196. številka. Trst, v soboto 16. julija 1904. Tičaj XXIX, Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moć l W Izhaja rsab b nedeijah in praznikih) ob 5. ari, ob ob 9. ari zjutraj. '<*««*32ne itevi!Ste ne prodajajo po 3 »ovč. (6 atotink) * na^ih tobakRroeh ▼ Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, * »'j Kranju, Mariboru. Celovcu, Idriji, St. Petru, Sežani, Nabiehni. Noveinmestu itd. Ogiaja tn naročbe sprejema uprava lista „Edinost", 3.a M&tSa plccclo štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. <. se oglasom 16 stotink as vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON itv. 870. oco^^s^ Naročnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 *ron, 3 mesece 6 kroa. Na naročbe brez dopoalane naročnine se jpiava ne OEJi: Vsi dopisi uaj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranksvaae pisma 88 ne sprejemajo In rokopis! se rb vračate. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liita. UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianoa štv. 12. Udajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. L,a?tnJk konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcil« lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca stv. 29 Poštno-hranilnični račun it. 841.652. H-jVBhnjR (Brzojavne vesti.) Boji okolo Port Arturja dne 3. in 4-. julija. PET ROG KAI> 15. Spe.vjalni dop-saik »ru^ke brzojavne tgenture« je sporočil včeraj z Mukdena : Po semkaj dospelih vesteh so naše čete desnega krila dne 3. in 4. napadle pri Port Ariurju Japonce, jih potisnile najaj in zasedle vzkčau stran doline Fiunsantan. Dne fi. t. m. s> pa zasedle višine, ki gospo-dujeja nad prelazom istega imena. Naga zgube ao neznatne. Japonci bo zgubili tega dne gla-sjm k.tajskih vesti pribl čno 2000 mrtvih in ranjenih. Odkar je pričeli obleganje niso Japonci dosegli se n« benih vspehov. O zadnjem napadu v noči med lO. in II. t m PETROGRAD 15. O nask-okuna Port Artur v noči med 10. in 11. t. ni se podrobnosti, le »Novoje Vrem.« ja prejela iz Laojanga poročilo, da je bil naskok sijajno odbit. General Fock je preganjal sovrtžmka do Nonalina. Zgube Japoncev so velikanske. Rim! so zgubili približno 1000 mož. PETROGRAD 15. Test o velikanskih zgub&^i Japoncev pri Port Arturju, ki je bila najprvo vsprejeta z velikim navdušenjem, je vzbudila putem dvom. Včeraj je došla nova veat ix Mukdeoa, ki porcea iz kompetentneg* vire, da je tretja japonspa armada v noči med 10- in 11. t. m. napadla Port /.rtur ali da je bila popolnoma odbita. Privrene mine si ubile ogromno števlo napadalcev in sicer » kolo 30,000 mer. Vreme v Mandžuriji. PETROGRAD 15. »Runacje £1o\vj< aa brzoja\ko iu Dačičava: Vroči dnevi in mrzle noči eo zopet pričeli, toda vročina je i a malo po»uš:la doline Liaotocg ; deževje je .apolnilo reke z blatom. Povsu]se prestrašeno, kak >r da fci nag strela zadela. Glavar Oročov, najmogočnejšega turgu-š-?eg=t naroda Sibirje, elavni (seveda v sibirskem smislu) Oravu-fcing, s cer ni ljubil Rusov, pač pa je bil velik prijatelj promišljelikov — seveda še večji brodnik o/ in Poljakov in jim je dovol 1 lov v svojem ozemlju. In ta lov je bil jtko vspesen, kajti dežela Orečov, ki se je tedaj raztezala ob Podka- j meaaji Tunguzki in daleč proti severu in j jugu, je bila ena na divjačini in kožuhovini najbogatejš h pokrajin Sibirije. Glasovita Kamčatka in S halin n mata daleč toliko divjačine ; k večemu bi se dali primerjati z deželo Oročov skero prazni kraji ob Amurju in ob vznožju Altaja. Jaz sam fem večkrat lovil t^m, pred in po tem dogodku ter sem bil od t9ga rodu vedno gestoljubno vsprejet. Posebno iskren prijatelj s?m postal s sedmerimi sinovi Oravu-t nga ; vedno smo hodili skupaj na lov in si večkrat drug drugemu rešili živjenje, bodisi Ea lovu, bodisi o nepričakovanih nevihtah in poplavili. Neprijetno nečastno bi mi bilo t^-rej bojevati se tuk"j za popolnoma tuje mi rej em laLko prijateljem. Siser pak je bilo v naši čati vse polno prjmifiljanikov, ki so že vž vali gostoljubnost Oročov in nekateri teh so kratko a c dločno poljžili svoje puške na tla. — Nadalje smo pa tudi mi vsi dol)!o poznali moč in veliko število O/očov, njih hrabrcsfc v boju in izvežbano^t v streljanju, »Ako ste Oro5', zakaj se potem hočete bojevati zoper Jakute? Boj zadeva samo Ni-I gida'e in Orotonge«. 