala Nemčija stražiti na mnogih drugih točkuh: na atlantski obali in zlasti nu mejah takrat še nezasedene in nezanesljive Francije. Po zasedbi južne Francije so postalo prosto nove moči. Treba pa je bilo jirecej časa, preden jih je bilo mogoče postaviti na bojišče tki dolgem prevozu. Stalingrad je pomagal pridobiti čas. Stalingraj-ski junaki so zadržavali mnogokratno sovjetsko premoč in s tem je bila rešena vzhodna fronta, ■ko 6C je zgradila z združenimi silami vseh Nemcev in njihovih zaveznikov nova fronta. Sedaj, tako lahko danes že poroča iz glavnega stana, je kriza na vzhodu že premagana. Bo še veliko tednov hudega boja in največjih skrbi. Toda za življenje važna ozemlja so trdno v nemških •rokah. Velikanska pridobitev na prostoru v prejšnjih letih dovoljuje tudi večje umike brez vsake nevarnosti. Gauleiter je dalje opozoril, da je sedaj najvažnejše geslo: »Potrebujemo vojakov in delavcev!« Vsakdo, ki ga lahko nadomestimo in je za vojno sposoben, mora oja-čiti oboroženo silo. Njegov položaj doma, če je sploh za vojsko piinembcn, morajo zusesti drugi. Nemčija mora sedaj izvesti največji oborožitveni načrt sveta, delavci oboroževalne industrije jamčijo za to, da bo do zadnjega, slrcla zadosti municije. Nemškega orožja mora biti več ne samo po količini, ampak tudi po kakovosti. Sjjomladi bo imel nemški vojak orožja v izobilju in sicer najboljšega in najpojjolnejše-ga. Tudi doma ne sme biti zapravljena nobena ura. Vsak mora priti na svoje za vojskovanje pomembno mesto. Največje varčevanje z vsem mora postati samo po sebi razumljiv zakon. Varčevuti je treba s človeškimi močmi, z energijo, pa tudi s prostori. Gauleiter je nato omenil, da je zato že odredil, da se takoj zmanjša razsvetljava v vseli javnih prostorih za 50 %, kajti tako navidezne malenkosti dajejo novih velikih energij za vojno izdelovanje. V prostorih, v katerih bo doslej ukinjeno jKislovanje, bodo nastanjeni domovi za otroke tistih žena, ki bodo zajKislcne v raznih poklicih, dalje domovi za vojake in tudi uradne pisarne. V zvezi s tem je gauleiter že dal povelje, da do konec leta ne sme biti nobena pisarna^ več nastanjena v kakem družinskem stanovanju, ampak le v izpraznjenih lokalih. Gauleiter je seveda omenil. da bodo ukrepi radikalno izvedeni in da bodo marsikoga bridko zadeli. Toda vsak, ki se danes izkaže in rnzume čas, je lahko uverjen, da lx> jK) vojni dobil povrnjeno, kar mu je bilo odvzeto in skupnost bo pomagala. Resnično lahko samo ena stvar ograža akcijo, ki jo zahteva narod sam, in to je — nepravičnost. Da te ne bo nikdar, da ne bo nobenih izjem in Drobna ljubljanska kronika Nakazovanjo Blra za trgovce. Prehranjevalni zavod V is. komisariata za Ljubljansko pokrajino poziva vso trgovce z racloniraniinl ia kontingentirunimi živili v Ljubljani, da takoj dvignejo nakazila za sir v Gosposki ulici 12-1. Za razdeljevanje je treba počakati novega razglasa, ki bo objavljen v časopisih. NocoJSnJI klavirski koncert v mali fil-liarmoničnl dvorani bosta izvajali pianistki Silva llrnšoveo iu Marta Bizjak. Ilrašovče-va bo izvajala v prvem delu koncerta skladbe, ki so jih napisali: Pescotti: Bach — Bu-soni, Braluns. Ravnik in Tajčevič. Bizjako-1 va ima drugi del koncerta s skladatelji: Alatti, Oorgni, Pick — Manglagalli, Clglič, Ostorc, Prokofjev ln Ravnik. Obe pianistki sta uaSemu koncertnemu občinstvu ze dobri znanki, njuno dosedanje umetniško delo nam jamči tudi zn umetniški uspeh nocojšnjega koncerta. Začotek bo točno ob pol 7 zvečor. 