Poitalna plačana v gotovinl. izhaja v pondeljek in peiek. Stane mesečno Din 7 —, za inozemstvo Din 20—. Račun pri poštno-čekovnem zavodu St. 10.666. Jlova $)oha Cena 1 Din. Kedakcija in up/ava: Celje, Strossmayerjeva uHca 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 79. Celje, petek 3. oktobra 1930. Leto XII. X. kongres Ferijalnega Saveza V dneh 27. in 28. septembra se je vršil v Beogradu jubilejni kongres Fe- riialnega Saveza. Kongres je otvoril predsednik centralne uprave prof. Kne- ževič in pozdravil zastopnika Nj. Vel, kralja, nadalje zastopnika patrijarha ter delegate raznih korporacij. Takoj ob otvoritvi so se pokazala že velika nasprotstva, ko so delegati ljubljanske in zagrebške oblasti začasno zapustili kongres v znak protesta proti vodstvu centralne uprave. Pri volitvi verifika- cijskega odbora je prižlo do burnih debat med akademiki beograjske na eni in zagrebške ter ljubljanske uni- verze na drugi strani. Verifikacijski od- bor, ki jebilkončno sporazumno izbran, ni priznal šest glasov ljubljanske aka- demske podružnice, ker se ta ni po- koravala odredbsrn centralne uprave in je bila že pred kongresom razpu- ščena. Med glasovanjem o tem pred- logu verifikacijskega odbora je nastal v zborovalni dvorani tak hrup in ne- mir, da je predsedujoči smatral za pri- merno, da je kongres razpustil in po- dal izjavo, da izroca centralna uprava vse posle ministrstvu prosvete, da odloči o nadaljni usodi Ferijalnega Sa- veza. Tako je torej žalostno končal jubi- lejni kongres Ferijalnega Saveza, one dijaške organizacije, ki je vzrasla iz lepega mladinskega idealizma in našla velik odmev v narodu ter lepo pomoč in podporo v ministrstvu prosvete. Da- nes pa izgleda, da se ruši cela tako lepo zasnovana organizacija v borbi za mesta v centralni upravi. Radi teh nezdravih pojavov pa nikakor ne sme trpeti organizacija Feiijalnega Saveza, ki ima za našo mladino tako velik pomen. Delovanje Ljudskega vseučilišča v Celju V pondeljek 29. septembra od 20. do 22. se je vršil v risalnici meščan- ske sole v Celju občni zbor celjskega Ljudskega vseučilišča. Občni zbor, ki je bil razmeroma dobro obiskan, je otvoril s pozdravnimi besedami in vo- dil vladni svetnik g. E. Lilek. Iz poročil funkcijonarjev posnema- mo, da je bilo delovanje Ljudskega vseučilišča v druStvenem letu 1929./30. izredno živahno in uspešno. Predavanj je bilo 25, predavalo je 13 tujih in 5 domačih predavateljev, nekateri več- krat. Predavanja so obiskovali pov- prečno 103 poslušalci, največ poslu- Šalcev (304) pa je bilo pri predavanju g. prof. O. Šesta iz Ljubljane «0 si- gurnem nastopu doma in v družbi.» Društvena knjižnica se je pomnožila za 25 na 153 knjig, ki so večinoma znanstvenega značaja in dragocene. Število članstva je naraslo za 54 ; dru- štvo šteje sedaj 149 članov. Blagajna izkazuje 18.876 30 Din do- hodkov in 8.54630 Din izdatkov, dru- štveno premoženjeznaša torej 10.330 D. Društvo je piejelo od ministrstva prosvete 1500 in od celjskega mest- nega načelstva 5000 Din pcdpore. V teku je akcija za nabavo lastnega pro- jekcijskega aparata, ki je društvu za uspešeti napredek nujno potreben. Za nabavo tega aparata je nabranih do- slej 7.010 Din, potrebno pa je 10.000 Din. Akcija se nadaljuje. Občni zbor je izvolil naslednji novi odbor: predsednik: vladni svetnik g. Emilijan Lilek; podpredsednik: stro- kovni učitelj g. Franc Cilenšek; taj- nica: gdč\ Zofka Debelakova; blagaj- nik: mestni učitelj g. Gvidon Srabotnik; knjižničar: strokovni učitelj g. Ignac Mlačnik; gospodar: g. ravnatelj Ivan Černej, odborniki: gg. upravitelj Ivan Prekoršek, mestni fizik dr. Jakob Re- bernik in mestni učitelj Franjo Roš; revizorja: gg. ravnatelj Franc Marin- šek in prokurist franc TurnSek. Pri slučajnostih je bil med drugim sestavljen seznam predavateljev za pri- hodnjo poslovno dobo. Predavanja bodo, kakor doslej, ob pondeljkih ob 20. v risalnici meščanske Sole. Vstopnina znaša 2 Din za osebo, dijaki so opro- ščeni. Agilnemu in z velikim idealizmom delujočemu društvu želimo tudi v novi poslovni dobi mnogo uspehov. Zakaj se nam kratijo zakonito zajamčena prava ? Pravilnik o brezplačni in znižani vofnji na železnicah in Iadjah v dr- žavni eksploataciji določa v § 3., da uživajo vsi aktivni državni uslužbenci na železnicah in ladjah v državni eks- ploataciji popust 50°/0 normalnih cen za neomejeno število potovanj. Za dr- žavne uslužbence se smatrajo osebe, ki so postavljene po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih usluž- bencih ali po zakonu o ustroju vojske in mornarice. Po zakonu o civilnih uradnikih in Solnce z žarki že se poigrava, lepa Janja v sladkih sanjah spava Belo porilo prava jo sreča, slast, lepota meni je najveČja. To divoto ALBUS-milo samo da, zato pač gospodinja rada je ima. AfflU.S Siromakom kakor bogatinom, obem enako, je potrebno ALBUS - MILO. Najceneje pa tudi najdražje perilo opere in očisti najbolje ALBUS- MILQ. Uporabljajte tudi vi ALBUS-TERPENTINOVO MILO ostalih uslužbencih prevedeni in po- stavljeni nameSčenci zdravstvenih in socialnih oblastev in njim podrejenih zavodov so že novembra meseca leta 1929. potom svojih službenih mest zaprosili pri direkciji državnih železnic v Ljubljani za izdajo osebnih legiti- macij za polovično vožnjo. Po preteku celih 9 mesecev pa ti uslužbenci Se niso prejeli zaprošenih Tegitimacij. Do konca meseca avgusta 1930. so bili posamezni uradi pooblaššeni, da so smeli za svoje po zakonu prevedene narneščence izstavljati «Objave», ki so nadomeščale železniške legitimacije in omogočale vožnjo za polovično ceno. S 1. septembrom 1930. pa na vseh že- lezniških potniških blagajnah te objave zavračajo kot neveljavne in zahtevajo od prizadetih nameščencev plačilo ce- Iotnih vozovnic ! Prizadeti uslužbenci so sicer uslužbenci banske uprave in banu podrejenih oblastev in ustanov, imajo pa v smislu § 32. zakona o banski upravi enake pravice in enake dolžnosti ne glede na to, alj so po- stavljeni na račun državnega ali bano- vinskega proračuna. Zanimivo pri stvari je, da je Železniška direkcija v Za- grebu takozvanim banovskim name- ščencem savske banovine te legiti- macije brez vseh zaprek že davno iz- dala. Prosimo javno odpomoči! Prizadeti nameščenci. Skobe": Prvič v Kocbekovem kraljestvu (Dalje.) »Za pot ran Kristusovilv«, je vsa preplašena vzkliknila »inoja bogi- nja«, »kaj se je zgodilo? Imate no- tranje bolečine?