Leto II. (IX.), štev. 80	Maribor,	petek	6.	aprila	1928	»W
—„.... . ,■			—		 1 —m—»—mmhm w tMjvv.m ■■. ——mansmrnasan,			
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Vel a mesečno, prejaman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din HT :I	III—1—	Telefon; Uredn. 440 Uprava 455	U redništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4	
PoSSnlna plačana v nofovinl
JMfoanUa zavlačuje ©dgov©r
PONOVEN PROTEST NAŠE VLADE V TIRANI.
BEOGRAD, 6. aprila. Odgovor albanske vlade na naš protest proti zatvoritvi albanske meje ob ohridskem’okraju tudi še danes ni dospel. Namestnik zunanjega ministra, dr. Šumenkovič, je izjavil novinarjem, da je vlada sigurno že za včeraj pri-
čakovala odgovor. Ker pa ga še ni dobila, je že sinoči brzojavno naročila našemu poslaniku v Tirani, da naj ponovno intervenira pri albanski vladi in zahteva takojšnjo ukinitev zapore. Poročilo našega poslanika v Tirani se pričakuje za danes.
Guverner za Južno Srbi!©
VLADA SE PECA Z NAČRTOM, DA IMENUJE ZA JUŽNO SRBIJO GUVERNERJA. — ODLOČITEV ŠE NI PADLA.
BEOGRAD, 6. aprila. Ponovni atentati, ki so bili izvršeni zadnje dni v Južni Srbiji, so silno vznemirili vse tukajšnje politične kroge in se zahtevajo najenergi-čnejši ukrepi za zaščito življenja in imetja tamkajšnjih domačinov. Ureditev razmer na našem jugu postaja od dne do dne bolj pereče in je nedvomno eno najbolj aktun' Ah vprašanj naše vlade, posebno sedaj, !:o je došlo do zatvoritve naše me-ie s strani Albanije. Vprašanju Južne Srbije se posveča zato največja pozornost iti se intenzivno dola na tem. da se uvedejo vsi potrebni ukrepi za zaščito tamkajšnjega prebivalstva.
V	dobro poučenih krogih zatrjujejo, da se je vlada zadnje dni že ponovno bacila z vprašanjem, ali bi ne bilo primerno
izročiti vso upravo Južne Srbije — guvernerju, ki bi mu bil brezpogojno na razpolago ves vojaški, policijski in orožniški aparat.
Naloga guvernerja bi bila v prvi vrsti, da zavaruje prebivalstvo v Južni Srbiji pred napadi komitašev in kačakov, ki se pripravljajo, na drugi strani pa bi imel izvajati tako politiko, ki bi popolnoma odgovarjala razpoloženju tamkajšnjega naroda.
Do kake odločitve za enkrat sicer še ni
prišlo, vendar pa se trdovratno vzdržuje vest, da je v vladnih krogih odločno razpoloženje za tako rešitev in da bodo v tem pogledu že v kratkem sledili zelo važni sklepi.
Italijani zabteuajo Franc !)o-žefouo deželo
RIM, 6. aprila. Italijanski vojaški list »Forze Armate« trdi, da je smatrati v ozemlju Severnega tečaja ležečo Franc Jožefovo deželo, ki jo zahteva zase Avstrija, kod dedščino italijanske kraljevine. Aneksijo te dežele da so izvršili za Avstrijo oficirji in moštvo avstro-ogrske mornarice. Sedaj pa nimata Avstrija in Madžarska niti mornarice niti dohoda k taorju, dočim pri padajo najvažnejša pristanišča avstro-ogrske mornarice Italiji. Zato je Italija popolnoma upravičena, da zahteva Franc Jožefovo deželo zase.
Kakor znano, pa je ta stvar že davno likvidirana. Fašistično Italijo je namreč prehitela Rusija, ki je že 1. 1914. Franc Jožefovo deželo kratko-malo anektirala in jo podredila guberniji Arhangelsk.
UPOR KAZNJENCEV.
VARŠAVA, 6. aprila. Včeraj je nastal v jetnišnici v Plocku upor. Kaznjenci so sc na dano znamenje uprli razbili vse šipe na oknih ter opre-nio v celicah. Ko so ostala vsa sredstva za vzpostavitev miru brez uspeha, so bili poklicani gasilci, ki so po-mirili nasilneže z brizganjem vode banje. Do upora je prišlo radi tega, ker so bile vse pritožbe radi slabe Preskrbe zaman.
I ETALA ZA PRIVATNIKE.
RIM, d. aprila. Italijanska avijatika namerava spraviti v promet majhno, ceneno letalo ki bi ga mogli kupiti tudi privatniki. Italijanska letalna industrija hoče s tem odpreti pot pri-atnemu letalskemu prometu, kakr-Cn ic močno razvit že v Ameriki.
5trašna smrt ruske begunske rodbine
STOCKHOLM, 6. avgusta. V Bjergste-du so v jutranjih urah opazili, da je nastal v hiši ruskega inženjerja Voskajeviča ogenj. Ko so udrli v hišo, so ugotovili, da je nekdo spravil v hišo slamo, jo polil s petrolejem in zažgal. Inženjerjeva žena, l9ietni sin, 161etiia hčerka in tašča so ležali mrtvi v postelji. Vsi so bili ubiti s sekiro. Na tleh so našli truplo inženjerja, ki se je obesil. Voskijevič se je pred 8 leti Izselil iz Rusije, Domneva se, da je izvršil strašno dejanje vsled gospodarskih težkoč,
TUNEL SKOZI PIRENEJE.
PARIZ, 6. aprila. Prvi tunel skozi Pireneje bo poleti slovesno otvorjen v navzočnosti španskega kralja. Nova proga bo spajala Bedous v Franciji z .Taco v Španije Glavni predor je dolg 8 km; vrh tega je še 13 nadaljnih predorov, med njimi eden s 1750 m.
Ha 5uetu ni taka hudo
Neki sotrudnik »Ne\vyork Herald« je napisal članek, v katerem je hotel dokazati ljudem, da vendar ni tako žalostno na tem svetu, kakor izgleda in da je mnogo bolje verovati v srečo na svetu kakor pa biti pesimist. Tako je prišel po resnem proučavanju do sledečih rezultatov, ki so se dogodili v Ameriki neko nedeljo.
22 milijonov se je vozilo v avtomobilu in se nikomur ni zgodilo nič žalega.
Okoli 778.000 šoferjev je bilo popolnoma treznih in niso imeli opravka s policijo.
Nad 95.000 ljubavnih parčkov se je sprlo, vendar pa pri tem ni bil nikdo ubit.
Okoli 32 milijonov žensk je prišlo brez večjih posledic prekasno na ljubavni sestanek.
Niti. en ameriški državljan ni tega dne umrl ali bil nasilno umorjen. Samo, če je vse to resi
Gospodarska konferenca v
v Zagrebu
SODELUJEJO ZASTOPNIKI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ IN VLADE.
Predsednik Trgovske in obrtne zbornice v Zagrebu g. Vladimir Arko je za 9. tm. sklical v Zagreb konferenco gospodarskih krogov, katere se udeleže na eni strani predstavniki vseh gospodarskih panog iz področja zagrebške in ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, po možnosti tudi splitske, na drugi stranijpa ministri: financ, trgovine in industrije, šum in rud ter minister za notranje zadeve.
