©M© VIN ft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 42 CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, FEBRUARY 19, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. Zavezniška zračna sila bije japonske napadalce ^ll^- NJVesti iz nepokorljive Jugoslavije Ameriški in nizozemski bombniki so bombardirali Direktor Za VOjnO produk- 1_ _J * _ - ^ ^ 4- r. c • nananli .lavn. I •• !• »11 japonske ladje in letala, ki so napadli Javo. Ameriški piloti so sklatili Japoncem štiri letala na Sumatri. U;S. BOMBNIKI SO PREGNALI SOVRAŽNE PODMORNICE V KARIBEJSKEM MORJU Washingtqn, 18. feb.—Devet ameriških bojnih ladij je na-JJdj° v bližini Jave eskadrilo japonskih letal. Štiri japonska v ala »o padla v boju na tla. Ameriški letalci so nato nadalje-P°t na Sumatro, kjer so bombardirali pri Palembangu ja-J nski zrakoplovni pristan. Vsa ameriška letala so se vrnila poškodovana.--— bof°* Se por°ča, so ameriška bomk letala kri*a nizozemske i mbnike, ki So sklatili dva na- 2j na 'etala. Danes zjutraj je Pad/aPOnskih bombnikov na-Javi° ?.ristanišče Soerabaja na Pet. f Ne v: Nizozemci so jih sklatili aPonci so napravili malo Pristanišču in samo par Jal JI "bitih, dafei je tra-Pad neprestano eno uro. žetnskP'na ameriških in nizo-dirji . b°mbnikov je bombar-JaPonske transporte in latiij'0"a„en° Veliko transportno Sevala strei iI,.Zadela dve drugi in ob- Dark> Di Polnih 'ocim f lotilo japonskih vojaštva. Se Pričakuje masnega P^oncev na Javo, je en 'sto Ko b°mbnik napadel me-Kotoe,Pan^ na nizozemskem alee 0°d Tilnor- Otok leži ne-va^nega avstralskega Darwin. Rve2tli](i Je Poročilo trdi, da se Južnem na«ini , FaPoiiCem Vso sil° ustavljajo Se vedno ustavljajo na otoku Borneo, otoku Sumatra se ki prodirajo proti morski ožini Sunda, ki loči Sumatro od Jave. Domačinski vojaki, ki so oboroženi samo s pištolami in sabljami, prizadevajo Japoncem težke izgube. Vojaki se bore s sabljo v desnici in pištolo v levici. Governer nizozemske Indije apelira na zaveznike, naj začno z ofenzivo proti Japoncem. "Mi v Indiji se bomo borili, dokler bo to sploh mogoče, toda vedno umikanje zaveznikov v boljše pozicije nas bo lahko dovedlo do tega, da bomo izgubili vojno," je rekel governer Van Mook. * Willemstad, Curacao. — Sovražne podmornice so se pokazale včeraj ob obrežju Aruba v Karibejskem morju. Hotele so najbrže ponoviti napad zadnjega pondeljka na to važno mesto oljne industrije, kjer so potopile tri oljne tankerje. .Takoj so se dvignili ameriški bombniki in poleteli na morje, toda sovražne podmornice so se naglo potopile v globočino in tako ušle bombam. cijo apelira, naj delo ne počiva v pondeljek Washington. — Donald Nelson, direktor za vojno produkcijo, apelira na ameriški narod, naj letos ne praznuje rojstnega dne prvega predsednika George' Washingtona v pondeljek 23. februarja. Tista-tovarna, ki je nameravala v pondeljek počivati, naj to prekliče in naj dela. apelira Nelson. "Zed. države se bore za svoj obstanek. Mi sedaj drago plačujemo za svojo lahkomišljenost, za svojo nemarnost, ker si nismo zavihali rokavov in šli na delo," je rekel Nelson. "Naši fantje ne morejo ustaviti sovražnih letal in tankov z golimi rokami! Dati jim moramo orožje v roke in to jim bomo dali le, če porabimo vsako delovno uro, če vsak izmed nas doma stori svojo dolžnost." Slabo za bartenderje Fall River,> Mass. — Francis Moffitt in njegov • sin, ki vodila tukaj dobro obiskano gostilna, vodita v gostilni tudi živahno kampanjo» za prodajo obrambnih bondov in znamk. Oni dan sta pritrdila nad baro napis sledeče vsebine: "Mesto da bi tretali b ar tender-ja, kupite rajši obrambno znamko!" coj je bil San Francisco in vsej Na 12. februarja je prispel v okrožje zaliva za 20 minut v po-( Rjm maršal vstaške vojske ; polni temi. Povelje ugasniti vse Slavko Kvaternik. Na postaji j luči je prišlo ob 9:01 zvečer in|ga je čakal poveljnik italijan- j signal, da je nevarnost minila je i bil dan ob 9:21. Avtomobili in taksiji so pristali ob robnikih cest in obstali v temi. Ljudje so šli ravno iz gledišč. V kitajskem delu mesta so ravno praznovali novo leto, ko so skih vojnih sil general Cavalle-ro s posebnim vojnim odposlanstvom. Kvaternika je sprejel Mussolini, za njim Ciano. Pogovori so bili, pravijo poročila, v "prisrčnem duhu," seveda pripravljanje novih izdajstev Japonci so bombardirali pristanišče v Avstraliji Sydney, Avstralija, 19. feb. — Ministrski predsednik John Cur- tin sporoča, da. so japonski J znano letalo. Toda, ko. so ga identificirali, so dali signal, da je vse v redu. -o- ugasnile luči in praznovanje jejvstašev, ki vodijo "neodvisno." moralo prenehati. Vse radijske postaje so umolknile. San Jose, ki leži 50 milj južno, je ugasnil luči ob 9:07 zvečer. Tc je bilo že osmič, da je bil San Francisco v temi, odkar je vojna. Poveljstvo je ukazalo temo, ker se je pojavilo v bližini nepo. Ostani išča Rangoon so pričeli seliti civilno prebivalstvo radi bližnje bojne fronte P<*f0n> Nti 0 h toy Ofc VID, « ?A UMRL A^86 let, bivši: 'C°lo. _ Charles Le-> 3e n U1VS1 zidar in ru-^jal ®tirimi leti oslepel. if411 je J*6 je v zdravilišču. Oni !* Stampfel. ki vo-V St Cl1110(1110 trgovino na i ^ na k Ave- je pripeljala r h'J lSk Sv°jo sorodnico ">1. C«* Rus iz Hibbing, Hti]ICe3bo ostala v Cleve. lrs- Stampfel 2 tedna. Poroka Mr. in Mrs. Frank Košmerl iz 1056 E. 62. St. naznanjata, da se je v pondeljek 16. februarja poročila njiju sin Frank z Miss Elizabeth Baird. Poroka se je vršila v katedrali sv. Janeza. Vso srečo želimo mlademu paru sv. je da- sh -c društvo društvo 25 0 *a 1 37 ABZ il'^ju/m,eriški Rdeči križ S?^ooreuf ter jeku" ^et z obrambnih bondov. bednemu društvu! Na operaciji Miss Mary Blatnik iz 886 E 76. St. je bila operirana v Woman's bolnišnici na slepiču. Prijateljice jo lahko obiščejo. Avanziral je Frank Petrovčič, sin Mr. Mrs. John Petrovčič iz 1068 E. 68. St. je bil povišan iz korpora-la v sarženta. čestitamo! Nemčija kupuje živila na Švedskem Stockholm. — Da v Nemčiji primanjkuje živil kaže dejstvo, d.a nemški agent je pokupijo vse, kar morejo le dobiti, švedska je videla, kaj bo prišlo, pa se je že pred dvemi leti dobro založila. Toda ker zahtevajo Nemci le preveč, bo švedska vlada okrnila izvoz. Ko je nek nemški agent o tem slišal, je zagrozil: "Samo naredite to in potem boste videli, kaj bo prišlo!" -o- Anglija zahteva več piva za prebivalstvo London. (ONA). — Angleška vlada je pozvala pivovarne, naj producirajo toliko piva kot še nikdar poprej. Blizu vojnih industrij nameravajo odpreti tudi več gostiln, da bodo delavci izgubili manj časa, ko bodo šli na čašo piva. --o- Smrtna kosa Po enoletni bolezni je umrl včeraj zjutraj Matija Turk. Rojen je bil v vasi Kržeti pri Sodražici. Tukaj zapušča sinove : Josepha, Franka, Anthony, Edvarda in Alberta, hčere: Mary, Ann in Helen, vnukinjo Dorothy, brata Louisa in sestro Mary Erjavec. Pogreb bo v soboto zjutraj obdevetih iz Brick-man's pogrebnega zavoda v cerkev sv. Frančiška, 9204 Superior Ave. Prijatelji ga lahko vidijo v gori omenjenem pogrebnem zavodu. V stari domovini zapušča tudi brata Ivana veliko drugih sorodnikov. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. O pokojnem Anton Centa Kot smo že včeraj poročali, je umrl nagloma Anton Centa, star 66 let. Doma je bil iz vasi Kot pri Velikih Laščah, pdko-der je prišel v Cleveland pred 43 leti. Tukaj zapušča več so rodnikov, X starem kraju pa brata Janeza. Bil je član društva Kras, št. 8 SDZ. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovze-te ob devetih in potem na Kal-varijo. Naj počiva v miru. Za obrambo domovine Mr. Jakše, ki je svoje čase vodil gostilno na E. 200. cesti, se je tudi oglasil za obrambo domovine in kupil za $200 obrambnih bondov. bombniki napadli' pristanišče Darwin, ki leži na severni obali Avstralije. Japonske bombnike so že prej opazili v tem okolišu, toda prej so bili samo na ogledih. Darwin se nahaja 675 milj južno od nizozemskega oporišča Ambpina, ki so ga zajedli Japonci in je eno izmed reških pristanišč, ki jih imajo še zavezniki na razpolago. V to mesto je dospela nedavno ameriška ladja, ki je pripeljala ranjence iz Filipinov. Angleži prodajajo milo, sami ga pa nimajo London. (ONA). — Dočim se angleška vlada pripravlja, da bo začela deliti prebivalcem milo na porcije, ga je prodala neka firma Španiji 1,000,000 kosov. To je dvignilo po Angliji veliko prahu. Poslanec Parker, laborit, je rekel: "Španija služi kot zadnja vrata za Nemčijo. Angleške gospodinje, ki morajo štediti z milom, ne bodo nič kaj vesele, ko bedo zvedele, da se angleško milo rabi v Nemčiji. Fašisti se boje, da bi laški kralj odstopil Lisbona. — Nek Italijan, ki je dospel sem iz Rima, pripoveduje, kako se italijanski fašisti boje, da bi se kralj Viktor Emanuel odpovedal prestolu. Fašisti dobro vedo, da bi prestolonaslednik Umberto, čim bi prišel na prestol, takoj podpisal mir z An. glijo. Anonimna pisma grozijo češkim Quislingom London. (ONA). — Iz čeho-slovaških virov se poroča, da krožijo po češkem in Morav-skem anonimna pisma, ki so naslovljena na češke' Kvizlinge. V teh pismih neznani pisci svarijo izdajalce pred kaznijo, ki jih bo doletela, kadar bo padel Hitler. V pismih se zatrjuje, da padec nacijev ni več daleč. Zaupanje v zmago! To je geslo zavarovalne družbe "Sun Life of Canada," ki izjavlja, da bo 70 milijonov zavarovanih oseb v Zed. državah in Kanadi pomagalo k ekonomski varnosti prav radi tega zavarovanja. Njih zaupanje v zavarovalne družbe pomaga tudi v tem, ker njih prihranki omogočajo zavarovalnim družbam investirati denar v obrambne obveznice in posojila zmage severno ameriških demokracij. Sun Life of Canada ima koncem 1941 premoženja $992,761,140, skupnih obveznosti pa $961,313,800. Slovenski zastopnik za to družbo je naš poznani Michael Telich, 1040 Terminal Tower, na katerega se lahko vsak čas s polnim zaupanjem lahko obrnete. Manjša produkcija glasbenih inštrumentov Washington. — Urad za vojno produkcijo je ukazal, da se zmanjša produkcija glasbenih inštrumentov za 25 do 50%. Ta industrija zaposluje 15,000 de-avcev. Iz Splita je prišlo pismo, ki pravi, da tam štejejo dneve, "ko bo vojna končana in ko bo Split z Dalmacijo zopet v Jugoslaviji." V Splitu več ne izha-je list "Nova Doba," temveč "Popolo di Spalato" samo v italijanščini. * Stanje v Dalmaciji je blizu vstaje proti fašistični zasedni oblasti, tako da so fašistične oblasti morale zamenjati vse domače oblasti s fašistično mladino, ki je neusmiljena do domačega prebivalstva. Lakota vlada po vsej Dalmaciji. Hrane primanjkuje tako, da je splošno stanje podobno strahotam v Grčiji. * Velik del uglednih splitskih odvetnikov so pregnali v Istro in jih tam zaprli. Skoraj vsi narodni delavci so bili pregnani iz Splita, Šibenika, Trogira in ostalih dalmatinskih kulturnih središč, bodi v Istro, bodi v Italijo. i * Nemška poročevalna družba T. O. sporoča iz Zagreba, da je Pavelič ukazal zapreti "polkovnika" Avguština Marica, načelnika generalnega štaba "hrvatske vojske." Izročili ga bodo posebnemu sodišču, ki ga bo obsodilo na smrt. Obtožen je, da je obdržal duh jugoslovansko vojske in da je ta duh večkrat hotel zanesti v "hrvatsko vojsko." Pavelič je 11. januarja sprejel diplomatske zastopnike, ki so mu prišli čestitat novo leto. V imenu diplomatskega zbora je govoril nemški poslanik Kat-sche, odgovoril pa mu je Pavelič, ki je svoj govor končal v italijanščini, poveličujoč Italijo in italijansko vojsko. -o- Iz raznih naselbin Chicago. — John Debeljak, hišnik na špolarjevem posestvu v Algonquinu, je bil 8. februarja najden mrtev in zmrznjen. Našla sta ga ležečega v nočni obleki pred vrati hiše Albert in Otto ŠpoLar, starejša sinova znanega hotelirja Andreja špolarja, ki sta se odpeljala tja na ogled. Mrliškoogledna porota je kasneje konstatirala, da je Debeljak, ki je bil sam tamkaj, stopil iz hiše v noči od petka na soboto in zadela ga je kap. Star je bil 50 let in doma od škofje Loke na Gorenjskem. V Ameriki je bil 36 let. Nekje v PennsylvanL ji zapušča brata. Drugi njegovi sorodniki v Ameriki niso znani. Kdor želi izvedeti kaj več o pokojniku, naj piše na -Hotel Spo-!ar, 1921 Blue Island Ave., Chicago, 111. North Chicago. — Math Iva-netič, predsednik tukajšnjega posojilnega in hranilnega društva, ,je prejel uradno vest, da je njegov 22-letni sin Jos. J. Ivane-tich, letalec v mornarici Strica Sama, izgubil življenje. Njegovo letalo je moralo zaradi nekega defekta pristati na morju in Iva-netich je pri tem po nesreči utonil. m Titularen blizard Včeraj je obiskal Cleveland mal blizard in promet je bil sko-ro popolnoma ustavljen za'več ur. Na mnogih krajih je naneslo snega za par čevljev. Poledeni-ca je povzročila, da se je poškodovalo več oseb pri padcu. Toplomer je bil padel v dveh urah za 10 stopinj. Mraz danes še ne bo odnehal. K mornarici William F. Struna, sin Mrs. Julije Struna iz 14719 Saranac Rd. se je vpisal v ameriško mornarico. Mladi mornar je doslej poučeval industrijsko umetnos v Roundhead, O., predno je vstopil k mornarici. Njegov sedanji naslov je: William F. Struna Company 122, U. S. Nava Training Sta., Great Lakes, 111 Mnogo sreče, Bill! Dar za Rdeči križ Slovenska delavska dvorana na Prince Ave. je izročila slo venski banki vsoto $25 kot dar za ameriški Rdeči križ. Vsa čast zavednemu odboru. Pred kratkim je bil ustreljen polkovnik Neuforder, ker je oddelku hrvatskih vojakov v Bosanskem Novem ukazal, naj streljajo na vlak, kjer se je vozil pomočnik notranjega ministra Paveličeve vlade. Churchill zagotavlja Av striji svobodo London.—Avstrijci, ki prebi' vajo v Angliji, so kupili angleški armadi polno opremljeno kantino na kolesih. Ob tej pri iki jim je Churchill zagotovil: V zmagi zaveznikov bo dobila tudi Avstrija svoje častno mesto. Angleški narod se ne bo nikdar nehal boriti za svobodo Avstrije izpod pruskega jarma!" Mr. 13818 njata, hčerka Zaroka in Mrs. Martin Rožnik Eaglesmere Ave. nazna da se je zaročila njih Mary z Mr. William C Madsen iz 1720 Bryn Mawr East Cleveland. Zaroka Mrs. Julia Marolt iz 1055 E 6&. St. naznanja, da se je zaro čila njena hčerka Sophie z Mr, Andrew Rahotina, sinom Mr. in Mrs. Rahotina iz 923 Nathaniel Ave. Nadaljni ameriški tanker "poškodovan*' Washington. — Mornariški oddelek javlja, da je bil ob atlantski obali v pondeljek poškodovan ameriški oljni tanker E. H. Blum. Kako je bil tanker poškodovan, poročilo ne pove. Ta tanker je bil zgrajen šele pred 6 meseci in je veljal $4,000,000. To je največji oljni tanker, ki je bil še kdaj zgrajen. Najdena karta Najdena je bila social security karta na ime Ernest Jacob Pin-tar. Dobi se v našem uradu. Japonci so pričeli z masnim napadom na ameriške pozicije na Filipinih Washington, 18. feb.—Vojni oddelek poroča, da so Japonci pričeli z dolgo pričakovano ofenzivo na pozicije generala Mac-Arthur na polotoku Batan. Poroča se o pogoste jih napadih japonske zračne sile in močnejšem obstreljevanju japonskega topništva. Poroča se tudi, da so se izkrcale nove japonske čete v zalivu Subic, severno od polotoka Batan. Vojni oddelek tudi poroča, da so japonski bombniki napad-i begunsko taborišče Cabcaben. Bombe so ubile 18 žensk in pet otrok, ranile 13 žensk in devet otrok. Najvišje vojaško odlikovanje je bilo podeljeno naredniku Joe Calugas radi njegovega hrabrega obnašanja v boju 16. januarja v bližini Culis na Filipinih. Sovražnik je obstreljeval ameriško topniško baterijo, dokler ni bilo moštvo pri enem topu vse ubito ali ranjeno. Tedaj je planil narednik Calugas in tekel 1,000 jardov do tega topa, kljub toči sovražnih topovskih krogel. Dobil je nekaj moštva pri drugih baterijah in spravil top zopet v ak-I cijo. Policija je prijela zopet 60 sovražnih tujcev Santa Maria, Cal. — Ameriška tajna policija je prijela v tem kraju 60 sovražnih tujcev, največ Japoncev. V mestno hišo, ki je bila močno zastražena z vojaštvom, so jih vozili v Vojaških trukih. Obsojeni v smrt, ker so odpirali pisma Stockholm. (ONA). — Trije poljski poštni uradniki, ki so vozili pošto med Poznanjem in Lodzem, so bili obsojeni na smrt. Obtoženi so bili, da so odpirali pisma vojaške vsebine z namenom vohunstva in sabotaže. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanade na leto $5.50. Za Cleveland Do pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year: Cleveland, by mail, $7.00 per vear U. S. and Canada, $3.00 for 6 months: Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year. Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. _ i'83 No. 42 Thur., Feb. 19, 1942 BESEDA IZ NARODA "Ivan Cankar" vas vabi Evropa umira od gladu Od vseh krajev Evrope prihajajo poročila o strašni lakoti. Zlasti v onih krajih, katere imata zasedene Italija in Nemčija, ki sta pobrali v okupiranih deželah vse žito, sko-ro vso živino in zaloge živil. Iz naše stare domovine nimamo še natančnih poročil. Le to se naznanja zadnji teden preko Londona, da sta Nemčija in Italija pobrali po Jugoslaviji vse žito in nad 40r , goveje živine. Vesti javljajo, da iz Jugoslavije sicer ni natančnejših poročil, če ljudje že cepajo po cestah od lakote, da pa je položaj nekako tak kot je v Grčiji, odkoder imamo boljša poročila. Torej naj navedemo, kako je v Grčiji in potem bomo lahko sodili, kako se godi našim doma. Da grški narod strada, je potrdil zadnji teden sam pomožni državni tajnik Sumner Welles. Kruha tako zelo primanjkuje, da ga je določenih po nekaterih krajih samo eno unčo na dan na osebo. Olive in olivno olje je čisto izginilo, ribe in sadje je redko. Na sto tisoče Grkov preživlja mednarodni Rdeči križ. V Atenah in Pireju dajejo javne kuhinje kosilo samo trikrat na teden. V notranjosti dežele se mora narod preživeti pa kakor ve in zna. Nekaj živil se dobi "pod roko," toda ta so strašno draga. En funt krompirja stane $1.80, en funt mesa $4.55, en funt sira $9.00. Kaj si more kupiti revež vzpričo take draginje, je jasno. Grčija je začela stradati že lanskega maja, ko so vdrle v deželo nemške in italijanske vojaške kohorte in ki so pobrale ves živež. Sosedna Turčija pomaga kolikor more. V desetih mesecih so Turki poslali v Grčijo petkrat po 1,800 ton živil in zdravniških potrebščin. V decembru je poslala Italija eno ladjo z živežem. Toda to je zadostovalo komaj za en teden. Ameriški Rdeči križ je poslal en tovorni parnik s živili. Toda radi vojne parnik ni mogel do Grčije in živež so razdelili med potrebne v Palestini in tam okrog. Največja zapreka, da se Grčiji ne more dopeljati živeža je pomanjkanje ladij. Druga zapreka je pa angleška blokada, ki ne pusti v okupirane dežele živeža, češ,»da se s tem samo pomaga Italiji in Nemčiji, ki bi morali preživljati narode v okupiranih deželah. To spretno izrablja Nemčija, ki pripoveduje Grkom, da so samo Angleži krivi njih stiske. Toda zadnji teden je Anglija dovolila, da se dopelje v Grčijo 8,000 ton žita. V Atenah in drugih grških mestih, kjer cepajo ljudje kar po#ulicah od lakote, že ne vidiš več mrtvaških voz za prevoz mrličev. Vzrok temu je, ker ni že niti konj več, niti gazolina. Niti lesa ni več, da bi napravili krste; pokopuje-jo jih kar tako, kot jih pobero na cesti: otroke, ženske in moške. Po cesti še vedno srečuješ ročne vozičke, ki so včasih vozili olive, oranže in ribe, zdaj pa vozijo mrliče. Iz zanesljivih virov se poroča, da umrje v Grčiji vsak mesec od 30 do 50,000 oseb vsled lakote. In če zatrjujejo poročila, da je isti položaj danes v Jugoslaviji, potem si lahko predstavljamo, kakšne strašne čase morajo preživljati naši ubogi ljudje doma. Koliko jih bo še ostalo, koliko jih bo preživelo te strašne čase? I * * I * 4- { slavni ljubljanski igralec An-J ton Verovšek, za svojo jubilejno predstavo ravno to igro "Pri belem konjičku." Torej, tu je nov dokaz, da je igra zanimiva. Cankarjevi igralci bodo skušali dati najboljše, da bodo zadovoljili našo razvajeno publiko. Pričetek igre bo ob 3:30 popoldne. Vstopnina je 50 centov. Da se za gotovo vidimo, v nedeljo "Pri belem konjičku!" A. Simčič, režiserka -o- Začasni namestnik nadškofa Sedeja je bil imenovan v čudovito kratkem času. Toda bila je oseba več kot to naglo imenovanje, ki je zbudila začudenje pri jugoslovanskih katoličanih v Julijski Krajini. Za začasnega upravitelja goriške škofije je bil namreč imenovan msgr. Giovanni Sirotti (ki se je prej imenoval Sirotič), do tedaj direktor deškega semenišča v Kopru in splošno znan po svojem sovraštvu do Slovanov. Slovanska duhovščina je že prej opetovano prosila vrhovno cerkveno oblast, naj odstrani Sirottija kot direktorja tega deškega semenišča, ker je sistematično razna-rodoval slovanske dijake v tem semenišču. Mesto, da bi ga odstranili s tega mesta, je bil imenovan še na višje mesto, za upravitelja goriške škofije. S tem imenovanjem je doživel nadškof Sedej največje razočaranje in največji udarec v svojem življenju. Na 3. novembra 1931 je pisal papežu Piju XI. in mu razložil žalostno stanje njegovih slovanskih vernikov. Toda iz Vatikana ni dobil nobenega odgovori. Častitljivi starček, ki ga je preganjanje njegovih Slovencev že itak potrlo, telesno in duševno, ni mogel preboleti tega udarca in je kmalu zatem umrl. Zadnji borec za pravice jugoslovanskih katoličanov je umrl. S tem je bila odstranjena zadnja ovira za raznarodovanje slovanskega prebivalstva; lokalne cerkvene oblasti so bile zdaj na strani fašistov in nikogar ni bilo več, ki bi se bil pognal za Slovence. . Glasom cerkvenih postav ni imel novi škofijski upravitelj nobenih pravic spremeniti verskega življenja v provinci. To mu je bilo celo izrecno povedano iz Vatikana. Toda komaj se je bilo dobro ugnezdil v škofijski palači, ko jc že dal razumeti svoje namene. Prvo, kar je upravitelj Sirotti napravil, je bilo to, da je odslovil vso slovansko služinčad v Za četrto igro te sezone, si j je izbral dramski zbor "Ivan j Cankar" sijajno komedijo "Pri belem konjičku." Ko sem jo prečitala, mi je bila takoj všeč kar se ne zbodi vselej. Včasih se je težko navdušiti za igro, ko se jo prečita, ker nastane vprašanje, če bo povsem odgovarjala okusu naše avdijence? No, kar se te komedije tiče, ni bojazni, da ne bi komu ugajala. Zamišljena je tako, da se gledalec res lahko uživi v naravno razvijanje in potek dogodkov. V njej ni kake bomba-stike ali neokusnega dvoumnega dialoga, kar se kaj rado primeri v komedijah. Ker se dogaja na letovišču, v hotelu na Bledu, si lahko predstavljamo, da mora biti to za nas nekaj zelo privlačnega in zabavnega. Na primer, ko dospejo omnibusi s tujci, tedaj je pred hotelom vse oživljeno; posebno natakarji imajo polne roke s sprejemanjem istih. Ker prihajajo tujci od povsod, si tudi lahko mislimo, da se bomo seznanili z ljudmi različnih karakterjev. Tako res naletimo na: temperamentne in nervozne, hudomušne in šegave, lahkožive in romantične, skromne in plahe. Z vsemi pa mora znati hote-lirka taktno ravnati. Kar stori igro posebno mikavno je, da je hotelirka vdova. Ker veljajo vdove, kakor pravijo "za devet," ima posebno z natakarji veliko preglavic. Razumljivo je, da jim ne diši samo vdova ampak tudi hotel. Toda naša Gorenjka Meta, je lahko za vzor vsem vdovam. Največ razočaranj pa doživi pri "konjičku" ljubljanski trgovec z "ljudsko žajfo," Oro-slav