5 Mi smo Oroči, a mi ne poz*binw, da smo tudi Tunguzi. Umaknite Be; vsak potomec Oravu-tinga vodi čsto, močno nad tisoč mož. Jaz sem Essja, njegov najmlajši sin ; moj brat pride takoj za menoj. Essja? Ta je bil pred jednim letom, ko sem bil jaz zadnjič pri Oroč h, ša le šestnajst let star. Da bi že eedaj čete vodil v boj ? A če sem natančneje pogledal tja, zdelo se mi je, da je rcsaica. Pcstava in gUs sta ee mi že od začetka znana zdela in tudi obraz je bil njegov. Essja je imel namreč za UMongo'a nenavadno bel obraz, zaradi katerega je Š hov, najboljši prijatelj Oročov, njegovo mater veekrtt dražil, da se je bila uajbiž v kakega Uma zsgltdala. (Pride še.) stiskal roko bratu cd juga. V vseh pa se mogočno oživi zavest, da smo si bratje, ker nas spaja najmogočneja in najsveteja vez — vez iste krvi ! V tem momentu je neizmerni, tudi — povejmo kar naravnost — politični pomen ljubljanskih s 1 a v n o e t i, teh častnih ljubljanskega Sokola, tega prvaka in nositelja sokolske ideje v pokrajin«h hloven-skih. Kako ne bi se po takem iz erca radovali tega velikega narodnega praznika, ki ga bodo slavili v beli Ljubljani, praznika, ka-koršajega bržkone ni šs videla lepa in mogočno povspevajoča se prestolnica dežele Kranjske. Ali bela Ljubljana ni le prestolnica dežele Kranjske, ni navadno provincijalno mesto. Onaj e prestolnica v b e g a slovanskega naroda, kulturno središče vseslovanske domovine! Zato pa kličemo radostno, samozavestno in ognjem slovenskega oduševljenja : gostov, ki prihajajo v L;ubljano; ne vsprejema le to mesto, ampak vsprejemamo jib vsi : oni so gostje naroda slovenj s k e g a. Vsa slovenska domovina jih objem lje in jih pritiska v svoje naročje iskreno, i bratski — slovanski. In mi Primorci živimo ob morju. Kakor }e neizmerno to morje, tiko neizmerna je tudi naša ljubi v do bratov, ki stopajo danes od 1 vseh strani na sveta nam naša slovenska tla.. Preskromna je naša beseda, da bi mogli dati dovolj pregnantnega izraza tistej toploti cut-stev, ki nam ob tej slavnosti vnemajo dušo. Prosimo pa mile goste, naj vsprejmejo prisrčni poz Irav. ki ga jim pašiljamo od s nje Adrije | v ime čvrstega in zdravega odlomka našega naroda slovenskega. Ta narod je branitelj j pozicij**, s katero so spojeni največi interesi vsth avstrijskiii Slovanov ! Iz svetovnovažnega emporija jim k'ičemo ; dobro došli na slovenski zemlji med narodom, kijim odpira svoja srca! Jtusko-japonska vojna. Trst, 15. julija 1904. Za eno senzEcijonelno vestjo je prišla druga — velesenzEcijonelna vest. Zi vestjo o hudem | oratu japomke obl govalne vojske pred Port Arturjem je prišla vest o — padu Port Arturja. Ti d\e vesti sti znač.li dva ekstreme. Prvi veBti pomanjkuje še vedno povsem avtentičnega pojasnila glede japonskih izgub. No, to je umevno v prvo z ozirom na dejstvo, da f033dka v Port Arturjn nima zanesljivih zvez, in v drugo, ker Japonci, po svoji navadi, trdovratno molče o svojih izgubah. Al", tu.l4 ko bi ee ce bi o poročalo od raznih stranico onem odbitem nspodu, nas uverja lavno molk Japoncev, da sa je v noči med 10. in 11. julijem mora'o dogoditi ntkaj važaegi in za Jajonca ceugednegi. V tem uverjenji nas potrja tudi okolnost, da vsi japonrfiski viri obračajo eedaj pciorcost eveta ca dogodke — v Mandžuriji in da zopet slikajo položaj Kuropatkina kakor obupen. Nn, danes nam poroča brzojavka z Petrcgrada, da ravno avtoritativni list, ki je sprva zrižal dvome na vesti o onem sijajno odbitem japonskem nap&du, da ravno »Novoje Vremja« poroča, da se v rečeni no5i Japonsi res napadli utrdb* poitsrtur*ke, da je bil capad sijajno odbit in da je general Kock podil Japonce do Nonaliss. Ruske izgube da eo znašale 1000 m:ž. Po t?j številki že si moremo! predstavljati kolike so b.le fjsponske izgub®, ako ura ujemr, da so ss napadalci morali pomikati na odprtem p^Iju, izprstavljeni navs-križnemu cgnju iz topov in pušek. Tudi dej-! etvo, da je ni ne včeraj ne danes robe ne ! vest: o kaki akciji japonske vojske proti trdajavi portarturski, moremo smatrati zna- j meajem, da so Japonci res dobili grenko lekcijo. To p manjkanje vsake vesti iz-pred Port Arturja pa priča tud;, kako nesramno izmišljena je bila ona, za vsacega razsodnega človeka absurdna vest o padu Port Arturja. To je biia menda najdebeleja raca, [ki so jo iz vztočne Azije pr^ko morja poslali v Evropo, ako ni bila izležena v Evropi sam-. No, tu moremo izreči odkrito besede. 