Na dopoldanski konferenci bodo stavljeni programatični predlogi ter podani referati, popoldne pa bo širša konferenca, na kateri bodo podane izjave in se bo vršila diskusija.
Dejstvo, da bodo vsi elaborati in referati vestno pripravljeni in natiskani, ter da je konferenca sklicana na praznik, ko ljudje sicer raje gredo na oddih, kaže vso resnost in solidnost akcije. Gospodarski krogi iščejo realnih uspehov za svoj obstanek in napredek, ki ga naj omogoči gospodarski sporazum na vsem družabnem teritoriju. Ne agresivni spopadi in povdarjanje nasprotujočih si interesov po-
Ob 60 letnici slouenskih taborou
Letos praznujemo 60letnico, kar se je v Ljutomeru vršil prvi slovenski tabor. Po češkem zgledu so začeli tudi slovenski politiki v 70. letih prirejati tabore, to je politično-narodne shode na prostem, ki so imeli za probujo narodne zavesti slovenskega naroda velik pomen. Prva ini-cijativa, prirejati tabore, je prišla od štajerskih Slovencev, ki so sploh v tej do bi usmerjali slovensko politiko. Štajerski rodoljubi so bili, ki so v Mariboru 1868. 1. ustanovili »Slovenski Narčd«, ki je sčasom postal vodilen političen list na Slovenskem. Na taborih se je razpravljalo o zedinjeni Sloveniji, zahtevala se je uvedba slovenščine v urade in šole.
V	tej dobi je tudi znova postala aktualna zahteva po slovenski univerzi. Razeute-ga so se obravnavale na taborih gospodarske zadeve, ki pa so bile več ali manj lokalnega značaja.
Tabori pa se niso vršili zgolj na Štajerskem — izmed teh bodi omenjen iz 1. 1868. tabor v Ljutomeru, Žalcu, iz 1. 1869. pa ormoški tabor, — temveč so našli pot tudi med ostale Slovence po Kranjski, Goriški in Istri. Zlasti veličasten je bil tabor v Vižmarjih 1. 1869, kjer se je zbralo do 30 tisoč ljudi. Na tabore so prihajali tudi bratje Hrvati. Navdušenje je bilo vsesplošno. Po cele ure je množica, vkljub morebitnemu slabemu vremenu, prisostvovala navduševahiim govorom.
Kot govorniki so nastopali na taborih: dr. Zarnik, Raič, dr. Razlag, dr. Vošnjak dr. Costa in drugi. Izmed teh bodi posebej omenjen Božidar Raič, izvrsten govornik, pravi ljudski tribun, čigar stoletnico rojstva smo lani praznovali. Bil je napreden duhovnik, vnet rodoljub in zagovornik staroslovenskega obrednega jezika ter navdušen Slovan.
Tabori, ki so se vobče radi nepristra-nosti in strpljivosti takratnega notranjega ministra dr. Giskre dokaj nemoteno vršili, so mnogo pripomogli k narodnemu preporodu slovenskega naroda: zainteresirali so tudi široke ljudske sloje za idejo zedinjene Slovenije in trli tej ideji vstop v zakonodajne skupščine.
sameznih pokrajin, ampak direktno občevanje, osebno poznavanje in neprestano povdarjanje celokupnih gospodarskih interesov, ki so upravičeni in izvedljivi, je za napredek našega gospodarstva potrebno. Posebej še danes, ko se sklepa investicijsko državno posojilo, ko se pripravlja stabilizacija dinarja in odplačevanje dolgov pri Narodni banki, morajo gospodarski krogi priti s svojimi realnimi zahtevami.
Gospodarski krogi imajo zlasti tndi velik interes na dobro urejeni državni upravi. Politična organizacija državnega organizma sega globoko v bistvo narodnega gospodarstva. Dekoncentracija državne uprave in nje popolna reorganizacija v tej smeri bo zato tudi važen predmet razprav na zagrebški konferenci, radi česar je tudi razumljivo, zakaj se udeleži konference tudi minister za notranje zadeve.
Želimo samo, da bi konferenca res tudi rodila dobre sadove v prid našemifce-lokupnemu narodnemu gospodarstvu!
Razuanje
Naše gasilno društvo se je v zadnjih letih zbudilo iz svojega zimskega spanja ter se začelo prav lepo razvijati. Iz različnih prireditev, podpor prištedilo toliko, da si je naročilo novo turbinsko brizgalno, ki dospe že od strani občinstva ter oblasti si je
v	najkrajšem času. Zahvaliti se je odboru in tudi posameznim članom društva ter vsem cenjenim darovalcem, da so k temu napredku društva toliko pripomogli. Ker pa društvu še vedno primanjkuje denarja za odplačilo turbinke, je priredilo pri Černetu dobrodelno zabavo z uprizoritvijo igre:	Razvaline	življenja«. Nastopil
je prvikrat tudi pevski odsek gasilnega društva pod pevovodjem g. S t e r 1 e t o m iz Hoč. Ne bodemo laskali, če pripomnimo, da je prvo kot drugo krasno uspelo. Neverjetna je sigurnost. s katero so prvikrat nastopili igralci kot tudi pevci. Kljub pomanjkanju kulis so si znali igralci izborno pomagati. Pravtako je tudi pevski odsek izvršil svojo vlogo z nepričakovanim uspehom, ter si je komaj po petkratnih vajah naštudiral 10 krasnih umetnih narodnih pesmi. Slika, katera se nam je na odru nudila, je bila interesantna, videli smo uniformirane pevce od mladega fanta do sivolasega starčka. Najbolj nas je pa presenetila na odru učenka Lotica A č k o v a. stara komaj 10 let s svojim nagovorom na našega pevskega učitelja Sterleta. Utis, ki ga je napravi! nagovor, ni ganil samo pevovodjo g. Sterleta, ampak vse občinstvo, ki je k temu burno ploskalo. Pokazalo se je pa. da ima naša občina dovolj sposobnih moči. koje stremijo po napredku. Upajmo, da bo v doglednem času v našo zaspano občino zasijalo solnce napredka.. Razvanjske gasilce pa vabimo, da nas z novo prireditvijo v najkrajšerr) času spet presenetijo in razveselijo. Gasilcem, igralcem in pevcem pa kličemo: Le tako na-orej po začrtani potil
Ct»*a
k
nn
3ffeu> 2.
Mariborski Vt C L K M K Jutra
V Maribora, uue u. IV. l>_;
Časopisni svet Berlina
Nadvse zanimiv in poučen je pogled v ičasopisni svet velemesta, kjer novine tekmujejo med seboj, katera bo svojim čitateljem nudila več zanimivejšega čtiva. Berlin kot prestolica države, je na višku novinske produkcije in najdemo, da ima dnevno okoli 50 različnih političnih dnevnikov, predmestja sama pa nekako ravnotoliko. Listi se razdele na 4 čase: jutro, poldan, večer in noč. Veljal bi za konservativca, če bi zjutraj čital »Die Welt am Abend« prejšnjega večera ali zvečer »Die Morgenpost« istega dne. Tako pač zahteva tempo velemesta, da či-tajtelj vzame v roke časopis, ki je pravkar še tekel preko rotacijskih valjev in še diši po sveži rotacijski barvi. Zato pa tudi dosezajo naklade, krogu čitateljev primerne. Od najznanejših se tiska »Tag«
V	dnevni nakladi 80.000, »Vonvarts«, levičarska in zelo dobro informirana »Die ,Welt am Abend« 154.000, »B. Z. am Mit-tag« 186.000, »Lokal-Anzeiger 250.000, »Morgenpost« pa celo 581.650. Navedel sem številke, ker se v današnji dobi gleda na velikost in zmožnost vedno le skozi spektrum pet- in šestmestnih številk.