Bucek. Ž njim boste najbolj sočustvovali. Vsi njegovi pazno zamišljeni načrti se mu izjalovijo. Saj mu je za pono-reti! Slovenska poroka v Conneautu Zadnjo soboto, na sv. Valentina dan, sta si v cerkvi Matere božje pred oltarjem obljubila zakonsko zvestobo Miss Mary Kodelja in Mr. Joseph Sterle. Nevesta je hčerka Mr. in Mrs. Valentin Kodelja iz 403 Depot Street; ženin pa je sin Mr. in Mrs. Sterle iz Dorman Rd. Tova-lišici sta bili gospodični Mildred Penko in Doris Sedmak, tovariša pa sta bila John G. Berus in Julius Cebasek. Novoporočenca sta se še v soboto odpeljala na žitovanjsko potovanje v Niagara Falls. Po vrnitvi pa bosta stanovala na 573 Wrights Ave. Mlademu paru želimo vso srečo v novem stanu, Mrs. John Berus. Slovenska zveza društev Najsv. Imena brez katerega bi ne smela biti nobena KATOLIŠKA hiša. Ave Maria, odgovarja za slovensko in angleško govoreče člane družine. Kako čudno se vidi osebi, ko vstopi v hišo, kjer se štejejo za dobre katoličane in kaj vidiš? Na mizi ležijo brezbožni slovenski listi na drugi pa zopet angleški posvetni magazini, ni pa videti tistega tiska, kar bi podu-čevalo stare in mlade, kaj da je resnica. Mesec februar je imenovan "MESEC DOBREGA BERILA." Torej katoliški možje pokažite, da ste res to s tem, da naročate v vašo hišo dobre liste in mesečnike. Kakor že preje omenjeno, slovenske dnevnike Ameriška Domovina in pa Ame-rikanskega Slovenca in pa mesečnik Ave Maria, ki tudi velja za našo mladino. Priporočljiv je tudi list, ki ga izdaja škofijski urad "UNIVESE BULLETIN." V teh listih boste vi in vaši otroci našli resnico, katero v posvetnih listih gotovo ne dobite. živimo v kritičnih časih in bodočnost bo za nas Katoličane prinesla gotove preiskušnje, za katere se je treba že sedaj pripraviti. Torej, kadar pride zastopnik teh imenovanih listov k vam, sprejmite ga lepo in potem ga priporočite svojim sosedom in tako napravite svojo dolžnost. Po vseh farah se bo pričela kampanja za pridobitev vseh dobrih katoliških mož in fantov v društvo Najsvetejšega Imena. Torej možje in fantje pristopite v vrste in pridružite se milijonom drugim, ki se borijo za čast božjo. Iskren pozdrav vsem članom Zveze društev Najsvetejšega Imena. Frank A. Hochevar, ta j. Letna seja Zveze društev Najsvetejšega Imena je bila prav lepo. obiskana in bo gotovo rodilo veliko dobrega med našimi možmi, kajti lepi govori in poduč-Ijivi nasveti častite duhovščine nam bodo ostali v spominu. Tem potom se prav lepo zahvaljujem v imenu odbora, članom društva fare sv. Lovrenca za njihovo vljudno in prijazno postrežbo. Sklep seje je bil, da letos zo- Odšel je na počitnice samo , pet priredi Zveza Najsv. Imena zato, da bi se vsaj za nekaj j "SLOVENSKI K A T O LI š KI tednov rešil ljubljanskega advokata. In kaj se mu zgodi na Bledu? Istega dne dospe h "konjičku" isti advokat, pred katerim je bežal iz Ljubljane, da se duševno spočije. Zato se njegova križeva pot znova začenja. Vsi glavni karakterji vam bodo nudili veliko zabave, veliko napetih situacij in zapletljajev. Petja tudi ne bo manjkalo. Vse to skupaj povezano, bo nudilo našim posetnikom par ur res zdravega razvedrila. Da bo pa igra dobila res pravo lice, bo nalašč za ta slučaj zgrajen nov hotel. Tega ima v delu artist Shirley Braithwaite, poklicni slikar scenerije. Kaj takega nismo do sedaj še imeli. Najlepši sobi v hotelu, to sta sobi št. 4 in 5, radi katerih bo cela konfuzija, bosta imeli pravi balkon s solidnimi stebri,, na katerem bo imel Bucek svoj slavni prepir. Za zaljubljene parčke bodo postavljene ute, a v zaledju bo krasen razgled na jezero, od koder se bo čula znana pesem "Po jezeru bliz' Triglava." Gotovo se še spominjate lepe scenerije planin v igri "Divji lovec"? Ko se je dvignil zastor, so ljudje aplavdirali sami sce-neriji, tako je bilo navdušenje, tako jih je zajelo! In v spominu nam je še krasno naslikana soba v drami "Norec." Potem veste kaj smete pričakovati od istega umetnika v tej igri. Zanimivo dejstvo za nas, je vedeti, da si je izbral pokojni DAN" in ^icer dne 23. avg. na istem prostoru kakor lansko lete, na BRAE BURN GARDENS, 25000 uclid Ave. Torej se prosi vsa društva, da ne prirejajo nikakih zabav na isto ne. deljo, pač se naj nam pridružijo, da skupno javnosti pokažemo našo moč. To bo že četrto lete, da Zveza priredi ta KATOLIŠKI DAN in kakor druga leta bo tudi letos šel'ves morebitni prebitek v dobre namene. Ena zadeva, za katero bi se mogli člani društev Najsvetejšega Imena zanimati je "KATOLIŠKI TISK" oziroma čtivo. Kateri izmed nas gre malo okoli po raznih trgovinah, vidi povsod v veliki meri slabe knjige in brošure. Mogoče bo kateri rekel: "Kaj to meni mar, saj jaz ne berem take stvari." Je resnica, , ampak imamo pa skoraj vsi družine in ako ne pazimo, pa ti, naši mlajši, dobijo isto v roke in kaj radi prebirajo včasih. Organizacija Najsv. Imena se trudi po celi Ameriki, da bi izčisti-la naš tisk in ima lep uspeh. Tudi mi lahko pomagamo s tem, d,a svetujemo našim mladim, da ne čitajo tisto nesnago, ki jo dobijo po nekaterih trgovinah in pa da naročamo dober tisk. Za nas starejše pa tudi ve. lja, da smo naročeni samo na dobre časopise. Za nas ni nobene ga izgovora; imamo dva lepa in podučljiva dnevnika in sicer domačega "AMERIŠKO DOMOVINO" in dnevnik "AMERIKAN-SKI SLOVENEC." Imamo tudi krasni mesečnik AVE MARIA, škofovi palači; kmalu zatem je storil isto v goriškem semenišču. Tako je Sirotti že takoj ob nastopu pokazal, da namerava začeti s sistematičnim poitalijančevanjem Slovencev v svoji škofiji. i 30-letnica poroke Trideset - letnico poroke sta praznovala na svojemu domu v družbi svojih otrok in prijateljev Mr. Tomaž in Marija Postotnik v nedeljo 15. t.m. Mr. Postotnik je gorenjska korenina fare Sela. Njegov poklic je delo v tovarni in pa gospodarstvo doma v hiši. Vedno je vljuden do svojih in do drugih, katere prav z veseljem pogosti, kadar ga obiščejo. On se drži te. ga namreč: Veselite se z veselimi. Njegova cenjena soproga Marija je pa Dolenjka in sicer iz vasi Brinošca fare sv. Gregor, vedno vljudna in razvedrilna za družbo. V družbi tega para urice hitro minejo. Tako je potekel'čas tudi zadnjo nedeljo v njih družbi in na njih praznovanju. Oče so ga prinesli od zida, mati je skrbela, da je bila miza obložena in omizje veselo. Sin Daniel, ter hčere Mary, poročena Penegonis in Dorotheya so pomagali. že dvajset let se družina Po-slctnikova nahaja na tem pri-jrznem domu 6926 Hecker Ave., fejer se razcvita spomladi tudi zelo lep cvetlični vrt. Res, srečna je hiša ni vsa družina, kjer se goji v hiši mir in družinska ljubezen, domača govorica in kjer se izvajajo domače šege in navade. Še na mnoga leta! Prijatelj družine. Zahvala Pravijo, da če človek dolgo živi, da se mu tudi marsikaj pripeti. Da je to resnica, sva se tudi podpisana prepričala na dan 24. januarja. V resnici je minilo 25 let najine poroke že | 17. januarja, pa da ni bilo kaj j sumljivo, so se pa zbrali hčer-1 ka, sinovi in sestra moje žene! in naju pošteno iznenadili ob najini 25 letnici. Povabljena sva bila na godo-vanje Antona Anžlovarja, vsaj tako so nama rekli, da mu bodo otroci napravili "party" na god. Njihov sin nas je skupno odpeljal v Slovenski dom na Holmes Ave. Pripravila sva se bila, da bova čestitala slaivljencu An-! tonu Anžlovarju, pa še nisva bila dobro stopila v dvorano, ko so nama že priletele nasproti čestitke iz dvorane. Mislila sva si, da imajo pač tako navado, da vsakemu čestitajo, ko stopi v dvorano, tedaj pa zagle-dava sestro moje žene in pred naju pa stopi Mrs. Jennie Carr, nekdanja najina tovarišica in nama pripne šopke nakar so nama začeli čestitat kar vsi od kraja. Nikakor nisva mogla razumeti, kaj naj vse to pomeni in nato so prišli pa še