gioielli - dragulji ¿Ifmolalan vnšn DRflGUUflRNfl z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.it SSG zaključuje sezono s premiero Molierovega Zdravnika po sili p i fcl OŠ Alberta Sirka iz Križa med zmagovalci natečaja Juliusa Kugyja Dan gospodarstva na tržaški Trgovinski zbornici Primorski ČETRTEK, 10. MAJA 2007_ Št. 110(18.893) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,75€(180 SIT) Sto let prisotnosti s pogledom naprej Danjel Radetič Trgovski dom odpira danes svoja vrata javnosti s predstavitvijo knjige, ki priča o njegovi stoletni zgodovini, obenem pa nakazuje, katera naj bo njegova nova vloga v večkulturni Gorici. Pri pripravi publikacije so sodelovali slovenski in italijanski avtorji, ki so vsak s svojega zornega kota osvetlili zgodovino poslopja od njegovega odprtja leta 1904do današnjih dni. Posebno pozornost so seveda namenili škvadrističnim napadom in nasilnemu prevzemu Fabianijeve palače, nato pa prizadevanjem, da bi na podlagi zaščitnega zakona 38 iz leta 2001 poslopje postalo kraj srečevanja med različnimi jezikovnimi in kulturnimi skupnostmi. Seveda v knjigi ne manjka poglavja o množični manifestaciji ob stoletnici odprtja Trgovskega doma, ki je potekala 27. novembra 2004 in na kateri so se prisotni z goriškim županom Vittoriom Branca-tijem na čelu zavzeli za čimprejšnjo vrnitev stavbe mestu. Dve leti in pol po omenjenem shodu Slovenci in Italijani prvič vstopajo v poslopje; dogodek ima velik simbolni pomen, saj dokazuje, da birokratski mlini meljejo in da bo stavba naposled le predana svojemu novemu namenu, združevanju različnih goriških »duš«, če bo seveda tudi nova mestna uprava upoštevala dosedanjo usmeritev. Ob tem gre poudariti, da so goriški Slovenci ob napovedani vrnitvi v Fabianijevo palačo pred velikim izzivom, saj so časi uresničevanja ambicioznega načrta za oživitev Trgovskega doma tretjega tisočletja v veliki meri odvisni prav od dogovarjanja znotraj slovenske narodnostne skupnosti. znanje in trajnostni razvoj - Od danes do sobote S svetovnim forumom Trst v središču pozornosti Uvedla ga bosta premier Prodi in direktor UNESCO Matsuura gorica-nova gorica - Praznovanja z udeležbo otrok in dijakov Evropa med ljudmi Pred novogoriško občino Evropska vas, na skupnem trgu tradicionalni zborovski koncert Prebivalki Evropske vasi pred novogoriško občinsko palačo ob včerajšnjem dnevu Evrope foto k. m. GORICA - NOVA GORICA - Ob dnevu Evrope je včeraj potekala vrsta prazničnih prireditev. Travnik pred novogoriško občinsko palačo se je za nekaj ur spremenil v Evropsko vas. Na njem so plapolale vse zastave članic EU in čisto vsaka izmed 27 držav je bila predstav- ljena na svoji stojnici. Pri pobudi je sodelovalo šestnajst osnovnih šol, vsaka šola je predstavila eno do dve državi EU, poleg stojnic pa so otroci še zapeli, recitirali in zaplesali. Že načrtujejo, da bodo prihodnji Evropski vasi v Novi Gorici vtisnili čezmejni pečat. Evropski praz- nik je včeraj potekal tudi na skupnem trgu pred Severno postajo, kjer so zapeli slovenski in italijanski zbori, medtem ko so lekciji evropskega duha dopoldne prisluhnili goriški višješolci v avditorju slovenskega šolskega centra v Gorici. Na 15. strani TRST - Danes se bo v Trstu začel Svetovni forum o izobraževanju, inovaciji in raziskovanju, ki ga prirejata skupaj skupina G8 najbolj razvitih držav in Rusije in UNESCO, za izvedbo pa skrbita italijanska vlada in mednarodni center za teoretsko fiziko Abdusa Salama (ICTP) iz Mira-mara. Uvodni poročili na forumu, ki se ga bo udeležilo okoli 600 politikov, znanstvenikov in gospodarstvenikov iz 60 držav, bosta podala italijanski premier Romano Prodi in generalni sekretar UNESCO Ko-ičiro Matsuura. Med udeleženci bo tudi evropski komisar za znanost Janez Potočnik. Glavni cilj foruma je izmenjava pogledov o problemih trajnostnega razvoja, zato ni predviden noben sklepni dokument. Med forumom bodo v mestu veljali dokaj strogi varnostni predpisi in nekaj omejitev v prometu. Na 6. strani Petdeset let slovenske gimnazije v Celovcu Na 2. strani Popovič: Dokler bom župan, v Kopru ne bo plinskega terminala Na 5. strani Ropar z nožem ranil tržaškega odvetnika Na 6. strani Tatjana Rojc o letošnjem turinskem knjižnem sejmu Na 12. strani trst - Včeraj začetek pobude Deželnega šolskega urada za FJK Dijaki iz treh obmejnih držav na mednarodnem kampusu TRST - Na liceju Galilei v Trstu se je pod geslom Napovejmo Evropo skupaj včeraj popoldne začel tridnevni mednarodni kampus za večje število dijakov višjih srednjih šol iz Italije, Slovenije in Avstrije (na sliki KROMA). Pobuda, ki jo prireja Deželni šolski urad za Furlanijo Julijsko krajino, želi prispevati k zbliževanju, sodelovanju in izmenjavi izkušenj med mladimi na čezmej-nem območju za izgradnjo nove Evrope. Po včerajšnjih uvodnih pozdravih in predavanjih se kampus danes seli v Izolo, kjer bodo potekale delavnice, zaključil pa se bo jutri v Trstu s predstavitvijo rez ul ta tov. Na 3. strani 2 Četrtek, 10. maja 2007 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Predstava, kot jo ponujajo plavi možje Jo2e Pirjevec / V Berlinu sem srečal same znane obraze. »Lepotico in zver«, ki v Disneyjevem musicalu plešeta okrog sveta, predvsem pa tri »pla-ve može«, gre za gledališko skupino, ki nastopa na odru v črnih kombinezonih, iz katerih štrlijo glave kot biljardne krogle, električno modre barve, brez las, brez obrvi, brez ka kr šne ga ko li člo veš ke ga iz -raza. Samo oči izdajajo, da gre za ljudi in ne za avto me. Njihov show so v Berlinu začeli na veliko propagirati pred tremi leti, ko sem bil prvič tu. Ker sem takrat o njem prebral pozitivno oceno, sem se od lo čil, da ga grem gle -dat. A ne v nemškem glavnem mestu temveč v Bostonu, kjer so trije plavi možj e »doma«. Šel sem v njihov matični teater in doživel spektakel, kakršnega še nisem. Razen porna, se j e na odru dogajalo vse. Tudi marsikaj neprijetnega, če imaš delikaten želodec. Vsekakor sem upal, da sem se s tem enkrat za vselej odkrižal plavih mož. Kaj pa ! Če je verjeti reklami, so v Berlinu še vedno največja senzacija. Ko že go vo ri mo o ob ra zih, naj rečem, da so me francoske predsedniške volitve razočarale, ker ni zmagala Segolene Royal. Ne toliko ker je socialistka, ampak ker je zelo privlačna gospa. Nekateri so sicer pravili, da se oblači kot pred-mest no de klet ce, to da me ne to ni motilo. Dovolj je bilo videti njen lepi, aristokratski obraz, da me je pre- pričala v svoj prav. In kljub temu, da ni sem po vsem raz umel, kaj ho če. Sledil sem televizijski debati med njo in Sarkozyjem in se čudil, kako pleh ka je lah ko po li ti ka, tu di ko gre za najvišja mesta. Tako novi francoski predsednik kot njegova nasprotnica nista znala ali nista želela jasno predstaviti svojega programa, temveč sta stavila na emocijo gledalcev, pri čemer sta brenkala vsak na svojo struno. Segolene Royal je netočno a prizadeto trdila, da sedanja desničarska vlada v Franciji diskriminira hendikepirane otroke, kar zadeva njihovo vključevanje Ko že govorimo o obrazih, naj rečem, da so me francoske predsedniške volitve razočarale, ker ni zmagala Segolene Royal. Ne toliko ker je socialistka, ampak ker je zelo privlačna gospa. Nekateri so sicer pravili, da se oblači kot predmestno dekletce, toda mene to ni motilo. Dovolj je bilo videti njen lepi, aristokratski obraz, da me je prepričala v svoj prav. v normalni vzgojni proces, Sarkoz-y pa je megleno govoril o vrednotah, med katere očitno ne spada tolerantnost do drugačnih. V prvi vrsti do Turkov, o katerih je povedal, da jim ne bo dovolil vstopa v