Da je možno, te velike naklade obvladati, je treba podjetje z vsemi najmodernejšimi stroji in aparati, z najbolje razvito poročevalsko službo. Eno izmed mno gih, ki se kosajo za prvenstvo, a je danes še vodilno, je podjetje Ullstein, znano tudi pri nas, saj je ni večje knjižnice, ki nebi imela dragoceno delo Ullstein:ive založbe »Weltgeschichte«. Pa ne samo z založbo knjig, tudi z izdajo časopisov zasluži, da podam zgoščeno nekaj zanimivosti te velikanske grafične delavnice. Podjetje, ki zaposluje v vsem na tisoče nastavljencev, je moralo postaviti v Tempelhofu še eno poslopje in se tako produkcija deli na stavek in tisk, tako da se v središnjici izdeluje stavek in tiskajo časopisi, v.podružnici Tempelhof pa tiskajo samo boljša dela. Skupno ima to podjetje 127 velikih rotacijskih, 66 stav-
nih, 54 brzotiskarskih strojev, 12 strojev za takozv. Offset-in 4 stroje za bakro tisk. Za poročevalsko službo vzdržuje 46 glavnih in 152 drugih poročevalcev Nemčiji in 36 glavnih'poročevalce-vseh glavnih mestih po širnem svetu po leg 269 urednikov in risarjev doma. lastni telefonski centrali s 102 glavnim ■in 600 postranskimi spoji se vrši dnevno povprečno 42.000 govorov.
Ker sem že vse beležil v številkah, naj še sledi nekaj podatkov o letnih potrebah takega podjetja in o veliki množini tiskanega papirja, ki ga vrže v svet. Sa mo časopisno podjetje porabi letno ogromno množino 650.000 kg barv, 125/J0C kg svinca, 40.000 kg bakra, 10.000 kg kositra za dnevno časopisje pa 2450 vago nov papirja (a 10.000 kg) in posebe, še za »Berliner Illustrirte Zeituugi, ki presega enainpolmilijonsko naklado, še 1177 vagonov. Samo za ekspedirijo te o-gromne produkcije se porabi letno 50 000 kil motvoza!
Gornjim številkam primerne so pa tud: naklade. Razen že omenjene »Morgenpost«, »B. Z.« in »Illustrirte« se tiskajo še »Vossische Zeitung« (66.350), »Zeit-bilder« (77.710), »Montagspost« (150.570) »Allgemeine Zeitung« (53.450), revije »Die Dame« (54.580), »Blatt der Hausfrau« (355.710), »Uhu« (165.000), »Koralle« (53.33)), »Ouerschnitt« (17.700), »Bau-welt« (11.720) in še nebroj drugih posebnih in manjših naklad razen vseh knjig lastne založbe.
Umljivo je. da je tako podjetje s svojimi ogromnimi potrebami in možnostjo zaposlitve delavnih moči — duševnih in telesnih — tudi važen činitelj v gospodarskem življenju, da ne omenim velikega in odločujočega vpliva, ki ga ima novin-stvo na politiko, cerkev, šolo ... Zares gospodovalna je danes moč svetovnega časopisja, zato sem mu v znak zahvale in občudovanja posvetil te vrstice. Ls.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Petek, 6. aprila. Stabat Mater.
Sobota, 7. aprila. Zaprto.
Nedelja, 8. aprila ob 15. uri »Urh, grof celjski«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. uri »Dobri vojak Švejk«. Kuponi. Pondeljek, 9. aprila ob 15. uri »Dobri vojak Švejk«. Kuponi. — Ob 20. uri »Pri treh mladenkah«. Znižane cene. Kuponi. Zadnjikrat.
Velikonočni prazniki v mariborskem
gledališču. V nedeljo ob 15. uri krasna domača zgodovinska opera »Urh, grof celjski« pri znižanih cenah; ob20.uri letošnji dramski šlager »Dobri vojak Švejk«. Na velikonočni pondeljek ob 15. uri »Dobri vojak Švejk«, ob 20. uri »Pri treh mladenkah«. Znižane cene. Zadnjikrat. V nedeljo popoldne konča predstava ob 5. uri in v pondeljek ob pol 6. Uri, tako da ima zunanje občinstvo izvrstne zveze.
»Švejk« na praznike se vprizori v prvotni premijerski zasedbi, ker je gdč. Kovačičeva že okrevala.
Po r go 1 e s e:
Stabat fDater
Prav posrečena je bila misel gledališke uprave, prirediti v velikonočnem tednu, ko v gledališču ni predstav, primerne koncerte. Ne moremo trditi, da bi našel f prvi poskus te vrste koncertov bogsiga-vedi primeren odmev pri publiki, kar je dokazal malo odgovarjajoč obisk pri včerajšnjem prvem proizvajanju znamenitega Pergolesejevega dela. Tembolj pa so bili maloštevilni obiskovalci hvaležni za zares globok in svojevrstni umetniški u-žitek, ki nam ga je nudil g. operni ravnatelj Mitrovič s svojim celokupnim vokalnim in godalnim aparatom.
V uvodnih besedah je razložil g. dirigent na kratko pomen Pergolesejeve skladbe in podal podrobne podrobnosti o skladatelju in pesniku. Aranžman odra je bil v svoji priprostosti umetniško učinkovit in odgovarjajoč resnemu in veličastnemu značaju prireditve. — Pomagal je povzdigniti vzvišen utis, kojega je napravila izvedba skladb. Zenski zbor, ki sicer ni številen, se je oddolžil svoji nalogi prav častno. Sopran in alt-solo sta ah-
solvirali kar najboljše ge. B u r j e v a in Z a m e j i č e v a. Da je glasba velikega mojstra Pergoleseja učinkovala na občinstvo močno, smo videli pri enodušnem in trajnem aplavzu ob zaključku dela. Sledili ste nato dve ariji iz Handlovega oratorija Mesija (gg. B u r j a in N e r a 1 i č) ter odlomek iz Haydnovega oratorija: Zveli-čarjeve besede na križu, za mešani zbor in v katerem je bil dodeljen sopran-solo ge. Burjevi. Praizvedba vseh teh točk je istotako dosegla najprisrčnejše priznanje.
Gospodu dirigentu gre za požrtvovalnost, s katero se je lotil izvedbe te muzikalne prireditve, ter ji pripomogel do tako lepega umetniškega uspeha, vse pri znanje. Zaslužil bi si bil pač videti pred seboj napolnjeno gledališče. Radi tega o pozarjamo občinstvo na današnjo ponovitev. — H. D.
Švejk v slovenski izdaji!
Kakor nalašč za pisanke je pričela Tiskovna zadruga izdajati Haškovega Švej-ka, ki je tekom nekaj mesecev postal svetovnoznan. Danes je izšla prva knjiga z originalnim ovoiem, obsega 260 strani. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge na Aleksandrovi cesti 13. —
Olimpijska sokolska vrsta v Mariboru!