« Zmajal seni z glavo. »Ali( sem vas razžalila?« »Ne«, sem zatulil. »Siromaeek! Vi veliko date!« Začutil sein na vratu njeno toplo, lalino mo objemajočo roko in že jc pod mojimi mokrimi očmi zaplapo- ial njen si no parfimiran batistni rob- ček. Kakor dobra, slvrbna inamica mi jc 7. njim otirala solze. Oj, nebeška radost! Ko se je odmaknila prijazna roči- ca, pa so se takoj zopet usuli blesse- či mokri biseri. In zopet je zadišalo po tuberozah. Ta blaženost je traja- la precej časa. Zakaj, moje oči so po- stale pravi prcsihajoči studenec. so (lanes se moram čuditi, kje se je vze- la masa tiste topic vocle. Oj, kako sočna limona je bila takrat moja glava! »Povejte, zakaj ste plakali«, me je vprasala, ko pri vsem velikem napo- ru nisem veC mogel izprešati niti najdrobncjše solzice. »Strašno je to! Se nikdar nisem viclela moških solz do te ure.« »Ali je resnica?* sem planil z vprašanjem. »Vi dvomiiic?« se je čudila. »Pa šc močno! Težko mi je, spri- jazniti se z mislijo, da so vsi ti važi oboževalci take suhe drenove veje.« Zopet sem zagledal tisto fino, sva- rečo pšico pod njenim belim čelom. »S solzami je tako: Kdor jih hitro in lahko stresa kakor vi, je ali lopov ali pa dobričina. Kaj ste vi?« »Opredelite me sami. Saj' ste se že večkrat pobahali, da vidijo vaše oči človeku v dušo.« »Da! Rekla sem tako. To je bilo nckdaj. Danes ne verjamem več svo- jernu pogledu.« Narahlo je drhtel njen glas. Trpka ciita pa je spačila spodnjo ustnico »Gospodična Monika«, sem se ustrašil, »Bog mi je priča, da nisem imel hudobnega namena.« »Vemv, je zašepetala. In že sta — kakor dva ljubka me- tuljtka — zatrepetali njeni trepalni- ci — in kakor pridrsi solnčnega dne bela kepica južnega snega po strmi rebri, ji je pripolzel iz očesa na ble- tlo obličje svetel biser. »Kaj? — Tudi vi? Beživa odtodl Ta strašna, divje romantična okoli- ca bo tudi vas premotila in vam zmaliCila dušo.« Globüka žalost ji je odsevala iz si- njih, naravnost vame upntili oči. »Kako to mislite?« je zaihtela. »Ne verjamete, da sem nesrečna? Oh, tako strašno nesrečna! In da je vsa ta moja toli hvalisana veselost narejena? Sam humbug in teater? Sedaj, ko sem viclela vaše solze, se tudi svojib ne sramujem.« »Vi — da ste nesrečni? Za Boga, kako je to niogoče! S polnimi roka- mi sjplje Fortuna na vas vse naj- lepäe darove. Prijatelje imate, ki bi skočili za vas v vulkanovo žrelo, ki bi si dali potegniti kožo s telesa . . . Priznajte, da vas nekdo še celo ope- va v zanositib odah in solzavih so- netih. Zdi se mi, da bi bilo treba te- ga fantiča premlatiti. Jelite, da sem pogodil pravo? Mladenič, ki odkriva ljubezen v verzih, pa bili še tako go- rostasno slabi, je ženskemu srcu vedno najbližji. Ha, le poCakaj, Fa- tnrjev student!« »Da mi boste že dali končno mir«, je z vidno nevoljo odprla ročno tor- bico in vzela iz nje list rožnatega papirja. »Tu čitajte in potem sodite!« Kakor senilnemu pijancu se mi je trcsla desnica, ko sem segel po dra- gocenem pisanju in zapičil vanje svoje radovedne oče. »Moja nesreča«, je stalo ovekovc- c-eno sredi prvega lista. »Moja nesreča ni oblak temdn, ki siplje točo na zeleno ravan. Moja nesreča ni oblakov sila in ne črna smrt nen'nla. Moja nesreča si le ti dekle, ki imaš zame kamenito sree!« »Vse je zavriskalo v meni. »A, taka je ta srčna stvar! In vsi oni drugi bi — mislim — tudi lahko z mano vred podpisali ta dragoceni prepričevalni dokument. O, kako srečnega se bom sedaj počutil med njimi, ker ne bo vet strupa sovra- štva in zavisti v mojem srcu! Ena sama nesrefna bratovSCina bomo, ki moli — kamenito sree: Društvo slo- venskih fetišistov. Kako se naj vam dost'ojno zahvalim za veliko raz- odetje!« »S tem, da si obrzdate jezik in jo čimpreje odkurite odtod.« »Takoj se bo zgodilo! Toda ne mo- rem si kaj, da bi vain tudi jaz ne razodel poprcj neke skrivnosti. Ho- čem vam dati pojasnilo, zakaj se je Stran 2. »Nova Doba« 3. X. 1930. Štev. 79. DOMAČE VESTI (1 Novi minister za same in rud- nike inž. Dušan Sernec je prevzel v pondeljek svoje posle. V torek je pri- spel v Ljubljano in izročil banske posle dosedanjemu podbanu dr. Ot- marju Pirkmajerju, ki je kot eden naših najodličnejših upravnih stro- kovnjakov imenovan za vršilca dolž- nosti bana dravske banovine. Dose- danji minister, za šume in rudnike dr. Anton Korošec je odpotoval iz Beograda v Dalmacijo na zdravlje- nje. d Bankovci kraljevine Jugoslavije. V kratkem bodo začeli tiskati v no- vi tiskarni Narodne banke v Beogra- du bankovce z napisom »Kraljevina Jugoslavia«. Najprej bodo izdali bankovce p^ 10 Din, potem pa po 100 in 1000 Din, poleg tega pa mor- da tudi še bankovce po 50 Din. d Za generalnega direktorja v upravi državnih monopolov je ime- novan upravnik Marko Markovic. d Odkritje Puncerjevega sponieni- ka bo* 19. oktobra. Slavnostno od- kritje nag-robnoga spomenika juna- ku SreCku Puncerju, ki je bilo pr- votno določeno na nedeljo 12. t. m., se bo vršilo v nedeljo 19. t. m. ob 15. na pokopališču v Braslovčah. Po- droben spoVed svečanosti bomo so objavili. d Izboljšanje tobačnih izdelkov? Monopol ska uprava proučuje vpra- šanje, kako bi zvišala kapaciteto to- bačnih tovarn. Naročeni so novi stroji iz Češkoslovaške in Nemčije. V niški tovarni že preiskušajo ne- katere stroje. Predvsem bodo naro- čeni posebni stroji: za tobak slabše kvalitete, ker se tega največ konsu- mira. d BrunČkov spomenik v Ljutomeru. Na grobu pokojnega sreskega pogla- varja dr. Leva Brunčka, ki je umrl leta 1928., bodo postavili njegovi pri- jatelji lep nagrobni spomenik iz sivega marmorja. d Italijanskl parnik zopet trčll v našo ladjo. V torek 30. septembra ob 23. je italijanski parnik »Giuseppe Dor- mta« iz južne Italije na potu v luko Vranico pri > Splitu trčil v Bračkih Vratih v levi bok naše motorne jadr- uice »Sloga«, ki je last podjetnikov Tomašiča in Šariča s Korčule. Na naši motorni ladji je bil kapetan Ivo Dru~ škovič s štirimi mornarji. Udarec je bil prav težak, tako da se je ladja nagnila na stran. Nakrcana je bila z blagom, zlasti z moko. Potnikov ni bilo. Italijanski parnik se je vrnil na mesto nesreče, privezal »Slogo« in jo potegnil v splitsko luko. Kapetan Dru- škovič je težko ranjen na nogi. d Ko se začno krvne cevl poap njevati, deluje uporaba naravne «Franc Jožefove» grenčice na redno izpraz nenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporo- čajo pri starostnih pojavih različne bila moja ledena srčna kepa tako nenadoma odtajala in zakaj sem vas zasnubil brez vseh običajnih mod- nih formalnosti in ceremonij kakor so: odkrivanje srca, ljubezenske pri- sege, podoknice in pošiljanje zaljub- ljenih pisemc in paketov, preveza- nih s svileno rdečo vrvico, z dehte- čo vsebino in z neizogibnimi vei*zi: »Ve cvetke lepe, prosite za me!