31 ne smem) biti slepi optimisti in moranio računati tudi z mežaestjo, di Port Artur res pade. Ali ta dogodek vsekako ni sa tako blizo, kakor si domnevajo japonofiii. la na vsak' tačin bo stalo to japonsko vojsko tolikih izgub, da bomo smeli reči — ne gle le na to, da ta trdnjava že 6. mesec zadržuje vee japonske akcija in daja ča?a Knro^atkinu za koncentriranje vojske v Mandžuriji, Kjer se bodo Lile odločilne bitke — ne glede na to bomo mogli reči, da je ta trdnjava s jajno izvela svojo nalogo. Al' proBimo, da se nas ne umeje krive. Saj je m-ž 10, da se obraai in vzdrži Port Ariur He svojimi lastnimi B.lami, a možno je tudi, da vsled srečnih dog; dkov v Mandžuriji pride pomoč o i zunaj. Na vsaki način pa naj si zapomnijo čitatelji, da even-tuvelni pad Port Arturja — da si bi bil to res silno neljub dogodek — nikakor ne bo odločilno vplival na končni izid vojne. Ta izid pripravlja v Mandžurji b stri duh Ku-ropatkinov, a pripravljalo ga bo tudi rusko brodovje e morska strani. I Bog ve da li se ne dogodi japonski armadi, da bo na bojiščih stradala, a pot nazaj da jej bo zaprta. Japonska krutost. V listu »Ruskoje Slovo« je priobčil njegov dopisnik Giljazovski, kar mu je v L aojangu j oeebno pripovedoval vojni slikar Saf jnov, ki je pridodeljen oddelku G. M. Grakova. Med bojem so prinesli nosilci ranjencev dva mrtva ruska strelea. Oba sta imela prerezano grlo; j eden je bil pokrit ves z ranami, prizadetimi z bajonetom. A. P. Scfonov je bil v komisiji, ki je sestavila zapisnik o tem. Enemu mrtvih strelcev je bil izrezan jezik in prerezan gol-tancc, drugih ran provzroČenih od krogel ali kosčekov krogel niso našli. Tega vojaka so torej dobili Japonci živega v Jsvoje roke ter bo ga po živinsko mučili do smrt'. To delo so storile, kakor se je dokazalo, redne japonske čete. Obe trupli sta bili dvigneni v trenotku, ko ao se Japonci umaknili od onega mesta, kjer §ti naleteli skup obe čet: in kjer ee torej ni nahajal nihče drugi nego japonske sprednje čete. Djkaz je torej podan.« Jezikovna naredba \Viener Abead-pjst« da dr. Koerber res ni ničesar odredil glede jezikovne kvalfiiacije sodnih uradnikov, ki se imajo imenovati z* nemška g«>-diščs. Pa saj se že po st lizaciji sami v vis ko oficijoznem listu us ljuje slutnja, da se je nekaj zgodiie. To pritnava vnovič tudi Koerberjevo glasilo »Neua Freie Preske« ; samo da utt-pnuje stvar v tem zmislu, da se ni izdala splošna jezikovna naredba, ampak le z ozi-rom na jeden konkreten slučaj, v katerem dot čai češki uradnik ni imel jezikovne kvalifikacije. Radi tega slučaja da je miniđter-atvo za pravosodje izdalo višemu dtželnemu sodišču v Pragi ukaz, a to pos^dnje je vsebino ukaza priobčilo »na primeren način« posamičr: m sodnim oblastim na Češkem. Torej ? Tj ljubi Bog, v kakov namen pa se ministerske naredbe, izdane v konkretnih slučajih, priobčujejo vsem oblastim ? Menda v ta namen, da se oblbBti po njih ravnajo ! O tem pa je vsejedno, ali je bila naredba izdana brez vnenjega konkretnega povoda, ali pa valei kakega takega povoiia. Pojasnilo v dunajskem Kobrberjevem glasiiu priznava torej vnov:č, da je biia izdana j 3-zikovna naredba, ki so jo avizirali češki listi, katero pa je hotel dr. Koerber utajiti v visoko c fieijozni »\Viener Abendp: st«. To feba obdržati dobro v spominu, ko bo trabalo v boJcČe soditi o vrednosti sličnih vladn h zatrdil, oziroma dementijev. L.i dejstvo ostaja, da postopanje istega dr.a Koerberja o imenovanjih v naših južnih pokrajinah, kaj kričeče divergira od principa, ki ga uveljavlja v prilog Nemcem na Oa-šKem. To konstatujemo danes v tretjič, ker priča, da je sedanji zistem v svojem p<»=tj panju z državljani razn h narodnosti istotako — objektiven, kakor je iskr.n ia resnico-ljuben v svojih dementijih. Vseučilišeiii profesorji proti na-ueiiemti ministerstvu. Profesorski kolegij pravne fakultete dunajskega vseučilišča je nastopil v svoji seji dne 9. t. m. proti naredba n ministerstva glede zagrebškega vseučilišča. Ko.egij je predložil ministerstvu poročilo, v katerem dokazuje, da so one naredba nezakonite. Na mislio:o ss danes ešofirati radi takega frateraiz ranja med nemškimi dijaki in nemškimi profesorji, ne misi mo moral zirati radi tega, da nemški prefasorji se pod ž gaj o šovinizem, nestrpnost in netoleracijo nemšk;h akadejaisov. Na! Marveč pravimo: učimo sa od nasprotnikov! Kakor se oni zlružujejo v trdno verigo, da branijo — ne morda kako nemško pravo, ki je v nevarnosti — ampak le nemške privilegije, tako se združujmo tudi mi v tbrambo po3tbno opravičenih kulturnih aspiracij caš h — vsi, do... profesorjev. Ce nemški prt feaorji smejo vsikiar stati v bojevnih vrstah sredi pol t čnih in narodnih Vihar, nu, po^m mora biti dovoljeno tudi onim slovanskim faktorjem, ki so po svojem službenem položenju v neposredni dotiki z mladino in morejo vplivati nanjo, da — posnemajo nemške vzglede. Avstrija in Italija. Iz Rma prihajajo vest', da raste po vsej Italiji protiavstrijsko gibanje. »Information« poroča, da je general Garibaldi že določil oddelke svoje armade. V izkazih dobrovoljce v se nahaja približno SO.uOO mož, ki so razdeljeni v 16 legij po 