VEČ RAZLOGOV ZA OGLED RAZSTAVE O SLOVENSKEM LETALSTVU
Ta čas je v Cekinovem gradn pri Hali Tivoli na ogled razstava Slovensko letalstvo.
Razstava sicer ni obsežna, je pa sila zgoščen in zanimiv prikaz razvoja letalstva na Slovenskem. Najzanimivejli je seveda prikaz pionirskega obdobja s slovenskim Ikarasom Edvardom Rusijanom v ospredju in nastajanja prve bojne letalske stotnije v Ljubljani že pred razpadom Avstro-Ogrske monarhije ter sodelovanje te stotnije v bojih za severno mejo ob nastajanju nove države Kraijevine SHS. Tudi druga svetovna vojna ima na razstavi svoj prostor, prav tako tudi jadralno in potniško letabtvo. Razstava bo odprta še do konca julija, vstopnine ni. Našim bralcem priporočam ogled iz več razlogov.
Prvi razlog je sam Cekinov grad, ki je prenovljen in lep kot nevesta, ob njem pa ni več tankov in havbic iz druge svetovne vojne. Zdaj Muzej no-vejše zgodovine vse leto ponuja šte-vilne oglede in bilo bi prav, da ga vključimo na seznam za prijetne obi-ske. Drugi razlog za povabilo je raz-stava o Slovenskem letalstvu, ki nas v zgoščeni obliki spomni na naše po-gumne in znanja željne prednike, ki so sicer siromašnejši hočeš nočeš ho-teli stopati v korak z najrazvitejšimi narodi sveta. Tretji razlog je povsem lokalen; naša občina je namreč še po-sebej tesno povezana z razvojem le-talstva, zlasti potniškega letalstva v Sloveniji. Leta 1933 se je namreč začel letalski promet na novem leta-lišču v Polju pri Ljubljani. Prvi progi sta bili Ljubljana-Zagreb in Ljublja-na-Sušak, pozneje še Ljubljana-Ce-lovec in druge.
Na sploh smo Slovenci zelo zgodaj in nezadržno silili pod nebo. Že v le-tih 1863-66 beležimo na Lokovcu pri Ajdovščini poskuse s prvim leta^om
na, Slovenskem, leta 1893 začetek slo-venskega aviomodelarstva in leta 1909 je Rusijan začel s prvimi motor-nimi poleti. V istem letu je slovenski izseljenec Maks Štupar v ZDA, kot prvi na svetu, začel s serijsko proiz-vodnjo letal. Leta 1910 je bila prva javna letalska prireditev v Sloveniji in istega leta je bila podeljena prva pilot-ska diploma pilotu slovenskega rodu Jožetu Zablatniku, ki je leto kasneje opravil prvi nočni polet v zgodovini letalstva. Leta 1919 je ljubljanska eskadrilja izvedla več akcij v bojih za severno mejo. Leta 1924 so to letal-sko stotnijo in delavnice premestili v Novi Sad in Zagreb, navdušenje za letalstvo pa je v Sloveniji ostalo. Še istega leta so v Ljubljani ustanovili prvi aeroklub na slovenskem. Le leto kasneje so zgradili motorno letalo konstruktorja Stanka Bloudka. Leta 1946 je začela obratovati letalska to-varna Letov. Danes so jadralna letala tovarne Elan znana po vsem svetu. Namesto ljubljanskega letališča na nekdanjem vojaškem vežbališču v Po-
lju Jtnamo danes letališče na Brniku, kjer je bilo leta 1961 registrirano prvo slovensko letalsko podjetje Adria Aviopromet.
• PREDLOG ZA
SPOMENIŠKO ZAŠČUO
Staro Ijubljanskoi letališče je pozi-dano in spremenjemo v lepo urejeno industrijsko cono. Vzdolž nje teče ravna Letališka cesita, ki se na koncu cone slepo konia, kcot da bi bila letal-ska pista in ne cestm. Vendar na nek-danje letališče potznavalce spomi-njajo še ohranjen hcanger z obledelim napisom Aeroklubai Ljubljana, leta-liški stolp in potnišška stavba, v ka-teri sta bili čakalniica za potnike in restavracija. Naj iizkoristim prilož-nost in znova spotmnim občinske in mestne može, da bi kazalo te objekte ali vsaj letališki sstolp s stavbo za potnike zaščititi in spremeniti v teh-niški spomenik. Doilžni smo ohraniti obeležja našega razrvoja, še zlasti, ker
Potniško letalo, ki jqe prvo vzdrževalo promet med Ljubljaano in Zagrebom ter Ljubljano in Suššakom. Od 21. av-gusta do 9. septembbra je iz Ljubljane v Zagreb in Sušak pooletelo 225 potni-kov, kar je bilo teddaj kar nekaj. Le-talo je labko peljalco 7 potnikov. 12. septembra je strmoglglavilo v zid ograje umobolnice na Studdencu. V nesreči je umrio šest potnikovr in dva člana po-sadke.
pričajo o naši tesni zgodovinski po-vezanosti z razvojem drugih evrop-skih dežel. Letahtvo je bilo vedno sila privlačna tekniška panoga in zato lahko industrijsko cono le še bolj obogati in humanizira.
Območja naše občine so neverjetno močno zgodovinsko prometno zazna-movana. V Dolskem in Zalogu imamo zaščitene ostanke nekdanje pomembne rečnepotipo Savi, ki seje končala v Zalogu. V dobi železnic nas je ta že zelo zgodaj povezala z Dunajem in Trstom. Ob njej se je naseljevala industrija in silila v prtdmestje. Med Zalogom in Po-Ijemje nastala največja tovorna ran-
itma postaja, železniško gospodar-stvo pa v naši občini pokriva največ povrSin. Ko se je v svetu začel razvi-jati letalski potniški promet so teda-nji letalski strokovnjaki našli najpri-mernejši prostor v občini Polje. 20. avgusta prihodnje leto bo minilo 60 let od odprtja novega letališča z veli-kim mitingom in najvišjimipredstav-niki oblasti. Šestdeset let ni veliko, vendar ima v razvoju letalstva čas drugačne dimenzije. Poiastimo to obletnico in dokažimo, da smo do-stojni dediči pionirjev letalstva in bomo spomin na njihovo dobo trajno ohranili.
SLAVKO GERLICA