1'rodprodaja v knjigarni Glasbene Matice. Na VIII. simfoničnem koncerti! se bo po daljšem presledku izvajala v Ljubljani spet Fibichova simfonična pesem »Podvečer«. Delo je bilo ilapisano leta 18'J.I. v čisto posebni obliki simfonične idile, ki jo jo uvedel v glasbo Fibich, ki je napisal več lakih skladb. V njih so je združila mojstrovina ijubozon k naravi. Naslov dola samega nam izraža v eni besedi celotni njegov okvir In razpoloženje, katero si poslnSaleo lahko sam v Sebi dopolnjuje iz njenih čarobnih zvokov. Dolgo časa »e jo smatralo to delo samo za godbeno sliko narave, kar potrjujo posebno duhovita Imitacija ptičjega petja v njenem »rednjem delu V resnici pa vsebuje mnogo voč iz intimnega življenja skladateljevega, fcukor nam povo nuslov. Slika nam dogodek iz skladateljevega življenja, ko jo stopila v njegov zaprti duševni svot žena, ki uiu je prinesla srečo neskončno ljubezni in podporo v umetniškem sodelovanju. To je bila pisateljica Anežkn Schulzova, avtorka ueka-torih libret k Fibichovim operam in inici-jatorka Fiblchovcga dela v njegovi poslednji dobi. V zvokih Podvečera nam slika skladatelj svoje stiske z njo in njeno rodbino na večernih sprehodili po krasnem vltnv-skem slovanskem otoku blizu Narodnega Divadla. Posamezne teme so zložene naravnost na gotove osebe malo njegovo družbe. Nek tema, v odstavku rondove obliko v des-duru, jo postal tako popularen, da ga jo slavni virluoz Kubellk predelal za gosli s spremljevanjem kluvirja pod imenom Pesem. Tolika o delu, ki jo bilo poslednji* izvajano v Ljubljani novembra 1928. VITI. simfonični koneort bo v ponedoljek, dno 28. t. m. Vrtnarski odsek Sadjarskega In vrtnarskega društva priredi v srodo dne 3 marca t. 1. v Krekovi gospodinjski šoli v Ljubljani enodnevni seineiiogojskl tečaj, do se usposobi čim več pridelovalcev dobrega in za-nesljivoga zclenjodnegn semenja, ki ga zdaj pri mis tako zelo prlmanjkujo. Tečaj bo trajal od 8 zjutraj do 18 zvečer. Podružnica LJubllina I vabi vse člane, ki so za to delo interesirajo, da se javijo po dopisnici takoj najkasneje pa do 2.1. t. m. na podružnlčnln naslov, Erjavčeva 4-II., da so jim zasigurajo mesta. Gospe !n eOTOrtlčne! t, marca začnemo s poukom o Šivanju perila za domačo porabo. Prijave sprejemajo: Sestro sv. Križa v Murijaaišču — dvorišče levo, vsak dan od 10 do 12 in od 16 do 18. Tam dobite tudi vse .potrebne informacijo. I Do solz so hosto nasmejali spletkam vaS-' kili klepetulj v burki »Pričarani ženin«, ki ho vprizorjena v uedeljo, 21. februarja ob petih popoldne v frančiškanski dvorani. Ves j čisti dobiček je namenjen v dobrodelen na-1 men. Priporočamo vam, da si vstopnice na-! bavito v predprodnji pri dnevni blagajni v| četrtek, petek in soboto od 17 do 19, v uedeljo pa od 8 dalje. NI Se prepozno, pač pa skrajni čas, da več ne odlašate z nakupom »Družinsko pratiko, ako hočeto tekmovati za razpisane knjižne nagrade. Utogno so Vam primeriti, da pičla zaloga lega ljudskega koledarja s podobo sv. Družino prej poide, preden si ga nabavite v knjigarni ali trgovini. Zato Vam vuovič svetujemo: no odlašajte! Lažnivi Kljiikcc, z pseiidonlmom Baron Zlatočeljustl Vseblrad in njegove pustolovščine v prelepih Benetkah, pred vilo zdravnika Mnzaču, ljubezen zdravnikov hčerk Kože ln Božo in njunih ženinov Cvetka In Lukcn. 