« (Dalje prih.) Saino 130 Din rdeča ali ro- žasta odeja! Sdmo 150 Din krasna klot-odeja! $0110 43 Din sivo vzorča- sta fUinel- odeia! PRODAJA TpfiDvsbi dom StSIWlii, Eelje Oglejte si ogromno zalogo in izložbe! Cene čudovito nizke, kakovost dobra! vrste «Franc Jožefove» vode, kerod- pravi zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljanje ter omili dražljivost živcev. «Franc Jožefova» voda se dobi v vseh lekarnah, dro- gerijah in specerijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za soboto 4. oktobra: Severne Alpe: Zjutraj morda Se ponekod hud mraz, naraščanje oblačnosti in temperature. Južne Alpe: Jasno, zelo mrzlo. Splošni vremenski izgledi: Po kratki motnji lepega vremena morda zopet vpad po- larnega zraka. IzCeljainokoiice Spremembe v celjskem občinskem svetu Kakor znano, so celjski občinski cdborniki gg. Ivan Pr^koršek, dr. D/ra.go Iločevar, Drago Sirec, Ivan Možina, Anton Koren in Franc Mla- kar pred meseci prosili kr. bansko upravo v Ljubljani, da jih razreši dolžnosti občinskih odbomikov. Se- daj je banska uprava po predhodni odobritvi notranjega ministrstva ugodila imenovanim občinskim od- bornikom izvzeniši g. Prekorška, ki ga ni razirošila kot občinskega odbor- nika. Razrešila je tudi občinskega odbornika g. Josipa Žumra, ki1 pa ni prosil za razrcSitev. Banska uprava je imenovala namesto razrešenih na- slednje nove občinske odbornike: gg. šolskega upravitelja Joška Bizjaka, prof. Martina Mastnaka, oskrbnika Skaleta, trgovca Franca LeskovŠka, delavca Požuna in trgovca Josipa Boirlaka ml. V najkrajšem času se bo vršila sej.a občinskega sveta, na ka- teri bodo izpopolnjeni odsekl c PoHcija pride v poslopje v Vrvar- ski uHci. Magistraini nadsvetnik gosp. Šubic je posetil včeraj kot zastopnik celjske občine vršilca dolžnosti bana gosp. dr. Pirkmajerja v Ljubljani glede namestitve predstojništva mestne po- licije v novih prostorih. Ob tej priliki je bilo dogovorjeno, da bo mestna ob- čina pripravila do 31. januarja 1931. za policijo prostore v pritličju poslopja meščansko-oskrbovalnega fonda. c Nova policijska ura v Celju. Kr. banska uprava. dravske banovine objavija naslednji razglas o policij- ski uri v okolišu predstojništva me- stne policije v Celju in v mestu Ptu- ju: Na osnovi čl. 58. pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obra- tovalnicah z alkoholnimi pijačami, Uradni list z dne 3. januarja 1928, št. 1/1, odrejam, da smejo bill v oko- lišu predstojništva mestne policije v Celju in v mestu Ptuju gostilne od- prtc do 24.. kavarne pa do 2. ure. (ilede odpiranja gostiln in kavarn velja tudi tu točka 5., § 1. razglasa o policijski uri, Uradni list z dne 27. maja 1925, St. 170/47. P.restopki se kaznujejo po § 3. ministrske naredbe z dne 3. aprila 1855, drž. zak. št. G2, z globo do 1000 Din ali z zaporom do 14 dni. — Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljublja- ni, dne 2G. septembra 1930. — Po- močnik bana: Dir. Pirkmajer s. r. c Asfaltiranje Krekovega trga. Na betonsko podlago, ki je bila zgraje- na pred mesecem na Krekovem trgu, je pričelo podjetje šarac & llollub z Broda na Savi v pondeljek polagati ass alt. Asfaltnega prahu je 4.800 vreC po 50 kg, torej skupaj 240.000 kilogramov. Določene količine treh vrst asfaltnega prahu pregrevajo v 4 pražilnih pečeh po eno uro. Raz- greti ass alt posipajo na betonsko podlago, ga tolčcjo z razgretimi tol- kači, nato pa izgladijo z železnimi razbeljenimi valjarji in posebnimi gladilnjki. Doslej je že asfaltiran prostor od pošte do kolodvora. Mo- derno asfaltiranje si ogleduje vsak dan veliko število občinstva. V slu- čaju ugodnega vremena bo delo pri- bližno v enem tednu končano. c Iz državne s*užbe. Katas'trski geometer g. Bazil.ij Jeras v Celju je imenovan za višjega katastrskega j geometra. c Koncert mariborske Glasbene Malice v Celju. Ponovno opozarjamo na cerkveni koncert, ki ga priredi pevski zbor mariborske Glasbene Malice v ned. 5. t. m. ob 16. v Mariji- ni cerkvi v Celju. Zbor bo predvajal znamenito Liturgijo op. 79. ruskega skladatelja Ä.. T. GrcCaninova za me- šan zbor in soli. Zbor bo vodil diri- gent g. prof. Vasilij Mirk. Kot solisti bodo nastopili gdC. Ina Vodenikova (sopran), g. Avgust Živko (tenor), g. Anton Fagancli (bariton) in g. Jože VIah (has). ( Gradnja stanovanjske hiše za že- lezniške ' ' tislužbence. Železniška uprava nainerava graditi na prosto- ru rned odcepom mariborske in sa- vi njske železniške proge ter cerkvi- jo sv. Maksimil'ijana večje stano- vanjsko poslopje za celjske železniš- ke uslužbencc. Gradbene stroške bo- tlo krili iz vsote 11 milijonov dinar- jev, ki je preostala pri likvüdaciji Nabavljalne zadruge železničarjev. V pondeljek si je poscbna komisija železniških strokovnjakov ogledala stavbišče. c Komisijski ogled za palačo Po- kojninskega zavoda. V torek 30. sep- tembra dopoldne si je komisija, ki so jo tvorill funkcijonarji Pokojnin- skega zavoda v Ljubljani, magistrat- ni nadsvetnik g. Šubic, arhitckt g. inž. Öubic, celjski občinski odborni- ki in mejaši, ogledala stavbišče med Kolenčevo in Razlagovo ulico. Ko- lenčevo ulico nameravajo v dogled- nem času podaljšati do Masaryko- vega nabrežja, kjer bi stal novi most čez Savinjo. c Spremembe v mestnem avtobus- nem prometu. Celjski mestni avto- bus nam sporoCa: Z ozirom na ogromno dajatve, ki se od avtobus- nega podjetja zalntevajo kot prispe- vek za vzdrževanje državnih cest, kakor tudi na pričakovani novi za- kon o avtobusnili podjetjih, s kate- rim se tern podjetjem obetajo nova občutna bremena, je bil upravni od- bor prisiljen v svoji seji dne 30. sep- tembra t. 1. skleniti sledeČe: 1. Uki- neta se zaenkrat progi Celje—šo- stanj in Celje—Store. 2. Proga Celje- Mozirje—Gornji grad po ZadreCki do- 1 ini so skrajša do Nazarja; avtobus bo torej ,vozil po dosedanjcm voznem redu iz Celja samo do Nazarja ozi- roma proti Celju iz Mozirja. 