Evropsko unijo. S tem stališčem se lahko tudi strinjam, čeprav ne razumem, zakaj je sploh prišlo do dolgoletnih pogajanj s Turčijo, če je bilo od samega začetka jasno, da prebivalstvo tako pomembne države kot je Francija, v veliki večini nasprotuje njenemu vstopu v EU. Konservativni a tudi najbolj ugledni nemški list Frankfurter Allgemeine Zeitung je seveda pozdravil zmago Sarkozyja z zadovoljstvom, čeprav tudi sam ni mogel spregledati njegove dvoumnosti. » Večina francoskih volivcev«, ugotavlja kratki uvodnik, napisan zadnji trenutek pred ponedeljkovo izdajo lista, » se je odločila za človeka, ki se je izpostavil kot notranji minister z odločno govorico, ki je zagovarjal krepke re for me v go spo -dar stvu in v so ci al -ni po li ti ki. To da Sarkozy je znal javno hva li ti tu di pro -tekcionizem - njegova gibčnost je imela (ima) nekaj brezglavo oportu-nističnega, Sarkoz-yjev program glede obnove države sploh ni tako toleranten, kot se je zdelo na začetku. Vi de li bo mo, kaj je mo go če pri ča -kovati od Francozov. » Skratka, videli bomo predstavo, ki ne bo manj zabavna, kaotična in nepreračunljiva, kot je tista, ki jo ponujajo plavi možje«. Politika je pač show brez vnaprej napi sa ne ga be se di la. VREME OB KONCU TEDNA Povečini bo sončno z občasno spremenljivostj Darko Bradassi Alpska pregrada je bila v teh dneh neke vrste idealni mejnik med razmeroma toplim ter večinoma sončnim vremenom in padavinami ter hladnejšim zrakom. Nad Sredozemljem se je okrepil azorski anticiklon, kateremu se je v višinah pridružil še topel in suh subtrop-ski zrak. V večjem delu Sredozemlja, kar velja tudi za naše kraj e, j e zato prevladovalo suho in za ta čas razmeroma toplo vreme. Popolnoma drugače pa je bilo na evropskem severu in v državah srednje Evrope. Nad skrajnim evropskih severom se je zadrževal morski polarni zrak, zato so na Skandinavskem polotoku nastajala ciklonska območja in so bile padavine pogoste. Tudi temperature so tam v primerjavi z dogajanjem v zadnjih tednih občutno padle, tako da so v Reykjaviku, Helsinkih in Stock-holmu najnižje vrednosti zdrknile sko raj do le di šča. Pri nas j e bil o toplo, vendar ne ko li ko manj, kot bi bi lo lah ko ka -zalo zgolj iz vi šin skih vred nos ti. Toplotna advekcija v višjih slojih je bila namreč kar precejšnja, na višini 1487 m je v preteklih dneh radiosonda iz Vidma izmerila točno 12° Celzija, na višini 3078 m malo manj kot stopinjo, na višini 5690 m pa 16,7°C pod ničlo. To pa so vred-nos ti, ki bi le nor mal ne sre di ju ni -ja. Narava torej trenutno prehiteva ča se za do ber me sec. V pri zem -nih slojih je bilo v primerjavi s tem ne ko li ko manj vro če, če tu di so tem pe ra tu re pre se ga le dol go let na povprečja. Najtopleje je bilo na Goriškem. Deželna meteorološka opazovalnica OSMER je v Koprivnem iz-me ri la naj viš jo vred nost 26,9° C, v Gradišču ob Soči 26,7°C, medtem ko je bilo v Zgoniku le nekaj več kot 24°C. Zanimivo, da je bilo čez dan na Trbižu topleje kot v Trstu. Ta ko so v tem zim sko-šport nem središču izmerili 22,8°C, v Trstu pa »le« 22,6°C. Temperatura morja pa se na globini 2 m trenutno zadržuje na 19°C. V prihodnjih dneh se bo nadaljevalo merjenje moči med toplim in su him sre do zemskim zra -kom in severnim hladnejšim. Nad našimi kraji bo še naprej prevladoval an ti ci klon, ob čas no pa bo pro -ti nam delno pronical bolj nestanoviten zrak. To se bo predvidoma zgo di lo v pe tek in mor da še de lo -ma v so bo to. V na ši bli ži ni se bo pomikala oslabljena vremenska motnja, ki bo ponekod nekoliko po ve ča la ne sta no vit nost. Večjih in dolgotrajnejših poslabšanj ne pričakujemo, tu pa tam bo lahko padlo nekaj kapelj dežja, nastale bodo lahko tudi kratkotrajne plohe. Količine more- bitnih padavin pa predvidoma pove či ni ne bo do ve li ke. Na obilnejše deževje bo treba to rej še po ča ka ti. Kak šni so iz gle -di za pri hod nji te den je zaen krat težko z zanesljivostjo napovedati. Kaže, da se bo proti Sredozemlju spustila severna višinska dolina, ki bo predvidoma vsaj delno vplivala tudi na vreme pri nas. Danes bo delno jasno, nekaj več ob la kov bo v do pol dan skih urah. Jutri čez dan se bo postopno povečala oblačnost. V popoldanskih ali ve čer nih urah bo do po ne -kod možne kratkotrajne padavine, predvsem v gorah lahko nastanejo tu di po sa mez ne plo he ali ne vih te. V soboto se bo po spremenljivem jutru vreme postopno izboljšalo. V nedeljo bo povečini pretežno jasno ali zmerno oblačno in topleje. Na sliki: V večjem delu Evrope je bilo v aprilu zelo malo padavin. V temni barvi so države, kjer je bilo manj kot 50% dolgoletnega povprečja. V večjem delu Evrope je bilo v aprilu zelo malo padavin. V temni barvi so države, kjer je bilo manj kot 50% dolgoletnega povprečja CELOVEC - Manjšinsko šolstvo Petdeset let gimnazije Sinoči svečana akademija v Domu glasbe Poslopje Slovenske gimnazije na Janežičevem trgu v Celovcu lukan CELOVEC - Ob včerajšnjem dnevu Evrope in v letu, ko stara celina praznuje svojo 50. obletnico oblikovanja Evropske gospodarske skupnosti, predhodnice današnje Evropske unije, je tudi slovenska narodna skupnost na Koroškem praznovala pomemben dogodek. Osrednja izobraževalna ustanova koroških Slovencev, Slovenska gimnazija v Celovcu, je proslavila 50 let obstoja! Ob visokem jubileju so včeraj zvečer v Domu glasbe v Celovcu priredili svečano šolsko akademijo, katere so se udeležili številni častni gosti s področja šolstva, politike, gospodarstva tako iz Avstrije kot tudi iz Slovenije. Slovenska gimnazija v Celovcu je edina višja splošno izobraževalna šola na Koroškem s slovenskim učnim jezikom. Danes jo obiskuje nad 500 dijakov in dijakinj iz celotnega dvojezičnega ozemlja. Petina njih prihaja celo iz sosednjih držav - Slovenije in Italije, potem ko se je šola konec 90. let odprla celotnemu alpsko-jadranskemu prostoru in Evropi z uvedbo tako imenovanih Kugyjevih razredov, v katerih poučujejo štiri jezike. Poleg slovenščine in nemščine še italijanščino in angleščino. Seveda k osnovni ponudbi šole spadajo tudi latinščina, ruščina, francoščina, itd. Letos 1500. maturant Z zaključkom šolskega leta 2006/2007 bo šolo zapustil medtem že 1500. maturant oz. maturantka, ustanovo pa je v preteklih 50 letih obiskovalo nad 3.500 mladih koroških Slovencev in Slovenk. Mnogi so po nižji stopnji prestopili v druge višje izobraževalne šole. V zadnjih 16 letih tudi na Dvojezično trgovsko akademijo. Slovensko gimnazijo je 9. maja 1957 ustanovil tedanji avstrijski zvezni minister za pouk Heinrich Drimmel, ko je izdal poseben odlok o ustanovitvi »Slovenske državne realne gimnazije« v Celovcu. Z ustanovitvijo gimnazije je avstrijska država hkrati izpolnila eno od svojih obveznosti iz sedmega člena Avstrijske državne pogodbe (ADP) iz leta 1955, v katerem je mdr. zapisana pravica do »sorazmernega števila lastnih srednjih šol«. Šele leta 1990 je sledila Dvojezična Zvezna trgovska akademija, ki je nastanjena v istem šolskem poslopju. Začetek s tremi razredi "Državna realna gimnazija za Slovence« je odprla vrata prvim dijakom in dijakinjam septembra 1957 s tremi razredi. To pa ne v lastnem poslopju, temveč v okviru (nemške) gimnazije Lerchenfeld v Celovcu. Šele leta 1975 je Slovenska gimnazija dobila lastno poslopje, in sicer na Ja- nežičevem trgu v celovškem mestnem predelu Šentpeter. »Oče Slovenske gimnazije« in njen prvi ravnatelj je bil Joško Tischler, katerega doprsni kip stoji danes v avli gimnazije. Vodil je šolo od ustanovitve do leta 1968. Sledil mu je Pavle Za-blatnik, ki je vodil šolo do konca leta 1977. S Kugyjevimi