Drugo soboto dne 14. tm. nas poseti ponos našega sokolstva, amsterdamska vrsta, ki bo predstavljala uspehe sokolske vzgoje v letošnji borbi za svetovno prvenstvo v telovadbi. Olimpijska vrsta nastopi na akademiji ob osmih zvečer v dvorani pivovarne Union. Ker so kakor naši športniki tako tudi telovadci navezani same na sebe in jih vlada niti najmanj gmotno noče podpreti za pot v Amsterdam, je sveta dolžnost občinstva, da z u-deležbo na tej akademiji in nizko vstopnino vsaj skromno prispeva h kritju najpotrebnejših potnih stroškov. —
Dobrodelna tombola nižjih poštnih uslužbencev.
Dne 15. t. m. priredi podružnica nižjili postnih in brzojavnih uslužbencev ob 15. uri na Trgu Svobode veliko dobrodelno tombolo, katere čisti dobiček je namenjen vdovam, sirotam in bolnim potrebnim tovarišem, karte po 2.50 Din se dobe pri vseh pismonoših in v trafikah. Dobitki so sledeči: 10 glavnih, 250 amb, 100 tern, 50 kvatern, 30 kvint in 20 desetink. —
Mariborski in dnevni drobiž
Delovanje mariborske gostilničarske začrage
S preselitvijo zveznega sedeža iz Celja v Maribor, je nastala sprememba tudi v zadružnem tajništvu mariborske mestne zadruge. Težka bolezen, ki je zasledovala že dalje časa dosedanjega zadružnega tajnika g. Bosino, ga je koneč-no prisilila, da je moral službo pri zadrugi zapustiti in se podvreči zdravljenju. Na njegovo mesto je zadružni odbor nastavil zveznega tajnika g. Antona Komaca, kateremu sta prideljeni še dve pisarniški moči za opravljanje zveznih in zadružnih poslov.
Mariborska mestna zadruga vrši sicer že dolga leta hvalevredno in brezhibno svoje posle, vendar pa je pod vodstvom novega načelnika g. Oseta svoje delo najmanj podvojila in dokazuje prav pogosto lepe uspehe. Gospodu Osetu stoji požrtvovalno ob strani celokupni zadružni odbor, ki sestoji iz gg. Honigmanna, Kosa, Šereca, Zemljiča, Starmana, Streharja in gospe Ingolič.
Občinski svet mariborski je sklenil odpisati vsem gostilničarjem 5% občinskih doklad za vsušenje vina in drože, ter se je izrekel v šestih slučajih proti podelitvi novih točilnic na stoječe goste. Odprto pa ostane še vprašanje znižanja občinskih doklad in cene električnemu toku na pravično višino.
Največ dela so povzročile zadružnemu načelniku g. Osetu ' oblastne doklade Končno je bil dosežen lep uspeh, da so bile oblastne takse na ponočni obisk kavarn pavšalirane na primerno nizko vsoto. Tudi doklade na vino znašajo v mar! borski oblasti samo 50% medtem ko so dosegle v ljubljanski oblasti 100% na državno trošarino. Istotako je pripisovati mariborski zadrugi in zvezi kot uspeh nepobiranje takse na igranje na karte. Vsakdo mora priznati, da so to lepi uspe hi za ta kratek čas.
V	zvezi z oblastnimi dokladami na pl vo in električni tok ter vsled povišanja cen pivu od strani pivovarn je zadružni občni zbor sklenil, da določi cene svetle mu pivu za vrček Din 4.75, malo pivo Din 3.25, steklenice Din 6.—, črno pivo se bo točilo vrček Din 5.—, čaša Din 3.50 in v steklenicah pa 6.50.
Ker je že marsikatera zadruga nasedla ljudem, ki se niso gostilničarske obrti ni koli učili in potrdila neresnična spričevala, narekuje stanovska dolžnost vsem zadrugam veliko previdnost v tem oziru. To je mariborska mestna zadruga upoštevala in obravnavala najprevidnejše vse v zadnjem času vložene prošnje za izstavitev potrdila o sposobnosti. Obširne in ormacije so dognale, da so bila nekatera spričevala neresnična. Radi tega se je zaprošeno potrdilo odreklo.
Konečno moramo omeniti pohvalno tudi delovanje zborničnega člana g. Oseta
v	Zbornici za TOI v Ljubljani. Stavil je na zborničnih sejah samostojne predloge o pospeševanju gostilničarske obrti, o o-)rtnem nadaljevalnem šolstvu, o reorganizaciji bolniškega zavarovanja, o uredit-
vi	odpiralnega in zapiralnega časa za trgovske točilnice in preureditvi pravilnika o gostilnah, upoštevajoč predloge, ki jih bo stavila Zveza.
Vprašanje upokojencev bivše Južne železnice.
Kakor je bilo svojčas v časopisih jav-jeno je narodni poslanec dr. Pivko vložil na ministra saobračaja vprašanje v zade-
vi	neurejenih pokojninskih razmer upokojencev bivše Južne železnice. Za 28. marca je bilo na dnevnem redu narodne skupščine med drugim objavljeno tudi, da Jo minister saobračaja odgovoril na to vprašanje. Toda minister je ta dan naenkrat zbolel, radi česar je seveda njegov odgovor odpadel. Domnevajo, da je bila njegova bolezen takšne narave, kakor če dijak nenadoma zboli, kadar se ni pripravil in se boji, da bi dobil slab red. OČivi-dno še ni imel »vremena«, da bi bil to vprašanje, ki je za upokojence bivše Juž. železnice skrajno pereče, preštudiral. Nje mu se seveda ne mudi. mudi se pa revežem, ki trpijo pomanjkanje... Narodni poslanec dr. Pivko bo seveda ob prvi pri-iki zopet podregal v to vprašanje.
Radio postaja na mariborski pošti bo v soboto prenašala procesijo v stolni cerkvi.
Mestni avtobusi in procesija.
Med jutrišnjo procesijo, ki pojde iz frančiškanske cerkve po Aleksandrovi cesti, bodo vozili mestni avtobusi od štirih do šestih popoldne mesto po običajni progi v naslednji smeri: Glavni kolodvor - Cafova ulica - Razlagova ulica - Trg svobode - Vetrinjska ulica oziroma obratno. — Postajališče bo tačas pri velikem županstvu. —
Smrtna kosa.
V	Kruševcu v Srbiji je umrl v sredo na pljučnici g. ing. Anton Kovač, inšpektor I. ki. ministrstva za zgradbe, borovniški rojak, svak zdravnika gosp. dr. Skaze v Rušah, star 55 let. Pokojnik je že pred vojno odšel v Srbijo, kjer si je po vseh vojnih težavah in naporih ustanovil svoj dom. — V Dornavi je pa včeraj popoldne umrl šolski upravitelj gosp. Anton Kožuh. Pokojnikoma časten spomin, sorodnikom pa sožalje. —
Nov telefonski seznam,
ki ga je izdala direkcija Zagreb in Ljubljana je jako pomanjkljiv. Abonenti naj to rej takoj vložijo pri tukajšni pošti svoje reklamacije, da bo mogoče nov seznam, ki bo izšel po otvoritvi avtomatične centrale, spraviti v red. —
Angleški krožek v Mariboru
bo prirejal pričenši s 16. t. m. vsak prvi in tretji pondeljek v mesecu ob 20. uri v Majstrovi sobi Grajske kleti prijateljske sestanke članov društva, h katerim se vabijo tudi njihove rodbine in po njih vpeljani gostje. Angleška konverzacija zaželjena, vendar neobvezna! —
Društvo jugoslov. akademikov v Ptuju1.