3. Na progi Celje—Dobrna se opustita ju- tranji vožnji z Dobrnc s prihodom ob G.55 v Celje in istotako jutranja vožnja z odhodom ob 7.4Ä1 iz Celja. Drugi dve vožnji (predpoldanska in popoldanska) na tej progi ostaneta j nespi'emenjeni. V isti seji se je dalje tudi sklenilo spremeniti vozni red: a) Za avtobus iz Solčave tako, da bo prihajal v Celje ob 7. uri zjutraj ter bo imel zvezo z vlakoma v Ljubljano in Mai^ibor. Odhod iz Sol cave ob 4.15. Vožnja iz Solčave v Logarsko dolino (Piskernik) in obratno odpa- de do bodoče sezije popolnoma. b) Za avtobus iz Podsrede tako, da bo prihajal istotako ob 7. uri zju- traj v Celje k obema jutranjima vla- koma. Odhod iz Podsrede ob 4.45. c) Na progi Celje—Laško se izvräi sprernemba v tern smi'slu, da bo od- hajal avtobus iz Celja ob 13.15, in iz Laškega ob 14.30. Vse navedene uki- nitve prog ter opustitve voženj, ka- kor tudi navedene spremembe voz- nega reda veljajo od 6. oktobra t. 1. dalje. To spremembe pa omogočajo zopet, priložnostne vožnje, ki so se mo- rale v zadnjem času zaradi obilnih voženj avtobusov skoro opustiti. Za take naroCene vožnje veljajo poseb- ni tarifi, ki so cenjenemu občinstvu na vpogled pri tajništvu avtobusnc- ga podjetja v poslopju mestnega na- čelstva, soba št. 17, kjer se tudi na- ročajo vožnje. ( Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev v Celju naznanja vsem gospodairskim krogom v mestu Colju in njegovi bližnji i'n daljSi oko- lici, da bo uradoval referent Zbor- nice v torek 7. oktobra od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Gremij a trgovcev v Celju, Razlagova ulica št. 8., pritličje levo. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, ki jih zastopa Zbornica, se vabijo, da se v določenem času zglase pri referen- tu. c Izenačenje obrestne mere v Ce- lju in Mariboru. Denarni zavodi v j Celju in Mariboru so sklenili, da bo- do obrestovali od 1. januarja 1931 vloge, vezane s trimesečnim odpo- vednini rokom, po (>%%, nevezane vloge pa po 5%. S tern bo obrostna mera v Celju in Mariboru izenače- na z obrestno mero za vloge v Ljub- ljani. c Celiska mestna liranilnica za Puncerjev spomenik. Pripmvljalne- nm odboru za odkritje nagrobnega s])omenika junaku Srečku Puncerju je naklonila Celjska mestna hranil- m>a 1000 Din v gotovini, poleg tega pa je še dovoljen znaten popust pri nabavi nagrobnega kamna pri kam- noseški industrijski družbi v Celju. Iskrena hvala! c Javna mestna knjižnica v Celju *je izposodila v septembru 1990 knjig. Štev. 79. »Nova Doha« 3. X. 1930. Stran 3. c HALO I V soboto 4. t. m. zvečer vsi v Narodni dorn na »Valčkov ve- čer pod brajdo«, ki ga priredi žen- ska podružnica Ciril-Metodove druž- bc v sielju. Za vsesiransko zabavo, pijačo in jedačo poskrbljeno. Vstop- nina 5 Din za csebo. Sodeiuje prvo- vrsina godba iz Ljubljane. c Ljudsko vseučilišca bo price!o v pondeljek 6. t. m. prirejati zopet rcd- na predavanja. Prvi bo predaval g. dr. E. Mojak o »Slovenski manjšini na KoroŠkem«. Prodavanje se bo vr- štlo v risalnici meščanske sole. Pri- ce tek ob 20. Vstopnica za odrasle 2 Din, za dijake prosto. c Cvet in sad. Mia Mravljakova, hčerka g. prof. Mravljaka in učenka II. razreda osnovne sole v Celju nam je poslal,a šopek jagod in vršiček grozda, s katerih odsevala jesen in pomlad. Poleg sadežev je pognalo v čudni igri liarave tudi evetje. Naša mala prijateljica je našla jagode in gro/d v vinogradu svojega deda, od- vetni'ka g. dv. Jura Urašovca na Sta- rem gradu. ( Prva sokolska plesna vaja se pričue v nodeljo 12. t. m. ob 20. Vpi- sovanje 1 uro pred pričetkom v dru- štveni posvelovalnici. Plese bo po- učeval dolgoletni plesni učitelj gosp. Ljubo Cerne iz Ljubljane. Kako po- pularna je postala ta sokolska ples- na sola, priča njen letošnji 10-letni obstoj. Posebna vabila se ne bodo i-azpošiljala in so vabljeni vsi mladi in stari Ijubiltelji plesa, da se udo- ležujejo sokolskih plesnih vaj. c Tujski proniei. V septembru je posetilo Celje 1151 oseb in sker 847 Jugoslovenov, 164 Avstrijcev, 47 Če- hoslovakov, 39 Neincev, 26 Italija- nov, 13 Madžarov, 5 Rumunov, 4 švi- ca.rji, 3 Poljaki in po 1 Rus, Šved in Kitajec. Po poklicu je bilo 383 trgov- skih potnikov, 227 delavcev, 106 uradnikov, 61 obrtnikov, 38 dijakov, 23 zdravnikov, 12 industrijcev in 9 odvetnikov, 292 oseb pa je bilo brez poklica. ( Umrli v septembru. V minulem mesecu je imu'lo v Celju 25 oseb: 4 v mestu in 21 v javni bolnici. r Smrtna kosa. V javni bolnici je umrla v lorek 30. septombra 83-let- na občinska reva Jera Arnškova iz St. Pavla pri Preboldu, v četrtek 2. t. m. pa 45-1 etni delavec Peteir, Mož- gon iz šentjurske okolice. N. p. v m.l c Celjsko učiteljsko drnštvo bo imelo svoj redni letni občni zbor v soboto 11. oktobra ob 9. dopoldne v - mestni osnovni šoli v Celju. Na spo- redu je poleg važnih društvenih, stanovskih in Solskih zadev prcda- vanje šolskega upravitelja g. Josipa Lapajneta »O kmetijskem pouku v osnovni Soli.« c Upokojeni uČUeijl It Celja in okolice se bodo zbrali v soboto 4. t. m. ob 15. pred celjskim kolodvorom, od koder se bodo podali v Oaberje. Z do- voljeniem indnstrijalca g. Westna si bodo lahko ogledali njegove tovarne. Zatem se bo vrSH običajni sestanek v lokalu, ki g& bodo določili udeleženci. c Dve nesreči. V torek 30. septtm- bra je v Bezovici pri Konjicah odre zala slamoreznica 9 ietni hčerki dnina- rice Agati Zolarjevi desno roko. De- klica se je pripeljala zvečer sama v Celje in prinesla v bolnico v robec zavito odrezano roko, rnisleč, da jo bodo mogli zdravniki zopet prišiti na- zaj. — V Ločici pri Polzeli je padel v sredo 2. t. m. 1 letni sinček zidarja Stanko Drolc iz vozčka in si zlomil desno nogo pod kolkom. — Oba po- nesrečenca se zdravita v celjski bolnici. c Žatostna usoda starega hlapca, V nedeljo 29. t. m. okrog 20*30 je našel službujoči stražnik na žel. progi na mostičku blizu žage g. Vinka Ku- kovca na Lavi 59 letnega ,brezposel- nega hlapca Lovrenca Kovača. lilapec je bil ves sestradan in je imel zelo oteklo levo nogo. Reveža so spravili takoj v bolnico. Pravi, da je služil za hlapca pri nekem posestniku v Galiciji in da je nedavno zapustil službo, ker sta ga posestnik in njegova žena pre- tepala. Kopač zanika, da bi bil na- meraval izvrSiti sarnomor. c Tatvina v goslilni. V sredo 1. t. m. zvečer je bil ukraden zasebnici Herti M. z Ostrožnega v gostilni Žu- mer na Glavnem trgu 180 Din vre- den