razredi v Evropo Nato je postal ravnatelj Reginald Vospernik, ki je, dokler ni leta 2000 končal svoje aktivne pokicne poti, uresničeval idejo o združeni Evropi po zgledu večjezičnega alpinista Juliusa Kugyja. Po njem sta šolo provizorično vodila Jože Wakounig in Anton Malle. Sedanji ravnatelj Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu, kot je danes njen uradni naziv, je Miha Vrbinc. Z optimizmom v prihodnost Vrbinc ob jubileju poudarja, da stoji šola na močnih stebrih. Šolo tvorijo ne samo profesorji in dijaki, temveč v veliki meri tudi starši in vzgojitelji v domovih. Vsi da prispevajo k temu, da Slovenska gimnazija lahko z optimizmom gleda v prihodnost. Kajti 50. obletnica ustanovitve Slovenske gimnazije hkrati opozarja na dolgo pot, preden so se uresničile sanje po lastni srednji šoli za koroške Slovence. Ze več kot 110 let je namreč minilo, odkar je Andrej Einspieler pisal o potrebi slovenščine za koroškega izobraženca. Število slovenskih izobražencev je Miha Vrbinc prav po zaslugi Slovenske gimnazije postajalo iz desetletja v desetletje večje, visoko je predvsem število učiteljev, pravnikov, zdravnikov, gospodarstvenikov, itd. Nenazadnje pa ne gre pozabiti, da je Slovenska gimnazija tista ustanova koroških Slovencev, ki je zaustavila ali vsaj močno upočasnila asimilacijo koroških Slovencev oz. zagotovila ohranitev in pozitiven razvoj slovenskega jezika na Koroškem. Ivan Lukan / ALPE-JADRAN Četrtek, 10. maja 2007 šolstvo - Včeraj v Trstu začetek mednarodnega dijaškega kampusa v priredbi Deželnega šolskega urada FJK Višješolci iz treh držav skupaj napovedujejo Evropo Cilj sta zbliževanje in izmenjava izkušenj med mladimi - Danes nadaljevanje z delavnicami v Izoli 3 TRST - Napovejmo Evropo skupaj: to je geslo tridnevnega mednarodnega kampusa višješolskih dijakov iz Italije, Avstrije in Slovenije, ki seje pričelo včeraj popoldne v veliki dvorani liceja Galilei v Trstu. Pobuda, ki jo prireja Deželni šolski urad za Furlanijo Julijsko krajino v sodelovanju z Deželo FJK, italijanskim generalnim konzulatom v Kopru, Zavodom Republike Slovenije za šolstvo, deželnim odborom za komunikacije CORECOM, tržaškim uradom za Evropo Europe Direct ter tržaško Občino in Pokrajino, je namenjena predvsem zbliževanju in spodbujanju izmenjave izkušenj ter sodelovanju med mladimi na čezmejnem območju v luči skupne gradnje nove Evrope. V ta namen se v Trstu in Izoli te dni mudi večje število dijakov višjih srednjih šol s slovenskim in italijanskim učnim jezikom iz FJK, šol s slovenskim, italijanskim in madžarskim učnim jezikom iz Slovenije ter šol iz Veneta in avstrijske Koroške. Njim so dijaki tržaškega liceja priredili večjezično dobrodošlico. Srečanje je odprl deželni šolski ravnatelj Ugo Panetta, ki je spomnil, da se manifestacija vključuje v splošni proces, ki teži k prehodu od evropeizma vrhov na masovni evropeizem s pomočjo izobraževanja in kulture. Obenem je pobuda nastala na podlagi evropskega protokola za oblikovanje čezmejnih šolskih mrež, pri čemer ima FJK zaradi svoje kulturne in jezikovne pluralnosti vodilno vlogo. Ob Pa-netti je sedelo več uglednih gostov, ki so prinesli svoj pozdrav. Podtajnik za notranje zadeve Ettore Rosato je izrazil upanje, da bo to pot, po kateri se bo šola odprla družbi in bo pripravljala na življenje, podtajnik za zunanjo trgovino in evropske zadeve Miloš Budin pa je poudaril, da danes naš narodnostno mešani čezmejni prostor mora dati zgled sožitja in medsebojnega spoštovanja. Poslanec Jacopo Venie - r (svojčas sam dijak liceja Galilei) si Evropo zamišlja kot konkretno politično stvarnost, ki naj da možnost izgradnje prave demokracije, za deželnega odbornika za šolstvo Roberta Antonaza pa so danes dani pogoji za izgradnjo evropske šole, ki naj oblikuje nove Evropejce. Prisotne sta pozdravila tudi pokrajinski in občinski odbornik za šolstvo, Adele Pino in Giorgio Rossi: prva se je zavzela za oblikovanje takega šolskega sistema, ki naj vsem omogoči doseganje istih standardov s pomočjo medsebojne izmenjave. Rossi pa je mlade Tržačane pozval k preseganju zaprtosti in ideološkega pristopa, ki sta v Trstu še vedno prisotna. Pozdrav je TISKOVNO SPOROČILO Špacapan o ustanovitvi KGs Mirko Špacapan TRST - Z veseljem ugotavljam, da se širi zavest med predstavniki LD, da je KGS potrebna. Predlogi o amandmajih Z.P. št. 247 o goratih območjih, ki je predpostavljal ustanovitev Kraškega parka obnovi KGS je bil očitno preveč za slovensko javnost. Z veseljem in prepričanjem bom v komisiji podprl v imenu SSk predlagane popravke, piše v tiskovnem sporočilu deželni svetnik Slovenske skupnosti Mirko Špacapan. Na vsak način pa ni več časa za odlašanje, kajti Illyjeva uprava nima več mnogo opravičil, da bi KGS ne bila ustanovljena pred koncem zakonodajne dobe, piše Špacapan. prinesel tudi Marc Abrioux, predsednik Zavoda združenega sveta iz Devina, ki je opozoril, kako mladi vedno manj težijo k doživljanju vnaprej določene identitete, nenazadnje pa sta udeležence pozdravila in jim zaželela plodno delo še generalni konzul Italije v Kopru Carlo Gamba-curta in slovenski konzul v Trstu Božidar Humar. Pravcato delo se je za udeležence kampusa začelo, ko je pred mikrofon stopil Peter Brown, ustanovitelj projekta Equals in ravnatelj ustanove British School v Trstu, ki je opozoril, da so jeziki med seboj povezani, ravno tako kot ljudje, ki se razlikujejo le po malenkostih, razen tistih naravnih pa si je vse ostale meje izmislil človek. Noben jezik torej ni otok, tako kot noben človek ni otok, zato je smrt vsakega jezika, tako kot vsakega človeka, izguba za človeštvo. Za Brownom je spregovoril Claudio Federico z italijanskega ministrstva za šolstvo, ki je orisal, kako je prišlo do nastanka Evropskega manifesta dijakov kot propozitivnega elementa v okviru proslavljanj 50-letnice EU. V tem dokumentu so prisotne zahteve po skupnih temeljih znanja, fleksibilnih izobraževalnih postopkih, povezavi med šolo, delom in raziskovanjem, vrednotenju različnih identitet, mobilnosti in aktivnem državljanstvu, soočenju s številnimi izraznimi sredstvi ter po vseživljenjskem učenju. Svojo resolucijo, s katero se bodo jeseni predstavili na zasedanju Evropskega mladinskega parlamenta v Dublinu, pa so orisali dijaki liceja Galilei. Kot zadnji je spregovoril Michele Di Cinto iz Deželnega šolskega urada za Veneto, ki se je za- Uvod v srečanje so predstavljali pozdravi več uglednih gostov kroma ustavil pri možnostih Evrope, da razvije medkulturni dialog. To bo Evropi uspelo le, če bo spoznala, da je njeno zgodovinsko in kulturno obzorje nepopolno in da obstajajo še druga obzorja, pri čemer jo morajo voditi načela pravičnosti, solidarnosti in zgodovinske soodgovornosti. Po tržaškem uvodu se mednarodni kampus danes seli v Izolo. V okviru štirih delavnic, ki bodo potekale na italijanski srednji šoli Pietro Coppo, se bodo udeleženci posvetili vprašanjem, kako okre- piti povezavo med šolskim okoljem in splošnim družbenim tkivom v luči močnejše družbene kohezije, kako spodbujati premike in izmenjave v Evropi, kako usmerjati šolo pri gradnji evropske kulture medsebojnega spoznavanja in spoštovanja enakih možnosti ter kako udejanjati sporočanje preko meja in preko jezikov v Evropi. Rezultate svojega dela bodo predstavili na jutrišnjem zaključnem zasedanju v Trstu. Ivan Žerjal Kampusa se udeležuje veliko dijakov višjih srednjih šol iz Italije, Slovenije in Avstrije kroma Dežela pripravlja nov zakon o kmečkih turizmih TRST - Deželni odbornik za kmetijstvo Iacop je včeraj v pristojni komisiji deželnega sveta predstavil predlog