1'reko vseh zapletov nas popelje • LAŽNIVEC« v nedeljo, 21. februarja pop. oh 5 ua Rokodelskem odru Vstopnice hodo v prodprodajl v nedeljo, od M do 12 in dvo url pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1., deBno. Gledališče OPERA. Petek, 19. februarja: Znprto. (Generalka). — Sobota, 20. februarja ob 17: »Janko ln Metka«. 1'rem'era. Red premierskl. — Nedelja, 21. februarja ob 17: »Thats«. jzven. Ceno od 28 lir navzdol. W. A. Mozart: »Beg Iz seraja«. Opera v treh dejanjih: Osebe: Seiim, pašu — An-žlovor, Kostanca — Ivančičeva, Blonda, njena spletlčna — Polajnarjova, Bclmonte — Llpušček, Pedrillo — Banovec, Osmin, evnuh — Betotto, vodja straže — Kos. Dirigent: A. Neffat, režiser: C. Debevce. E. Ilumpcrdlnck: »Janko In Metka«. Libreto Adelheid \Vetlo. Prevod: Niko Stritof. llumpcrdiuck je v svojem ude.istvovanju skladatelj wagnerijanske smeri. Med nemškimi skladatelji zavzema solidno mesto. Najbolj znana je njegova opera »Janko in Metka«, zložena po motivih znane pravljico za o!roke Vendar jo kljub izrazito naivni pravljični vsebini muzikolno tehtna, da nudi predvsem odraslim velik muziknlni užitek. Tri glavno partije: Janko (Golobova), Metka (Mlejnikova) in čarovnica (Karlovčeva) so Igralsko in pevsko nenavadno zahtevne partije. Nadalje pojejo So: oče — Janko, mati — Polajnarjova, Trosi — možek — Barbiče-va in Rosi — možek — Urbančičeva. Dirigent: Niko Stritof, režiser in inseonator: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreo-graf: Inž. I*. Golovin, načrti za kostumo: J. Vilfanova. DRAMA. Petek, 10. februarja ob 14.30: »Primer dr. Illrna«. Izven. Cene od 12 lir navzdol Ob 1".,'I0: »Veliki mož«. Izven. Cene od 20 lir nnvzdol. — Soboln, 20. februarja ob 17.80: »Mlrandollna«. Izven. Cene od 20 lir navzdol. — Nedelja, oh 17..10: »V Ljubljano Jo dajmo«. Izven, Cene od 20 lir navzdol. Josip Ogrlnc: »V Ljubljano Jo dajmo!« Veseloigra v treh dejanjih. To delo, ki jo eno izmed posebno popularnih ljudskih iger, ki jo igrajo že desetletja vsi naši odri, bo prišla danes v predelavi in roži.ll Mllnna SkrbinSka na oder. Zasedba vlog .ie Bledeča: Srobrin — Cesar. Rotlja, njegova žena — P. Juvnnovn. Marica — Levarjova, Cena — Starčeva, dr. Snoj — Drenovec, Pavle, hln-peu — Peček, Neža, dekla — Rakarjcvo. notar — Košuta dvo priči: Beucdičič ln soeno-gruf: inž. E. Franz. Naznanila ROKODELSKI ODER. Nedelja. 21. fehr. ob 5 popoldne: Goldoni »LAŽNIVEC«. Veseloigra v treh dejanjih. Opozarjamo n.i predprodnjo vstopnic, ki ho na dan predstn-vo od 10 do 12 ln dve uri pred pričetkom v. društveni pisarni, Petrarkova 12-1, RADIO. Petek, 19. februarja. 7.30 Tesnil in napevi — 8 Nnpoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Ploščo — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operna glasba — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.10 Porodilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Radijske pesmi — orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 13.4."> Operna glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega or: kestra vodi dirigent D. M. Sijanec. Glasba za godala — 14.40 Pisana glasha — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 17.15 Prenos za Hrvaško — 17.45 Komorna glasba na ploščah — 19 »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.10 Poročila v slovenščini — 19 45 Lahka glasba — 20 Napoved časa. Poročila vltalijnnščlni — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Enrlco Caruso na ploščah — 20.45 Simfonični koncert vodi dirigent Berg von Tocrne. V odmoru: predavanjo v slovenščini — 22.15 