damski dežnik. v Tečaj za pouk esperanta. Klub esperantistov v Celju priredi tudi le- tos tečaj za pouk esperamta. Tečaj se prične v četrtek 9. oktobra ob 20. v okoliški osnovni šoli na Dolgem polju, kjei1 se bodo sprej'emale tudi l)rijave. c Smola dveh tiliotapcev. V torek 30. septembra ob 22. sta bila areti- rana v hotelu »Beli vol« 33-letni tr- govski potni'k Ivan Šarič in njegov brat 26-lotni Gjuro Šarič zaradi ti- hotapstva s tobakom. V njuni sobi so našli 9% kg cigaretnega tobaka. Gjuro Šarič, ki je brezposeln, pravi, da je kupil tobak na jugu države po 65 Din kg in ga hotel prodati po 150 dinarjev. Bajo nista prodala v Celju ničesar, ker so ju prej aretirali. Po- licija j*u je izročila finančni kontroli. c Še eden iihotapec aretiran. V no- t>i od 2. na 3. t. m. ob K»2. je bil are- tiran v vcži hotela »Beli volc< 31-letni žagar Alojz Brinovšek iz Ljubije pri Mozirju zaradi tihotapstva. Pri njem so nasli 18 vtihotapljenih vžigalni- kov, 300 ki'tek, 26. septembra, so prebivalci Zavodne ob 8. zvečer po- kliicali sanitetnega referenta g. dr. Šch\va])a, da se ponovno sam prepri- Ca o neznosnem. smradu, ki se je ta dan ]>osebno intonzivno razširjal ob vodi. Pri tej priliki je obiskal kot zdravnik tudi momentano obolelo gospo Milko Kuharjevo iz Zavodne, ki je po odliodu g. zdravnika bruha- !'a. Vslod strupenih plinov i'z West- nove tovarne sta obolela posestnik Karl Mozer in njegova žena, ki sta se v pondeljek 29. septembra zvečer skoro onesvestila. V torek 30. so}>- tembra zjutraj pa se je onesvestil srednjofiolec Emil Kline, sin pososl- nika Jak oba. Klinca iz Zavodne. Ne razumemo našega sreskega na- öelstva, ki je o vsem tern dobro po- učeno. V potek 26. septembra zvefer je bil klican k Voglajni tudi sam sreski' načelnik g. dr. Hubad, ki so pa povabilu ni odzval, češ da je o tern smradu pivpričan. Ali se misli res čakati še tako dolgo, da bodo ljudje začeli umirati? Merodajne faktorje ponovno odloč- no pozivamo, da ustavijo takoj obrat s pli'nskim čistilcem v Wesl- novi tovarni. Prebivalci Zavodne. Sokolstvo Starejši bratje Minila je doba zletov in javnih na- stopov. Pričeti je treba zopet z rednim delom v telovadnicah. Vsa dru5tva, ki imajo telovadnice,poročajo, da se mla- dina v pomnoženem številu zbira v telovadnicah in da je povsod zavla- dalo novo, veselo življenje. Župa želi, da bi se v vseh, zlasti večjih društvih, ustanovili oddelki starejših bratov, to je onih, ki zbog svojih let ne morejo slediti telovadbi mlajših bratov. V Celju je v tern oziru opažati letos viden porast. Vpisanih je že preko 30, pov- prečen obisk 22 do 24 na uro. Sodimo, da bo to število še naraslo. Saj jih je Se cela vrsta, ki jim čas in poklic dopuščata, da tedensko posvetijo 2 uri utrjevanju svojih miSic. Koristijo v prvi vrsti sebi, dajejo pa s svojo aktiv- nostjo lep vzRled mladini in ostalemu članstvu. Na letošnjih j?vnih nastopih v Celju in Zagorju so se stareiši člani dobro obnesli, žal, da števiio nastopa- jočih zdaleka ni ustreznlo Stevilu včlar.- jenih društev. V na§i župi je dosti clruStev, ki bi lahko postavila večjo vrsto starejših članov. Treba je, da bratie sami-prigovarjajo posameznikom, naj se otresejo komodnosti in sebi v prid posfčajo telovadnico, da si pri— dobijo telesno prožnost in vedrost dtiha. Ako bo v vseh naših društvih prodrU.) to stremljenje, bodo prihodnje It-to na naSih javnih nastopih nastopili ti oddflki v popolnorna drugačnem Številn. lnicijativo moraio prevzeti starejsi bratje sami. Za prihodnje leto bode hdane za starejše člane posebne, Stran L »Nova Doha« 3. X. 1930. Štev. 79. PRVOVRSTNO prek"/T ••l^rto "••••¦ ***** in la trapisfovski sir, Gsvpilovičevo salamo, sardine, mesnekonze^einpastete, flUTQU FSZSRSNC " CELJE vedno sweze priporofta "JL* "™. 'J**'HKinV VJ.M8.. proste vaje, najbrž one za vsesokolski zlet v Pragi 1932. Ako te ne bodo pravočasno izdane, jih bo sestavil za leto 1931. župni tehnični odbor. Novo sokolsko društvo V Šmartnem ob Paki se je ustano- vilo v nedeljo 28. septembra Sokolsko društvo. S sodelovanjem društev Pol- zela, Braslovče, Šoštanj in Gornji grad se je vrSil ta dan v Šmartnem javni nastop. Sokolsko župo Celje je zasto- pal brat Josip Kramar. Društveno upravo bodo vodili bratje Josip Terčak kot starešina, Mirko Drejc, podstare- šina, Franc Irman, načelnik, sestra Mileva Zakrajškova, načelnica, Oskar Hudales, prosvetar, Jože Opresnik, gospodar, Avgust Rozman, tajnik, se- stra Mara Pianova, blagajničarka, v odboru so med drugim §e župan brat Martin Steblovnik in br. Ivan Miklavc. Pristopilo je znatno število članov in članic, tako da šteje društvo Že sedaj okoli 60 vsega čianstva. V Župni pred- njaški tečaj odpošlje društvo 1 brata jn 1 sestro. Za telovadnico je svoje prostore blagohotno prepustil tamo5nji posestnik brat Petrič. V prihodnji župni upravni seji bo drnštvena uprava definitivno imenovana. Ako bodo bratje in sestre v taki slogi nadaljevali delo, kakor se je to pokazalo na dan pri- reditve, si bo društvo prav kmalu ustvarilo čvrst temelj. Poročilo župnega delegata je dokaj razveseljivo. Naj- mlajšo edinico v naši Župi prisrčno pozdravljamo in ji želimo tnnogo uspeha. Župni prednjaski teeaj V nedeljo 12. oklobra priČne 14 dnev- ni vaditeljski tečaj za učiteljstvo. Župi se je z naklonjenostjo šefa bakteri- oloSke stanice brata dr. Rebern:ks po- srečilo, dobiti prenočišče za pri^laSence v Zdravstvenem dornu Priiave Se niso zaključene in se bo 5e!e določilo, kdo izmed priglaSenih oziroma koliko se jih bo lahko sprejelo. Da bomo v župi uspeli s sr:ovanjeni novih društ :v, pričajo prijave, ki prih^jajo zlasti iz krajev, kjer še ni sokolskih druStev. ŽUPNA UPRAVA. Kupu|to samo GROATfiA SATERUE žepne \n nnodnc, ker so NAJBOLJiE Dopisi Laško. Prod dnevi je darovala ga. Pick Mait.il da ženskemu društvu »Blngo srce« v Laškem za revne otrokc zncs(3k 500 I>iin, ki ga je pre- jela v poravnavo v noki sporni za- devji, za kar ji društvo izireka iskre- no zalivalo. Želeti bi bilo, da bi na- šla čim več posnemovalk. Slovenskn Bisfrica. Ciril-Metodova podružnica v Slovenski Bistrlci je po večletnem spanjiu zopet oživela. V sredo 1. 1. vn. se je vršil občni zbor in obstoja najbolijša garancija, da bo novo izvoljeni odbor krepko deloval /{>, ciljo no.šo narodno obranibe. Ci- ril-Metodova podružnica je glavnemu odboru že nakazala znesek 1.400 di- nai'jov. Želeti b« hilo, (\a *>';¦ tndi dru~ !