Dne 11. aprila ob /417. se bo vršil v Nar. domu redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Odbor. —
Podružnica Jugoslovenske Matic« v Mariboru
priredi svoj redni letni občni zbor v torek, dne 17. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Na občnem zboru se bodo razpravljala poleg poročil društvenih funkcijonarjev važna vprašanja in so člani vabljeni, da se udeleže občnega zbora v čim večjem številu. Razmere naših bratov preko mej zahtevajo od nas vedno večjih žrtev. Dolžnost vsakega zavednega Jugoslovana je, da sodeluje pri tej važni narodno-obrambni organizaciji, da damo zasužnjenim bratom, ki se jim nikdar ne odrečemo, materijalno in moralno oporo, brez katere se jim ni mogoče ubraniti valu potujčenja. — Odbor podružnice J. M. v Mariboru. —
Skrajna krutost do živali.
Iz prijav o trpinčenju živali, ki prihajajo tako često na policijo, se vidi velika potreba zelo strogega zakona v varstvo živali. Okrutno trpinčenje živali se je tako razpaslo, da se dogajajo slučaji, ko vozniki tako besno bijejo svoje konje, da niti ne pomislijo, koliko škode delajo s tem sami sebi. Grozno surovi so tudi mnogi mesarski pomočniki. Počez in povprek naložijo na svoj voz živa in zvezana teleta ter še mandrajo po njih s svojimi težkimi škornji. Včeraj so zopet ovadili mesarsko surovino, ki je dvoje živih telet vozila na ta način preko mosta, da / sta bili živali z vrvjo okrog vratu privezani na ročici tako, da je glava visela in tolkla navzdol proti vozni vagi. Tudi noge so bile trdno zvezane. Ko človek gleda tako vožnjo, mora z grozo pomisliti: Kako taka surovina šele kolje in ubija uboge živali!?. _
Iz bolnice.
Franca Jarbaherja, lOletnega sina vratarja vinske trgovine je na Trgu Svobode neki drugi deček tako močno sunil v nogo, da je moral v bolnico. — 70 letni posestnik Karl Bohi v Zg. Jakobskem dolu c pa padel s stola, ko je belil svojo sobo, ter si zlomil desno nogo, Pripeljali so ga v bolnico. —
Splošno se zahtevajo moške nogavice z znamko »Ključ«. Le-te ma trajno v zalogi tvrdka L. Ornik, Koroška cesta 9, po izjemnih najnižjih cenah.	vi
Lojalnost.
Profesor na univerzi v Oxfordu je napisal na črno desko: »Sporočam, da sem imenovan za telesnega zdravnika Njeg. Veličanstva kralja«. — Neki lojalni študent je pripisal k temu opazko: »Bog obvaruj kralja U
O tobaku in kajenju
TOBAK KOT ZDRAVILO. — TOBAK IN CERKEV.
DILCI PRED 300 LETI.
■ UBOGI TURŠKI KA-
O tobaku in kajenju, o tej nasladi in razvadi, ki je na svetu najbolj razširjena, je izšia v Kolnu obširna in zanimiva knjiga, ki opisuje ves razvoj tobaka do današnje veljave.
Sredi 16. stoletja je veljal tobak Špancem in Portugalcem za zdravilo. Leta 1560. je Hernandes de Toledo, ki je bil od španske vlade poslan na znanstvena potovanja v Mehiko, pri Indijancih spoznal zdravilno moč tobaka. Indijanci so tobak uporabljali kot protistrup pri ranah, povzročenih od zastrupljenih pušic.
V	Francijo je prinesel tobak plemič Jean Nicot, ki je bil več let francoski poslanik na portugalskem dvoru. Kraljica-mati Katarina Medici je uporabljala v prah zdrobljen tobak kot zdravilo proti migreni. Od matere se je navadil na tobak njen sin, poznejši kralj Karol IX. Po kraljevem vzgledu se je tobak naglo udomačil v Franciji, Španiji in na Portugalskem so se s tobakom bavili vsi zdravniki ter ga uporabljali v mnogih slučajih na prav čudne načine. Za njuhanje je prišel tobak najprej v veljavo v Italii. Prelat Alfonz Tofnabona je začel že 1. 1580. saditi tobak in tudi papeža.Pija IV. so nunciji iz Francije in Španije navadili na tobak. Kmalu je pa prišel tobak v konflikt s cerkvijo. Po cerkvah so namreč duhovniki in verniki tako njuhali, da je neprestano kihanje motilo cerkvene obrede. Visoka duhovščina — v kolikor ni bila sama vdana tobaku — je svarila in rotila, a vse zaman. Kihanja vsled tobaka ni bilo konec. Papež Urban VIII. je leta 1642. prepovedal kajenje in njuhanje tobaka pod kaznijo izobčenja iz cerkve. Prepoved sledečega besedila je bila nabita na cerkvenih vratih: »Z apostolsko oblastjo prepovedujemo pod kaznijo eks-komunikacije osebam obeh spolov, laji-
kom in duhovnikom v bodoče tobak njuhati, kaditi ali drugače zauživati. Ker je potreba, naj se pokliče na pomoč tudi posvetno oblast.« Neki prijatelj tobaka je pa pod to prepoved na cerkvenih vratih v Sevilli pripisal sledeči Hiobov verz: »List, ki ga veter prinese in odnese, preganjaš in proti suhi bilki se boriš.« — Ko je papež zvedel za to šalo, se je sam smejal. Tudi poznejši papeži so nastopali proti tobaku in tobakarjem in šele papež Benedikt XIII. je leta 1725. odpravil in razveljavil vse cerkvene prepovedi tobaka.
Danes, ko prihaja iz Orienta najboljši tobak, ve le redkokateri kadilec, da je imel tobak najtežji začetek ravno v onih vzhodnih deželah, katerim je danes največji in najvažnejši vir dohodkov. Pred nekaj sto leti so turški vladarji s kaznijo mučenja ih celo smrti nastoplai proti tobakarjem. V Turčijo so zanesli tobak angleški in holandski trgovci. Največji nasprotnik tobaka je bil sultan Amu-rat IV., ki je nastopil vlado 1. 1623. Kadilci so dobili najprej po 25 do 100 udarcev po podplatih. Privezavali so jih tudi na sramotne stebre ter jih drugim v strah in svarilo vodili skozi mesta. Ker se je pa kljub bastonadi in drugovrstni kazni še vedno kadilo, je sultan uvedel smrtno kazen. K sreči za kadilce je pa ta tiran umrl že v svojem 28. letu. Dolgo je trajalo, predno so vzhodni vladarji in oblastniki spoznati, da se tudi z največjo strogostjo ne da iztrebiti tobaka in kajenja. Šele sultan Mohamed IV. je uvedel popolno svobodo kajenja in vsake druge uporabe tobaka. Tako je tobak premagal vsemogočne vladarje in gospodarje življenja in smrti ter se zlasti Turkom bolj priljubil, kot vsem drugim narodom na svetu.