novega zakona o kmečkih turizmih. Določila bodo, kot kaže, omejila število sedanjih 450 agritu-rizmov, ki bodo morali po novem izpolnjevati strožje pogoje za prodajo svojih izdelkov. Deželna vlada želi z novim zakonom tudi uvesti nove kriterije za financiranje te dejavnosti ter parificirati pravni položaj kmečkih turizmov na območju tržaškega in goriškega Krasa. Kdor bo kršil nova pravila bo tvegal visoke denarne globe. Deželna komisija bo 16. maja na avdicijah prisluhnila mnenjem in stališčem zainteresiranih združenj in stanovskih organizacij. Odgrobadogroba nagrajen v Los Angelesu LOS ANGELES - Film Odgrobadogroba Jana Cvitkoviča je na festivalu filmov iz jugovzhodne Evrope (Southeast European Film) prejel nagrado kritike (Cinema without borders critics Award) za najboljši film festivala. obračun - V prostorih Beneške galerije v Špetru Jutri občni zbor ZSKD Tradicionalno srečanje predstavniki številnih včlanjenih društev, ki delujejo v goriški, tržaški in videmski pokrajini ŠPETER - Zveza slovenskih kulturnih društev se v teh dneh pripravlja na redni občni zbor, tradicionalno srečanje med predstavniki njenih številnih včlanjenih društev, ki delujejo v goriški, tržaški in videmski pokrajini. Letošnji, ki bo že enainštiridese-ti po vrsti, se bo odvijal jutri zvečer v Špe tru, v pro sto rih na spro ti Beneš ke gale rije (Con do mi ni o al cen tro). Jut -riš nji ob čni zbor ni vo lil ne ga zna čaja, zato bodo zamejski kulturni delavci v Špetru predvsem ocenjevali delovanje, ki ga je Zve za ime la v zad njem letu; pregledali sončne in senčne plati, a tudi začrtali nekaj smernic za njeno bodoče delovanje. Na dnevnem redu so med drugim poročilo deželnega predsed ni ka Ma rina Mar si ča, odobritev obračuna za leto 2006 in predračuna za leto 2007 ter sprejetje no vih čla nov. Ob čni zbor, ki se bo v dru gem sklicanju pričel ob 20.30, bo uvedel nastop zbora Matajur pod vodstvom Davida Clo di ga. ( pd) Pred začetkom bo prisotnim zapel zbor Matajur 4 Četrtek, 10. maja 2007 GOSPODARSTVO / TRGOVINSKA ZBORNICA - Predstavitev analize inštituta Tagliacarne Več svetlobe kot senc v tržaški gospodarski sliki Prednost visoka stopnja izobrazbe, ovira pa neugodno demografsko gibanje TRST - Razvojni model za tržaško gospodarstvo temelji na znanju, ustvarjalnosti in razširjenih veščinah, izhaja iz analize, ki jo je za Trgovinsko zbornico izdelal inštitut za promoviranje ekonomske kulture Guglielmo Tagliacarne. S posvetom na osnovi ugotovitev te analize je zbornica včeraj obeležila Dan gospodarstva, tokrat že peti, ki je sicer potekal po vsej Italiji. V Trstu je predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti povabil k razpravi predstavnike lokalnih uprav, gospodarskih zavodov, znanstveno-raziskovalnih institucij, Dežele FJK in rimske vlade, ki so iz različnih zornih kotov komentirali fotografijo tržaškega gospodarstva in njegovih potencialov, kot je izšla iz raziskave inštituta Tagliacarne. Kot je v uvodu ugotovil Paoletti, kaže aktualna gospodarska situacija v pokrajini pozitivne note in dobre razvojne perspektive, vendar ji ne manjkajo kritičnosti. Med zanesljivo pozitivnimi notami so zunanja trgovina, turizem in zaposlenost, medtem ko je podjetniška dinamika razmeroma stabilna (konec leta 2006 je bilo v pokrajini 19 tisoč podjetij, za 0,8% več kot leto prej). 33% podjetij deluje na področju trgovine na debelo in na drobno, kar je znan-to več od deželnega in tudi državnega povprečja. Ali z drugimi besedami, tržaška trgovska mreža je za potrebe mesta očitno še naprej naddimenzionirana. Višji delež od deželnega in državnega ima v tržaškem gospodarstvu sicer ves storitveni sektor, od gostinstva, hotelirstva in finančnega posredništva do izobraževanja in zdravstva, je povedal Paoletti in ob tem poudaril, da je za gospodarsko rast pokrajine potreben skladen razvoj vseh gospodarskih sektorjev: »Vsak sektor potrebuje drugega za rast, začenši z industrijo, ki poraja razvoj, zaposlenost in delo za obrtnike in za grosistično trgovino.« Glede kmetijstva, ki ima v pokrajini zelo majhen delež (0,6%), je predsednik Trgovinske zbornice izpostavil uspešna prizadevanja za odličnost, kot dokazuje pridobitev zaščitene blagovne znamke za oljčno olje, uveljavitev konzorcija Moisir, izložba kmetijsko-živilskih izdelkov Expo Mittelschool in konzorcij Trieste da Gustare, ki promovira tipične izdelke Trsta in okolice. Med kritičnosti je Paoletti uvrstil prometne infrastrukture, potrdil pa je tudi ugotovitev inštituta Tagliacarne, da ima Trst nizko podjetniško kulturo. V zameno je med pozitivnimi vidiki integracija priseljencev, posebno tistih, ki se odločijo za podjetniško dejavnost, pri čemer jim zbornica pomaga s posebnim okencem za olajšanje birokratskih postopkov pri ustanavljanju podjetja. »Raziskava še enkrat potrjuje, da je Trst prava posebnost v Italiji in tudi v primerjavi z ostalimi pokrajinami v FJK, zato mora najti prav tako posebno razvojno pot,« je sklenil Paoletti, za katerega ta pot pelje v tri razvojne smeri: znanje, razumljeno tudi kot sposobnost povezovanja med raziskovanjem in podjetništvom, povečanje pristaniškega prometa in razvoj turistične industrije. Predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paoletti med branjem poročila na petem Dnevu gospodarstva; v ozadju člani zborničnega odbora kroma Trst je na prvem mestu v Italiji po številu univerzitetno diplomiranih mladih, saj jih je na tisoč kar 85,1, medtem ko znaša italijansko povprečje 53,1. Stopnja izobraženosti raste, tako kot raste dohodek na prebivalca in zaposlenost (stopnja brezposelnosti znaša le 3,3%, medtem ko je državno povprečje 6,8%). To skoraj idilično podobo pa močno kvari demografska slika, saj se prebivalstvo nezadržno stara in indeks staranja znatno presega državno povprečje (251,2 proti 140,4). Trst še naprej odlikuje tudi velika nagnjenost k varčevanju, saj so se bančne vloge od leta 2000 do junija lani povečale za kar 92,5% in dosegle vrednost 47,591 milijona evrov. Toda ta denar leži v bankah, namesto da bi šel za naložbe, kar je seveda povezano s starostjo prebivalstva, ki ni nagnjeno k tveganim naložbam, ampak se raje zadovolji z manj donosnim, a varnim shranjevanjem denarja v bankah. Kako usmerjati prihranke v razvoj je vprašanje, na katerega tudi avtorji analize inštituta Tagliacarne niso odgovorili, medtem ko je mladi rektor tržaške univerze Francesco Peroni v razpravi opozoril, da je treba vlagati v pritegovanje mladih. To pa pomeni konkurirati s kakovostjo ponudbe in storitev, da bo študent izbral Trst namesto enega izmed ostalih 360 univerzitetnih struktur v Italiji. Nedvomno dobra strategija, ki jo dopolnjuje drugi privlačni pol, tržaške znanstvenoraziskovalne ustanove. Po besedah predsednika AREA Science parka Gian Carla Michelloneja je etiketa Trsta kot mesta znanosti napačna, saj se je treba vprašati za katero znanost gre, ali za bazno, ali pa za znanost v službi kompetitiv-nosti. Osnovna strategija mora staviti na obe, na ohranjanje in rast raziskovanja za znanost, kot na močno rast raziskovanja za kompetitivnost. Ob tem je Michellone navedel prve rezultate take usmeritve: pred tremi leti je znanstveni park prejel (od države in Dežele) 100 in ustvaril 103, danes prejema 100 in ustvari 129, za prihodnost pa si je zastavil cilj, da za 100 prejetega ustvari 169. Toda kakšna je splošna razvojna stragegija tega mesta? Predsednica pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat Ugledni gostje, ki so sodelovali v razpravi, med njimi predstavnika vlade Ettore Rosato in Miloš