Orkester pesnil vodi dirigent Angelini — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo leltar- ne: dr Picooli, Blcweisova c. H, mr. Ltoče-var, ColovSka o. U2 ln mr, Gartus, Moste, Za-loSka c. 47. Poizvedovanja Isjrufc!! sem sveženj ključev v vsajen) torbici, opremljen z naslovom lastnika. Oddati proti nagradi 200 lir v upravi. ŠPORT Objave CONI-ja Nogometna zveza (sporočilo št. 1): Vpis društev. Društva, ki šo niso obnovila svojega vpisa v Zvezo ter plačala letne članarino, se pozivajo, da to store v petih dneh. športne dovolilnice. V duhu CONI-jevih navodil se no more noben igralec katere koli starosti udeležiti uradnih prireditev in prijateljskih tekem, če nima predpisane šjiortne dovolilnice. To športno dovolilnico morajo zahtevati društva in sicer po sledečih normah: vsako društvo mora zahtevati od Zveze tisto poročilo športnih dovolilnic, ki jih smatra za potrebno za lastne igralce. Doda pa naj k vsaki športni dovolilnici prispevek 3 lir. Predsedniki društev morejo oskrbeli izpolnitev 8 tiskovin in sicer z navedbo imena in priimka igralca, njegovega očeta, stanovaaje, ime društva, datuni pa naj opuste. Na platnicah morajo priložiti podpisano fotografijo igralca. Na tiskovinah, ki so namenjene Zvezi in društvu pa na označenem mestu s podpisom predsednika društva, ki odgovarja točnosti podatkov. Brž ko bo Zveza dobila vrnjeno dovolilnico, bo naredila svoje in vrnila društvu tiskovino za u|>oraho. Prazne dovolilnice se bodo morale prositi do 28. februarja, vrnjene pa bodo do 10. marca. V interesu društev samih jo, da ne čakajo zadnje minule, saj se bodo na ta ničin izognila nepotrebnemu poznejšemu zakašuje-vanju. Pod rubriko »dočkic spadajo igralci, ki so rojeni po 31. decembru 1926. Da to društva izkažejo. naj ob pošiljatvi dovolilnice prilože še krstni list igralca. Dovolitev tekem. Nobena nogometna tekma ni dovoljena, tudi prijateljska no, brez dovoljenja Zvezo. Društva morajo prositi za dovoljenje vsaj pet dni pred tekmo. Povejo nuj, kje se bo tekma vršila in kdaj. Prav tako morajo društva predložiti prošnjo za določitev sodnika na stroške društva samega. Opozarjamo pa društva, da potem ko imajo že dovoljenje od š[>orlne zveze, morejo prositi za dovoljenje tudi kvesturo preko CONI-ja. Sedel Zvezo. Sodež Zveze so je preselil k pokrajinskemu odboru CONI-ja, Bleivveisova c. 1-a. Pisarna Zveze je odprta vse delovne dni od 10 do 18, ob sobotah pa od 11—13 Sestanek predsednikov društev. Vsi predsedniki društev, ki razvijajo nogometno delavnost, se [K>zivnjo na sestanek, ki l>o 19. februarja ob 17 na sedežu CONI-ta. Pri Hermesu so žrebali Žrebanje za ta turnir je dalo naslednji vrstni red: t. Šubert 11., 2. Bradeško K.. 3. Merala K., 4. Keržič M., 5 Bogataj H., 6. Poženel IL, 7. Strojnik Roman M., 8 Strojnik Aieš K., 9 Recek M. Prvo nedeljo tega tekmovanja, dne 21. t. m. bodo odigrali prva tri kolt. Najvažnejša srečanja prvih treh kol bodo sledeča: Bogataj—Poženel, Bogataj—Strojnik A.. Poženel—Strojnik Roman, fcu-bert—Bogataj ter Strojnik Roman—Strojnik Aleš To so partije, ki bodo med ostalimi 12, ki 60 v nedeljo na sporedu. na|bolj zanimale občinstvo. Po teh dvanajstih igrah bo na tekmovalni tabeli kolikor toliko razvidno, kdo bo imel kuj upanja v boljši uspeh. • Češko in Moravsko je združil nemški državni vodja von Tschammer v enotno športno okrožje. V tem okrožju morajo biti včlanjena vsa nemška š[x>rtna društva, ki delujejo na ozemlju Ceško-mo-ravskega