Harem u penziji
Žene pred kratkim umrlega maroškega sultana — 200 po številu — so dobile sedaj od francoske vlade pokojnino in so razrešene svojih mest kot soproge vladarja. Damam, ki so nekdaj uživale ljubezen Mulaj Jusufa, torej ne bo šlo slabo. Imajo dovolj dohodkov, da si po primernem času izberejo novega moža. Toda one same se čutijo kakor izgnane iz paradiža, kajti prišle so iz sijaja in bleska sultanskega harema v vsakdanje živ Ijenje. Najbržc pa bo s to odredbo sploh prenehalo harcmsko življenje, na maroškem sultanskem dvoru. Fran coska vlada namerava namreč mnogoženstvo v Maroki odpraviti in ji je torej mnogo ležeče na tem, da ne daje domači vladar v tem oziru vzgleda. Tudi v drugih državah orijenta, posebno v Turčiji, je že odpravljen harem. Sedajeaj sledi še Maroko. Ko jc umrl sultan, se je znašel francoski guverner, general Steeg, pred težavno nalogo. Po maroškem zakonu preide namreč ves sultanov harem na naslednika, s Čemer bi postalo na.d 220 sultank brez nadaljnega žene Dietnega naslednika Sidi Hamide. Evropejcem se seveda zjezijo lasje pri misli, da bi sin — in še tako mlad — prevzel žene svojega očeta. Oba starejša sultanova sinova sta bila spretno izločena od prestolonasled-stva. Najstarejšii sin je namreč vekk Pustolovcc, drugi sin pa je zagrizen sovražnik Francozov. Najmlajši sin Sidi je še nepopisan list in njegova mladost jc nudila francoskemu guvernerju najiepšo priliko, da je veliki harem kratkomalo razpustil in sultanove žene upokojil. Sidi Hamida ima samo eno ženo. hčerko mogočnega Kaida Tugija iz Atlaškega pogorja.^ Ako bi mu pozneje zahotelo po več ženah, bodo njegovi želji sicer ugodili, toda nekdanje bogato harem sko življenje na dvoru v Fczu sc ne ho nikdar več vrnilo.
Utrjen.
Advokat: »Pri Lonfrontiranju s pričali ste se izvrstno držali. Ali ste kaj Podobnega že doživeli?« — Stranka: *'tnain doma šest otrok, gospod doktor.«
Ladja, ki se noče potopiti
Pred kratkim je neka angleška filmska družba snimala prizor, kjer bi se morala z eksplozijo potopiti neka stara jadrnica. Ladja »Amy« je bila polna eksplozivnih snovi, jadra pa polita s petrolejem. Z ladjo je bila zvezana tudi električna baterija .Toda, ko je pršel trenutek, da bi morala ladja eksplodirati in so operaterji nestrpno čakali, da snamejo prizor, je nenadoma nastala eksplozija, ki ni niti najmanj zadovoljila. Ker se jadrnica nikakor ni hotela potopiti, so poizkus ponovili. Toda tudi topot je eksplozija poškodovala samo gornji del palube. Končno so ladjo zažgali. Kljub veliki količini petroleja pa tudi ogenj ni uničil jadrnice, nakar so jo morali prepeljati v luko Portland.
Praznoverni pomorščaki so rekli, da se »Amy« ne bo poprej potopila, dokler ne bodo zopet postavili nanjo kip, ki je stal poprej na krovu in je predstavljal deklico s šopkom cvetlic v rokah. Filmska družba je v resnici poslušala ta nasvet, nakar so »Amy« zopet odvedli na odprto morje, da je že v četrtič psku-sijo uničiti. Na prošnjo je potem mornarica dovolila, da jo torpedirajo. Tako se je tudi zgodilo. Po izstrelitvi torpeda in po več topovskih strelih je izginila končno ladja na dno morja in operateriji so si zadovoljno stiskali roke, ker se jim je ta prizor nenavadno dobro posrečil.
5mrt leana de Bonnefona
V	Parizu je umrl v starosti 72 let karakterističen tip francoskega novinarja in književnika, Jean de Bonnefon, ki je izviral iz ene najstarejših francoskih rodbin. Po svoji zunanjosti je bil tip, ki je vsakemu imponiral: visok, dostojanstvenih kretenj in krepkega glasu. Napisal jc nad 20 knjig, v katerih je razpravljal o raznih verskih, političnih in književnih vprašanjih. Življenjepiseu, ki je prišel iskat k njemu podatke, je odgovoril: »Književnik sem že od 17. leta starosti in novinar iz ljubezni do potovanj!« In res je prepotoval skoro vso Evropo, kjer se jc seznanil z nešteto uglednimi osebnostmi in skleni! ž njimi prijateljstvo. Po vojni se je nekaj časa mudil tudi v Nemčiji, da napiše knjigo o povojni Nemčiji, a so ga oblasti kmalu izgnale (d tam.
Šport
Uelikonočni nastopi naših fclubou
Prvo moštvo ISSK Maribora v Beljaku, prva družina ISSK Maribora v Murski Soboti, SK Železničar ima v gosteh Her-rnežane, SD Rapid v Ptuju in Čakovcu.
Kakor v večjih mestih se tudi v Mariboru športniki živahno pripravljajo, da dotfro izrabijo dva praznika za čim u-spešnejše nastope svojih moštev oz. družin. To pot bo odigranih v; naši oblasti cela vrsta tekem.
V	Mariboru samem bo imelo občinstvo po dolgem času zopet priliko prisostvovati v nedeljo tekmi ljubljanskega gosta Hermesa proti tukajšnjim Železničarjem, ki so se tekom kratkih mesecev dvignili na zavidljivo višino. Ker je to edina športna prireditev o veliki noči v našem mestu in ker se bo vršila s tekmo obeh slovenskih železničarskih klubov težka in napeta borba za premoč in zmago, je pričakovati za imenovano nogometno igro velikega zanimanja naše športne javnosti.
Prvak okrožja ISSK Maribor odpotuje s svojini prvim moštvom za oba praznika k svojemu staremu znancu »Villacher SV« v Beljak, proti kateremu bo gotovo dosegel časten rezultat, zlasti ker bo menda le lahko nastopil v napadu tudi Gujo in ker bo po vsej priliki tudi kril-ska vrsta v običajni postavi.
Prva hazenska družina ISSK Maribora bo gostovala v nedeljo in pondeljek v Murski Soboti pri Murašicah, ki tvorijo tudi letos trd oreh vsakemu gostu. Je to prva letošnja težka igra naših igralk s Sobočankami, ki imajo za seboj že trdo borbo in lepe uspehe z Zagrebčankami. Tako našim športnicam kakor tudi športnikom želimo na tujih igriščih obilo uspeha! —
SD Rapid bo nastopil v nedeljo v prijateljski tekmi s »Ptujem« v Ptuju, v pondeljek pa v Čakovcu proti tamošnje-mu »Čakovački SK«.
Razen opisanih tekem se bodo vršile še naslednje igre: v Ptuju v nedeljo rezerva Ptuja—vojaško moštvo Ptuja, v pondeljek rezerva Ptuja—SK Ljutomer in v Mariboru rezerva Železničar—rezerva Svobode.
