■rmin Posamezna številka: 60 vinarjev. ,TAB0i** izhaja mu d«n, rza^en ncdolj« in praz.iikov, o<> 18. uri z da.umom naslednjega dne tei *t»ne celoletno 1*20 K, polletno 60 U, eotruetiio 30 lv, mesečno 10 K. Lnn t rati po dogovoru. Pri večkrat« \ objavi popust. Naro>-- se ,m upravi »TABORA*, MARIBOR, Jurčicova ulica štev. 4. O POŠTNINA PA_VtjALIEAN (■■■■■■■••latu EaBfesMfea mirna fr^mnmaniesmsvsBamiSBBemi^K&Taninmm^ rmTFiasev^TsniVKSira C?^rwr-^SRV. ' S L rarf c« *?fHr»rrv» »wii|f(wif|yif-: 2 ! Posamezna številkai 2 j - j60 vinar j ey. * UliEDNloT i v mt uunaja t Jffari* boru, Jurčičeva ul. 4i. 4, 1. »ad-' «i.ropje. Teleion iuterurb. st. £70. UPRAVA »e nabija r Jurčičevi ulici šter. 4, pritličje, tevo. Tele-oa št. 2i. BH8 poi .nočokovaii xar čoa Mor. 11.787« Na naročil* bro* denaija m n« ^xir*> — Bo5coT>iai s« ne vračajo. av.:}-w-t! • : V&mFXIiSX8B3ZTZi:. S «? Letoi I. Maribor, četrtek 14. oktobra .1920. Številka: 41. uosmzzsfszss-;* rat«a35w^žBaas»3si3?as^.MEaaisnTO'^ J fflupfp iti sieimrfip^ iisa i ki j 4» ■as) s iifl w 2 >■»£»$ ms k samo za nas Slovence Nihče nima pravice do nje razen nas. ni zmagala. Vsi so dobili kar so ho- Slovenski je rod, ki Drobiva v nj?j, teli, le mi Slovenci smo izgubili še slovenski, čeorav zas’e;>ljen in pro-ono bore malo kar smo imeli. Od- dan. Tudi če bi zmagala krivica s sto trgali so nam kakor premagancem od tetki, 'ol še vedno ne invla pravice solnčno Primorje, čeoravo smo ravno do nadaljenega obstanka. Pravica je mi Slovenci poleg Čehov naveč pri-jačja, ker je sveta, pcmogli do zmage antante, odtrgali so! zemlja je naša in naša m)raf nam zilsko in kanalsko dolino na ostat ! Ne-, damo je iz rok; Mi se rejsko bi to molče priznal!, kakor smo brez razlike in to po naši lastni kriv-' Slovenci! Naš poraz na Koroškem, ki ga ja j pravico stbrlmo mi to, kakor pa je storil D’Annunzio na Reki, kakor so storili Italijani v Primorju, kskor so izvala sleparija, ki je pripomogla storili Francozi v Akciji in Loreni. ■ krivici do zmage nad pravico in res* In kadar se bodo umaknili D’Annunzio nico je dvignil ohole glave našim z Reke, Italijani s Primorja in Fran-j Nemcem in nemčurjem. Pri pogrebu cozi z Alzacije in Lorene, takrat se: podnarednika Čuša, ki je umrl kot bomo umaknili tudi ml Iz Koroške, j žrtev istega nemškega tolovajstva D’Annunzrja hočemo! Naj nam bode kakor je v nedeljo slavilo svo*e orgiji general Maister D’Aonunzio. Njega*,po našem Korotanu, so pokazali, da ki je snasi! naš Maribor, njega kličemo j nas sovražijo in zaničujejo, kljub ob tei ur>, naj nas povede na gospo-i temu, da so ie gosti v naši hiši. da' svetsko polje v zmago oliv smrt. Kerjso obogateli in živeli ter še bogate in! mani straSna smrt je v črne/ zemlje krila, žive od našega denarja in od naših! kot so’ pod svetlim soir.cem sužnji dnovi. j žuljev. Isto, kar je pokazal trgo.vccj Ne, mi ne kknemo! Ne, mi nc;Mydilil očitno, isto mislijo tudi vsi Priznajmo sleparskega Plebiscita, ker j drugi nemški trgovci in podjetniki, Koroškem, odtrgali so nam Radgono uklonemo sleparskemu plebiscitu, mi in okolico, za Koroško pa so določili ne pustimo na milost in nemilost plebiscit, ker so vedeli, da nam tudi nemških barbarom onih bratov na pri tem na sleparski način uničijo Koroškem, ki so kljub tisočletnemu uspeh. Plebiscit za našo pnstaro suženstvu ostali še vvdno zavedni, zemljo je bil samo posmeh, bila jej Mi zasedemo tq zemljo in držali in navadna ironija. K-njti takoj, ko so branili jo bomo rroti komurkoli, če uvideli, da bi mi lahko zmagali, so!.treba tudi do zadnje kaplja krvi. Tud' pričeli z vsemi silami delati na to, da Beograda re bomo prosili za devo- nom uspeh preprečijo. Odstranili so Henje, če noče z nami, gremo sami demarkacijsko črto, dovolili so vhod Časinejša je junaška smrt, kakor pa divjim volksverovcem, pripravili vse sramotno življenje I Zasesti hočemo to potrebno za usprešen razvoj in pro- j zemljo, vsi, kakor, en mož gremo, da cvit nemškega terorja. Hoteli so pre-, jo obranimo. L. Jacjranov: Poslale o Jadranu. O vladi pa pravi, da je bila ne le dolžna, ampak primorana sprejemati v službo Jugoslovene, ki se prijavljajo v (Dalje.) večjem številu in z večjjm znanjem v drugem odlomku se bavi z iz* jezika, kar je nri Italijanih redkost, obrazbo tamošnjih Jugoslovenov, po-j V naslednjih'poglavjih opisuje obe daja podatke raznih naših društev in stranki, imenuje razna voditelje teh dodaja, da ie laz irdiiev onih, ki srna- strank In nokazuje vpliv vlade na te traio Siovence za »moribonde«, n; pr.'narodnostne spore. O istrskih Italijanih izrek 1 resic-1. aviuc?, ki pa je bil kmalu pravi, da so se obdržali na površju le ovržen. _ j s pomočjo avstrijskega sistema. Po Iz zemljiških knjig črpa sramotne daljšem opisovanju razmer nižjih Ijud-podatke