Budin, predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat in deželni odbornik Roberto Cosolini kroma vidi prihodnost v optimističnih barvah, vendar se zaveda, da manjka celovita strateška vizija. Že nekaj mesecev se namreč lokalne uprave in ustanove usklajujejo okrog razvojnih načrtov, vedar je to še vedno sektorsko. Tržaški občinski odbornik Paolo Ro-vis je prepričan v pomen timskega dela, ki se že uresničuje v pozitivnem ozračju, prednostne naloge pa so zanj bonificiranje onesnaženih območij, kvalificiranje mestnega območja, ki je v polnem teku, in prometne infrastrukture, ki so prav tako v gradnji. Manj optimistično je bilo mnenje deželnega odbornika Roberta Cosolinija, ki se je vprašal, kaj potem manjka, če se vsi strinjamo. V naprotju z ugotovitvijo raziskave, da je Trst tolerantno mesto, je Cosoli-ni prepričan, da je v mesto v teh letih izrazilo visoko stopnjo netolerantnosti do svoje prihodnosti, kar se najbolj kaže vtem, da mladi niso valorizirani. Trst kot veliko pristanišče Evrope? Nikar ne škodujmo samim sebi, delajmo za to, da postane Trst dobro srednjeveliko sredozemsko pristanišče. Znanost in raziskovanje? Če želi imeti vlogo v deželnem, nacionalnem in mednarodnem okviru, mora dokazati, daje koristno, je bil odločen Cosolini, ki je Trstu očital tudi razpršenost iniciativ, namesto da bi stavil na prireditve z visoko dodano vrednostjo. Predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli je včerajšnjo razpravo izrabil za ponovno potrditev, da bo staro pristanišče ostalo namenjeno pristaniškim dejavnostim, pa čeprav turističnim. S tem se ni strinjal podsekretar v ministrtstvu za mednarodno trgovino Miloš Budin, za katerega je pravi luksuz, daje staro pristanišče že desetletja zapuščeno, medtem ko so v drugih mestih z ustrezno arhitekturno prenovo opuščena pristanišča postala turistična prilvačnost in vir pomembnega zaslužka. Njegov kolega na ministrstvu za notranje zadeve Ettore Rosato pa je opozoril na pomen vodilnega razreda z inovativno vizijo, ki ga Trstu primanjkuje. Oba predstavnika vlade sta se tudi strinjala, da je Trst od zunaj viden drugače (in boljše), kot ga per-cepirajo sami Tržačani, in ob tem zagotovila, da vlada mestu posveča veliko pozornosti in mu pripisuje pomembno vlogo v mednarodnih odnosih. (vb) Evropska centralna banka 9. maja 2007 evro valute povprečni tečaj 09.5 08.5 ameriški dolar 1,3558 1,3535 japonski jen 162,29 162,35 kitajski yuan 10,4342 10,4132 ruski rubelj 34,9560 34,9250 danska krona 7,4522 7,4525 britanski funt 0,68030 0,67985 švedska krona 9,1890 9,1935 norveška krona 8,1360 8,1340 češka krona 28,232 28,236 švicarski frank 1,6489 1,6486 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 245,85 247,36 poljski zlot 3,7491 3,7609 kanadski dolar 1,4946 1,4984 avstralski dolar 1,6355 1,6331 bulgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,3053 3,2885 slovaška krona 33,627 33,579 litvanski litas 3,4528 3,4528 latviski lats 0,6967 0,6968 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 86,83 86,75 turška lira 1,8190 1,8131 hrvaška kuna 7,3415 7,3330 adružna Kraška banka 9. maja 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,3716 1,34344 britanski funt 0,6885 0,67265 švicarski frank 1,67716 1,6363 japonski jen 168,672 158,452 švedska krona 9,43565 8,98436 avstralski dolar 1,68448 1,61342 kanadski dolar 1,53695 1,47844 danska krona 7,60323 7,31677 norveška krona 8,33152 7,95848 madžarski florint 295,02 231,099 češka krona 32,4668 25,4088 slovaška krona 38,6711 30,2643 hrvaška kuna 7,86275 7,01113 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute 9. maja 2007 _evro_ nakup prodaja ameriški dolar 1,3748 1,3410 britanski funt 0,6905 0,6735 danska krona 7,564 7,378 kanadski dolar 1,5219 1,4844 japonski jen 164,80 160,74 švicarski frank 1,6735 1,6323 norveška krona 8,259 8,055 švedska krona 9,338 9,108 avstralski dolar 1,6599 1,6190 hrvaška kuna 7,57 7,03 » Banca di Cividale WM » ^B MNCAGRICOLA KMEČKA BANKA | \ J 1 lilanski borzni trg 9. maja 2007 Indeks MIB 30: +0,51 delnica cena € var. % ALLEANZA 10,61 -0,35 AUTOSTRADE 25,4 +0,83 BANCA ITALEASE 42,13 -+2,91 MONTE PASCHI 4,97 +0,14 BPI 12,14 +1,05 BPM 12,65 +2,46 BPVN 24,31 +1,29 CAPITALIA 7,135 +4,13 ENEL 8,41 +0,20 ENI 24,86 +0,20 FIAT 20,92 -1,23 FINMECCANICA 22,4 +0,40 GENERALI 34,7 +1,94 IFIL 7,77 -1,71 INTESA 6,225 +0,29 LOTTOMATICA 32,14 +2,75 LUXOTTICA 25,57 +1,59 MEDIASET 8,18 -1,42 MEDIOBANCA 17,38 +2,24 MEDIOLANUM 6,255 +0,82 PARMALAT 3,2 -0,40 PIRELLI 0,8885 -1,46 SAIPEM 22,72 +1,20 SNAM 4,7325 -0,22 STMICROELEC 14,5 +0,38 TELECOM ITA 2,0875 -1,25 TENARIS 16,25 +0,33 TERNA 2,745 -1,65 UBI BANCA 22,34 +0,13 UNICREDITO 7,635 +0,99 Podružnica Trst H ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / SLOVENIJA Četrtek, 10. maja 2007 5 KOPER - Odziv koprskega župana na niz medijskih poročil o gradnji plinskega terminala v Luki Koper Popovič: Dokler bom župan, v Kopru ne bo uplinjevalnika Župan Kopra pa je to priložnost izkoristil tudi za obračun z novinarji - Prisoten tudi miljski župan Nesladek KOPER - Na niz medijskih poročil o načrtih za gradnjo plinskega terminala na območju koprskega pristanišča se je po enem tednu odzval tudi župan Boris Popovič in ponovil svoje izrazito odklonilno stališče. Izrazil ga je novinarjem in županom nekaterih sosednjih občin. Ti so se z njim strinjali, čeprav z nekoliko različnimi poudarki. Pozdravili so tudi čezmejni pristop do reševanja vprašanja. Popovič je sicer večji del novinarske konference namenil obračunavanju s političnimi nasprotniki in z novinarji. Koprski župan trdi, da novinarji, ki pišejo o domnevnih načrtih Luke Koper, le poskušajo spodkopati sedanjo oblast v Sloveniji in v občini ter direktorje podjetij, ki jih je postavila nova oblast. V podporo svojim trditvam je navrgel, daje med leti 1989 in 1998 takratno vodstvo občine Koper podpiralo načrt podjetja Istrabenz za gradnjo terminala za utekočinjen naftni plin blizu skladišč naftnih derivatov na Srminu, uresničitev načrta pa je preprečila šele civilna iniciativa krajanov Bertokov s pritožbo na ustavno sodišče. Popovič je posplošil, daje takrat levica projekt podpirala, zdaj pa mu nasprotuje. Tudi novinarje je na splošno obtožil, da so bili takrat tiho, zdaj pa na veliko pišejo o projektu, ki uradno niti ne obstaja. Pri tem se ni zadržal niti osebnih napadov na nekatere novinarske kolege. Kot je povedal, je novinarsko konferenco sklical prav zato, da bi razkril njihovo obnašanje, in ne toliko zato, da bi ponovil svoje že znano stališče do plinskih terminalov. Popovič uplinjevalnik kategorično zavrača, še posebej na območju svoje občine. Ob tem je obljubil, da ne bo podlegel lobistom, ki bi v zameno za dovoljenje ponujali ugodnosti, in da ne bo nasprotoval volji ljudstva, ki ideji glasno nasprotuje. Na vztrajna vprašanja, kako lahko občina sploh zavrne državni načrt, ni želel neposredno odgovoriti; na koncu je dejal le, da to lahko doseže, tudi če nima formalnih vzvodov. Prepričanje namreč, da se država nikakor ne bi upala spustiti v frontalen spopad z lokalnim prebivalstvom. Poleg tega računa tudi na podporo predsednika vlade Janeza Janše. Med gosti je še največ povedal miljski župan Nerio Nesladek. Potem, ko se je distanciral od političnih polemik, »ki bi jih lahko poslušal tudi v svoji občini«, je pojasnil, da ni prišel toliko izrazit nasprotovanja načrtu, kolikor opozorit na načelo recipročnosti. Tako, kot se je zavzemal, da lahko Slovenija izrazi svoje stališče do gradnje v Žavljah, lahko tudi Italija pove svoje o slovenskih namerah. Dodal je, da nihče z zdravo pametjo