protektorata Za okrožnega š|>ortnega vodjo je postavil von Tschammer Koposchkeja. ZAHVALA Ob svežem grobu našo dobro mamo, gospe FRANJE FLEGAR ltOJ. SUSTEllSlC smo občutili premnoge dokaze iskrenega sočutja ter prejeli številno pismene In ustno Izraze globokega sožalja, za kar izrekamo vsem ln vsakemu posebej našo toplo In prisrčno zalivalo. Posebno zalivalo smo dolžni g. mestnemu fiziku dr. Mavrlctju Ilusu In g. šef-prlmartju dr. Robertu Blu-mauerju ter drugim gg. zdravnikom I. klrurglčnega oddelka splošne bolnišnice zn njihov brezmojnl trud, ko so jI lajšali trpljenje v njeni težki bolezni, ter Cč. sestram usmlljenkani, ki so ji požrtvovalno stregle v zadnjih dnevih njenega življenja. Zahvaljujemo ee nadalje vsem. ki so spremiti našo blagopokojno mamo na njeni poslednji poti v tako velikem ln častnem številu ter vsem darovalcem prekrusnega cvetja ln vencev. Topla zahvala tudi gg. pevcem pod vodstvom pevovodje g. Vračko Franca za prrkrasno, v srce segajoče žalosttnke. Vsem, ki so v dolgi, težki bolezni naše ljubljene mame ln ob njeni smrti kakor koli Izkazali sočustvovanje, naša ponovna ln topla zahvala. — Sv. maša zadušntoa bo darovana v soboto, 20. fobr. ob 7 v farni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, dno 18. februarja 1043. Žalujoči ostali. Berite -Slovenca- in oglaiujte v njem! Zopet nesmiselne govorice . o ločenem miru s Finsko i Helsinki (DNB). V tujini so se v zadnjem času spet razširili glasovi, češ da se Finska pri-zudeva za sklenitev ločenega miru z Rusijo. | Finsko časopisje pa je takšne govorice odločno zavrnilo kot povsem zlagane. | Ajan Sunnta označuje v zvezi s tein izjavo \Volterja Lippmanna v ameriškem časopisu »Ne\v York Herald Tribune«, da bi se Finska morala prilagoditi politiki Sovjetske zveze in da bi v primeru, če bi se Finska temu upirala, Amerika in Anglija ne mogli nastopiti tako. da bi imele od tcea korist male države — kot najboljši dokaz za to, da so zavezniki pripravljeni. Finsko izročiti Sovjetski Rusiji. Kaj se razume jH)d »prilagoditvijo politiki Sovjetske zveze«, — piše omen jeni list — to na Finskem dobro vedo, /akaj tam imajo o tem čisto določne skušnje. Finska se ne bo nikdar sprijaznila z mislijo da bi postala sovjetska pokrajina, vsaj toliko časa ne. dokler se bo še lahko branila. Na Fin- skem so si — nadaljuje Ajan Suunta — elede narave in stvarnosti boja tako na jasnem, da takšne zabave ne morejo imeti nobenega vpliva na vojskovanje Zavezniki naj le še kar razširjajo takšne nesmiselne govorice o ločenem miru. če bodo zaradi tega kaj lažje omagali, a Finska dobro ve, da je treba boj nadaljevati. Uspehi nemških vojnih vrtov Berlin, 18. februarja, s. Velike usj>ehe so tudi v Nemčiji dosegli s tem, da so po mestih in njihovi okolici obdelali doslej neobdelane fKivršine. Pod vodstvom pristojnih oblasti so povsod uredili vojne vrtove, in tako zdaj lahko vidimo, da so različno velike površine, ki so jih prej zanemarjali, do skrajnosti izkoristili, jih obdelali ter nn njih mnogo pridelali. Samo na »vojnih vrtovih« v dvanajstih pokrajinah so pridelali: 16.940 kg fižola, 675.076 kg krompirja, 17.677 kg repe, f01.9H kg zelja, 7.912 kg razne zelenjave, med drugim 71.625 kg špinače 105 221 kilogramov paradižnika in 87.741 kg ohrovtu. Poleg tega so pridelali znatne količine kumar, korenja, zelene in čebule. Vojni vrtovi v neki pokrajini 60 slednjič da.li, kakor se jc zvedelo, 226.223 kg razne povrtnine. Umrl nam