v ravnanju italijanskega ^ me-, skih slojev, analizira pisec način tega ščanstva napram jugoslovanskim kme-narodnostnega boja iti iredentističneoa tom. Znam Viliari je namsal besede, dela od italijanske strani. Rezultat le k} so bile žal le preresnične: Zgodo- analne, ki je za nas ravno v tej dobi, vinski m tradiciionelen gtvh Italijanov v kateri živimo sedaj, kar najaktulnejši, doslej priznali vse neštete krivica, ki so nam bile prizadete od onih, ki jih t/esnič nszTvljo kljub vsemu še naše prijatelje, bi ne bili vredni, da hodimo pod zlatim svebednim solncem. Slovenci! Prišli so težki in resni dnevi, ki zahtevajo od nas vseh in od vsakega posebej žrtve, brazobzirne žrtve. Naša čast nas kliče, a kličejo nss tudi tisoči nsših nesrečnih bratov na Koroškem, ki si niso svesti ne imetja. Slovenci! Dvignimo so ob tej naj-višji uri, pokažimo, da smo še tu in di, ker smo jih doslej še sami pod*, pirali, ker smo jim doslej še sami 9 našo nezavednostjo pomagali nas po*j bijaii in nam škodovati. Med onimi] ki so agitirali po Koroškem proti narrf so bili tudi uslužbenci naših mari^ borskih trgovcev. To nam jasno iz-' pričuje slučaj JegliischevegA trgovk skega sotrudnika Hoderja. Ti nemški in nemčurski podjetniki in trgovci nameravajo sedaj s svojimi uslužbenci zahtevati tudi za MariborJ da pripade Avstriji, ti hočejo nas po} bhi, kakor so pobili podnarednlkaj v znani obliki toli prerešetanega trija*1 lizma. i Svoje krasno delo zaključuje z be-j sedsmi, v katerih poživlja oficijelna! Italijo, da proglasi tudi ona »da ne bo1 aspirirala na teritorijalne pridobitve] voril Tommasev v Dalmaciji in Combi v Istri, »kier je ogromna večina Dalmatincev več ko dvanajst stoletij slovenska«. Proti koncu predzadnjega poglavja omenja pisatelj, da je treba, ako hoče . , „ , ... Italija dospeti do mira, ki bi ji bil rad . ne na aneksijo pokrajin ob vzhodni vse koristen, da se odrečejo vsakemu j obali Jadranskega morja«. _ 1 poitalijančevanju Slovenov. ! ^0 delo Angela Vivante je vrednd V zadnjem krasnem poglavju se; vna„žn?’^ QP^c,f'fl ku brtVi Vivsnt® 7 ir°dpnti7nioni \) * spisal niOz.| ki IS bil sami, o ravnanht službenih merodajnih > i^ar^kih roiskv? 3 tudi o žurnalistike jnjah in pravicah. Temu delu pač ne _ , I more nikdo odrekati nepristranost. Ob*{ Zabeležuje natančne podatke vsake J čudovanja vreden je njegov pogumJ . 4. - --------------- «««„«... ..»,««.u,..C|0.,iurste: zgodovinske, politične, statistič ie,. da si je uoal s to knjigo, ki je rekel je bilo ta. da so slabo ravnali s kmeti končuje z besedami: »Kdor upa za- prometne, obrtne i. dr. Vse te podatke bi skoro, ostrina proti svojim rojakom (contadini). j poditi kar tako na lenem julijski sla- podpira na citate raznih knjig in listov, I nacijonaHstom pred ital. svet. Žalostna V naslednjih odstavkih nam roroča vizem, ta se moti, in debata o tei 111 t0 d0 nainovej?e d; be. Ta del je’pa je dejstvo, da se vlada na to ni nJ Arirthel;in cr\l cfti«wt Ls ________ . ... I ^1: _I_ Jt! L! — J i • •« .. " po se ni noreia aovoiievati državmn soi. rri nami sovražno silo, novi pcboii obeh! v^aaanje, ki se danes dela Lanom sive sledice tega ooklepja ne bodo izostala borbi za srednjo šo’o se ie uresničil narodnosti, čigar izid bi za nas ne biLiass' ko bi ne bilo prav nič treba. O a se bodo pokazale šele v bodočnosti pregovor: »Duobus litigantibus tertius ugoden«. Mislil je pri tem na jugoslo* i,(e.m tYPrašanju bomo itak še mnogo julija si jih lahko z mirno vestjo pri*' gaudet«. Nemščina je zavladala, a’pod*. vensko iredento, ki bi v tem slučaju-Slišali. p!še sebi sami. Na vsak način nas je ^lelniil«1 n^ne;,.r?.seb,ri° za ^sa n<}' '°pitl‘. . . Proti koncu svoje knjige računajta mož veliko zadolžil, a ital. književ- m.j nika hmaldimja, kakor ga imenuje j Nc-daie oe bavi sj proučevanem Vivante zmožnostjo — predstavljati s® inost obogati! z delom,’ ki se odiikuji 5!e. no.ire digli Slavi«. j »zgornim desettisoč«, ki so zlorabljali je treba, kakor da je bilo izdano j predvsem po svoji natančnosti, mar*' Nadalje -e bavi Vivante s Pazinom nižje ljudske sloje (kar je še dandanes to delo leta 1912 — da se bo ireden-1 ljivosti in učenosti. Predvsem pa po* ob vzhodni obali Istre, kjer konštatira - op. pisca) in novinarstva, ki si napol* tizem Jugoslovanov pod Avstrijo kon- |zdravljamo z veseljem pisateljevo stre* c^n? vecino Hrvatov, ki je kom-injuje pod krnuto patriotizma svoje žepe. čal s priklopitvijo k Srbiji ali dobeimljenje do raziskavanju in boju za paktua W-B€us.odna vsaki asimilaciji, j Koi nato citira besede, ki juh ie qq* Jugosloveni svojo državno autonomiioiresnico. (Konec prihj CuŠa. In ako ne bostio pravočasno poskrbeli, da postanejo brez moči, se jim bo to tudi posrečilo. Mi smo bili miroljubni; hoteli smo Z njimi