ne more biti absolutno Tiskovna konferenca Borisa Popoviča (drugi z leve), ob njem so še proti desni župani Buzeta Valter Flego, Pirana Tomaž Gantar in Milj Nerio Nesladek zdravko primožič/fpa proti uplinjevalnikom, saj so ti kljub vsemu boljši od številnih drugih načinov za dobavo energije. Nasprotuje pa predvidenim lokacijam in postopkom, po katerih naj bi načrte potrdili. Po Nesladkovih besedah bi morali dobavo energije načrtovati v okviru širše evroregije. Koordinacija bi morala potekati tako med državami kot med lokalnimi skupnostmi na širšem čezmejnem območju. Za razliko od koprskega kolega župan občine Milje ne podpira referenduma o terminalih. Meni, da bi bilo ljudsko glasovanje predmet kritik, češ, ljudje so se odločali nerazumno in na podlagi strahu. Poudaril je, da bi moral biti »ne« sedanjim načrtom argumentiran, ne samo kot boj za varnost in zdravo okolje, ampak tudi boj za pravico do odločanja o rabi ozemlja. Mora biti tudi rezultat dogovarjanja, nikakor pa ne posledica političnih bojev, je še dejal Nesladek. Župan Buzeta v hrvaški Istri Valter Flego je pohvalil sklic sestanka županov, saj meni, da je sodelovanje prava pot za reševanje vprašanj s čezmejnimi vplivi. Podprl je stališče Popoviča in dejal, da se tudi sam zavzema za pameten in vzdržen razvoj. Podporo koprskemu županu je osebno izrekel tudi njegov piranski kolega Tomaž Gantar, medtem ko je po besedah tiskovne predstavnice koprske občine Mojce Be-ljan tržaški župan Roberto Dipiazza poslal pismo podpore, tako kot tudi prvi mož hrvaške občine Lanišče Mario Poropat. Bojan Kralj PISANJE DNEVNIKA - Načrt TGE »Koprski terminal bo junija na Vizjakovi mizi« LJUBLJANA - Nemška družba TGE Gas Engineering, ki je v 25-od-stotni lasti francoske multinacional-ke Suez, bo najpozneje do konca junija na slovensko ministrstvo za gospodarstvo poslala vlogo za pridobitev energetskega dovoljenja za gradnjo terminala za utekočinjen plin v Luki Koper, je za včerajšnjo izdajo Dnevnika potrdil predsednik uprave TGE Vladimir Puklavec. Na ministrstvu so, kot piše časnik, potrdili informacije, da so se seznanili s predlogom za gradnjo milijardo ev-rov vrednega plinskega terminala. "Minister Andrej Vizjak se je s predlogom za gradnjo terminala le seznanil," so za Dnevnik povedali na mi nis tr stvu za go spo dar stvo. Na ministrstvu za okolje in prostor pa so jim pojasnili, da "opravijo veliko delovnih pogovorov z raznimi lobis-ti in da bodo pobudo o terminalih presojali le, če jo bodo dobili od minis tr stva za go spo dar stvo". Po Puklavčevih besedah projekt pripravljajo dve leti. "Naš terminal bo za razliko od tistega v Žavljah med najsodobnejšimi v svetu. Za segrevanje oz. izparevanje plina namreč ne bo uporabljal morske vode, ampak odvečno toploto iz dvesto-megavatne elektrarne, ki jo prav tako načrtujemo na območju Luke. Z njo bi rešili tudi problem energetske oskrbe Obale v prihodnosti," je pove dal za čas nik. Kot je še navedel, bo začetna letna zmogljivost terminala okoli tri milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina, sčasoma pa se bo povečala na pet milijard. "To pomeni, da bi v terminal v koprski luki s pomočjo vlačilcev priplula ena ladja na teden, ki bi prevažala plin v tekočem stanju in brez pritiska," je pojasnil Puklavec in med drugim dodal, da bo terminal zagotovil najmanj 70 novih delovnih mest za inženirje. (STA) volitve - Peterleta že podirata NSi in SDS, k podpori pa se nagibajo tudi v ljudski stranki Koalicija Slovenija bo na predsedniških volitvah po vsej verjetnosti nastopila s skupnim kandidatom LJUBLJANA - Koalicijski SDS in NSi se bosta na letošnje predsedniške volitve predvidoma podali s skupnim kandidatom, evropskim poslancem Lojzetom Peterletom. Poleg Peterleta so morebitno kandidaturo doslej napovedali še predsednik SNS Zmago Jelinčič, predsednica zunajparla-mentarne stranke Glas žensk Slovenije Moni ka Pi ber -l in predsednik zunajparlamentarne Stranke mladih Slovenije Darko Krajnc. Ostale politične stranke in skupine za zdaj še niso razkrile svojih kandidatov. Razplet predsedniške volilne tekme bo odvisen tudi od odločitve predsednika SD, poslanca v Evropskem parlamentu Boruta Pahorja. Kot je že večkrat poudaril, je pripravljen kandidirati za predsednika republike, če bo užival zaupanje in podporo stranke za tako odločitev. Peterle naj bi se na volitve podal kot neodvisni kandidat s podporo skupine 5000 volivcev. Potem ko je njegovo kandidaturo podprla njegova matična Nova Slovenija, je v torek podporo izrekel tudi izvršilni odbor SDS, dokončno odločitev pa bo naj- večja vladna stranka sprejela na seji sveta 18. maja. Do seje sveta oziroma dokončne odločitve v SDS ne želijo komentirati odločitve izvršilnega odbora, ki je v torek jasno nakazal, da stranka na volitvah ne bo nastopila s svojim kandidatom. O podpori Peterletu se še niso odločili v tretji "pomladni" stranki SLS, a se nagibajo k podpori skupnemu predsedniškemu kandidatu koalicijskih strank. Čeprav SLS dokončne odločitve še ni sprejela, je predsednik stranke Janez Podobnik na torkovi novinarski konferenci ugotovil, da bi bilo smotrno, da bi SLS podprla skupnega kandidata pomladnih strank. Kot je dejal, je namreč "v slovenski politiki dozorel čas, da bo Slovenijo v naslednjem mandatu vodil človek iz desnosredinskega političnega prostora". Takšna osebnost bi lahko bil po Podobnikovem mnenju Peterle. Prav tako odločitve IO SDS včeraj za STA ni želel komentirati Pahor. Sicer pa naj bi se v SD po informacijah v stranki večina - glede na zadnje pozitivne trende in priljubljenost stranke v javnosti - nagibala k temu, da bi Pahor popeljal stranko na par- lamentarne volitve prihodnje leto. Kot so za STA povedali v stranki, bo do konca maja potekal postopek evidentiranja kandidatov. Seja predsedstva stranke, na katerem naj bi sprejeli odločitev o nastopu na letošnjih predsedniških volitvah, bo predvidoma 5. julij a. Od končne odločitve o nastopu na predsedniških volitvah so še daleč v LDS. Po informacijah iz stranke naj bi se predvidoma do konca maja sestal svet stranke, ki naj bi razpravljal tudi o letošnjih volitvah, poleg tega pa jih čaka še odločitev o sklicu volilnega kongresa, na katerem bo- do po odstopu predsednika stranke Jelka Kacina volili novega prvaka stranke. Društvo Zares, ki so ga oblikovali bivši člani in poslanci, ki so izstopili iz LDS, naj bi se do konca leta preoblikoval v politično stranko. Kot so za STA povedali v poslanski skupini nepovezanih poslancev, zelo verjetno na predsedniških volitvah s svojim kandidatom ne bodo nastopili, saj bodo prednostno moči usmerili v nastop na državnozborskih volitvah prihodnje leto. V DeSUS poskušajo prepričati poslanca in podpredsednika DeSUS Vasjo Klavoro, da bi kandidiral na jesenskih predsedniških volitvah, je v torek povedal prvak stranke in obrambni minister Karl Erjavec. Sedanjemu predsedniku države Janezu Drnovšku se bo petletni mandat iztekel 22. decembra. Za drugi predsedniški mandat se, kot so nedavno potrdili v njegovem kabinetu, ne bo potegoval. Glede na zakonske roke je sicer prvi možni datum prvega kroga volitev nedelja, 14. oktobra, zadnji pa 4. novembra. (STA) Drnovšek še išče kandidata za guvernerja LJUBLJANA - Predsednik republike Janez Drnovšek še vedno išče primernega kandidata za guvernerja Banke Slovenije. Kot so za STA potrdili v kabinetu predsednika, se je Drnovšek v preteklih tednih o morebitni kandidaturi pogovarjal z Veljkom Boletom z Ekonomskega inštituta pravne fakultete, a se ta za kandidaturo ni odločil. Banka Slovenije je brez guvernerja od 31. marca, ko