najini otroci, ki so nama čestitali, da sva kar ostrmela. To je bila tako iznenadenje za naju, da s ženo nekaj časa sploh nisva vedela, kje sva in tudi ne veva kako sva prišla za mizo. Ne morem napisati in ne povedati o dotičnem večeru, ko so se bili vsi proti nama zaroti-li in vse pripravili tako skrito za hrbtom. V prvi vrsti gre zahvala najinim otrokom in sestri moje žene, ki so vse to začeli in tudi vse tako lepo skonča-li. Sprejmite vsi najprisrčnej-šo zahvalo posebno pa kuharice, ki so vse tako okusno pripravile, da je bilo vsem navzo čim ustreženo. Hvala pa gre tudi dekletom, ki so stregle pri mizah in sicer: Mrs. Ch. Ter-ček, Miss Anna in J. Krall, Mrs. F. Gril, Miss F. Hrovat, Miss H. V. in A. Koželj, Miss Arko, Miss Kolišek, Miss Nemec, Miss Zackos, kakor tudi fantom, ki so skrbeli, da nismo bili žejni in ti so: Mr. E. Zalar, Mr. F. Anžlovar, Mr. F. Toma-žin, Mr. L. Nemec in Mr. Pete-linkar. Hvala Mr. J. Slapniku za tako lep šopak. Hvala Daniel Novinc in njegovemu orkestru za godbo. Hvala za vse čestitke, ki s va .jih prejela po pošti in brzojavu in sicer od družine Koren iz Collinwooda, Mr. L. Mrvar iz Californije, Mr. in Mrs. A. Va-ros iz Milwaukee. Hvala Mr. Žuliču za lep govor in vodstvo programa. Hvala vsem posetnikom in darovalcem za tako lepa darila, katera naju bodo vedno spominjala na tako veliko število prijateljev, za katere sploh vedela nisva, da jih je toliko in ti so: Mr. in Mrs. Krapinc, Miss Pep Klemenčič, Mr. T. Klemenčič, Mr. in Mrs. Ivančič, Miss M. Marolt, Mr. J. Anžlovar, Mr. in Mrs. Kožel, Mr. M. Tekaučič, Mr. F. Tekaučič, Mr. in Mrs. Pv Skebe, Mr. in Mrs. Charles Ske-be, 150 St., Mr. Charles Skebe iz Waterloo Rd., Mr. in Mrs. Richard Skebe, Mr. in Mrs. Theodore Skebe, Mr. Anton Skebe, Mr. in Mrs. Jennie Carr, Mr. in Mrs. Frank Verhovec. Mr. in Mrs. J. Cerne, Mr. in Mrs. Stražišar, Mr. in Mrs Količek, Mr. in Mrs. Benevol, Mr. in Mrs. F. Korošec, Mr. F. Per-me, Sr., Mr. in Mrs. Smole, Mrs. Vodipar, Mr in Mrs Biz-lay, Mr. in Mrs. A. Jerman, Mrs. F. Novak, Mr. F. Toma-.žin, Mr. in Mrs. Može, Mr. in Mrs. Jurejčič, Mr. in Mrs. A. Kovač, Mr. in Mrs. L. Jerkič. Mrs. Marinčič, Mr. in Mrs. Mazmush, Mr. in Mrs. Carl Blase, Mrs. Kogovšek, Mr. in Mrs. Bokal, Mr. in Mrs. A. Ba-bič, Mr . in Mrs. L. Šimenc, Mr. F. Koščak, Sr., Mr. in Mrs. A. Korošec, Mrs. Mah, Mr. A. Markovič, Mr. in Mrs. Frank Kocin, Mr. in Mrs. Glišek, Mr. in Mrs. Grmovšek, Mr. Polom-sky, Mr. in Mrs. Kozlevčar. Mr. in Mrs. J. Gril, Mr. in Mrs. RuS, Mr. in Mrs. Sežun, Mr. in Mrs. A. Mavsar, Mrs. Prijatelj in sin, Mr. Paul Sever, Mr. in Mrs. J. Bradač, Mr. in Mrs. Nčse, Mr. Martin Na-gode, Mr. in Mrs. Steklasa, Mr. in Mrs. L. Opalek. Mr. in Mrs. Charles Terček, Mr. in Mrs. Joe Anžlovar, Mr. in Mrs. Anton Anžlovar, Mr. in Mrs. 2u-lič. Mr. in Mrs. L. Nemec, Mr. in Mrs. A. Erjavec, Mr. in Mrs. Gus Petelinkar, Mr. in Mrs. Mi-trovič, Mr. in Mrs. J. Novak, Mr. in Mrs. Kališek, Mr. Mrs. F. Arko, Mr. in Mrs. nec, Mr. in Mrs. Matičič, M* Mrs. Race, Mr. in Mrs. ^ Zalar iz 171. St., Mr. in Mrs-Gornik, Mr. in Mrs. J. Gol Mr. in Mrs. Slapnik iz 155! Mr. in Mrs. Ferlin, st, in Mrs. Rebol, Mr. in Mrs. čič, Mr. in Mrs. Humar, M Mrs. Martin Rakar, Mr. Mrs. Hrovat, Mr. in J. Terček, Mr. in Mrs. F. menčič, Mr. in Mrs. A. Tb' son, Mr. in Mrs. Straus,® Mrs. Zgontz, Mrs. A. Župi Mrs. Turk, Mr. in Mrs. J. nikar. Mr. in Mrs. J. Zalar Mr. in Mrs. F. Zagorec, Mrs. Pečjak, Mr. Zackos. in Mrs. Guotes, Mr. F. SpfJ (Še enkrat prav lepa vsem za vse. Ob priliki Ps| pi pripravljena povrniti ra!;| zr vso vašo prijaznost in so^'i nje. Če je bilo mogočeki ime pomotoma izpuščen0' simo, da nama oprostite vam prav tako zahvaljuj Vam vedno hvaležna Ignac in Elizabeth N0' 15303 Holmei'| hij Ho ji p in lepo, pravičnejše 1,1 Je nejše od tistega, kar jjHen Zdrav čut našega J & uganil pot, ki nam J?* i zgodovina. Usoda 3e j z današnjim rodom najveličastnejše muC . za njim bo prišlo vstaJ I tovo in neizogibno. J < Bila so razdobja v ZU? * ko smo Južni Slovani Pi % ti na križ,' vsak na f ,1 • * "tote gei^Koj, kropljeni, razcepljen1'. ni v tujčevo oje v b°r^ nejšimi, zapuščeni, m0, _ v eni stvari — v preprl J se borimo za dobro i'1 \|f 0 stvar. In vendar smo * J ^ pot. Po trnjevem P°J ^ zgodovine, od nikogar J 01 in vedno teptani v ^ A' krivici je naš nar°J|f ■ 0 najhujšim oviram rao svojo čast, terrfv zagotovil boljšo bo iR Danes je poloza.l J jj^1 sovražnik si je nak°P 0 štvo vsega sveta. Nil\ J ^ človeštva danes v teJJ , a borbi za novo ureditvi ^ stoji prekrižanih r°k'„n jt0l!,' samo dve bojni črt' črta nasilja, samos«1 J a krvoločnosti, šizma, Nemčije, Ita yi^ nih Rednih prisrajč^1 me. "k V« r fl^MT T) tih kolon; na drug'^J• u stf.'Tebi črta človeškega o o- ,,ii'|cs Ičrt^svobodnega r^fj/. ^ sloge med narodi, ^eim^' ilj^v* nesti svobodo in d^.J vice trpečemu člove®n /Itijj. : vi strani — strani P.i "K Vf v> Jugoslavija — 9lTl0,J 'IV, petina človeštva, strani — v borbi '/, kar imamo, v borb^ ^ ^ kdar v zgodovini spoštovane in cenjc', j)(: nem svetu. Mi, Sr%jtj n0v Slovenci, moramo lo ne samo za dana težke in strahovite (Dalie na 3 »tfl /i % H k, Mr. i Mrs. A ičič, M'' Irs. in Ms J. Gort iz 155 S n, st, i Mrs.^ tiar, JI' r, Mr. in rs. F. A. Tb°! aus, Mr . Župar Irs. J SATAN IN IS K A R10 T ilar irec, lackos, F. ¥ lepa iliki Ps 'ti vl n sode« TOŽe ^ ščen0' ostite aljujfJ žna ;h Nofl [olmei' Č Po nemškem livlrnlk« K. May* g. "Obudil" se je, šinil okoli, gleda"031 in me V zadregi '•Aaaa—h! Pa res! Zadre-mal sem. Menda nekaj minut." juaita se je nasmejala. celi d ^nUt? Sen0r' kar spali f"6 UH Ste V eni sapi pre" J? pa ste vi Počenjali med-sem Jo vprašal. sem T?31 Tudi na s'Prehod I prijetne zaigrali! "Kdo vam je izdal?" "Vi sami!" "Jaz — jaz —?" "Da Iv Spomnite se na lastne besede: 'Tisti Shatterhand je domišljavo budalo! S pravim užitkom mu bom nocoj eno zaigrala !' Zelo ljubo mi je, da ste mi tako zagodli! Želim le, da bi mi moji sovražniki vsikdar take GOVOR MINISTRA G. SAVA KOSANOVIČA (Nadaljevanje z 2 strani) tudi za žrtve prejšnjih stoletij, ki smo jih dajali zastonj in če-sto brez razumevanja ostalega sveta. Jugoslavija je nosilec odpornega duha, novega in zdravega. zgodovinskem trenotku rešil človeštvo pred zlomom. Nedosegljiva moč Sovjetske Rusije, počasna, a s časom, se je zdramila in z devetimi milijoni vojakov, v srečo človeštva, tre od Baltika do Črnega morja, kakor težki parni valjar, roje sovražnika civilizacije. ' V tej čudoviti borbi kakršne ne pozna zgodovina, stoji Jugo- Ste mar bili tudi onu?" lahko vam tudi v ca bruari' rorov? Id » iva H iče' Srbi. -sem5 Ijatf« nja " tki«1 ii i" li. pimo je" prehod —? Kam?" fo sobah." "Tako ? pri *tarem Melionu ? beveda! In Povem zna.» ' Je n^8Sova ječa pra-JPrazna Ste ob pamet?„ .