živet v miru, kakor sosed s sosedom, toda eni nam sedaj z* kruh vračajo kamen. Za ta kamen pa jim ne smemo več dajati kruha. Sami hočejo, da postopamo ž njimi tako, kakor so postopali or.i z nami za časa Avstrije, sami hočejo, da postopamo ž njimi iako, kakor postopajo Italijani z našimi brati v Trstu. Dobro. Postopali bomo takol Kdor še kedaj prestopi prag kake nemške trgovine, gostilne, ali sploh kakega drugega nemškega podjetja, ta ni več Slovenec, ta se je izključil sam. Kdor govori nemško, ta ni več Slovenec. Naši bratje v Trstu ee smejo niti na ulici, niti v gostilni ali kavarni govoriti v svojem jeziku, mi pa zahtevamo vsaj to, da ne sme nihče od nas govoriti v drugem nego v našem materinem jeziku. V Trstu mečejo naše ljudi iz stanovanj, tu pa mečejo naše oblasti tudi nas ven, do-čim se Nemci šopirijo po najlepših stanovanjih. Koliko časa bomo to še trpeli? Z današnjim dnem mora končati ta doba, v kateri se jc zapostavljalo nas Slovence pred tujimi privan-idranimi Švabi. Z današnjim dnem se mora izvršiti obr čun in za njim mora nastopiti nova doba. Doba v kateri se ibomo zavedali, da smo mi tu gospodarji. Ce nočejo ščititi naših interesov oblasti, jih bomo ščitili sami. »Grazčr Montagszeituug“ je pisala r zadnji številki, da je zmaga na Koroškem odrešitev tudi za mariborske Nemce. Dobro, naj se zgodi tako. Odrešimo jih našega denarja in naše naklonjenosti. Odrešimo jih našega .jarma" ter jih brez plebiscita vržimo brezobzirno ven iz naše hiše! Zunanja in notranja politika. * Ministrska seja. V ptmdeljek zvečer je ministrski odbor za zunanje stvari imel sejo, na kateri je razpravljal o plebiscitu na Koroškem in o jadranskem vprašanju. * Narodno predstavništvo. 132. redni sestanek začasnega narodnega predstavništva je bil sklicam za torek* /12.. oktrobra, ob 15. uri z dnevnim jedom: 1. Pretres poročila verifikacijskega odbora; 2. volitve enketne ko-imisije za preiskovanje vzrokov, nemirov na Hrvatskem, * Invalidi sodelujejo pri volitvah-Na današnji skupščini invalidov se je sklenilo, da se vsaki stranki, ki bo izdala volilno listo, stavi pogoj, da bo v seznamu tudi po eden invalid kot kandidat. * japanska vlada ratificirala mirovne pogodbo. St. Germainsko mirovno pogodbo je ratificirala japanska 'vlada dne 7. oktobra. ................. Dnevna kronika. ' - „In 14 Tsgen muss Marburg 'geraumt wferden.“ Tako so se drznili inaši Nemci groziti javno po lokalih v (družbi Slovencev v dneh in nočeh, ko smo bili trdno prepričani, da je na Koroškem zmagala pravica. ,Tn 14 Tagen muss Marburg geraumt. werden.a Ta bojni klie moramo smatrati resnej«, glo-fcokeje, kot smo bili doslej navajeni pri sličnih izbruhih od nemSke strani. To ni i»il vrfe bojnt klic samo poulične razposajenosti nemSke mladine in nemškona-:5jenaln5h komunistov, ampak tako so < sakliiaii in tako zdaj. §« .glasneje vzklijejo HucUv sicer,- fe.sni /Nemci,» zmaji*. If-r. govci, posestniki, ki bi se morali zavedati, da prinesejo taki javni izrazi njihovega miSlenja nedogledne posledice zanje. Kaj bi se zgodilo Slovencu n. pr. v Gorici, Ce bi sedel v družbi Italijanov, pa bi se upal reči: v 14 dneh mora biti Gorica izpraznjena. Ce bi ga že na mestu no ubili, bi ga gotovo na mestu aretirali in poslali v Sardinijo. Naši nemški izzi-vači so prepričani, da se jim ne bo zgodilo ne . eno ne drago. In zato. nastopajo tako samozavestno, tako predrzno. Ravno ta slučaj kaže, da nam v resnih trenot-kih manjka možate odločnosti. In slučaj poskušanega onečaščenja groba šrtve nemškega tolovajstva v torek popoldne nam je pokazal, da imamo za resneji •nastop samb še — ženstvo in mladino. Manjka nam mož dejanja! Ce jih imamo se mora res zgoditi, da bo Maribor v 14' dneh izpraznjen — ampak vse one sovražnfc zalege, ki ne spada v Maribor. — Pogreb podnarednika Čuša. Žrtev nemških pocestnih tolovajev, pod-narednik Cuš je imel v torek popoldan pogreb, ki mora Slovencem ostati trajno v spominu. Takih nagovorov ob odprtem grobu iz ust duhovnika in starosto« Mariborskega Sokola, še ni bilo slišati na tem pokopališču. A kakor na drugem mestu poročamo, tudi take podivjanosti od nemške strani najbrž« tše ni doživel slovenski pogreb v Mariboru. Čuš jc bil spremljan k zadnjemu počitku z vso vojaško častjo. Sprevoda se je udeležilo poleg tovarišev podčastnikov tudi mnogo častnikov in civilnega občinstva. Častno zastopan je bil tudi Mariborski Sokol, na čelu mu starosta dr. Sernec in načelnik Ilich. Za sprevodom je šla nesrečna žena vdova s štirimi otročiči. Sprevod, na čelu vojaška godba, sc je pomikal od meljske vojašnice skozi mesto na pokopališče v Pobrežju. Ob vhodu pokopališča so podčastniki prevzeli z venci okrašeno krsto ter jo nesli do groba. Tam j« prvi govoril superijor Rant, ki je ob asistenci voj. kurata