se je mandat iztekel Mitji Gaspariju. Drnovšek je sicer doslej za guvernerja že predlagal Gasparija in Andreja Ranta, a nobeden od njiju ni dobil zadostne podpore v državnem zboru. Potem ko je DZ zavrnil oba Drnovškova predloga, je ta napovedal, da bo kandidata za guvernerja Banke Slovenije posredoval v roku, ki bi omogočal obravnavo predloga še na redni aprilski seji DZ, a je nato predsedniku DZ Francetu Cukjatiju sporočil, da predloga do redne aprilske seje ne more posredovati. Guvernerja Banke Slovenije v svetu Evropske centralne banke (ECB) tako zdaj zastopa namestnik guvernerja Andrej Rant, ki ima tudi polno pravico glasovanja. Je pa predsednik ECB Jean-Claude Tri-chet že pred časom izrazil pričakovanje, da bo Slovenija čimprej izvolila guvernerja. Delovna nesreča v Luki Koper KOPER - V koprskem pristanišču se je v torek zvečer med prevozom do ladje prevrnila prikolica, na kateri sta bili naloženi cisterni z nevarno snovjo. Cisterni z veliko količino ogljikovega disulfida nista bili vidno poškodovani in do izpusta snovi ni prišlo, so sporočili s Policijske uprave Koper. Tovorno vozilo s kontejnerjema se je prevrnilo na bok, v nesreči pa je bil lažje poškodovan 58-letni voznik prikolice iz Kopra. Ker je bila v cisternah večja količina ogljikovega disulfida, ki je lahko vnetljiva tekočina, so policisti skupaj z gasilci zavarovali 300-metrski pas, dokler delavci niso dvignili pre-vrnjene cisterne. Kraj nesreče sta si ogledala tudi inšpektor uprave RS za pomorstvo in pristaniški nadzornik. S Centra za obveščanje, zaščito in reševanje pa so sporočili, da so policisti z nevarnega območja evakuirali okoli 30 oseb. Nevaren tovor pa so dvignili na za to prirejen priklopnik in odpeljali na varno mesto ter ga tudi ustrezno zavarovali. (STA) 6 Četrtek, 10. maja 2007 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it G8-UNESCO - Danes ob 9.30 pričetek na pomorski postaji Na svetovnem forumu zastopanih preko 60 držav Svetovni forum o izobraževanju, inovaciji in raziskovanju, ki bo od danes do sobote v kongresnem središču na pomorski postaji,ne predstavlja samo priložnosti za izmenjavo idej o znanju in trajnostnem razvoju, temveč nedvomno tudi promocijo našega mesta na državni in mednarodni ravni. Predvidena je udeležba preko 600 politikov, znanstvenikov in gospodarstvenikov iz 60 držav. Skupno bo imelo besedo 68 govornikov in poročevalcev, med njimi bo 22 državnikov oz. politikov. Srečanje, ki predstavlja realizacijo projekta, odobrenega na vrhu G8 julija lani v Rusiji, bo odprl prav predsednik italijanske vlade Romano Prodi skupno s generalnim direktorjem UNESCO Koichirom Matsuuro. Uvodoma bodo udeležence pozdravili še direktor Mednarodnega centra za teoretsko fiziko (ICTP) Katepalli R. Sreenivasen, italijanski minister za šolstvo Giuseppe Fioroni, predsednik deželne vlade Riccardo Illy itd. Med po li ti ki bos ta mi nis ter za zna nost Fa -bio Mussi, minister za inovacijo Lui-gi Nicolais, prišel bo tudi evropski komisar za znanost in raziskovanje Janez Po toč nik. Dela bodo potekala v tematskih sklopih, v programu so posegi 24 univerzitetnih profesorjev in raziskovalcev aka de mi kov, kot na pri mer No be -lovca Carla Rubbie, sedmih industrij -cev oz. go spo dar stve ni kov itd. Na srečanju ne bodo sprejemali odločitev, temveč, kot smo dejali, bo to priložnost za izmenjavo mnenj. Danes dopoldne (pričetek bo ob 9.30) bo govor o vlogi univerz, raziskovalnih ustanov in industrije v razvoju globalne družbene inovacije, popoldne pa bodo obravnavali temo »izobraževanje in družba, osnovana na znanju«, predvidena je tudi okrogla miza o globalnih izzivih na področju okolja. Ob koncu bo gala večerja na tržaški prefekturi. Forum prirejata skupina industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G8) ter Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), za izvedbo skrbita italijanska vlada in Mednarodni cen ter za te o ret sko fi zi ko iz Mi ra ma -ra pod po kro vi telj stvom pred sed ni ka italijanske republike. Na njem bodo preko svojih strokovnjakov sodelovale vse pomembnejše znanstvene ustanove iz Trsta, od Mednarodnega centra za visoko znanost in tehnologijo (ICS-UNIDO) do visoke šole Sissa in Mednarodnega centra za genetski inženiring in biotehnologije (ICGEB). Na današnjem odprtju je napovedana prisotnost predsednika vlade Romana Prodija, z njegovo prisotnostjo in številnimi uglednimi gosti pa so povezani tudi izredni varnostni ukrepi. S tem v zvezi j e bilo v prejšnjih dneh na prefekturi srečanje, ki ga je koordiniral prefekt Giovanni Balsamo in so se ga udeležili predstavniki vseh varnostnih sil. Prefekt je dejal, da bodo omejitve v prometu minimalne, varnostni aparat pa je vsekakor vzpostavljen učinkovito, a obenem diskretno. Za red bo med forumom skrbelo kakih 1200 policistov in karabinjer-jev, njihova pozornost pa velja predvsem so bo ti, ko bo v Trst po na po ve -dih prišlo več tisoč manifestantov. Zanje je forum priložnost, da iznesejo svojo vizijo na sedanje dogajanje v naši deželi, še zlasti na korake deželne vlade, do katere so zelo kritični. Kot pravi Carlo Visintini, glasnik prirediteljev sobotne demonstracije (ob 15. uri na Trgu Liberta pred železniško Postajo), se ne bodo mobilizirali toliko proti forumu, temveč predvsem z na me nom, da pri de do spre mem be v sedanji deželni politiki. V apelu, ki ga je doslej podpisalo že več združenj in gibanj, zavračajo ravnanje deželne vlade, ki naj bi FJK spreminjala v tranzitni koridor. Obenem pravijo, da se ne morejo kot rešitelji zemlje predstavljati in govoriti tisti, ki so med glavnimi krivci za njegovo uničevanje, torej minis tri in in du strij ci. Ome ni mo še, da bo že jutri ob 15. uri na leposlovni in filozofski fakulteti v Ul. Baciocchi zborovanje na temo »Nepredvidljiv razvoj proti nevzdržnemu razvoju«. Fo rum, ki bo pre cej za pos lil si le javnega reda, ne bo prinesel večjih nevšečnosti v prometu. Po Nabrežju ne bodo smeli voziti le veliki tovornjaki (nad 7 ton), pred pomorsko postajo pa bo prepoved prehoda in ustavljanja. »Bil je ves bled, vprašal sem ga, kaj mu je. Odgovoril mi je, da so ga zabodli. Nisem mogel verjeti. Ko pa je slekel jopič, sem na hrbtu zagledal okrvavljeno srajco in ko jo je nekoliko privzdignil, me je presunilo. Ne prenašam pogleda na krvi. Imel je več centimetrov veliko rano. Takoj se poklical na 118.« Tako je pred barom Tivoli v Ul. XXX. ottobre pravil znanec odvetnika Walterja Zidaricha, ki so ga zaradi rane z nožem morali odpeljati v bolnišnico. Pravijo, da na srečo ni nič hujšega. Še bolj neverjetno je bilo pripovedovanje mladega blagajnika v marketu Punto Sma, ki je prav zraven bara: medtem ko je sam stekel na cesto klicat po pomoč, je ropar vlekel blagajno in naposled pretrgal kable, s katerimi je priključena na sistem. Zatem je med prerivanjem zabodel odvetnika Zidaricha ter lažje ranil natakarja iz bližnjega bara in izginil: dve osebi sta stekli za njim, vendar le do bližnjega vogala. Zvečer se ni še izvedelo, če so roparja izsledili ali je še na prostosti. Po pričevanju očividcev je ropar star okrog 30 let, na vratu je tetoviran, tako da bi ga morali z lahkoto prepoznati. Kot je povedal blagajnik v marketu Punto Sma, je včeraj okrog 17.30prišel po pivo, plačal in odšel. Po petnajstih minutah se je vrnil, spet kupil pivo v steklenici in poravnal račun. Tokrat pa ni odšel, od blagajnika je zahteval, naj blagajno, ki jo je iz previdnosti zaprl, spet odpre in mu izroči denar, grozil mu je, da ga bodo pošteno zdelali, češ da ga dobro poznajo. Blagajnik je v roke vzel mobitel, da pokliče