>;} kl,aji v nadjormlnrm delu posne- mali Slovensko Distrieo. s Crotica isLgmja. V Nemčiji iizbe- rojo iz ogronmega lctnega prirastku na knjigah vsako loto 50 najlepäe ß-raficno oprernljeniih knjig, ki jih pöHtavijo za vzor vsem clrugim. Tu- sli inni je pčslovala žirija za pospe- ševanje lepe knjige. Tekmovanje ni bilo lahko, tudi ne odlofitcv, saj jc bilo v konkuvcMK'i prcko 00.000 knjig. Zanimivo pri tej izhiri je to, v ka- kem razraerju je gotica do latinicc. Od petdesetili nagrajcriih knjig je samo ena stavljcna v čisl(i gotici, osem jih je z gotici1 sorodnih črk, 41 pa v latinici. Vidi se torej, da se tudi v Nemčiji vedno bolj odaljujejo od tožko čitljive gotice in uvajajo — posobno velika založništva, kakor Ulstein, Scherl in dr. — v svoje pu- blikaci'jc 'latinico, ki s svojim kras- niin lezoni, lagodno zaokroženo li- nijo dajo lepi knjigi posebno vred- nost in lahko čitljivost. Taho bo v nekaj letih latinica povsod izpodri- nila gol.ico in le kak ljubitelj speci- al n,i'h tiskov bo še kupova! knjige, tiskane s staro-nemškimi Crkami, s 135 ur brez spanja. Na vscvuCi- lišču v Chicagu sta poskusila dva zdravnika Kleitmann in Fischer, kako dolgo Jahko zdrži človek ne- prestano, ne da h\ spal. Strogo sta pazila drug na drugega in sta vzdr- žala ]);ez spanja 115 ur ali skoraj pet dni. Pozneje se je vežfoal v bde- nju še enkrat Fisher in prebil bre/. spanja 135 ur. Dosegel je l'ekord na ta način, da je maio delal, malo či- tal, prel.)(il večinoma časa v postelji in užival posebno izbrano hrano. Pfemog m drva , dobavlja po znlianih cenah turdka F. Baiič9 CaRje 5 Benj. Ipavca 3 1 s Nogomet v Vatikan«. Tudi Vati- kan se ni mogel upirati sportnemu napredku, zlasti odkar hna papež obnovljeno svojo vatikansko državo. MlajSi vatikanski ui'adnliiki in sluge, člani papeževe telesne stražo, gasil- ci itd. so ustanovili sportni klub. Clan prvega italijanskega nogomet- nega moštva »Roma« je prevzel vež- banje vatikanskiih sportnikov. Vati- kanska uprava jim je prepustila le- j)O mesto za igrišče. Vatikanski no- gomotaši bodo vstopili v Zvezo itali- janskih nogometnih klubov, ne pa tudi v mednarodno. Tako bomo pri- ce li v sportnih rubi'ikah tudi čitati: »Vatikan zmugal!« ali »Vatikan po- ražen«. s Čudcn uspch reklame. V 80 bio- grafih Kodanja iina nionopol na re- klamo tvrdka Rosenberg. Njen šef je v glavnem danskem mestu sploš- no znana osebnosi in tako -se je kma- lu seznanil tudi z mladim možem, ki je sedel v loži Aleksa.ndra-kina in opazoval reklatne, ki so jih kazali pred filmorn. Ena izmed reklamnih slik je bila pösvecena Rosenbergovi tvrdk: sami in njen tekst se je gla- sil: »Ako si hočeš napolniti žepe z zlatom, pohiti k Rosenbergu!« Mladi j lnož je opazil Rosenberga, ki je gle- i dal svojo lastno reklanio, ga je po'- i trepljal.po rami in vprašal: »Aii je ' to resnica, gospod Rosenberg, kar > obijubljate na reklamni sliki?« Go- ! spod .Hosenberg se je nasmehljal in odvrnü: »Gotovo, mladi mož, le ko- rajžo!« In mladi mož je res imel ko- •rajzo, zakaj kinalu nato je neopaže- no izginil in še isti večer oJ^iskal Rosenbergovo stanovanje v Ama- gentovi ulici št. 9. Odprl je tarn bla- gajno, si napolnil žepe z bankovei in izginij. Gospodu Rosenbergu pa je puslil listek z zahvalo, da mu je s t pobudo na reklamni sliki j)okazal ! pot do denarja. Ves Kodanj se je se- veda smejal tej pi'igodi, samo go« spod Rosenberg ni bil ravno preveč navdušen nad učinkom svoje. rekla- me. s Pes z vbjaško pcHv^ijo. V Ullrichs- villu v Zedinjenih držav^ih je ne- davno umrl najmanjši junak sve- i tovne vojne, mali pes Bing. edini pes, ki je dübil od kake državo odlikova- nje za zasiuge v svetovni vojni. l)o- bival je od Zedinjenih držav meseč- i no vojaško pokojnino 0Ü doiarjev (nad 3000 Din), ker jo v vojni rešil kompanijo sigurne smrti s tem, da je pravočasno opazil dotok slrupe- nih plinov in'kompanijo z lajanjem \ na to opozoril. Mali })uldog je 0 me- secev aktivno sodeloval na ironli, v alzaško-lorenškem odseku. V strel- skiii jarkih je končno sum dol)i,i tu- di zastrupljenje s plini, na kojega posledicah je sedaj končno poginil. Zagiebli so ga na vojaškem pokopa- iisču v IJllrichsvillu z vojaškimi častini. Njegovi krsti je na ukaz ko- mandanta ameriške legije v St. Clai'rvillu sledila častna stotnija. Gos])odar psa je bil Ernest; Gray, čian stotnije, ki jo je mali Bing svoj čas rešil smrti v strupenih plinih. Po vojni je vzel Gray psa s seboj v Ameriko, kjcr je pes II let užival svojo vojaško penzijo. ZAHTEVAjTE oranžado V JjiBC\# ixiKonado POVSOD! Anekdote Ko je bil Moliere že zelo siar, jo posetil nekoč gospo Ninon, nek da j najlepšo in duhovito žensko v Pari- zu, ki pa je bila obenem znana po spletkah ter je igrala dolga leta pr- vo vlogo v najboljših druzbah. Tedaj je živela že popolnoma zapuščena in pozabljena celo od onih, ki so se ne- ' prestano vrteli okrog nje in ji dvo- | rili ter jo poveličevali. Stanovala-je ! v petem nadstropju. Moliera, ki je bil Vinski moss, ps'isttto vino In sadjevec prvovrstne kakovosti nudi po zmemih cenah f*i*va JužvioStaje^ska vina»*»ka LaU« uga v Cefij/. že star, je hoja po stopnicah silno zmučila. Prišel je k Ninoni ves rdeč in zasopljcn in rekel: »Draga N«inon, toliko stopnic, to je pa res preveč!« »Dragi prijatelj, to je pač edino sredstvo, da moska srea še enkrat bijejo zaradi mene!« Fontenclle je bil ne samo velik ka- valir, temvee tudi' zelo duhovit člo- vok. Ko so ga nekoč prosili, naj po- da definidijo lepe ženske, je rekei: »Lepa ženska je paradiž za oči, pe- kel za dušo in preizkušnja žepa.« ;>Sramežljivost je vendar najjlepši bisor ženske'leži v one'ra stanovanju, kjer so bili prej Karaskovi, in pri nji je gospa Muknšnablova, ker je k nji tudi pri- letela štorklja.« Tola Kaiinka je kar poskočila. »Kaj praviš, Vejvara? Jezus, Ma- rija, ali je to mogoče?« »Saj sem ti rekel, Katinka, da je letela mimo cela truma štorkeljv, se je vmešal gospod Kondelik, »toda ti si me odbila. In ker niso mogle priti vse v drugo nadstropje, smo morali odpreti okno tudi v prvem. In pove- dal sem ti tudi, da ima gospa Mukn- šnablica mnogo dela s štetjem. To- da ti si takoj razburjena. Da, da, draga punca, pratetica si, tetica — in Se ne vse.« »Kaj pa še, za božjo voljo!