prof. Trstenjaka opravil cerkveni obred. Superijor Rant je_ med drugim rekel: Pogreznemo v prerani grob vzor moža, vojaka in Slovenca. Pogreznemo ga kot žrtev nemške podivjanosti in sovraštva do .nas. Bodimo složni! Ne verujmo tistim, ki sc delajo naše prijatelje, ki pa nas v svojem srcu sovražijo in delajo na našo pogibel. Dragi Cuš, Ti si bil poln ljubezni do svojega naroda. Ako Te vsi posnemamo, potem bomo Živeli mirno, ne bomo si dali oropati naših gora in našega sinjega morja. Poslavljamo se od' Tebe! Na svidenje! Bodi Ti zemlja lahka! . . Ir.Tzemši navzočih nemških izzivačev je bilo pri teh besedah vse do solz ginjeno. Za Rantom je govoril starosta Sokola dr. Serrtec. ki se je uvodoma spominjal pokojnika kot brata Sokola, ki je svojo deco vzgajal v sokolskem duhu. Tz zasede si postal žrtev nemškega tolovajstva. Toda Tvoja kri vpije po maščevanju! Pozabili so na 27, januar. Nemška hidra zopet predrz-neje dviga svojo glavo. Naj se ne čudijo,- če sq naša potrpežljivost spremeni v maščevanje. Ta morilec ni sam, jc flaa v organizirani nemški podivjanosti. Tej hidri treba streti glavo. Nisi zaman prelil svoje krvi. Iz Tvojega groba bo vzklila nova narodna zavest, ki je v zadnjem času že vspavala med nami. Kličem Ti bolestnim srcem: Z bogom! Zdravo! Tudi ta govor, katerega le v glavnih potezah ponatisnemo, je izzval globoko ginjonost, mnogi so glasno plakali. — Pogreb žrtve nemškega tolovajstva. Spremili smo danes k večnemu počitku narednika Čuša, ki je po groznih večdnevnih mukah umrl na rgni, kojo mu je zadela krogla iz rok nekega nemškega tolovaja. Lepe so bile besede, ki . jih je spregovoril ob odprti jami vojni superijor Rant, krasno se je od blagopokojnika poslovil starosta Mariborskega Sokola gospod Dr. Sernec. Pičlo .število spremljevalcev. je bilo. Vojaško godba, vojaki, častniki, Sokol, sorodniki in nekaj vsebnih znancev. To je bilo vse, navzlic temu, da je bil pogreb po časopisih objavljeni Narednik CuŠ je umrl kot narodna žrtva. V našem Mariboru mu je bila od naših sovražnikov, zadava smrtna rana. In naš Maribor se zato niti zmenil ni! To ie sramota, neizbrisliva sramota 1 Da se jc ta nesreča Nemcu pripetila, letali bi uradi - sc :ppwvi£evgt, » nad »nezaslišanem" dejanjem, In v znak sožalja bi se vse korproativno- pogreba udeležilo. Tolovajstvo nad Slovencem se je pa zglavo kimaje vzelo na znanje. In s tem mirna Bosna! Narednik Cuš je bil vzor vojaka, moža, očeta in narodnjaka. Za krsto smo videli korakati od žalosti potrto udovo, štiri nežne otroke, doma se je poslovil od očeta peti otrok, šesti je pa na potu. Vse to je živelo od tega, kar je mož zaslužil. Družina ostane brez pokojnine. Naj li družina narodne žrtve od lakote umre? Mi, ki smo ga na zadnji poti spremljali, bodemo gotovo počastili spomin na vrlega moža s tem, da družini gmotno pomagamo. Obračam se na Vas, ki ste raje v kavarni sedeli ali kje od daleč gledali, sezite v žep, pomagajte ubogi udovi, da ne bo imela poleg tuge za prerano umrlim možem še skrb za obstoj sirot. Vse slovensko misleče časopise pa prosim, da prirede zbirko za to »žrtev nemškega tolovajstva“. — Nemška podivjanost ob odprtem grobu. Ni bilo dovolj nemški „kulturi“, da je mladi mož, oče petero otrok, podnarednik Cuš postal žrtev nemškega cestnega tolovajstva. _ Ne, svojo podivjanost, so pokazali tudi še, ko so to žrtev peljali skozi mesto k zadnjemu počitku in pokazali so svojo zverinsko podivjanost še ob odprtem grobu, medtem ko je vojaški duhovnik v vznesenem nagovoru se poslovil od te žrtve. Da, to pot je nemška kultura prišla do najbolj ogabnega izraza. Ko še je sprevod pomikal skozi Slovensko ulico, je stal ha vogalu te ulice trgovec s sadjem Ed. Mydiil izzivajoče pokrit. Ko se je občinstvo pričelo zgražati, ga je njegova prodajalka opozorila, naj se odkrije. Po njenem zatrdilu mu je rekla: „Nimm die Kappe ab, ervveise der Leiche die letzfa Ehre.“ Po trditvi prič jo je on zavrnil z besedami: „Der keine Ehre hat, braucht man ihm keine er-vveisen.* Ona pa trdi,.da je rekel: »Er wird seme Ehre ‘ schon im Friedhof finden“. Eno ali drugo je dalo povod razburjenja v bližini stoječih Slovencev, ki so Mydlila potegnili v trgovino ter ga izročili policiji. Drugi prizor, še ostudnejši se je iziršil ob odprtem grobu. Med nagovorom ' superijorja Ranta, ki je povdarjal, da je Cuš žrtev nemške podivjanosti, je neka Nemčurka napolglasno in zasmehujoč izustila besede: »Geschieht ihm recht, warum ist er dortbin (k sokolski slavnosti v Hoče) gegangen, w3re ef bei seiner Famiiie geblieben“. Okoli stoječi so bili v tem trenotku globoko ganjeni vsled duhovnikovega govora; tako so to podivjanost mnogi preslišali ali slabo slišali, dočim so se oni, ki so stoječ tik ob tej ženski, te besede dobro slišali, komaj .zadrževali, da ni prišlo do katastrofe. Ko je zapazila utis njenega izzivanja, je rekla proti svoji tovarišici: Warum schreien sie jetzt nicht ihr živijo ? Ni bilo tega še dovolj. Neki vpokojeni avstrijski^ orožnik se je izrazil: Auf sei- nem Grabe \vird Kukurutz \vachsen. Po končanem cerkvenem obredu je prišlo pri Kapelici do prvega spopada. Naše zavedno ženstvo je • > sramotiteljico pozvalo na odgovor. Izprva se je obnašala predrzno, ter zaničljivo pljuvala pred našim ženstvom. Ko je vsled tega razburjenje pritegnilo h gruči mnogo drugega občinstva, je pričela tajiti. Toda priče, ki so njene besede slišale, so ji 'povedale v obraz, da laže. Da ne pride na pokopališču do hujših posledic, so jo pustili mirno iz pokopališča. Zunaj, pa so jo aretirali in gnali na policijo. Tam se je legitimirala kot Marija Krmelj, stanujoč Koroška c. 81 bavi se z likanjem. Tu na policiji je še opsovala z ostudnimi nemškimi izrazi dve dami, ki sta fungirali kot glavni priči. Tako daleč že smo torej Slovenci v jugoslovenskem Mariboru z našo potrpežljivostjo. Nemčurka se upa sredi slovenskega pogreba na tak način izzivati in žaliti žrtev nemškega tolovajstva. — Za žrtev 4. oktobra. Podčastniki garnizije so pridno na delu pri pobiranju prispevkov za nesrečno družino GuSovo. Podčastniki Okruine komande so namesto venca nabrali 420 kron. Tudi,: oficirji nabirajo večji anesek. Zbirko — Juvan uraduje nemški, inprote« žira nemške advokate. Prejeli smo s Ko je bil stanovanjski urad še v prejšnjih prostorih, nas je enkrat čakala polna soba ljudij na avdijenco »ravnatelja* Juvana, med drugim tudi nemški advokat dr. Muhleisen, ki pa je prišel predzadnji. Mi drugi smo čakali že čez uro poprej. Naenkrat odpre dr. Juvan vrata, jezno gleda, — ko pa je zapazil dr. Mfihleisna, ga je takoj z vso mogočo prijaznostjo vprašal: Warten Hcrr Doktor auf mich P — Ja. — Bitte! — in vsi smo se morali umakniti. Juvan je potem dolgo kon-feriral — seve nemško z dr Muhleisnom, gotovo v korist kakega pangermana, nas •— »gemeines Volk*, pa so odpravile kar gospodične in vsemogočni pregledniki. Pripomnim še, da zna dr. Muhleisen izvrstno slovenski. — Op. ured.: Mi se Juvanu ne čudimo, ker je ravnal popolnoma v duhu slovanskega Orlovskega tabora, kjer so celo akademiki nemško pozdravili zastopnike »Turnervereina*. Tudi na sodniji ravno dr. Juvan in dr. Leskovar z nemškimi advokati in celo z mlečnozobimi koncipijenti izključno nemško občujeta. Saj klerikalizem je vendaj internacijonalen! — Stanovanjski urad dela vedno večje kolobacije. Urarju Stojecu je bil že lani s sklepom stanovanjskega urada nakazan lokal v Jurčičevi ulici št. 8. Ta lokal, kojega je imelo v najemu okrajno glavarstvo, se je pa vendar po mnogih potih in prošnjah izpraznil 1. t. m. G. Stoječ vesel, da že enkrat po dolgem času dobi njemu namenjen lokal, ga je dal takoj osnažiti in preslikati, pa priše1, je zastopnik državnih uradnikov in zahteval ključe od lokala češ. da je bil že meseca marca nakazan za uradniško samopomoč. O tem pa nista bila niti g. Stoječ niti hišni gospodar obveščena, kar je popolnoma protipostavno. Istega dne pa je dobil hišni gospodar obvestilo (Trgovski gremij), da je po sklepu stanovanjskega urada Legatovo stanovanje nakazano verižniškemu uradu, dočim je gremij g. Legatu že pred dvema mescema sodnijsko odpovedal prostore, ker jih. rabi za trgovsko nadaljevalno šolo, ker ta šola ne more dobiti drugih, ter je bila v preteklem letu kar dvakrat zaporedoma deložirana in seveda tudi' sedaj iz bivšega ženskega učiteljišča. Kljub temu torej, da se je stanovanjski urad izrazil prvotno, ko je gremij v svoji hiši hotel imeti za šolo druge prostore da je zato namenjeno že Legatovo stanovanje, je te prostore nakazal sedaj, ko se je Šola z vso svojo upravo že preselila tja, verižniškemu uradu. Da se torej take kolobocije ne bodo več vršile ukrenil je gremij potrebne korake. Stanovanjskemu uradu pa svetujemo, da v bodoče ne išče lokalov za državne urade v privatnih hišah, še manj pa v trgovski, hiši. Za državne urade je prostor v državnih zgradbah. Radovedni smo kdaJ bo teh kolobacij dr. Juvana konec? — Kdaj bo konec? Kakor se nam od verodostojne strani poroča je oddal ravnatelj naše mestne bolnice ključavničarska dela in popravila v bolnici inozemski avstrijski tvrdki Bruckner, dočim je tozadevno ponudbo slovenskega podjetnika odklonil. Radi tega novega pro-težiranja naših smrtnih sovražnikov, ki so se posebno le dni na Koroškem izkazali, koliko sovraštva gojijo do nas, vprašujemo resno naše zavode in tudi zavedno privatnike, koliko dasa se mislijo še posluževati te prakse ? Časi, ko smo mimo trpeli vse so končali, začenja se nova doba v kateri bomo gledali tudi na malenkosti. Prfed vsem pa zahtevamo brezobziren bojkot vseh