je naš ljubljeni soprog, bral, slric in svak, gospod IVAN BRUS poštni upokojencc Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 20. februarja 1912, ob pol petih popoldne iz hiše žalosti, Svetogorska št. 23, na pokopališče na Viču. Ljubljana, dne 18. februarja 1913. Žalujoči: FRANČIŠKA, soproga; FRANC in VINKO, brata; IVANKA, sestra — in ostalo sorodstvo. Po volji Vsemogočnega nas je za vedno zapustila v G3. lelu slarosti naša predobra mama, stara mama, teta in tašča, gospa SVAKA ERJAVEC roj. SOBIC vdova po bivšemu županu in posestniku v Višnji gori Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 19. februarja 1943 ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Višnji gori. Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Višnja gora, Ljubljana, Stična, Trebnje, Kragujevac, 17. febr. 1943. Žalujoči: JANEZ. LOJZE, TONE, STANKO, CIRIL, SREČKO, KAREL, VINKO, METOD, sinovi; VERA, IDA, JUSTI, FRANCKA, sinahe in ostalo sorodstvo. Po mukcpolnem trpljenju nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena hčerka in sestra, gospodična Kornelija Škerbic trafikantinja Pogreb drage pokojnice bo v petek, 19. febr.. ob pol 4 Dopoldne z Zal, kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 18. februarja 1943. Žalujoči: Marija, mati, Peter, oče, Ida por. Mrzljak, sestra; Ivo, zel in ostalo sorodstvo. ris L. sa-;si kino Union Filmsko delo lz modernega življenja »Za pel j ivka« V glavnih vlogah Adriano Kimoidi, Dlna Sassoli. Carlo Romano ln drugi .. . PKISDSTAVIfl > ob delavnikih ob 16 ln 18 1B i ob nedeljah ln uraznlkih ob Ul 80 14 80 16 80 tn ob 18.80 rnu lil NO MATICA 12-41 DVA ITI LM A DNKVNOi Ob delavnikih ob 14 30 In v nedeljo ob 10.30 .Pustolovci«. Ob delavnikih ob 16.30 In v nedelji® ob 14.30, 16 30 In 18 80 »Krvava obzorja« Diiel«ilnif«S Napeta kriminalna zgodba z rUSIOlOVCI varljetejskiml točkami, glasbo In plesom. — Camllla Horn, Ita Itina, Ivan Petrovič. (/,„-„- Najscnzaclonalnejšl film sezono I AlVdVd . Lutsa Kerlda v vlogi boljševl-.L,..:, ške komlsarke Darja I - Osvaldo DDZOrJa Valentl. Rolf VVanka, Valentina '"ortese" — Režijska In Igralska umetnina! 1'BU. 17-81 Bil NO SLOC. A Težko pričakovani In zaželjenl tlim je tu: »Prepovedana glasba« z baritonom Tito Oobbl v glavni vlogi. Poleg nJega Marla Mercader, Lorcdana, Carlo ttoinano Predstave od 14 30 ure dalje Konec oh 20.15 Še več posod bencina sem znosil iz kleti. Krilo sem zakrpal, kakor sem pač mogel. Dobro, da je bilo skladišče kar lepo založeno z vsemi pripravami Predvsem pa so mi prav prišle konzerve, ki sem si jih pošteno privoščil. Še Lia je pokusila in se slastno oblizovala. Najboljši in najcencjši slovenski tednik jc »I>omoljuI>« Za zakrpanje luknje v trupu sem porabil kar bencinsko posodo, ki sem jo primerno obrezal. Napojil sem letalov »želodec« — tank, ki da letalu življenje Dosti je bilo še dela, predno je bilo letalo sposobno za polet. Jordan Jovkov: Razsodba , Prevedel 2ivoin Žun Tokmakčiji je postalo jasno, da so tu 6koro vsi možje iz Bistrice in Zagorcev, ki 6o prišli k razsodbi. Tokmakčija je velel Rustemu, naj se ustavi malo na strani in ko je iant 6topil z voza in začel izpregati konje, je 06tal na vozu. Ali njegov prihod ni ostal neopažen, k njemu 6o takoj priceptali z raznih strani številni kmetje, tisti starci, ki so že hodili k njemu na dom. Z enako navidezno ljubeznivostjo in sladkobesednostjo so ga jx>zdravili, se prepričali, da je njegovo zdravje v redu, in