5000 mož. Oddelki za Badem legij so že popolni, ostali se popol-nijo v najkrajšem času. O J 7 legij so sestavljeni nekateri izključno iz mladih italijanskih Albancev. Ganeral Garibaldi ne skriva svojih projektov, on deluje popolnoma odkrito in na popolnoma zakoniti podlagi. Ponovno sa je izrazil, da noče nobenega provocirati, vendar eprevidja, da je evropski mir izlasti sedaj, radi vojne na skrajnem Vztoku, v nevarnosti. Zato smatra času primerno, da ima Italija močao armado dobrovoljcev, ki bi v slučaju potrebe nadomestili tudi redno vojsko. Ganbaldinska vojska ima že danes na razpolago nad 50.000 pušek in 2 in pol milijonov patron, ki sa pa nahajaj) v inozemstvu. Kje, to le Garibaldi. Minoli ponedeljek ao ob gaidskem jezeru pričele vaje vojaških biciklistov. To so neka nova vrst manevrov, ki jih vodi pol-i kovnik ital-ivrho sestave bodočega pravilnika poveril NskJdju A. Bartole in da je poslednji rad sprejel to nalogo. Zastopnikom občine na kongresu Pe-trarca v Arezzo so določili mestnega knjižničarja dr. Atilija Hortisa. Šolske razmere v Barkovljah. Pišajo nam : Tukajšnjo šolo, J H. slov. razred, obiskuje neki dečko, ki je vedno čisto oblečen in ima snsžno perilo. La brez jop ča je, ker je oče silno ubog, a ima skrbeti za sedem otrok. Nekega dne pa je uč.telj onega dečka zapo;il iz šole radi tega in vihu tega je magistrat dot čnemu siroaa^aemu očetu naložil globo. Ob zaključku šole je učitelj istega dečka zopet poslal iz vrete, ki je b:la namenjen* v cerkev. Tako se postopa v barkovijanaki šoli z revnimi slovenskimi stanši in OLroci ! Najbolj kričeča pa je, da v slovenske oddelke v tej št I. ne vsprejemajo otrok, kakor hitro jim manjka 2 meseca do Š3St?ga leta dečim v italijanske oidtlke prav laai vsprejemajo tudi take, ki jim manjka 6—7 mesecev ! Najbolji odgovor. Ker s^ Hrvatje v Puli določili, da o bodočih obč nskih volitvah j oaeže v boj eamostalna hrvatska stranka, italijanski listi bruhajo nanje sv:j grdi — žjlf. ^Nar.dai list« pa jim odgovarja: »Pomirite se, to je samo začetek. Na daljevauje bo v Rovinju, Poreču, Kopru :n drugod, kjer mislite, da je xa&\ moč Le-zlomljiva«. To je bil res Dajprimerneji odgovor. Z dejanji treba poktzati tej gospodi, kako Be varajo, ako menijo, da bodo vse večne čase zatirali večino prebival-.tva v dežtli. Pozor: kmetijska družba in zavedni okoličanski možje ! Z O^čin nam pišejo : Dne 30. junija t. je treb niski pidjsti čuvaj zalotil gropajske krave, ko ao se pas e na treleojskih pašnikih (gmejni). Ker pa v Trebeah nimajo sedaj vaškega načelnika, prišel je rečeni poljski čuvaj na Opčine k eignoru Tomato Dancu vaškemu načelniku, pritožit se radi ocih krav, ki so bile zašle na trebenjske pašnike. Capoviila pa je odgovoril, da se istotako tudi trebanjske krave lahko pasejo po openski gmajni, openske pa po trebenjski, gropajski itd., češ: tu smo vsi v eni občini, vsa okolica je samo en »komun«, zato imajo tudi vsi prebivalci ene in iste lastninske pravice ! In poljski čuvaj je odišel s tem dobrim poukom capoville. Možje, ki vodijo mš:> kmetijsko družbo, in so vai zavedai okoličani, naj razmišljajo o teh besedah. Ker, ako sa bo 1o, kar je rekel openski capoviila, od merodajnih faktorjev uveljavljalo v praksi in na sp'c h, bodo posledice usodne, ielasti pa za vas Opčine. Pozor torej ! Okoličan. Pevsko bralno društvo »Slov. Lira« v sv. Mariji Magdaleni Spodnji priredi, ka-č. t že lavjeno, svojo prvo veselico s zanimivim vsporedom dne 14. avgusta v prostorih g. Jo«. Kariža v Sv. Mar. Magd. spodnji pod Kstinaro. Ker je pevsko društvo »Slov. L'ra« nova narodna trdnjava, upsmo, da bo prva vesiliet »Sov. Lire« ttko mnogoštevilno bičana, kakor to za lužijo vrli členi tega društ^f. Kranjska kmetijska družba. Na obč nem zboru kranjske kmetijske družbe, ki se e Tfš l v četrtek v Ljubljani, je bil zopet zvoljen predsednikom g. Oton pl. Drtela, rfežtlai glavar kranjska Pevsko društvo »Zarja« v Rojanu pr redi v nedeljo dne 17. t. m. pevsko zabavo s petjem in lamburanjem v gcstilni »Kon?umtiCgi društva« v Rojanu in s.cer: preipo U'ine po zvršeoi procesiji, popoludne pa bo začetek ob 6. uri in po'. Zailjuček zaba e o polunoSi. PiijafJji patja ii tamhuranja dobrodošli ! Preiskave v poslopju društva »ftinna- -til*a«. Že predvčerajšnjem je policija preuska a prostore druetev »Vita dei giovaii« in »Ginnsstica«. Zdi se, da prve preiskave tiso imel* posebnega vsptha. Včeraj popoludne se je pa zojet vršila ■re: ka\a v poslopju društva »G.nuast ca«. !'o clsso\;h, ki so nam d sli že sicoč , je d di ie bil vspeh prei-kave seczacijona-en, lanu, da utegne imeti rečnih pcBled c za » drušLvo. Mi