VELIKI LETALSKI MITING
na Teznu priredi Aero klub »Naša krila« v Mariboru o letošnjih binkoštih. Udeleži se ga več naših vojaških in civilnih aeroplanov, ki si jih bo lahko občinstvo tudi od blizu ogledalo. Piloti bodo izvajali najrazličnejše vaje in akrobacije, a tudi občinstvo bo imelo priložnost dvigniti se z avijoni v višave. Najzanimivejša točka sporeda pa bo vsekakor produkcija s pa-dobranom. Točen spored bo pravočasno objavljen. Posetniki letalskega mitinga izven Maribora bodo imeli ugodnost polovične vožnje na železnicah. Na to vele-zanimivo prireditev v naši oblasti že danes opozarjamo občinstvo.
Športski list
je pričel zopet izhajati v Zagrebu. Današnja prva številka ima 8 strani ter obsega članke kakor: Pozdrav Turkom, o srednjeevropskem pokalu itd., dopisi iz pokrajine in ostale športne zanimivosti. Športni list, ki bo izhajal vsako soboto, se dobi v Mariboru v knjigarni Tiskovne zadruge, Aleksandrova cesta 13, po 3 Din števiika.
Medmestna tekma Graz—Zagreb.
Ker je štajerska nogometna zveza zaprosila ZNP, naj določi za gornjo tekmo drug termin mesto 29. aprila, je ZNP sklenil predlagati nedeljo 22. aprila.
Sodniška sekcija ZNS — službeno.
V	nedeljo sodi prijateljsko tekmo SK Železničar—Hermes g. Mohorko, Rapid— Ptuj v Ptuju g. Franki, SK Ljutomer—S Ptuj rez. v Ptuju g. Samuda in Železničar rez,—Svoboda rez. g. Marinič.
Splitski Hajduk protestira pri JNS proti novemu načinu odigrava-nja kvalifikacijskih tekem za srednje-1 evropski pokal in zahteva, naj bi državni j prvak avtomatski zastopal našo državo pri tem tekmovanju.
Kolesarsko športni stiki v Avstrijci.
Na velikonočno nedeljo priredi grašk! »Alpenlandischer Motorfahrklub« zlet svojih članov - motociklistov v naše mesto in na Falo, kjer si ogledajo naprave elektrarne. — Prav tako prispejo za praznike k nam na izlet člani »Alpenlandi- j scher Radfahrerbunda« iz Gradca, Lipnice in raznih krajev zapadne Štajerske.
Šef „črne roke“
Ameriški listi poročajo, da je umrl v Chicagu eden najbolj poznanih in najbolj čudnih ljudi, Joe Esposito, ki so ga pokopali z vsemi častmi, kakor samo znamenite ljudi. Esposito je užival popularnost svoje vrste. Bil je namreč poglavar razbojniške tolpe n se je vrh tega bavil s tihotapstvom alkohola. Imel jo tudi diamantni rudnik v Transvalu, bavii se je s politiko in bil član mestnega zastrp-stva. Esposito se je pred mnogimi leti izselil iz Napulja v Italiji v Ameriko, kjer je prišel po številnih pustolovščinah v Chicago,* se bavil tam z beračenjem in prišel na idejo, da organizira berače.
Podoba je, da je organizacija beračev v Chicagu zelo dober posel. Kajti, ko se jc Esposito pripravljal, da organizira nasilno »črno roko«, je bil že bogat človek.
»črna roka« se je bavila v prvi vrsti z razpošiljanjem grozilnih pisem. Ker je imel Esposito številne zveze in znanstvo celo i uradniki, so prišla grozilna pisma vedno v prave roke. Vedno pa se je gledalo na to, da so dobivali pisma samo oni, ki so se bali in so raje plačali par tisoč dolarjev, kakor da bi se spustili v boj s policijo in črno roko.
Črna roka je bila tako dqbro organizirana, da noben izmed članov, ki bi bil slučajno aretiran, ni hotel izdati drugih, člani organizacije so dobro vedeli, da ima Esposito na razpolago dovolj sredstev in načinov, da jih reši iz zaporov. Naravnost oboževali so svojega vodjo, a ga nikdar ni bilo mogoče zasačiti pri takem nepoštenem delu. Čeprav je bilo policiji in prebivalstvu dobro znano, da ;e Esposito šef velike razbojniške tolpe, mu vendar nikdar ni bilo mogoče dokazati^ nobenega zločina.
»Črna roka« je na Ha način od začetka svojega obstoja izsilila na stotine tisoče v dolarjev. Esposito je živel kot velik gospod in ker je strastno ljubil dir urite, je kupil tudi diamantno polje v Trans-
valu. Nosil je vedno slikovito nošo s pasom, v katerem je bilo 6000 diamantov.
Zadnja leta se je bavil s tihotapstvom. S pomočjo svojega denarja jeObil izvoljen za občinskega svetnika in je tako stalno živel kot dostojen Človek in razbojnik. Pretekli teden pa je končno tudi njega I dohitela zaslužena kazen. Član neke druge zločinske tolpe ga je namreč ustrelil’ na pragu njegove lastne hiše in je bil takoj mrtev.	j
Koliko knjig je na suetu
Biti statistik, ni najlažji posel. Potrebna so namreč včasih cela desetletja,! predno se sestavi kakšna statistika, ki nudi človeku dovolj točnih podatkov za sedanjost in možnost računov za bodoč'* nost. Tako je M. Sparn, statistik argentinske republike, celih 20 let zbiral podatke, da ugotovi število knjig, ki se nahajajo danes v vseh večjih knjižnicah civilizovanega sveta. Oziral se je sicer res samo na knjižnice, v katerih je nad
50.000 knjig, določil pa je potem tudi približno število vseh ostalih knjig na svetu. Ugotovil je, da je na svetu nič manj kot 1038 knjižnic, ki imajo nad 50.000 zvezkov, skupno pa 181 milijonov knjig. Ako se upoštevajo še manjše in privatne knjižnice, potem pa se število knjig še podvoji. Toda Sparn se je trudil, da ugotovi tudi razdelitev tega knjižnega bogastva po kontinentih in državah in je dognal, da je: v Evropi 669 knjižnic s
119.600.000 zvezki, v Zedinjenih državah 314 knjižnic in 54 milijonov zvezkov; v Južni in Srednji Ameriki 22 knjižnic in
2.3000.00 zvezkov; v Aziji 23 knjižnic s
3.900.000 knjig; v Avstraliji 7 knjižnic in
1.100.000 knjig; v Afriki 3 knjižnice in
200.000 zvezkov. V Evropi sami ima največ knjižnic Nemčija in sicer 160. ki imajo 29,500.000 knjig, Francija 111 knjižnic in 19,800.000 knjig, Anglija 101 knjižnico in 17 milijonov knjig, Italija 85 knjižnic in 13,300.000 knjig, Avstrija 5, Švica 4, Belgija 3, Nizozemska, Poljska in Španija pa po 3 milijone knjig.
AL6US
ODJLiČNO
Se vedno
fflarreorsKT VEC ERNTF T«fra	V	m aribo r ti, anc o. IV. 1928.