hoteli zvedeti nešteto malenkosti, vse po tistem razkošnem in slavnostnem obredu, ki so ga ustvarile navade starega časa. Razumljivo je, da je za pozdravi sledil dolg razgovor, ki se je, ker sta obe 6tranki prežali druga na drugo, sukal prvenstveno okrog nepomembnih reči. To je vsaj Tokmakčiju omogočilo, da 6e ni vmešal v njihove razgovore in je molčal. Sem pa tja je vrgel pogled na množico. Stari so mu bili znani, mlajše je lahko 6j>oznal po potezah obraza, iz katere rodbine so izhajali. V6i so bili močni in zdravi, od 6onca ožgani ljudje. Iz rokavov čistih belih srajc, ki 60 jih oblekli na včerajšnji praznik, 60 molele žilave in kosmate roke. Nekaj robatega in kljubovalnega je bilo v tej telesni sili, pridobljeni iz matere zemlje, kaljeni v nenehnem težaškem delu, ki so ga ti ljudje bili navajeni in sredi katerega so živeli. Da bi kakor danes, v delavni dan, ne delali, je bilo zanje nekaj nenaravnega. In četudi jih ni privedla 6em radovednost, ampak važna zadeva, vendar niso mogli biti 6ko-kojni. Eni »o v gruči glasno in živahno klepetali, drugi 50 čenč rezljali z nožičem kak košček lesa in pozorno poslušali, tuje pogovore. Govorili pa so seveda o pašniku in mejah; kdo ima prav in kdo n;ma Nenadoma 6e je na enem koncu dvignil velik hrušč, na drugem kupu pa so mukoma ločili dva človeka, ki 6ta si bila skočila v lase. Za viharnimi nesoglasji so sledila zatišja, ]X)1-na pomirjevalnih in dobrohotnih besed. Tedaj 6e je jasno slišal glas visokega, čedno opravljenega kmeta 6 kozavim obrazom, obutega v škornje — glas župana Orozdana. Ta je ali zmerjal ne|x>6liišneže ali jim očetovsko svetoval, naj mirujejo. Podoba je bila, da ga je skrbelo še nekaj drugega, kajti večkrat je 6topil na bližnjo vzpetino, od koder je mogei videti jx>t v mesto. Tam je bilo še nekaj kmetov in dacar, ki je pogosto gledal na uro. Toda nihče se še ni pokazal na poti. Kazno je bilo, da 60 6e 6odniki zakasnili. Prav potiho se je iz druge smeri pripeljal voz, v katerem je ležal človek, tako ohomotan v blazine in odeje, da ga ni bilo mogoče 6j30znati. Hitro se je razvedelo. da je prišel pričevalec Saafet Mola iz Srnena. Četudi je bil skoraj na smrt bolan, 60 zaradi velike važnosti njegovih izjav uporabili vsa mogoča sredstva, da so ga pripeljali. Prizor se je zdel zelo zabaven in v množici, ki lahko hitro spreminja razpoloženje,, se je dvignil vesel hrum, frčali so dovtipi in zbujali 6meh. Tokmačija se je obrnil in oči 60 se mu srečale z mrzličnimi in vdrtimi očmi izpitega in mrtvaško bledega Saalet Mola. Bolečina je 6ti6nila Tokmakčijevo srce in zavedel 6e je, da jiomcni to zanj in za Saafet Mola žalitev. Ni črhnil bele ne črne, buljil je izjiod na-mrščenih obrvi v tiste, ki 60 se smejali, in v tej minuti je čutil nepremagljivo sovraštvo do teh hudobnih in surovih ljudi, ki v pohlepu za zemljo, v večnem pehanju za imetjem in bogastvom ne prizanašajo sebi ne drugim in celo bolniku ne pustijo, da bi umrl v miru. Ni se zaman bal priti. Imelo ga je, da bi odklonil povedati vse podatke pred sodi- ščem, da bi na primer rekel, da nič ne ve in da 6e ničesar ne spominja. Pozornost 6e je obrnila v drugo 6mer in Tokmakčija je z drugimi vred pogledal proti me6tu, od koder je prihajal voz. V njem je med dvema biričema sedel neki kmet. »Andreja peljejol Andreja!