^kakorne!" „ am Pa je izginil ujetnik?" i®** je šel." -? Takoj moram." naredil ° razburjene&a sem se hite] lPOgrabil oljenko in od-tioj j, ,udlta je hitela za meji jezi if bi se bila rada na mo" mU2a,' pa je udobno in Ves senora, pojdite! da mi na nekatera vprašanja iibil „ : '" ....... Vprašajte!" S* en1' ,orb" m0' in I ne; po' •ar1 b o rod n. iof j* COP1 cf aJ 4 4 teJ tev ;i S jim® Lliie ??] A A •i / > tff d«1 n«' ■ ft ' d' ie y A i j" i »C1' "MenitValn° Se je smehljala> Da . e Ne, ne bom taji- » Vsa zbegana me je gledala. "Ne — ne razumem vas!" "Pomagal Vam bom. Ali veste, komu ste prerezali vezi?" "Meltonu vendar!" "Ne. Saj ste ga pravkar videli zvezanega! Mene ste v svoji ljubeznivosti osvobodili iz ujetništva!" "Vas —?" "Da! In taka je tista druga neumnost, ki sem vam jo prerokoval. Pokazal sem vam starega Meltona, pa legel na njegovo mesto in vas zvabil k njemu. Sir Emery se je moral narediti zaspanega. Priplazili ste se in mi povedali, kam je odšel Jonatan Melton s svojim denarjem, pa mi povedali tudi, kje čaka na vas! Vse sem zvedel! Pa naj bo dovolj! Zvezati vas moram, sicer bi nazadnje resničnega Meltona res še osvobodili." "Mene bodete zvezali —?" je viknjla. "Taka sirovost —! Damo — pa zvezati!" "Ne razburjajte se! Vaše razmerje do Meltonov je kaz- Duha, ki gre naprej, po trnju in skozi svinčeno točo, da si iz-j siavija kot pojem, stoji boj vojuje lepše. Ta duh je po-jDraže Mihajloviča kot geslo — vzročil tisto, kar je naš narod j blesti kot duh prenovitve, kot storil v marcu 1941. Strašna in j predhodnik tistega, kar mora veličastna odločitev našega na- j priti odpor, ki v nobenem tre-roda, da pojde na Golgoto, todalnotku ni odnehal na ozemlju, z zavestjo, da bo zmagal. Od! kjer živimo, od Vardarja do vseh evropskih narodov smo mi j Triglava, od Jadrana do Duna-edini, ki smo se s polno zavest- Va — spremlja civilizirani svet jo vrgli v vrtinec zla, za pravico, da rešimo bodočnost. Z imenom Jugoslavija je danes pove- z občudovanjem. Žrtve, ki padajo sedaj, niso nikdar bile tako cenjene in nikdar niso tako zan pojem upora in vstaje pro- zadolževale j človeštva. Marc ti nasilju nacizma in fašizma. [ 1941. jn Draža Mihajiovic z bor-V času, ko je človeštvo nravnojbo za jugoslovansko misel po- padalo in z duhom oklevalo, ker so sami uspehi spremljali Hitlerjeve nasilne podvige, mi, mala zemlja Srbov, Hrvatov in Slovencev, —- mi, Jugoslavija— v času, ko si je nacizem zamišljal zmago tudi nad nami, kot je zmagal v mnogih delih sveta, dajemo nasilnežu udarec, prvi udarec v obraz, z vzklikom : "Pa če so vsi, mi ne bomo." Naš narod je dobil strahovit odgovor. Bomba, tank in menijo v Ameriki, v Britaniji, v Rusiji, v človeštvu nov duh, duh odpora proti zatiranju in nasilju, duh borbe in dejanja. Narod, ki je sposoben za to ne more propasti. To je najlepše povedal predsednik Roosevelt v svojem sporočilu Jugoslaviji v januarju 1942. po vseh ameriških radijskih postajah. To silno duhovno bogastvo bi sovražnik rad uničil. Nadaljujoč isto svoje delo kakor v preteklosti vnika v službi ubijanja nedolžnih mučenikov, ki naj poiskuša ubiti čast hrvatskega naroda. Dobil je v dolžnost zatreti duh Matije Gubca in Radiča. Za bedno plačo s krvjo oškropljenih mark in lir raztrgati Hrvatsko, iskati dobrovoljce za vojno proti Rusom, napovedati Ameriki vojno, da sovražnikom Hrvatov pomaga na ves narod zgrniti vsa ponižanja in žalitve. V istem času si v Beogradu Milan Nedič, proti čutom in izročilom srbstva, v službi Hitlerja, v borbi proti misli in duhu ne-le Jugoslavije in Balkana, temveč tudi srbstva, kuje ime, mnogo sramotne j še od Brankovičevega. In on in njegovi v tem, ko po eni strani obtožuje Hrvate Nemcem za ravnanje s Srbi v Hrvatski, daje po drugi strani svoje ime za rušenje Užica in tolikih drugih srbskih naselbin, išče srbsko roko, da bi ubil Draža Mihajloviča, stopa na čelo najemniškim četam, in skupaj z Gestapo, s Koburgovskimi Bolgari in Pa-veličevimi vstaši v protisrbski, protijugoslovanski, p r o t ibal-kanski bojni črti izdajajoč kralja in domovino uničuje in redči vrste naših sijajnih borcev za svobodo. Najboljšo našo kri prelivajo v Hitlerjevi službi, a na vse na čine poiskušajo s svojimi bedni- kri. A naš napadalec je dobil; bi rad DOkazai Aa • „ . --------------------- še-strašnejši, najprej v obraz,P sedaj pa tudi v telo. Od tedaj, sovraštvo medJ ^jf«od Hitler od 27 marca gre z njim navz- ko> da bodo rajši gprejeli m_\J dol. ja. če bi človek ne vedel, kaj i je Hitler zdavnaj pred vojno je pri'Jaz sem bila tista, ki mu i nivo. Dobro veste, da je Jona- ,.Yv POmoerla h n Q (v n o, movil(>f> in slonov no mu >y.' -Ogla k begu, senor! " Vi ste se drznili—?" Sedaj vvi- JaZ in nihče drug! folio«« ' kdo Počenja ne- lost, ijj ?. J.e tista vaša neum- samoi, ,V° zagrešila, če bi le t,- hoteli___9 t -j. je r PoveJte mi, Wene t , atan in kje čaka na obIjubili! Ha :or ]e. is. se je nasmejala "Takle obraz, ka- tan morilec in slepar, pa mu vkljub temu pomagate, delili bi radi z njim denar^ ki si ga je po krivici prisvojil —. So-krivi ste njegovih zločinov. Nimam torej opravka z damo, ampak z zločinko. In če ji onemogočim še nadaljne zločine, ni to sirovost, pravičnost je!" "Ne morem vam več škodovati!" "O pač! Lahko bi poskrbel, vije Hitlerju zmešala načrte, ga razdražila in povzročila v' skupnost. Neusmiljeno preliva ■ vanom _ razkosanje Jugosla- naso kri samo da bi to dosegel. vije na malo Srbijo Jn Hryat. njegovem besu nore odločitve, "f'^0 k°' 2 razd°rom. med Srbi in zadržala za sedem tednov ud^f^S .-^,Hrvati, ter s Slovenci, pripravna Rusijo in napravila zmedo i p f ^ V SV0J0 k°" za "pognojitev nemških lina Bližnjem Vzhodu. Danes pa 1 ^ l^T Vad" ~ bi na PaVeliča in Nedi" je z nami silna moč bogast^,! ^Z^^^'rJ" Ča gledal drugače" Tako Pa tvornic in ljudstva Zd.ženih ; ^ ^ ^ " ^ ™ ^ ameriških držav v odprti borbi: cl,Je- Nl izgovora m ga ne moža življenje ali smrt. Britansko | Pavelie v Zagrebu — najsra- ie biti za nikogar, ki je v njuni krajjestvo, poosebljeno v Ch'ur- motnejše razdobje Zagreba v službi. chill-u je vse močnpjše v svo- zgodovini — je od svojih gospo- Najboljši odgovor na te sojem o d p o'r u/ki^je v težkem darjev dobil sramotno vlogo kr- vražnikove poizkuse je vzajem- Ves gla vzor J9® SedaJie, tak obraz jej da bi mi ne mogli več škodovati, čeprav niste zvezani, in sem tudi pripravljen, da omilim ojditeeUmnosti in abotnosti! "Hm' se Poboljšajte!" ■ da . x. - - H Šel bom. Am-1 svoj sklep, toda le s pogojem, \\r\ Poglejte, kako se po resnici odgovorite." Pite d lian - "0r želite! Pa sto-iei s ej'> Prosim!" lež^ Seveda v sobo, kjer Valn° i " - "io ^6 st°Pala za menoj, za -c v^ry- Njegovega ob-i'ett, 1 kar popisati ne mo-0b2 "mI °ku sem obstaL S Se mi radi pokazali, H ,J?dete Poboljšali?" je "Da No> Pa odgrnite!" S. Sora'tukaj vam p°- Sm 0 sem se poboljšal. St° vasPa Vam tudi Pokažem Set>i Vajj0. druSo neumnost, ki Vle j10. Prerokoval. "Opozarjam vas pa, da se ne dam nalagati! In to vam povem, vašfe kazen bo še hujša, če ne lStari Melton. Zmago-1 govorite resnice!" ?Si to^Sla V, !" sem zastor. je, zagledala Mel-Pa odskočila in zakri- ton 1)6 snm?dena je gledala me-"t)r Pet SfnY,..... ! Čisto samo po Koga pa ste pri- »ii, sen Net or?" Melton mogoč Smem govoriti z K "vllal "'C11.UI1 —! je NjaV'Ni mogoče-! Ca- "Po resnici bom odgovarjala!" "Upam. Torej povejte, ali je imel Melton konja?" "Da. Vzel si ga je pri Yumi kjer ste prenočili." "Je oborožen?" "Da. Puško, nož in samokres je vzel s seboj." "Kako pa bo našel pot k Mo-gollonom?" • "Prav lahko. Ob reki Flu j o bianco navzgor mora jezditi pa kreniti k Sierra blanci, ki jo vidi pred seboj. Tam bo našel Mogollone." "Tako —? In kje je Bela peč _•>" "Tudi v gorovju Sierra blan- M,\ St <>W aJe se 1 vn W^ff. Ns ® D0 Mru a Potu je k Močne- K ^ši-p0glavarju Mogollo- ^i, .1 Pa ga bodete pri Be- .ni tako?" Je na noge. ca." "Tako —? Kako pa da je zbežal vprav k Mogollonom?" "Sama sem mu svetovala. Želite še več zvedeti?" "Ne. Dovolj imam." "Po resnici sem vam vse povedala. Storite tudi vi, kar ste mi obljubili!" "Ne! Nalagali ste me!" "Ni res!" "Mene ne bodete prevarili! V gorovju Sierra blanca živijo Nijora Apači, ne pa Mogollo-ni! In če hočemo priti k Mogollonom, ne smemo potovati vam povem, kje je ob reki Flujo bianco navzgor! v-vaše stanovanje e na stol in me hz j Pedala. Zmagovalni '- ar sem mož beseda, se- "Obljubil V čisto napačno smer ste nas mislili ppslati! Na zapad se moramo obrniti, v gorovje Mo-gollom, ki .je po njem rod Mo-gollonov dobil ime." Sliko, nam predstavlja Hi vrhovne poveljnike ameriške vojske na Havajih. Od Uve m desno so: admiral Chester W. Nimitz, pov eljrdk mornarice na Pacifiku; general