■um ■hiiiiihium ninniiMiniiiiimni mm I II r -m m n 11 irr im n n r i" n "" i ir ir-—
Hans Dominik:
Oblast treh
Uspetorje. V stotih urah so.opravili delo. In sedaj so morali čakati, da nastopi, česar#so se preje tako,strašno bali. Počakati so namreč morali, da gladina podlednega jezera zamrzne tako močno, da bo mogla nositi goro. Šele potem smejo tvegati, da prodro zunanjo steno gore in si ustvarijo pot na prosto. Treba je bik) računati z najmanj petdesetimi urami, predno bo podledno jezero zopet zamrznilo toliko, da bo v stanu nositi olajšano goro.
Usoda je naklonila prezidentu-dikta-torju še rok nekaj dni. Vojni hrup je še enkrat napolnil svet. Malenkostna, smešna okolnost je odločevala o tem, kako dolgo da bo trajal brezsmiselni boj med dvema velesilama. Enostavno od tega, kako dolgo bo trajalo, da bo v arktični puščavi zamrznila voda na površini pod-ledne mlake.
Petdeset ur, ko so prebivalci ledene gore Čakali in premišljevali. Odrezani od sveta, brez vseh vesti, kaj da se dogaja zunaj na svetu.
Atma je sedel ob Silvestrovem ležišču in ga prisilil k blagodejnemu počitku. Njegovo srce je še vedno bilo močno in nemirno. Bil je skrajno potreben pomirjenja po napornem delu in
živčni prenapetosti.
Erik Truwor je bil sam. Žrtev mučnih misli, ki se niso dala prepoditi.
Kaj se je dogajalo zunaj v dnevih njihovega neprostovoljnega zapora? Ali so prva svarila oblasti zadostovala, ali je vojna kljub temu izbruhnila?
Ali je človeštvo posedovalo dovolj uvidevnosti, da je iz lastne volje preprečilo nesmiselno krvopolitje?
V	tem slučaju bo mogel izvesti svojo ..nalogo kot jo je zasnoval v svojih načrtih.
Če pa niso upoštevali njegovih svaril? ,Ce so se v teh dnevih njegove prisiljene nedelavnosti spopadli?
Ali ne bi bil to znak, da ljudje še niso zreli za samovlado, da jim je treba diktatorja, ki jih bo proti njih volji privedel k srečnemu žitju?	\
Kdo naj jih potem pokori? Nositelji oblasti. Tri glave, troje mišljenj!
Samo eden more gospodovati. Kdo naj. bi bil?
Silvester, tihi znanstvenih, iznajditelj? Morda Atma? Učenec Budhe Gautame in Tsongkape?
Ne in še enkrat ne!
Samo on lahko zagospoduje svetu. Potomec starega vladarskega rodu, ki mu je staro proroštvo napovedovalo oblast nad svetom.
Mogočnost te misli je spravila Erika Truworja pokonci. Nemirno se je po-
tikal po ledenih votlinah izdoblene gore.
Njega je izbrala usoda. Njemu je dala usoda neskončno oblast.
Res da rabi pomočnike, zveste pomočnike. In tudi te mu je dala usoda.
Tako se mora razlagati prorokovanje Tsongkape.
Vladarju oblast, pomočnikom spoznanje in volja.	,
Tako je moralo biti pri srcu Cezarju, predno je prekoračil Rubikon, tako Napoleonu, predno je tvegal napad na Italijo, tako Cyrusu Stonardu, predno je začel boj proti Japoncem.
Usoda ga je pozvala. Usoda mu je namenila strašno vlogo---------------gospodar
sveta-----------
Z duševno nestrpnostjo je pričakoval uro osvoboditve.
* *
*
Samo radi želje svojega moža je lady Diana sprejela Jano na svoj dom v Maitland-Castlu. Nerada. Toda pozneje jo je vzljubila.
Če je bila ta mlada deklica sorodnica dr. Glossina, potem pač ni imela nobenih dvomljivih lastnosti svojega strica.
In če je dr. Glossin tudi tisočkrat lagal, sedaj je povedal resnico, da je dejal, da je Jana osamljena in potresna pomoči. Lady Diana je spoznala to kot razumna in izkušena ženska na prvi pogled.
Sklenila je, da postane Jani materinska prijateljica. V dneh boja in bojnih spletk v Maitland - Castle sama osamljena, jo je pritegnila v svojo družbo in prebili sta skoro ves dan skupaj.
Pri tem pa je opazila, da se v duši mladega dekleta skrivajo uganke.
Dalje prihodnjič.
MALI OGLASI
Seda], ko prihaja lepo in toplo vreme
naj bo skrb mamice, da bo otroški voziček v redu. — Popravila sprejema Ju (in Gustinčič, Tattenbachova ul. 14.	',90
Mebl. soba
pri parku se odda. Koroščeva ulica 2 I. vrata 10, Maribor.	719
Prodajalko
za bufet z znanjem slovenščine, nemščine ter po možnosti strojepisja sprejmem za takoj ali pozneje. Majer, kolodvorska restavracija, Maribor. 720
Posestvo
v Ložanah Sv. Marjeta ob Pesnici za Din 112.500 takoj na prodaj. Helena Verlič.
721
prvidel
HERMAN CELJSKI
je pravkar izšla. Broširana knjiga velja Din 40’— v platno vezana Din 48’—
Dobi se v knjigarni
Tiskovne zadruge v Mariboru
Aleksandrova cesta št. 13
Preklicujem vse žaljivke, ki sem izrekel g. starosti finančne kontrole Sv. Duh na Ostrem vrhu ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. 717
Selnica, dne 4. aprila 1928 _J5imon Namestnik.
je vse modne predmete za gospode a«>
se reflektira na dobro in lepo blago mogoče kititi edino pri
Josipu Karnlinlk, kS se nahaja sedaj
na Glavnem tresi 11
Posebno velika izbira modernih samoveznic ovrntni-kov in srajc, klobukov in čepic, nogavic in levljev za dame In gospode.	V.
Modne specilaHtete
za gospode: samoveznice, srajce, nogavice etc ✓ veliki Izbiri pri
Slavku Čemeti*, M?jribor
Aleksandrova c. 13	700	ft!eli*Rfldrova	c.	31
a n Brozovi č v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna’^ d., predstavnik t e i a v Mariboru.
Sveže!
morske ribe in morske rake prodaja
3os. Povodnik
Vojašniška ulica 6.
POZOR!	POZOR!
Krolačišijuljal
ako Vam Vaši stroji nagajajo obrnite se na specijalno m e-hanično delavnico Justin Gustinčič, Tattenbachova ulica štev. 14, ker ima ista specijalni oddelek za popravila strojev vseh vrst.	739
Damske flor in svilene nogavice
reformhlače, paifumerije etc. Solidne cene	407
SLAVKO CEREMETBC s MARIBOR
Aleksandrova cesta St. 23
ANTON 'NOVAČAN
CELJIKA »gROMtKA
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fi
Stanko De
dramatski mozaik v-treh delih
LEPO VELIKONOČNO DARILO
ALBUM.SLOVENSKIH
KNJIŽEVNIKOV
Knjiga, ki je izšla v razkošni opremi stane do 5. maja broširana i30 Din, vezana 160 Din, poštnina 10 Din več. Naroča se v
knjigarni Tiskovne zadruge, MarSbor Aleksandrova cesta štev. 13