nočemo s i pri' b5iii, kar se ■jam e ^poroži'o t;r hoSerno pi čakati p j v s ? m zatttsljiv;h podatkov. * * - No, pozaeje emo dobili zine-d^i va p >dit'ce, katerih saao pričakovali in ki ne eamo poru, ejo, k ir se nam je prej sp:ro5.1o, ampak natu prav-jo še več. O pre akavi, ki se ja vrš U včiraj po-p >!u lae v po 1 >p:u drultva »G nnast ca«, j^ nas a pol c ja po i p* lom 4 Orsinijeve iu m h o iu **e§ perardov. \Ts!ed ffgt so bili aretovaii : predsednik druitev »O nnasticj« n »P^tria« olvetnik dr. Karol Mrach, tij-nk društva »Ginnastica« Evg^n Silvador, Čitej telovadbe N -ljoi C >zz , mag s ratni ra Ini s A*>ton B >a-t losio, mag-stratn' urad-k Oikar S a ban, d aan karski mojster Zdat^i, drušuva »Glana^tiea« B doli in Baianza i to'a«o s^uga istega drustve. ZisI š.van e aretovan h je tr^jib do pr^ko poIuo< č . l>va gozdna požara. Vce?aj pcpokdce c.io.o -4. u-«j iu pol je začel goreti gozd ob ce<*tj ua Prusek. Z^jr-lo ie mnogo mladaga drevja in Mcer za l."»00 štirjaških imtov •i z l*. Okel u 5. ure pop. je pa izbruhnil požar » g zdu nid Vrdelo blizu kamenoloma I)a K . Tudi tu ja gorelo mlado drevje. Zgi-rt » je ra 1000 štirjaških metrov gozdi. O ia p /. ra so pogasili mastni gasilci, in sicer pr fg* pol poveljn št.om ga. B.tgliovaza, a dr gega pod poveSjoištvom gp. Paoli. »srrfi na delu vsled eksplozije ttiiae. VT kamenolomu g. Štoifi na openskej je sinoči ob 6. uri ena mina eksplodi-r a pred čas^m, o čemer s a bila ranjena dva < Vno^orcđ, ki delata vT ist:m kameno-''■n!!, katerima se pa še ne ve imen. Eden Je za lobil več ran m obrazu in na desnej 11 ter mu je zdrobilo dva prsta deace roke, '"iiiii pa v«č ran na levej nogi in na desnej . Poklican je b,l zdravnik se zdravniške je, kateri jima je podelil najnu nejo po-i01 ter potem odredd, da sta bila odpeljana h 'nišnico z vozom za ranjence. Darovi za otroški vrtec t Rocolu. Čg. Cink 2-60 K, Dekleva 40 st., Gombač 80 st., Baic 40 stot., Slamič 20 st., N. N. 20 st., Furlan 20 st., Grmek 60 st., Škrk 60 st., Perbauc 1-20 K, Škrinjar 60 stot., Krip 50 stot., N. N. 40 st., N. N. 40 stot., Počkaj 1-20 K. Srčna hvala vsem darovalcem ! V imenu »Tržaške ženske podružnice« se vodstvo otroškega vrtca najprisrčueje zahvaljuje g. A. SusiSu za podarjene sladčice, s katerimi se je pogostilo otroke otroškega vrtca. Ednaka zahvala gre tudi družini Dežmanovi za divni »Kvartete, kateri je tako navduševal občinstvo in vekšal splošno zabavo. Vsem še enkrat srčna hvala ! Vodstvo. Pevske In bralno društvo »Zarja« t Koprivi na Krasu vabi na prvo veselico s plesom, katera bo v nedeljo, dne 24. julija ta dvorišču g. Antona Lavrenčiča (Redon). Vspored : 1. Parma : »Miadi vojaki«, godba. 2. Pozdrav predsednikov. 3. Zaje: Zbor iz opere »Zrinjski«, godba. 4. Vilhar : »Domovini«, mešan zbar. 5. Majcen : »Slovenec sem«, venec, gedba. 6. Forster : »Ah!| ni li zemlje* krasna ?« mešan zbor. 7. Majcen : »Samokres«, fantazija, godba. 8. Ada-j mič: »Lipa«, mešan zbor. 9. Ipavec : »Domovina«, godba, 10. Fieischmann : »Triglav«, mešan zbor. 11. Parma: »Slovanske cvetke«, venec, godba. 12. Vilhar : »Ustaj vilo !«, mešani zbor. 13. Ples in prosta zal ava. — Začetek veselice ob 3. uri in pol popoludne. — Pri veselici in k plem svira godba iz Nabrežine pod vodstvom g. F. Majcene. — Cstopnina k veselici 40 vinarjev (20 krajcarjev) ; sedeži 20 vinarjev (10 krajcarjev). — U«topnina k plesu 20 vin. (10 kr.) vsaki komad. V slučaju slabega vremena se vrši veselica 31. julija t. 1. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Dražba nedvig-uenesra blasa. V sredo dne 20- t. m. ob 10. uri predpoludne se bo vršila na tukajšnjem kolodvoru, v magezinu II. za oddajanje blaga, javna dražba nedvi-gnenega blaga. Predmet , ki ss imajo pro dat;, i=e oddado onemu, ki največ ponudi. Kupnino je polož.ti lakoj in blago treba < d vesli nemudoma. Pod vskl ono ceLO ss ne b_> prodajalo. Ta je znal, dokler je šlo. Nekdo nam r»iše : Minoii torek se-n bil pric^, kako s >>pohvalili« pisar a tvrdne A. & M. ra i s posebno Hpretto-rtjo voljenih računov in neko posebne, čudne varčnost'. Mjž je tako znil vr rčt:, da je vsaki mesec pošdjal dem iv po 140 kron, deč m je njeg>va mesečna plača znsšila le 150 kron. Ia poleg tega je m ž še prav dobro živel. Ta sin — polente si je tu (»r.\o^čal pečenko. S:var si je uravnal tako, « a je ob s /ootah Btavil v račuDe to« liko delavcev več, kol.kor je ravno potrebo val denarja. To je slo, dokler niso prišli tej msnij uleoji na sled. Pozvan na odgivor je jokal. Veleli so mu, naj nemudoma spravi spise v red, da j h izroči. Tega pa ni utegnil storiti, ker ga je tsž lo nekaj tujega blaga v Ž9pu, in — oikuril jo je. »Škrat«. Ker sta ta teden zaporedoma obolela urednik za ilustracije in glavni urednik »Širata« iu je bilo prepozno, da bi sa moglo po3krbet" za nadomestitev, odpade današnja številka »Sirata« in izide prihodnja zopet drugo soboto. Upravništvo »Sirata«. 