« se je obrnila teta Katinka, ki ni bila vee jezna na Kondelika, »Počakaj, ko nam dovoli gospa MuknŠnablova, prej ne smemo iti tja. Sedaj je tu drugo gospodarstvo. Midva — pokazal je sebe in Vejvaro — sva tu oba odveč in lahko bi SI a na vojsko.v »Dragi ljudje, zakaj pa ste ravno po to osebo poslali?« »Mi nisino nikogar pošiljali, teti- ca«, je pojasnjeval Vejvara, »ona je prišla sama.« »Sama?« je zategnila Katinka, ka- koi1 da ne bi verjela. »Da, sama, Katinka«, je pritrdil Kondelik, ki mu jc bil že prej Vejva- ra vse povedal, »in ravno o pravem času. Ta zna vohati. In vse posode je prinesla s seboj, kakor bi ji bili br- zojavili. Ta bi moral a imeti za take stvari dve diplomi. Da, gospa Musi- s'nabl ova! Ta je danes nekaj opra- vila!« »Samo kar je bila njena dolžnost«, se je oglasilo pri vratih, skozi katere je v tern trenutku stopila gospa Muknšnablova. »Seveda, lop kos prakse je treba Lmeti. Kaj takega, mislim, se še ni zgodilo v nobeni rodbini in nobeni koleginjil se ni po- srečilo. I, ti moj Bog, gospa tetica! Pozdravljam lepo! No torej, mamica in rodbinici vas lepo pozdravljajo in zopet lahko greste za nekaj časa k njim. Ali bi bilo tetici ljubo ...?"« Kako bi ji ne bilo! Katinka je bila skokoma pri vratih in je nestrpno potegnila gospo Muknšnablovo za rokav, da bi že šli. »No, in oče?« je vpraäala gospa babica. »Seveda«, je pritrdil mojster in je šel za damama. Obrnil se je še k Vejvari in mu je zašepetal na uho: »Na teto se veselim, Vejvara, na teto, ko bo videla!« Toda kje je že bila teta Katinka! Hitela je po stopnicah v prvo nad- stropje in je nestrpljivo pričakovala gospo Muknšnablovo, ki se je malo zapoznila. To je bila za Katinko večnost, to- da slednjič je gospa Muknšnablova vendarle prišla, stopila naprej, od- prla vrata začasnega stanovanja go- spe Kondelikove in teta Katinka, ki je komaj dihala napetega priuako- vanja, je smuknila za gospo babico v kuhinjo in sobo in je slednjič sta- la pi'i postelji drage Betke, poljub- ljala gospo Kondelikovo in slednjie obstala pred majhniin, podolgastim košem, v katerem je nosila gospa hišnica svoje perilo likat k bližnji branjevki in katerega je posodila za to noČ kot posteljico za obe mladiki rodu Kondelikovega. In ko je zapa- zila dve čepici in v njih dve rožnati glavici, je zaklicala preseneöena: »Moj Bog, vi imate tu obe? Katc- ra pa je tvoja in katera Pepičina?« Gospa Kondelikova je gledala iz- pod pernice na Katinko z boječim nasmehom, njen pogled se je obrnil na soproga, ki je tleskniil s prsti in gospa Muknšnablova je rekla: »Kaj pa naj bi delala tu Pepičina? Ona je gori pri svoji mamiei. Tole je naše — oboje — kakor nam je go- spod Bog podaril, gospodiCna in mladi gospod Kondelik! Da, da, go- spa tetica. Dvojčka!« Teta Katinka je odprla usta, raz- prostrla roke, gledala je mater, moj- stra, gospo Muknšnablovo in zopct v košu obe glavici, sklenila je sled- njič roke in ko je prišla k sapi, je zaklicala: »Dvojčka! Bcti, dvojeka! Jemines. saj iui nisi niČ povedala-----------!*< Gospa Kondelikova se ni ubranila nasmeha nad tern Katinkinim oCi- tanjem, obrnila je glavo malo po- sirani in je rekla tiho: »Kaj ne, Katinka, to je rnn,ogo za enkrat?« V ; ! ,>' ; »Nič ni mnogo«, je odgovorila od- ločno gospa Muknšnablova. »V taki rodbini kakor gospoda Kondelika, lahko hodijo po dvojo!« In tlesknila je z rokami in je pre- vzetno pristavila: »Mlado gospo smo prekosili, kaj, gospa tetica?« . , r,,. Katinka se je sklonila nad košem in vse jo je svililo, da bi sc polastila vsaj enega novorojenčka, pobožala ga in poljubila. Toda slutila je, da je to blago krhko in mehko in ni si upasla niti poseči po njem. Gospa Muknšnablova je uganila, kake sko- mine ima Katinka in je samo pri- pomnila: »Spita, spita, gospa tetica. Pusti- mo jih, naj spita. To je najbolj zdra- vo za oba.« Medtem pa je Katinka žc pomi- slila naprej. Da ne bi zamudila tudi sedaj, da je ne bi nihče prehitel, se jc naglo zravnala in rekla: »Toda za botro pojdem, kaj no, Betka?« »I seveda pojdeš, Katinka«, je od- govoril namesto žene mojster Kon- delik. »In lahko si boš izbrala. Saj imamo otrok za več boter. Le ne boj se.1« XLV. Vsi pod eno streho in dogodki gospe Muknšnablove. Teta Katinka se ni mogla nagie- dati teh dveh glavic v kosn. Bilo ji je kakor otroku, ki stoji pred božič- nim drevescem in ki je dobilo redko in nepriCakovano igračo. Še ne ve, kaj in kako b,i ž njo, kako jo naj prime, toda sree mu poskakuje ve- selja, da je igrača tu, in sluti, koliko veselja mu bo napravila. Tako je stala tu tudi teta Katinka, v kateri je vse igralo. Da pride dete na svet, je vedela, toda da prideta celo dve . . .! In ko je gledala dvojčka, vsa nestrpna, Če se bosta kmalu pre- Pljucne bolezni so ozdravljive! Pljučna tuberkuloza, sušica, kašelj, suhi kašclj, sluzasti kaSelj, močno potenje, bron- hijalni katar, katar grla, zaslinjavanje, bruhanje krvi, izpljuvanje krvi, tcsnoba, ast- matično hropenje, bodljaji itd. so ozdravljivi. NA TISOCE OZDRAVLJEIVIH Zahtevajte takoj mojo knjigo! „Nova umetnost liranjenja", Pred uporabo. Po uporabi. ki je že mnoge re- šila. Ta se more upo- rabiti pri vsakem na- činu življenjain ponia- ga, da bolezen hitreje obvladamo. Telesna teža raste in postopno poapnenje zaustavlja bolezen. Resni možje zdravniSke znanosti potrjujejo vrlino moje metode in radi odobra- vajo uporabo iste. Čim- prej se začne z mojim načinom hranjenja.tem boljše. Popolnoma zastonj Joblte mojo knjigo, iz katere zamorete črpatl mnogo potrebnega. Kngar torcj bol6zen mud, kdor sc 2ell na nagel naCin temeljito in brez nevarnosti znebiti svojih bolefin, naj še danes piSe ! Naglašam ponovno, da dobite moje pojasnilo POVSEM ZÄSTONJ, brez vsake obveze z VaSe strani, ter bo VaS zdravnlk slgnrno pristal na ta od prvlli profesorjev kot izvrstno prlpoznan. Novi načln Vašega hranjcnja. Zaradi tega je v VaSem interesu, da takoj plSete, pa Vas bo moje tamoSnje zastopstvo vsak čas najbolje postreqlo. Crpnjte pouk In ojaCeno voljo do življenja Iz knjige IzkuSeriega zdravnika. Ona vsebuje okrep- čllo in žlvljcnsko uteho in se obraCa do «sen bolnikov, ki se zaiiimaio za stdanic stanje ZNANSTVE- NEGA ZDRAVLJENJA PLJUČ. Georg Fulgner, Berlin -Neuköln, Ringbahnstrasse No. 24, Abt. 611 Ljubitelji dobre arotnatlcne kave dobijo prvovrstne pražene mešantce in drugo kolonijalno blago vedno sveže po nizkih cenah pri tvrdki Ivan Ravnikar, Celje budila, da bi videla, kake oči imata, kake laskči, in kako znata jokati, se je oglasila v nji njena stara želja: ko bi tudi ona imela tako detece! Kako bi se njeno celo življenje pre- drugačilo! Skoro na jok ji je šlo, ko jo v nji zopet potrkalo to navidezno davno nirtjvo brepenenje po mate- rinstvu, položeno v vsako žensko bitje, ki v toliko sreih zastonj gori. Dva ati'rtka naenkrat ima Betka! Kaka ratlostarnost usode! In kakor bi bila zopet otrok in verjela še v pravljico o štorklji, ji je pri&lo naglo na niisel: zakaj ju ta Storklja ni razdelila med nji? Bilo bi za obe do- volj. 4 krave prima molznice Ciste simendolske pasme proda zdrauilišče toplice Dobrna pri Celju. 