nemških podjetji in podjetnikov. — Javnosti naznanjamo, da nas n> zadene nobena krivda na do danes objavljenih vesteh o Koroški. Vse optimistične vesti smo dobili 0d naših merodajnih, večino celo od uradnih krogov. To je zppet samo dokaz, kako nas imajo v najvažnejših momfentih za norca ter nas pitajo s slaščicami, mesto da bi nam povedali resnico. Uredništvo. — Oslovska glava pred carino. Ker se radi te naše notice nekateri razburjajo, se nain zdi umestno pripomniti, da se 2 njo niti najmanje n\, hotelo smešiti g. ^ Svaglja. Ce je kdo kak stavek napačno razunjcl ni naša krivda. Nas namen je bil le, napraviti — Odvetnik gospod dr. Rosina nam pošilja v zadevi Kokoschineggove afere z jajci nasledni popravek, katerega blagohotno objavljamo: „Z ozirom na Vaše poročilo v listu št. 38, z dne 10. oktobra 1920 pod rubriko okrajno sodišče zagonetni izvoz našihjajc v Švico prosim, da sprejmete na podlagi tiskovnega zakona sledeči popravek: Ni res, da se je posrečilo osebni moji intervenciji pri deželni vladi v Ljubljani izposlovati razveljavljenje kazni ker tudi ni res, da bi bil jaz osebno interveniral pri deželni vladi v tej zadevi. Ni res, da je gospod Kokoschinegg to trditev zatrjeval. Res je marveč, da je gospod Kokoschinegg govoril edino le o intervenciji, katera je obstojala v tem, da 6em vložil pritožbo zopčr kazensko obsodbo mariborskega magistrata.” — „Obmejni tabor“ se vrši ob avstr, demaikacijski črti na Kaplji (postaja Brezno ob Dravi') dno 17. t. m. Na sporedu sta 2 gledališki igri, govori in Veselica. Dobiček je namenjen tamo-Snji po lanskih vojnih dogodkih opusto-šeni šoli. Nemci smatrpjo kraj kot sporen, zato Je treba pokazati, da ni tako. Lep jesenski izlet v planine ob skrajni jugoslov. meji (852m) ho nudil vsakemu dober užitek. — General Maister v Beogradu. V Beograd je dospel v pondeljek gene-neral Maister. Njegov prihod je v zvezi s plebiscitom na Koroškem. — Ocena škode ministrstva prosvete. Ministrstvo prosvete je sestavilo komisijo za oceno škode, ki se je storila na zgradbah in spomenikih narodne, verske, zgodovinske in umetniške vrednosti. — Ker si niso vsi hišni posestniki m stranke glede 14°/0 doklade na jasnem in ker se ta dok ada tudi res različno iztirja, se predvsem opozarja na to, da je ta doklada faktično za nazaj plačljiva. Nekatere stranke so se namreč pro-tivile, za nazaj kaj plačevati. Pač pa sme hišni posestnik to doklado do 1. januarja 1920 nazaj samo od one'' stranke zahtevati, kije l.jan. 1920 tadi res stanovala v njegovem domovanju. Mnogo strank pa se je tekom tega leta izselilo v Nem. Avstrijo. V tem slučaju sme gospodar zahtevati primeren odpis teh 14°/0 doklad. Nikakor pa ni upravičen, zahtevali dodatnega plačila doklad za 1. jan. 1920 nazaj od'kake stranke, ki jo prišla žele tekom tega leta v njegovo stanovanje. Kar se tiče visokosti te doklade, se ne sme iste računati od bruto-najem-nine, ampak od čistega najemninskega donosa. — Naredba o novih draginj-skih dokladah. Finančna delegacija objavlja uradno: Naredba o novih dra-ginjskih dokladah za državne aktivne in vpokojene nameščence ter njih sirote, ki je izšla dne 7. oktobra v »Službenih novinah- št. 221, stopi v veljavo s 1. oktobrom t. 1. in se objavi v celoti v eni prihodnjih številk Uradnega lista. Z likvidacijo^ novih draginjskilT doklad se je se pričelo. Istotako je finančno ministrstvo glasom »Službenih novin“ z dne 8. oktobra D št. 222, uvažujoč sedanje življenske razmere, fianovo uredilo pristojbine glede povračila potnih stroškov državnih nameščencev za službena potovanja in selitve. Tudi ta naredba je veljavna od 1. oktobra in izide v enem prihodnjih Uradnih listov. — Prtljaga bivših v Ameriki interniranih podanikov Avstro-Ogrske Generalni konzulat Kraljevine SHS na Dunaju je prejel od državnega urada za zunanje zadeve na Dunaju verbalno noto od 29. avgusta t. 1. v kateri se sporoča, da je v zadnjem času dospelo na Dunaj na „Kriegsgefangenen und Zivilinternieramt* iz Angleške mnogo prtljage, ki je last bivših avstrijskih in ogrskih civilnih internirancev iz Amerike. V kratkem ima razven tega dospeti še nova pošiijatev take prtljage iz Anj gleške. Občinstvo se opozarja, da se med to prtljago nahajajo tudi stvari naših državljanov, ki so se v poslcdi ,i ■ dobi vrnili iz Amerike. — Pliberk. Na tukajšnji postaji so v pondeljek zvečer volksverovci streljali na vlak. — V Ponikvah so v pondeljek zvečer napadli nemčurji ter ranili železniškega uradnika Jeršeta iz Ptuja, nekega Sokola iz Ormoža ter enega vojaka. — V Pokrčah so v pondeljek napadli nemški tolovaji kurirja Narodnega sveta v Velikovcu, g. Ferlešo, ga pobili na tla ter mu skušali pobrati dokumente, ker se jim pa ni posrečilo. — Nesramen slučaj nemčisrjev v Doforlivasi. V pomL Ijek je dospela