1 Razne vesti. Afrikanska zeleznica. Ogromno podjetje,1 ki bj z železniško progo vezalo mesto Kap-Btat na skrajnem jugu Afrike in Kajiro, ' glavno mesto Egipta, se bliža svojemu zvr-šfctku. Po'etkom meeeca marca tekočrga leti je bila dovršena proga Kipstadt Viktorija-Slapi. Treba je zgraditi le še 1570 kilometrov in ta velika pro^a bo povsem dovršen?. Od Ka^stadta do Kajira znaša da java v zračni čit okolo 6.^00 kilometrov. Najdaljše železniške proge na zemlji si dosedaj sibirska železnica in severo-amei iška pacitik-železnica. Zaradi lizavanja pisemskih znamk zgu bila jezik. Iz Derbv Co poročajo: Nvra Sil-vernal, pomožna pcstarica v Norfolku, je zgu bila del svojega jezika, ker je pred prileplje-vanjem oblizavala pisemske znamke. Prel nedavno jej je začel j^zik otekati in zdravniki so pogodili, da hi je od lepila, ki je na znam kab, zastrupila kri. Svlvernal je šla v bol nišnico, kjer so jej morali odrezati pol je zika. Peštarica oetane sicer na življenju, ven^ dar jej bo odrezani jezik zelo oviral govorjenje. Statistika iz Hrvatske. Minolega meseca I maja je bilo na Hrvatskem 999 porok, otrok j se je rodilo 8057, umrlo je pa 5671 j oseb. Najmanjši časnik na svetu je v Guada-lajari v Meksiki izhajajoči tednik »Telegram«, i Ta časnik ima v tri oddelke razdeljene strani ter je dolg 5, širok pa 4 palce. Prinaša novice iz vsega sveta. Njegovo geslo je : »Malo slame in mnogo pšenice«. Smrt španskega generala. Iz Madrida poročajo : V blaznici v Carabanchelu pri Madridu je umrl general Toral, ki je leta 1898 podpisal pogodbo, po kateri se je mesto Santjago na Kubi predalo Amerikancem. Ko se je general Toral povrnil z bojišča, bo ga v Madridu postavili pred vojno sodišče na odgovor ; vsled tega je Toral zblaznil. Osem zlatih in eno dijamantno poroko so obhajali minoii ponedeljek dne 11. t. m. v mestecu Scho fl ng na Gorenjem Avstrijskem. Država, v kateri se ne sme pušiti, je Abesioija v Afriki. Oadi je pušenje prepovedano od leta 1841. To je edina država na svetu, v kateri se ne sme pušiti. Narodno gledišče v Sofiji. Kakor poročajo iz Sofije, je sklenil bolgarski knez Ferdinand v sporazumljenju z naučnim ministrom, da ustanovi v glavnem mestu narodno gledališče. Zgrada bo veljala približno pol milijona levov (frankov). Plemenit Človek. A.: Vi ste torej oni plemeniti človek, ki je skočil z ladije in rešil svojega kolego smrti. Je bil li to Vaš intimen prjatelj ? B. : To ne, ampak dolžan mi je bil se 5 kron. Največ« parnik na svetu je odplul dae 24. m. m. iz Belfasta v Liverpool. To je prsa njegova poskusna vožnja. Ta parnik. spuščen v morje pred 7 meseci, je bil zgrajen na račun parobrodnega društva : »\\ hite Star Line* in se imenuje »Baltik«. »Baltik« je do!g 217 in ro*tra, š rjk 22 in pol, a globik 14 metrov 70 can ter ima 40.000 tonelaf. Njegovi Ft-oji so tako jaki, da zamorejo pro zvajati brzino od 17 milj na uro. »Baltik« bo zamogel voziti 3000 ljudij, povrh t:ga št.*j j ni*»gova poiadka 350 ljudij. Čuden Štrajk. — v mesteci Malčga je buknil čuden štrajk. Tam so mojstri in pomočniki v oiih delavnichli, v kater h se izdelujejo mrtvaške krste, ustavili delo vs'ed teg i. ker jim je n ložila vlada nov davek. Z-prli so delavnice in na zaprte vrata prilepil! listke z napišem : »R qaies3at in pace !« Mrliče morajo pokopavati sadaj braz krate ter jih po vztoČuem ob Čaju zav j»jo v rjuhe ali plahte. Trgfoirma. Borzna poročiia dne 1">. julija. Tržaška borza. Napoleoni K 19.01 19.03, angležke lire K 1 do —.—, Londnn kratek termin K 239.40 239.75 Francija K 95.--95.15, Italija K 95-- 95.20 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija k. 117.25—117.55, nemški bankovci Iv---—.— avstrijska ednotna renta K 99.30 — 99.60, r grški i kronska renta K 97.— 97.25, italijanska renta i\ j 10r, 102.25 kreditne akcije K 640.--642 — državne železuice K 63«.— — 640. — . Lombardi K ' 80.— 8*2.—, Lloydove akcije ti 635 - 095.— — j Srečke: Tisa K 324.--32-5 —, i.redit Iv 460.— do 470. Bodenkredit 1880 K 298— 308.—. By- I denkredit 1889 Iv 290.— 298 •—, Tur§ke K 127.— ! do 129.— Srbske —.— do —.—. Dunajska oorza ob 2. urf po:ool. : včeraj dane« Državni dolg v papirju i00 10 100.15 „ v srebru 100.10 lOO.lo Avstrijska renta v zlatu llS7() 118 75 v kronah 4°/0 99.S.S 9.^35 Avst. investicijska reuta 3*/,% 91.