Delos C. Emmons, poveljnik armadnega depurtme nia in rezer vni admiral Milo F. Draemal, ki je pomočnik Nimitzu. Gornja slika nam. predstavlja rešeno po sadko s torpediranega tovornega parnika San Gil, katerega je poslala na morsko dno sovra zna, podmornica. Radio operator (ima mačko r roki) je poslal klice na pomoč, tako je bila , ' vidka rešena, le dva člana posadke sta bila ubita, " ..... nost in sloga Srbov, Hrvatov in! Slovencev. Vsak dokaz te vzajemnosti v kakršnikoli obliki bije naše narodne sovražnike, ter sovražnike človeštva prav rako, morda celo hujše kakor resnična vojaška borba. Vsako razbijanje te vzajemnosti, pa naj bo v domovini ali kjerkoli na svetu, pa naj prihaja pod katerimkoli imenom, pa naj zlorablja katerokoli narodno ime, je hlapčevanje Hitlerju in njegovim ciljem in izdaja naroda in domovine. Posledica je samo ena: olajšavanje današnjega stanja nacizma in' olajšavanje, že danes, odgovornosti, za katero bo jutri sojen. Srbi, Hrvati in Slovenci samo v skupnosti morejo obstajati — taka je pot naše zgodovine, to so prerokovali naši najboljši Srbi, Hrvati in Slovenci, za to padajo tako dragocenč žrtve. Samo Jugoslavija lahko združi vse Slovence, vse Hrvate in vse Srbe v svojo narodno svobodo. Kadar govorimo o naši veliki narodni skupnosti, o pripravljenosti za širšo in večjo, takrat govorimo v jeziku, ki ga razumno človeštvo razume in zahteva. častna vloga,' ki jo je odigrala Jugoslavija in jo igra danes in nečastna vloga, ki jo igrajo Mussolinijeva Italija. Hor-thy-eva Madžarska, Antonescu-ova Rumunija in Koburgovska Bolgarija povzroča, da Jugoslavija mora biti glavna ozna-njevalka novega stanja na Bal-knu in v vzhodni Evropi; kdo le more zavestno stopiti ob stran tistih, ki stojijo v borbi za zlo, ki se jim bliža zlom in poklicanje na odgovor. Pred mogočnostjo današnjih žrtev, pred močjo, ki jo kaže naša zemlja od Triglava in Jadrana do Pelagonije in vojvodinskih ravnic, ostajajo vsa naša notranja nesoglasja v ozadju. Srbi, Hrvati in Slovenci so složni v malem in v velikem, če bi ne bili, ali bi tedaj so-ražnik uporabljal taka sredstva v borbi kot jih uporablja? Ali bij ruval slovenske korenine, ki so petnajst stoletij bile naša straža« na zahodu, zavedna in odporna? Če bi hrvatski kmetje ne bili proti nacizmu in fašizmu v duhu svoje slovanske, kmečke in človeške miselnosti, ki je vedno hotela skupnost s Srbi, ali bi sovražnik iztrgal zibelko hrvatske prosve-te celo iz Paveličeve Hrvatske? Ali bi ugrabil vse dalmatinsko primorje, če bi se ne zavedal, da so ga Hrvati enajst stoletij branili pred sovražnikom in ga ohranili za našo narodno skup-1 nost? če bi Srbe in njihovo ve-: ro v svoje odposlanstvo v vodstvu borbe za skupnost Južnih! Slovanov ter vodstvu boja za! skupnost Balkana mogel uniči-' ti in onemogočiti neki Nedič,! ali bi sovražnik segai , po teh | strašnih sredstvih iztrebljanja? ! Ne, prav gotovo ne bi. Vaš od-1 por ruši sovražnikove načrte, a vaš skupni odpor, vaša srbsko-hrvatsko-slovenska sloga uničuje sovražnika. Misel o Jugoslaviji — zemlji svobode za vse Srbe, Hrvate in Slovence, zemlje svobodnega razvoja in družbenih pravic, mostu med vzhodom in zahodom — je v svetu bolj.živa in1 KAJ NAJ NAPRAVIM? "Pazite na te udarce," če hočete imeti kolesa dolgo Samo da vam damo idejo . . . ako udarite s težkim kladivom z vso močjo po vašem kolesu, ne bo eno desitino toliko škode, kot če zavozite v robnik, če naglo vozite čez visoke železniške tračnice, ali če zadenete luknjo na cesti. Torej pazite na te streslja-je! Pomnite—s pravo nego lahko dobite do 50,000 milj od enih keles. Toda močan zadenek lahko uniči kolo pri vsaki miljaži. Ta nasvet vam daje ANOlHEk iSOHjO) SttiVlCE THE STANDARD OIL COMPANY (OHIO] MALI OGLASI ———————————— V najem V najem se odda stanovanje 3 sob s kopališčem. Odda se odraslim ljudem. Vprašajte na 1049 E. 71. St., suite 1. Na istem naslovu se odda tudi lepa opremljena soba. Slika, ki jo čaka ves Cleveland, začne v soboto "Dekle iž Leningrada" Impozanten doprinos neprimernemu pogumu ruske žene v boju. Tudi kratka slika v barvah "Ballet Russe De Monte Carlo" Penn Square Theatre, Euclid in E. 55. St. V sob in ned. od 2 pop. naprej V delovnikih ob 7 zvečer (42) Grocerija in mesnica naprodaj Proda se grocerija in mesnica na glavni cesti v slovenski naselbini v newburški okolici. Jako obsežen promet. Dohodki ne manj kot $1,500 na teden ali več; pa se lahko še dvigne. Najemnina jako nizka; najemninska pogodba za dolgo. Jako pripravno za Slovenca.. Za nadaljne informacije pokličite A. Jelercic DI 5020 ali DI 1046 podnevi ali zvečer ___(43) Naprodaj Proda se restavrant in gostilna; zelo lepa prilika za podjetnega človeka. Licenca za pivo in vino. Naslov se izve v uradu tega lista. (42) RENU AVTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC _GLenville 3830._ East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila In Barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. FR, MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. * ENdicott 9359 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M v edina SLOVENSKA IZDELOVAL- bolj spostovana, kakor kdaj po- niča nagrobnih spomenikov prej, gotova o svojem vstaj6-! nju. Sile človeštva združene: za dobro od Kitajske do Južne! in Severne Amerike, Velike Britanije, upirajoče se Evrope,! pa vse do Rusije — korakajo v svojem kakor bodočnost neizbežnem pohodu proti zlu ter nosi s seboj novo Jugoslavijo in novi Balkan. Živela Jugoslavija! Živeli Sr-i bi, Hrvati in Slovenci! Živel1 kralj Peter II.! -o- Požari v Zed. državah zahtevajo povprečno 10,000 človeških žrtev letno. j. -o- Kupujmo obrambne obveznice in znamke! POZOR! KLUBI, DRUŠTVA! TWILIGHT BALLROOM se oddaja v najem za plese, partije itd. Mnogo večerov še na izbiro. Vprašajte sedaj pri Tino Modic Cafe 6025 St. Clair Ave. ENdicott 9691 PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE * * * Za las je manjkalo izgovarjal, da je hotel zaradi te- So našli tudi sledove zogljenele-ga prikriti svoje obiske pri ga popirja, nam je treba zgolj njem." nekoliko modificirati dejstva, To bi samo poslabšalo naš po- Vse, kar nam je treba storiti, ložaj," ga je prekinil Magloire, je ,da priznamo, kar je g. de ROMAN * * ★ "Nu, moje pojasnilo postaja prav verjetno. Poslušajta, kaj sem dognal! V času med deveto in enajsto uro zvečer zločina je bilo župnišče v Brechyju popolnoma zapuščeno. Župnik je bil na obisku pri g. Bessonu, kjer je večerjal, a njegov hlapec mu je šel z laterno naproti." "Razumem," je dejal Magloire. "Zakaj bi torej ne bili vi namenjeni- k brechiskemu župniku moj dragi klijent? Treba se je bilo jpomeniti o podrobnostih poročne ceremonije; vrh tega ste ga želeli vprašati za nasvete z ozirom na vaš nameravani važni korak, obenem pa izpolniti tisto versko dolžnost, katero vam je omenil in ki vam ni nič dišala." "Imenitno povedano!" je prikimal odvetnik iz Sauveterreja. "Zelo dobro povedano!" "Tako, vidite, moj dragi klijent, ste se odrekli večeru v družbi drage zaročenke zato, da bi se posvetovali z župnikom v Brechyju. Zdaj pa poglejmo, kaj pravi prosekucija. Od vas hoče zvedeti, zakaj ste jo ubrali preko močvirja. Zakaj? Ker je to bližnjica in ste se bali, da bi vam duhovnik ne ušel v posteljo, kajti o možu je splošno znano, da ga zaloti deveta večerna ura navadno že v postelji. Vzlic temu ste napravili svojo pot zaman, kajti ko ste potrkali na vrata župnišča, vam jih ni prišel nihče odpreti." Tu je g. Magloire prekinil svojega kolega z besedami: "Do tu je vse v redu. Ampak od tu postaja stvar zelo neverjetna. Nikomur bi namreč ne prišlo na misel, vračati se iz Brechyja v Boiscoran skozi ro-chempommiierske gozdove. Če poznate pokrajino —." "Meni je