7TNÖVÄK Celje, Prešernova 24. trgovina koles, šivalnih strojev, gramofonov in gramofonskih plošč. Najnovejši šlagerji stalno v zalogi. Cene zmerne! HiProdaja tudi na obroke. „Kolo jugoslovenskih sester v Celju44 naproša vse one osebe, ki so ob či- tanju članka pod naslovom: »K a j p r a v i t e« v »Slovencu« z dne 12. julija 1030 štev. 157 mislile, ozir. bile prepričane, da*je članek naperjen proti »Kolu jugoslovenskih sester v Celju«, naj bodo tako prijazne in javijo svoje natančne naslove — v svrho predlaganja za tozadevno sodnijsko pričanje — pri zastopniku društva g. dr. Gvidonu Sernecu, odvetniku y Celju, osebno ali pismeno. „Kolo". Šivalni stroj »Pfasf«, dobro ohranjen, s e proda. Naslov v upravi Hsta. LOKAL pripraven [za delavnico, 20 m dolg in vsaj 5 m širok, lahko tudi na peri- feriji mesta, se vzame v najem. Na- slov v upravi lista. Na deželi eno uro od Celja se odda kmečka hiSica za prosto sta- novanje oni stranki brez otrok, ki bi prevzela pazko na hišico in okoli le- žeče malo posestvo. Reflektanti naj se oglasijo od 2. do 4. pop. v 1. nadstr. hiše št. 6 na Ljubljanski cesti. Hi^ica 2 sobi, kuhinja, blizu Celja za Din 38.000 na prodaj. V mestu enonadstropna hiša, parketi, velik vrt. K. Breznik, Celje, 1 Dolgo polje 1. 2 Učenec za krojaStvo se sprejme pri iosipu Tomažiču, Celje, Na okopih 5 Kmetsba posojilnica za celjsho oholico u Celju ——pggg—*—^"—! registrovana xadruga z omejeno lavezo gggggggp^^—¦¦ Pisarna v Presernovi uKci S Hranilne vloge obrestufe po 6—8% cisflli, brez rentnega davka. ÄE i O >N i ¦§ 0 AS « «O-a c L c« m c Stran 6. »Nova Doba« 3. X. 1930. Štev. 79. Vinska klet Vljudno naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril s 1. oktobrom v CELJU na Dečkovem trgu štev. 6 točilnico — vinsko klet Točil bom vedno le popolnoma pristna vina, in sicer: Dal matin ski most . . . liter po Din 8'— Črno dalmatinsko vino . » » » 10— »Opolo« » » ' » » » 10— Be Jo » » ' » » » 10 — »Prošeko« » » * » » » 24'— Cenj. gostom bodo vedno na razpolago razna hladna jedila. Priporočam se za mnogobrojni obisk J, Pečnik. Ht«A1%fl«i^oi#A 04*1 Cenj. občinstvo vljudno opozarjam, da imam v lrrt?JPFlVCtJ16 5CM svoji hiSi v CELJU, KBÄLJÄ PETBÄ c. 37, lastno mesarijo, prekafevalnico In goslilno pri „Jelenu" z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja bloga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoča losip Gorenjak. Vinho HuhDBEC, obi, honces-mestni tesarshi moistep na Lavi MMi r»|j|l izvršuje vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |J| I UulJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. ct™aUT™n ------------------------------------------------------------. i Prevzemam in izvršujem slej kot prej vsa steklarska dela pr 23-50 novih stavbah, popravilih, adaptacijah itd. ter kritje streh in nadsvetlob z Žičnatim ali robatim steklom z garancijo. Največja zaloga čeških sip, dobava ogiedal po tovarniških cenah. M. RAUCH, CELJE, Prešernova ul. 4 Ustanovljeno lcta 1843. Nobene podružnice MflLINOV/EC - pripravljen iz aromatičnih gorskih malin in vkuhan z čistim sladkorjem I kg Din 18*— Stara Iskarna „Pri orlu" Mr. Ph. IVO TONČIČ CELJE, Glavni trg — Aleksandrova ulica. Ys g> : ure doze očala obeske ustnike prstane verižice n vse drugo, samo najboljše kvalitete in po najnižji ceni dobite edino le pri Anton Lečnik, urar, luvellr, öptlk CELJE, Glavni trg 4. MT Oglasujte! „ENGLEBERT" Prvovrstne belgijske gume za auto, motorna kolesa in dvokolesa na zalogi. Zastopstvo za dravsko banovino RUDOLF PERDAN HEHANIČNA DELAVNICA CELJE, MARIB0RSKAC.11 Zahtevajte ponudbe ! Rranjshe blobose sir, salamo, sardine, pastete ter vse vrst specorijske in delikatesno blago priporoča KAROL LOIBNER, (Pri zvoncu) CELJE, Kralja Petra cesta 17 in Samostanska ulica štev. 4. USTANOVUENA LETA 1881. Celjshfl posojilnico i: u Celju Celje v lasfni hiši Narodni dom Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obre- stuie «ajugodneje, midi popolno varnost in iz- plačuje točno. — Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na ino- zemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. Za yarnost hranilnihvlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000 — še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000 — PODRUŽNICI: MARIBOR iolfANJ Aleksandrova cesta št. 11. (v lastni hiši) Damska in otroška konfekcija Damski plašči Damske obleke vse tudi po meri najceneje pri T. Kuder nasL Drago Cerlini CELJE, Glavni irg 14. Samo na veliko! fl I fl% Samo na velikol pravi švicarski v Skatljah znamke Chalet in Tiger ter domači Alpe nudi najcenejše CELJE, KRALJÄ PETRA C, 22 veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga Lastna ppažarna kave IVIlin za diäave Fino angleško moško in damsko blago po najugodnejših oenah v novo otvorjeni I trgovini I MIHtit,»PtlH Mi 0 Gromofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Ponkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna na zalogi se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Goricor 8 Leskovsek, Celje kngicjartta in veletrgowina « p?pii»jem, piaalnimi in risalnimi predmeti. LJUBLJANSKA KREDITNA BAMKA Delniška glavnica Din 50,0^0.000-— Rezervni zaklad okoll Din 10,000.000-— Centrala: Ljubljana, Dunajskac. PODRUŽNICE: Breiioe, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Motkoviči Novi Sad| Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenj- ----- gradec, Split, Šibenik, Zagreb. ----- Brzojsvni naslov i Banka Ljubljana Telefon St. 261, 423f502y503in5O4 se priporoča za use v bančno stroko spadajoce posle. Urejuje Rado P«6nfk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobea in Zvezno tiskarno BUlon Ovtlna. - Oba y Gölju.