« vzklikne nekaj grl. Ko 60 bili že blizu Tokmakčija, ki je gledal samo kmeta, spoznal v njem ne ravno mladega možaka s preširokimi rameni tako da 60 mu prekratke roke bingljale proč od telesa, z nizkim čelom in velikanskimi čeljustmi. Komaj opazno je kimal z glavo, kar naj bi pomenilo pozdrav znancem, toda poteze obraza so ostale nespremenjene in oči so mu še vedno zrle srdito. Ko jih je ustavil na Tokmakčiju, 60 se zaiskrile in zablisnile v trenutnem presenečenju. Tokmakčija je streslo, roke so mu vzdrgetale, nekaj ga je jelo dušiti v grlu. Zazdelo 6e mu je, da je tega človeka že nekje videl, da ga dobro pozna, istočasno pa mu je notranji gla6 zavpil: »To je on. To je Ru-stemov ubijalec!« Kmalu 6e je Tokmakčija umiril in 6e ni nič več čudil presenečenjem, ki so 6e nekaj ča6a vrstila drugo za drugo; gledal je nanje, kakor na nekaj v naprej določenega. Dobro se je spominjal, kod je tekla prava meja. In zdaj je na licu mesta videl, da njegovo pričevanje nikakor ne bo Andreju v prid. Iz tega bi 6e dalo posneti in dokazati, da Kucija ni podoral njegove njive, temveč nasprotno, da je Andrej fioddral Kucijevo njivo. Tako se božja pravica prej ali 6lej izkaže — si je mislil Tok-tnaKčija — kot nalašč se je zgodilo, da bo z lastnimi usti izrekel obsodbo tistega, ki mu je ubil sina. Morda je božja volja tudi v tem, da je na smrt bolni Saafet Mola privolil in našel moči, da je tudi sam prišel. In Tokmakčija ni razmišljal o ničemer več, ni 6e razburjal čakal je samo na 're-nutek ko ga bodo poklicali, da pove, kar je vedel: resnico. Tokmakčija je slišal, da so sodniki že prišli. In res je opazil, da so se ustavili pri gruči in da govorijo z Grozdanom. Bili so trije. rokmakč'jeva pozornost pa je bila osredotočena na Andreja. Ker se je Andrej ta hip zravnal in nepremično zastrmel v eno smet, je Tokmakčija hotel razbrati, kaj išče ali kaj čaka. Pridrdrai aje kočija, iskri vranci 60 se z vso silo vrgli nazaj, da se je voz ustavil Tokmakčija je opazil starca, ki je miril zdivjane in znojne konje, m mlado ženo, ki ie, opirajoč se z obema rokama na sedež, stopala z voza. Ko se je z nogami dotaknila tal se ji je ena kita nekam zamotala, druga kakor kača dolga in debela kita, pa ji je visela čez rame in ji segala celo do pasu. Sunek jo je vrgel nazaj; ko se je umaknila kolesu, se je zvila kakor mavrica in stegnila roke nazaj, da bi si izmotala lase. Bila je z obrazom obrnjena proti množici in v tem položaju so močno prišle do izraza, njene izbočene prsi, krepka postava, bele in močne lehti, ki so se razgalile pod rokavi. Obraz, ki 60 ga obkrožali bujni Ia6je, ji je iz zadrege zalila rdečica; taka je bila še lepša. Imela je črne oči, bele zobe in blag smehljaj. V6e to je trajalo le kratek čas, toda ni ostalo neopaženo, mladi in stari so se začeli med seboj hudomušno spogledovati. Celo Tokmakčija je strmel kakor ves tz sebe. 2e ko je zagledal to žensko, je bil tako prepaden. da mu je na ustnicah nehote obvi6elo ime Marija, in malo je manjkalo, da ga ni izgovoril na gla6. Kmalu je razbral, da to ne more biii ona 6tara in že davno mrtva Marija, toda jxxlobnost je bila tako porazna, da je, ne da bi se vprašal, kdo in od kod utegne biti ta ženska, priklenil oči nanjo. Kmetje so se zbrali okoli sodnikov in pustili Tokmakčijo samega A glej. kakor iz nevidnega je vznikni! pred njim visok, neopasan in b06 kmet. srajca mu je bila na prsih odpeta, hlačnice so drsale po ?emlji Gledal je Tokmalaijo naravnost v oči in se smehljal: (Dalje.) Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariS Izdaialeli: Inž. Jože Sodia Urednik: Viktor CenŽiŽ