znana, kajti potrudil sem se ter si jo natančno ogledal. Zato imam pripravljen odgovor na. ta ugovor. Ko je g. de Boiscoran potrkal na vrata župnišča, je šla mimo neka kmečka deklica, ki mu je povedala, da je srečala duhovnika na kraju, ki se imenuje Mar-shalovo križpotje. Ker stoji župnišče na kraju vasi, se to sliši prav verjetno. Kar se tiče župnika, sem slučanjo dognal sledeče: isti čas, ko se je g. de Boiscoran dozdevno mudil pred vrati župnišča v Brechyju, je šel po tisti poti neki duhovnik iz sosednje fare, ki je tudi večer jtl pri Bessonu, potem pa. bil klican k neki bolnici. Deklica si torej ni izmislila nobene sto-rije, temveč se je zgolj zmotila v osebah." "Sijajno!" je dejal g. Maglo ire. "In kaj je storil g. de Boiscoran, ko je zvedel to novico?" je nadaljeval Folgat. "Odpravil se je župniku naproti in upajoč, da ga vsak čas sreča, je šel prav do rochepommierskega gozda. Ko pa je spoznal, da ga je deklica potegnila, bilo namenoma ali ne-namenoma, se je odločil, vrniti se v Boiscoran po gozdu. Ampak g. de Boiscoran je bil zelo slabe volje, ker mu je bil tako pokvarjen ves večer, ki bi ga bil inace prebil pri svoji zaročenki; zato je klel, kakor je povedala priča Gaudry." Slavni sauveterrški odvetnik je zmajal z glavo. "Imenitna zamisel, to moram priznati; jaz sam bi si ne mogel izmisliti kaj takega. Ampak — in baš za tem grmom tiči zajec! — vaša zgodba greši vprav zaradi svoje preočitne preprostosti. Prosekucija bo odgovorila: 'Če je to res, zakaj ni g. de Boiscoran tega takoj povedal ? In če- mu bi se mu bilo zaradi tega tre. ba posvetovati z odvetnikom?" Na Folgatovem obrazu se je poznalo, da je mož napeto iskal pojasnilo na ta ugovor. Čez čas je odgovoril: ' Zavedam se, da je to najbolj ranljiva točka naše obrambe — zelo ranljiva točka, kajti jasno je, da bi bil g. "de Boiscoran izpuščen takoj iz zapora, čim bi bil pedal tc pojasnilo. Ampak kje je kaj boljšega? Kje je kak boljši izhod? Končno pa moj načrt še ni popolnoma oblikovan in do-zdaj še nisem govoril o njem. Z vašo pomočjo, g. Magloire in s porpočjo Mechineta, kateremu dolgujem že zdaj zahvalo za važne informacije in s pomočjo ostalih naših prijateljev ga upam izboljšati z dodatkom kake zagonetne tajne, ki bi pojasnila, zakaj se je g. de Boiscoran branil, povedati, kod je hodil v noči zločina. Moj prvotni namen je bil, priklicati na pomoč politiko, kajti o župniku iz Brechyja je znano, da ima čudne politične nazore in obtoženec bi se lahko "kajti v Sauveterreju nismo samo verni, temveč tudi pobožni, dragi kolega—zelo pobožni." "In jaz sem idejo opustil." Zdaj se je vmešal tudi Jacques, ki je dotlej negibno molčal, zdaj pa nenadoma vstal ter besno vzkliknil: "Ali ni od sile — ali ni naravnost nesramno, da, smo prisiljeni, variti laži? In vendar sem nedolžen! Mi pa kujemo načrte, kakor bi bil jaz največji mori-'ec!" Jacques je imel prav: bilo je strašno, siliti človeka, da bi absolutno prikril resnico. Toda njegev odvetnik se ni zmenil za njegovo ogorčenje, kajti on in njegov kolega sta bila preveč zaverovana v podrobnosti njegovega obrambnega načrta. "Preidimo na ostale točke obtožnice," je dejal Magloire. "Če sprejmejo moj zagovor," je nadaljeval Folgat, "bo stvar čisto enostavna. Ampak ali ga bodo sprejeli? Tisti dan, ko je bil g. de Boiscoran aretiran, se je skušal izrezati s tem, da je dejal, da je obiskal svojega lesnega trgovca v Brechyju. To je bilo zelo neprevidno. V tem tiči glavna nevarnost. Vse drugo je nepomembno. Kar se tiče vode v posodi, v kateri si je g. de Boiscoran umil roke, ko se je vrnil domov in v kateri Boiscoran v resnici storil in sicer s to razliko, da nekoliko spremenimo motiv. O njem je znano, da je strasten kadilec. Ko se je odpravil na pot v Bre-chy, je vzel s seboj dovolj cigaret, toda nobenih vžigalic, kajti svojo škatlo za vžigalice je bil prejšnji večer pozabil pri Diani, kjer se še vedno nahaja. Ker je na vsak način hotel kaditi, si je moral pomagati na drug način. Kakor vsak lovec v enakem položaju, se je tudi on domislil, da si lahko pomaga s puško in smodnikom—s tem, da vzame kroglo iz patrone, vžge smodnik in prižge košček papirja. To se seveda ne more storiti, brez da bi prsti počrneli. Ker je moral ta proces večkrat ponoviti, preden je dosegel zaželjeni. uspeh, so mu pri tem roke popolnoma počrnele in za nohti se mu je nabrala prst, pomešana z zogljenelimi drobci popirja." "Zdaj ste pa pogodili!" je vzkliknil Magloire. "Imenitna zamisel !" Njegov mladi kolega je z veliko vnemo nadaljeval: "Ta voda, na katero se prosekucija opira, je najočividnejši dokaz nedolžnosti. Če bi bil obtoženec kriv, bi gotovo ne bil tako neumen, da ne bi odstranil absolutno vseh sledov svojega zločina, vključivši vodo, v kateri se je umil." "Izvrstno," je zadovoljno prikimal Magloire. "Kar se tiče ostalih trditev prosekucije," je nadaljeval Folgat kakor bi stal v sodni dvorani in naslavljal svoje besede na poroto, "so takisto neutemeljene. Pismo, ki ga je poslal obtoženec gospodični Diani in o katerem trdite, gspod državni pravdnik, da dokazuje premišljen zločin, ne dokaže nič takega. Tako neumen vendar nihče ne more biti, da bi v naprej pretehtal zločin, ne da bi pri tem pomislil na najvažnejšo stvar, brez katere bi bil izgubljen—na alibi! Kaj? Človek odide od doma.z namenom, da nekoga ubije, a ima puško nabasano s šibrami? Resnično, vi preveč olajšujete obrambo; vaše obtožbe no vzdrže kritične analize." Zdaj se je spet oglasil Jacques, rekoč: "To je tisto, kar sem Galpi-nu ponovno zabičeval, toda on ni rekel na to ne bev ne mev. Mi moramo vztrajati pri tem." Folgat je brskal po svojih beležkah. "Zdaj prihajamo do zelo važne okoliščine, od katere bo mnogo odvisno. Vaš stari sluga Anton, moj dragi klijent, mi je povedal, da je večer predjko." \ zločinom očistil vašo dvocev- J (Dalje prihodnjič.) Če petrebujete cbčutek okrepčila, se »brnite k popolnem okrepčilu z lede-nc-mrzlo Coca-Cola. Tudi kadar ste najbclj zaposleni, vam bc pavza, ki poživi z ledenc-mrzlc Coca-Cola, pomagala izvršiti delo. CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO. PRospect 0333 ' /ffeef /rese? / 1—Izzivatelj! Ko je stopil IMPERIAL v krog, je bil samo slabič, ki je izzval na stotine dolgo establiranih žganj—toda imel je dcaoli za zmago! Imeniten okus, neprimerno Sladkost—in izkušenci so prerokovali, da bo v kratkem času zmagovalec! 2—Zmagovalec v prvem spopadu! In prav so so uganili! IMPERIAL porast je bila čudovita. Povsod, kjer je bil predstavljen, se je takoj do-padel. In to tako, da je v eni državi, na primmer, prekosil 332 najboljših vrst za prvo mesto in je ostal tam od tedaj. "—Narodni prvak! Spoznajte novega prvaka okusa—poskusite IMPERIAL! Poskusite, zakaj je najbolj napredujoče žganje v Ameriki, Vprašajte za IMPERIAL pri vaši bari—ali ga vzemite steklenico še danes s seboj domov. Frepričajte se sami. zakaj je to fino žganje dobesedno skočilo od izzivalca do prvaka! II Dom tudi ni več to, kar je bil Pokusite, zakaj je najbolj naraščujo če žganje v Ameriki! $1.24 PINT Code No. 2137-C $2.40 QUART Code No. 2137-A VID HRANEČE SVETILKE POZNATE PO SLEDEČIH POSEBNOSTIH (A) živce, in zdravje. Napravlja vaš dom privlačnejši, udobnejši in veselejši. Posebno potrebujete vid hranečo svetilko, kadar čitate, pišete, računate, se učite, šivate, ali igrate kako igro. Da imate vid hranečo luč, potrebuješ najmanj eno vid hranečo svetilko z*1 vsakega Člana vaše družine. 100-200-300 watt žarnica v največ modelih; 160 watt žarnica v mnlih in namiznih modelih. Odbijajoča skleda, ki daje direktno in indirektno luč brez iarenja. Širok senčnik z belo podlogo. i. X He; Od s \ ie, % S s S 7L Slectiical S^ea^ue S I G II T PRICELESS LIGHT IS C H E A ^ v \ bil L.