*la.0-nio tn Hermangild Trocca Bnrriera veccliia št. S ima veliko zalogo mrtvaških predmetom za otroke in odraščene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na jorcelanastil plošča! za snoineiiiSe. Najnižje konkurenčne cene. Kdor bi želel kupiti za poletno letovišče blizu Celja in Savinje ležeče lepo in plodonosno posestvo, naj blagovoli se obrniti na dra. Ludo-vika Filipič, odvetnik v Ceiji. Zahvala. Podpisana se iz dna svojega srca zahvaljujeta vsem onim cen j. osebam, ki so na katerikoli način izkazali svoje sočutje o priliki smrti našega nepozabnega očeta odnosno soproga Antona. Posebno se zahvaljujeva za podarjene vence in sploh vsem, ki so pokojnika spremili k zadnjemu počitku. V TRSTU, dne 15. julija 1904. Franjo Počkaj, sin. 3Iar!ja Počkaj. popr^g.?. TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA rep^istrova^a zadruga z omejenim paroši o_ik. Lliea S. Fmaeesc* itev. I. - 1 R S T - l lica S. Fraiiceseo štev. 2. II, -...... ... — - Tele d 952 - —...........-.....- -: Hranilne uloge sprejema od sakega, če tudi ni ud zadruga in jih obrestuje po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po o1^0/,,* na menjice po 6°/0, na zastave po ol/20/o. Uradne ure : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludnc. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in [»raznikili je urad zaprt. Poštno hranilnični račun 816.004. IVAN SCHINDLER Dunaj III |1 pošilja že veliko let dobro znane stroj«' \sake vrste za poljedelske in obrtne potrebe, mline za sadje in grozdje, stiskalnice za olje in grozdje, škropilnice za trte, poljska orodja, stiskalnice za seno, nilatilnice, vitlje, trijerje, čisti niče za žito, luSčilnice za koruzo, slamoreznice, stroje za ribanje repe,j mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, se-saljke za vodnjake in gnojnice, železne cevi, vodovode itd. itd. " od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih cenah ravno tako vse priprave za kletarstvo, sesaljke za vino, medene pipe, gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi, stroje za sladoled, priprave ta. izdelovanje soda vode in penečih t-e vin, mline za dišavo, kavo itd., stroje za delanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, decimalne tehtnice železno pohištvo, železne blagajne, šivalne f stroje vseh sestavov, orodja in stroje vsake ■ vrste za ključavničarje, kovače, sedlarje, pleskarje svinčene cevi itd. itd. Tse pod dolgoletnim jamstvom, po najngodnejih plačilnih pogojih, tudi na obroke Oniki z več kot 4 slikami bezplačno in franki.. — Dopisuje se tudi v slovenbkem jeziku. Prekupci in agenti se iščejo. Piše se naj naravnost: Ivan Schindler, Dunaj III. Erdbergstrasse 12. priznano najboljše Oljnate barve zmlete s stroii najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah ^dolf JCauptmann v Ljubljani prva tovarna oljnatib barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. £J stano vljeno leta 18" Iluatrovani ceniki se dobe brezplačno. Prodaja na de Wo I Prodaja na drobno! Najprimernejše letovišče za tržačane je grad —-— —==—— Mnnnn« Krasna lega, obširen park a senčnatimi sprehajališči, brez prahu, III | g | I I mirno bivanje, čist zrak, krasen razgled na divno romantično po- ||l 1 g | I i krajino v ozadju in na zelene griče m doline, ki se v ospredju ■■ J £ j! jI I razprostirajo do morja. J) ^ ^ Lepe zračne sobe z dobro lirano za letOT-isčnike. • Df>r6f.. Nizke cene. Nizke cene. P" ' DUrSl!!. Za izletnike dobro urejena restavracija : Izboren teran, mrzlo pivo, okusne jedi. Svojim rojakom se posebno priporoča udana Eleonora Ferluga lastnica. STISKALNICE* ZA GROZDJE IN OLJKE so naše stiskalnice ,,ERGOLE K A V M ( N A STISKALNICA. Najboljše automatični patentovane trtne briz-gaJnice. ki delujejo same od sebe, ne da bi j it bilo treba goniti. Plugi stroji, za grozdje, sadje in oljke, Mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetalnih, življenskih in 1* " A U t om a t i Č n a ralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, Drizgalmca. čistilnice, rtšetalniee. Slamoreznica, ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi strt »j i za poljedelstvo. s* . . . Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najno^ejžega Stiskalnica za grozdje, izbornega uresničenega, najbolj pripoznanega in odlik, sestava. PH. MAYFARTH & Cu. tovarna za poljedelske in vinske stroje, DUNAJ, II. TABORSTRASSF št. 71. Odlikovani v vseh državah sveta z nad 500 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer nismo zastopani. Trgovina i lmhttiriii Umi Barriera vecchia 11. - ANTON SANZIN - Barriera veccliia 11. Bogata zaloga perila, snovij za ženske, perkala, cefirja, satena in batiste v zajamčenih barvah ter novih narisih na izbero. Srajce bele ali barvane za moške, velik izbor zapestnikov in kravat. Modrci in drobnarije ter izdelki za delavce. Vse po jako ugodnih cenah, Vse po jako ugodnih cenah. Otvorila se je $oflig!ieria Ssecelsior v nI. S. Sebastiano 2 ki je preskrbljena z najboljšimi specijalitetami ORIGINALNIH FINIH VIN Likerji in špiriti v velikanskem izboru. Prodaja na debelo in drobno po tovarniških cenah. Zdravljenje kile brez operacije. Profesor ANTON DE CASAGRANDE član nacijonalne akademije v Parizu, odlikovan z mnogimi zlatimi kolajnami, v zadnje se zlato leo-lajno na razstavi v Rimu. Ordopedist, specijalist za kilaste bolezni došel iz Pariza se ustavi - v VIDMU (Udine) od II. do 25. julija 1904. Naznanja cenjenemu občinstvu, da odpre svoj atelje v ulici eortazis šf. 1., kjer bo orDiniral oD 9. ure preflp. 3o 5. ure wot). ob delavnikih in oD 9. Do 12. ure preDp. ob nedeljah. V BENETKAH. Caio Selloite 1464. od 26. julija i 0. avosta 1904. Eden največjih napredkov znanosti, na katerem se je zahvaliti profesorju de Casagrande, je metoda, kako se ima zdraviti kila. ^ Vsak dan se množi število nesrečnih, ki trpijo na tej strasni bolezni. Zasluga gre torej prof. Casagrandi, ki je izumil sredstvo, s katerim je mogoče mnogim nesrečnim darovati zopet zdravlje. Dve električni ploči se postaviti na prostor, kjer se je pojavila kila ter se iste zvežejo s pomočjo elastičnega traka, tako, da bolnik ne občuti nikake ovire. V kratkem času se mora kila popolnoma odpraviti. S pripomočkom prof. Casagrande se odstranijo vsa druga zdravljenja, kt so večkrat zelo nevarna. . . , .. Prof. Casagrande sprejme honorar le tedaj, ko je bolnika popolnoma ozdravil. Soproga prof. Casagrande stavi gospem in otrokom zdravilne pasove. Prof. ^Casagrande ima veliko zalogo električnih aparatov za bolne na živcih itd. Uelik izbor električnih priprav za vse nervozne bolezni. Zdraviliška preiskovanja brezplačna. V SACILE, Titaka provincija, v lastni palači oi 10. avpsta ilo 29. septembra 19041 Prve in jedine želodčne kapljice sv. Antona Padovanskega. (Varstvena znamka). Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva. Te kapljice vredijo redno prebavljenje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico popije. Okrepi pokvarjeni želodec, stote, da zgine v kratkem času omotica in životna Ienost (m r t v o s t). — Te kapljice tudi store, da človek raji j£. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. — Za naročitve in pošiljatve pa jedino lo v Lekarna Cristofoletti v Gorici. I _ Fotografični atelijer pri sv. Jakobu, ul. del Rivo 42 vabi cenj. hotrice in botre za blagohoten obisk, za-gotavljaje dobro delo in nizke cene. Izvržuje ludi slike skupin, razglede, fotografije na porcelanu za spomenike itd. Povečanja od gl. 2.50. Op mba: Ateljfe nima nikakega po:ovalnegs-pooblašćenea za sprejemanje naročb. SORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA vpisana zadruga z neomejenim jamstvom. y Gorici Gosposka ulica hšt. 7,, II. nadstr v lastni hiii. -- Hranilne vloge sprejemajo ae od vsacega če uidi m č aa društva in 83 obrestujejo po 41/s°/o> ae da bi se odbijal rentoi davek. Posojila dajejo ae samo članom in sicer na menj ce po 6 °/0 in na vknjižbe po O1lt°J0 Uradllje vsaki dan od D. do 12. ure dopol. in od '2. do 3. ure popol. razven nedelj in prezn kov. Staiijs Milili vloff leta 1902. Kron 1.479.000 j Fostno-bran. račun stv. 837.315.' prodajalnica Izgotovljenih Sj f aga ^ „Alla Citta di Trieste" tvrdke J EDVARD KALASCH Via. Torrente št. 40 nasproti gledališču „GOLDONI" a krojačnico, kjer ae izvršujejo obiake po meri in najugodnejših cenah. V prodajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah Izbor boljših in navadnih saovij. VELIKI IZBOR ^mz izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. Avtorizorana krojačniea. „LJUBLJANSKA KREDITJNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja m vrste rent, zastavnih pisem, prijoricet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. "romeae izdaja k riakecn arebaojn. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Zamenjava in eakomptuje izžrebane vrednostne papirje In vnovčuje zapale - kupone. -- Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečka proti kurzni ===== izgubi —: Podružnica v Spije tu Denarne vioge vsprejema v tekočem računu aii na vložne knjižice proti ugodn obre&iim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge d — = dne vzdiga. = P?omet m čeki in nakaznicami. Vinkuluje tn dlvlnkuluje vojaške ženltninske kavcije. jKckompt in ink&sao n%2iic. Bor p i« naročil*,