iz Pliberka se vračajoča Četa GO volksve-rovcev iz Nemške Avstrije. Med njuni se je nahajal tudi v ci il preoblečeni nemški podpolkovnik Mettnitz. Naše orožništvo je takoj opozorilo tamkaj se nahajajoče Sokole, da v slučaju c-ventu-elnih incidentov pomii Ijivo posredujejo. Nemci pa so začeli takoj izzivati in sicer na ta način, da so pričeli pljuvati na g. gerenla Krasna. Neki leski kapetan je vso to videl, pa ni dopuslil, ca s tega lopova aretira. Pri preiskovanju te tolpe se je našlo mnogo orožja, ki je bilo zap?enjeno. posredovalec za intimne nadeve g. Ivan j ida plebiscita na Koroškem, se ie zbral® H. in mu je prigovaij-.l, da ima na po- (sn0či več sto ljudi, večinoma akademske1 nudho bogato, krepostno nevesto, vdovo, i nm1a j- a ._______, . .. i , 1 , iii omiaaine, ki so demonstrirali do mestu ne premlado, ne prestaro, kakor nalašč A . F ujcslu, za takega ženina. Kaj hočete: telo je sicer staro, a srce je če mlado, sprejel sem to ponudbo in res napravil znanje in že notarski akt. Ali neki dan —1 vsaj este — sem prižel do prepričanja, da to ne gre in ne gre. To mi je tudi moj zdravnik pritrdil. Da bi se bil jaz ob-j kakor mož proti ženi. to je seveda j Nemško poročilo O izidu glasovanja« Povzročili so, da se je suspendirala predstava v opernem gledališču in so zahtevali, da se zatvorijo vse gostilne in kav"rne. Kmalu po 11. uri zvečer so s® razšli manifestantje brez incidenta. lasal izmišljotina od njene strani, srospa „nevesta “ nikakor ne predmet za § 50G k. z. Dokazi na raz- Sieer pa i more biti DKU Celovec, 12. oktobra. Izid glasovanja se bode publiciralo najbržej polaso. da ne more in ne sme govoriti. ^er s^_ Je odposlalo nove komisije, da bi bila zapeljana ali co o onečaščena. 1 se' vr^* štetje glasovnic hitreje. Zalo so skrbeli številni diusi ljubimci.!Zmaga je na nemški strani vedno jas- SIgv';h. na od? o q0oa'isse Kepertoire bodočih dni: V sredo 13 : »Krat Marl.in“. Al). C-2. V četrtek 14.: -Murija Magdalena". Ab. B-5 v petek 15. : Zaprto. V so'‘Oto 16 : „Sen kresne n <>?•“. !**.• ali, V nedeljo 17.: Popol Jne ol» 15. uri ljudska predstava oh wi2i>nih cenah .Hlapci«, ob pol 20 uri: »Kralj na Betajnovi*. V pondfljek 18.: Zaprla Uprava pledaližca jo z s čel a Izdajali revijo „Zrnje“, k oj c prva Številka e izšla v soboto. List bo izhajal vsakp soboto in goreč po prvi Številki bo jako dober pre -led nagega kulturnega delovanja. Urejuje o dr. Strmšek. Cena K 3-—. K listu se Se povrnemo. jaz bi bil le predmet njenejra izkoriščanj in špekulacij«, da knialu umrem. Roman se je prekinil. Pri prihodnji razpiavi bodo zdravniški izvedenci oddali svo e mnenje, jeli je g. Ka’o! L. sploh še sposoben za ženina in slišalo se bo o dobrem ali slabem glasu preklicane neveste. NainovCiša poročna. v _ S Situacija na Koroškem. LDU. Celovec, 11. oktobra. Dunajski korespondenčni urad poroča: Štetje oddanih glasov po okr žnih odsekih napreduje jako počasi. Ako tudi je upati, da bo izid glasovanja že jutri ofic jelr.o vgoiovljen, bo vendar Se precej dolgo: treba čakati, pred se uradno objavi. Potek štetja kaze, da je nada Koroške na zmago docela upravičena. 0 LDU Ljubljana, 12. oktobra. Zvečer j Dunajski korespondenčni urad poroča iz Izv. ab. Celovca od 11. oktobra: Varnostne čete nemško mislečega prebivalstva so se večinoma odposlala iz cone A nazaj. (Ugotavljamo priznavanje, da so prišli folksverovske množice iz Celovca v cono A, kjer so kakor znano, terorizirale. Pravtako je ugotovljeno, da se po izvršenem plebiscitu zopet vračajo v velikih tolpah v cono A, kjer izvršujejo, kakor javljajo poročila, nasilstva in zlo- neja. Sodi se, da je bilo oddanih 60 odstotkov glasoy za Nemško Avstrije Sporazum med Rusi in Poljaki. LDU Riga, 11. oktobra. Predsednik Dnbski je izjavil poročevalcu agencije „East Express“, da upa, da bo. mir trajen, ker bo sklenjen na podlagi spo» razuma in ne na podlagi nasilja. LDU Varšava, 11. oktobra. „Kurje! Polski“ javlja, da je dospel v Varšavo iz Kamjenca ukrajinski minister Andrej Lewicki, da se udeleži poljsko-ruskih pogajanj. LDU Varšava, 11. oktobra. Danes j« bila v Varšavi prva seja Čehoslovaško-poljske komisije, na kateri so razprav« ljali o vprašanju Tešinja. Roman starega ženina. .... K. klopi pred Rlasevito sobo št. 15 °P' ^ sedi majhen gospod, sključen od s/4 stoletne dobe, zroč nemirno okoli sebe. Semtertja mu uh »ja pogled na mlajšo gosposko oblečeno žensko, v najboljših lčtih bi bila lahko mlajša vdova ali kaj sličnega. Ni ljubeznjiv ta pogled starega sivega gospoda na lo zagonetno damo. Po hebrejsko oblikovanem njegovem nosu bi se dalo sklepati na kakšne posojilne afe e med njim in predmetom njegovih pogledov. No, borno videli. V razpravni sobi je končana živahna razprava in kličejo naslednjo stranko. Stari gospod v družbi starejše dame in pna zagonetna dama stopijo notri. Zasli- Koroške novice. — V Libučah so nemški divjaki ^ pondeljek zvečer znžgaltnekpmu.na- šanje obtoženca, generali j e: Karol L star 72 let, zasebnik itd. Čita se ovadba: Karol L. se jo seznanil z vdovo Marijo K, ji obljubil poroko, napravila sla že notarski akt za ženitno pogodbo, v družbi jo je predstavljal za svojo neVeste. Po izvršenem notarskem aktu pa je ženin rekel svoji nevesti: Zdaj svailak že kakor bi bila poročena. Nevesta mu je,! verjela, odzvala so je vabilu na nje;rov dom in — postala sta kakor mož in žena . . . Ali, tej kratki medeni dobi je za petami sledilo razočaranje. Ženin se je namreč prepričal, da je veliko prestar za mlado vdovo. In na podlagi ugotovitve toga akta kot fakta, je preklical tudi notarski akt, zaroko in poroko. i., Preklioem pa nevesta seveda n bita zadovoljna. Začutila je, da jo je ženin zapeljal in omfistil. Zato in ker noee izpolniti .svoje obljube, da poslane i "V' na ženina, ga lira pred kazenskega sodnika, Stari gospod ženin se izgovarja na -zdravniško spričevalo, ki mu odr-ka v.-alc, možnost še kda, v tem prevar polnem življenju res nastopati kot ženin in mož In ženin pripoveduje nadalje, kako se je pričel ta roman. Nekoga dne, ko se je c^Uil - tako t- Krivica je zmagala. Ljubljana, 13. oktobra. Uradno se objavi izid koroškega glasovanja komaj jutri dopoldan, toda štetje je doslej skoro že končano in po tem 'štetju smo pri glasovanju — propadli. Nemci so utiho-tapili in vsleparili toliko glasov, da so že naprej vedeli, da so zmagali. Volilo je na tisoče neupravičencev. Naša komisija nas je samo slepila, mesto da bi nam bila pravočasno povedala resnico, da bi jo bili lahko še preprečili, V Ljubljano je vest o porazu prispela včeraj zvečer ter izzvala silno razburjenje. — Tekom noči in današnjega dopoldneva Ruske strokovne organizacije na Cehoslovaškem. LDU Praga, 12. okt. Včeraj je do. spelo v Prago odposlanstvo ruskih strokovnih organizacij pod vodstvom Ser* gjejeva in Lebedjeva, ki nameravat* proučiti gibanje strokovnih organizacij na Cehoslovaškem. Premirje med Rusijo in Poljsko podpisano. , DKU. Berolin, 12. oktobra. Listi po« ročajo iz Varšave: Posebna izdaja poroča iz Rige, da se je včeraj podpisalo premirje med Rusijo in Poljsko. Litvinci še vedno napadajo. LDU Varšava, 12. oktobra. Kljub) sklenjenemu premirju so Litvanci iz-j nova napadli poljske postojanke prf kraju Mal očki in prekoračili MereczankoJ V zvezi s tem so naše čete zavzelf Oszmiany in Soly. Bolševiško delovanje v Mezopotamiji, DKU Pariz, 12. okt. „Agence Havas* poroča iz Carigrada z dne 9. t. m., da prihajajo iz Mezopotamije zelo slaba .poročila. Bolševiki strahujejo deželo na se vrše velikanske manifestacije za Ko-!severu, medtem ko napadajo turški na roško. Naš slovenski narod se ne pusti cijonalisti njene druge meje. več imeti za norca -ter hoče, če ne najde ______ v Beogradu razumevanja, sam braniti svojo drago zemljo. Pripravljajo se prostovoljske legije, ki odidejo na branik našega severa. Ob 14. uri se je pričelo velikansko zborovanje pred Mestnim domom. Ljubljana poživlja svoje brate v Mariboru, naj ne klonejp. Kvišku glave in na noge. Vsj na Koroško 1 Zmaga s prisleparjenimi glasovi. 'Ljubljana, 13. oktobra. Po dosl-ej dospelih vesteh so zmagali Nemci na Koroškem ravno s tistimi par tisoči* v zadnjem mometnu prir.tep»*rjenih glasov in z izreklamiranjcm naših volilnih v^ravičencev. Manifestacije v Ljubljani. - ... . , 1 a« ji'i *-DU Ljubljana, 13. oktobra. Vsled '*» Je j.(iajimčakovati neugodggga Ministrska seja. LDU Beograd, 12. oktobra. Danei jfe imel ministrski svet sejo, ki je trajala od 15.-do 20. ure. Na tej seji se je razpravljalo o tekočih državnih poslih. Izid naknadnih občinskih volitev v Sofiji. DKU. Beograd, 12. oktobra. Iz Sofij« < ,i:1 • J j° - L id1 naknadnih občinskih voli« iev 7. Jr,f: 3. t m. je po , odatkih mini« , ■ ; • najsUpeii:Po« *:<_d(• ':ii slrauLi i>l,997 glasov, komu« nisli^ 2y.9'j2, de m okra tj e 7322, liberalci 3190, narodnjaki 4656, široki socijalisti 2711M«» *»»*»*?» ,»»«*»■»» Centrala; Telefon 7z3. 2určičeua ul. 4. Podružnica: Strossmaferjeua iCSilt ■ r • ’*» 3 IZOrsuje vsa v tiskarsko, litografsko in karnnotiskarsko stroko spadajoča čela, kakor: knjige, brošure, cenike, računske zaključke, letake, lepake, uabila, račune, razpredelnice, pisma in pisemske zauitke, osmrtnice, posetke, račune ter use tiskouine za občinske in druge urade, naročila se točno izurše ter se zaračunajo najceneje. ■ ■ r Podrtižfifct!' Telefon Št. 3;/Ul. >»M 'IV“X" ^■ Tiskarna je opremljena z najmodernejšimi | in najnouejšimi stroji in črkami. : m Izdaia: Tiakoir«)* *s4r«ga A?twjl?or. — lisita: tisKarna d. d. * > M i1* *£ ■** • Ai -d,. v6 U' ' ■iti,.. Uf.