policijo, vendar je bil signal prešibak in je stopil na pločnik ter tam zavrtel številko. Ko ni dobil odgovora, se je obrnil do enega od mimoidočih in ga zaprosil, da pokliče varnostne sile, za pomoč je zaprosil tudi v sosednjem baru Tivoli. Medtem je ropar, ki je bil očitno pijan, skušal dvigniti blagajno, kar mu je naposled uspelo, strgal je kable. Blagajnik, odv. Zidarich in natakar iz bara Tivoli so stopili v market. Ropar je imel blagajno v roki, Zidarich ga je skušal ustaviti, prišlo je do prerivanja, blagajna je padla na tla, priskočil je še eden od uslužbencev v marketu. Ropar je nekaj imel v pesti, Zidarich je mislil, da gre za mobitel, v resnici je imel nož, s katerim ga je ranil, lažje je ranil tudi natakarja iz bara Tivoli, in se odpravil proti Ul. Milanu. Sploh ni tekel, kot da se mu ne mudi ali pa je bil tako pijan, da teka ni zmogel. Odvetnik Zidarich se bliža šestdesetim, ukvarja se s civilnimi pravdami, je oženjen in ima okrog 10-12 let starega sina. Z rešilcem so ga odpeljali v katinar-sko bolnišnico, medtem ko so drugega ranjenca sprejeli v glavno bolnišnico. Lastnik bara in marketa je Jean Cu-culachi, Grk, ki v našem mestu živi od leta 1985. Sam upravlja market, prevzel ga je pred dvema letoma, medtem ko za bar skrbi soproga, odprli so ga pred nekaj meseci. Potožil je, da ima stalno težave z mladeniči, ki se zadržujejo na bližnjem trgu Oberdan, grozijo, kradejo, mažejo. Dejal je, da so se večkrat obrnili do sil javnega reda, vendar z bolj skromnimi rezultati. »Škoda je, da se to dogaja,« je pristavil, »ker so področje pred nedavnim rekvali-ficirali.« (db) Območje okoli tržaške pomorske postaje je bilo v pričakovanju na začetek današnjega Foruma že včeraj močno zastraženo ROP - Pri belem dnevu v marketu v Ul. XXX. ottobre Mlad ropar ranil odvetnika Zabodel ga je z nožem v hrbet - Odvetnika je za pomoč zaprosil blagajnik v marketu, kjer je pijani ropar nameraval pobegniti z blagajno v rokah Rešilec na prizorišču krvavega dogodka kroma / TRST Četrtek, 10. maja 2007 7 JASLI V UL. VERONESE - Včeraj predali namenu prenovljene prostore Znova na voljo otrokom in vsej tržaški skupnosti Strukturo, ki jo je februarja poškodoval požar, so popravili v dveh mesecih PASTORALNI OBISK - Srečanje na občini Škof Ravignani na Repentabru Tržaški škof Evgen Ravignani je bil konec preteklega tedna na pastoralnem obisku v repentabrski občini. V soboto dopoldne se je na županstvu na Colu srečal z občinsko upravo. Ob prisotnosti podžupana Marka Pisanija in odbornikov Nives Guštin in Alberta Zeniča je župan Aleksij Križman predstavil škofu podobo občine in izpostavil dobro in utečeno sodelovanje med občinsko upravo in župnijsko skupnostjo. Občinska uprava je v zadnjih letih opravila številna javna dela, ki so se nanašala na cerkvena obeležja. Tako je dala popraviti kapelico pod Tabrom in kapelico na Fernetičih, uredila pa je tudi razsvetljavo Tabra, da so Marijino svetišče in cesti, ki vodita k njemu, v večernih in nočnih urah lepo razsvetljeni. Škof Ravignani, ki sta ga spremljala vikar za slovenske vernike msgr. Franc Vončina in repentabrski župnik Tone Bedenčič, se je v slovenščini zahvalil za sprejem. Povedal je, da prihaja pogosto na Repentabor, ne samo ob priliki praznika Vnebovzete ob velikem šmarnu, temveč tudi ko pospremi sem vernike in svoje goste, da jim »z višine pokaže naš Kras« in tisto »kulturo kmeta in rokodelca, ki se odraža v tradici-jonalni arhitekturi hiš, katerih poseben primer je prav Kraška hiša.« Tržaški škof je zatem iznesel še dvoje misli. Najprej se je zaustavil ob zgodovini občine. »Te zgodovine ne smemo pozabiti bodisi glede na človeške vrednote poštenosti, delavnosti in solidarnosti ljudi, ki tu živijo, kot tudi glede trpljenja, ki je zaznamovalo različne dogodke pri obrambi lastne identitete, kar se je dogajalo za ohranitev lastnega jezika in slovenske kulture. Bila je to dolžnost in pravica. Sedaj se spoštovanju te vaše identitete pridružuje tudi spoštovanje do tistih občanov italijanskega jezika, ki so se tu med vami naselili in to v duhu sprejemanja in bratstva, ki sem ga ob različnih prilikah med vami tudi zaznal. To je gotovo dejstvo, ki daje čast tej upravi,« je ocenil škof Ravignani, ki je zatem omenil tudi krščansko skupnost v župniji. »V njej se ohranja stalna verska prisotnost v smislu starodavnih izročil. Osebno zelo pazim, da ločim versko področje od civilnega, svest si laičnega vidika javne uprave. Vendar sem osebno prepričan, da ob upoštevanju različnosti, more in mora biti med občino in župnijo pošteno in trajno sodelovanje s tem, da vsak nudi skupnosti svoje specifične usluge tako, da daje odgovor na potrebe naših ljudi v smislu pristne solidarnosti,« je še poudaril tržaški škof Evgen Ravignani na srečanju z repentabrsko občinsko upravo. Popravljene slovenske in italijanske otroške jasli v Ul. Veronese so od včeraj ponovno na voljo tamkajšnjim otrokom in celotni tržaški skupnosti. Prostore so včeraj dopoldne v okviru krajše slovesnosti odprli ob prisotnosti predstavnikov tržaške občinske uprave, slovenskega konzulata, učnega osebja in staršev jasli, šentjakobskega didaktičnega ravnateljstva in podjetij, ki sta opravili popravit-vena dela. Kot znano, je prostore slovenske sekcije občinskih jasli Semidimela in italijanskih jasli La Nuvola v noči na 1. februar letos močno poškodoval požar, ki so ga podtaknili še neznani vandali. Dogodek je takrat povzročil veliko ogorčenje tako pri tržaških občinskih možeh kot pri slovenski narodni skupnosti in tudi v slovenskih vladnih krogih (Slovenija se je takrat celo odločila za donacijo Občini Trst v višini 140.000 evrov za popravilo jasli), čeprav so se preiskovalci že od začetka nagibali k ugotovitvi, da dejanje ni imelo političnega ozadja, ampak je šlo za navaden vandalizem. 17 otrok iz slovenske sekcije jasli Semidimela in 16 otrok jasli La Nuvola so kmalu preselili v začasne prostore v Ul. Tigor, medtem ko so ostali otroci italijanske sekcije jasli Semidimela lahko še naprej ostali v svojih prostorih, ki so jih vandali le v manjši meri poškodovali. Tržaška občinska uprava je s po-pravitvenimi deli začela takoj ko je sodstvo preklicalo zaseg poškodovanih prostorov. To se je zgodilo 28. februarja, 1. marca pa so se že začela dela. Prostore celotne slovenske sekcije in delno tudi italijanske sekcije so na novo prepleska-li, prenovili in utrdili so del podstrešja in pod v prostorih jasli La Nuvola v prvem nadstropju, ki jih je požar močno načel, dalje so poskrbeli za novo električno napeljavo, za popravilo nekaterih vrat in oken in za zamenjavo vseh šip vhodnih vrat. Ravno tako so prenovili manjši dvigali. Dela, ki sta jih opravili podjetji Global Service in Geco, so se zaključila 30. aprila, strošek pa je znašal 61.000 evrov, ki jih je Občina dala iz sredstev za izredno vzdrževanje. Prostori so zdaj vseljivi, drugače bo občinska uprava med junijem in septembrom poskrbela tudi za prenovo kuhinje. Otvoritveni trak z barvami italijanske trobojnice sta včeraj dopoldne prerezala pr edstavnika staršev: Federica Maffe- i za slovensko sekcijo jasli Semidimela (slednja nam je zaupala, da komaj čaka, da pokaže svoj košček traku vzgojiteljicam) in Federico Gasparo za jasli La Nu- Predstavnica staršev otrok slovenske sekcije jasli Federica Maffei pri rezanju traku ni skrivala zadovoljstva kroma vola. Okoli njiju je bilo videti nasmejane obraze občinskih odbornikov za šolstvo in javna dela, Giorgia Rossija in Franca Bandellija, konzula Republike Slovenije v Trstu Božidarja Humarja, občinskega svetnika Igorja Švaba, koordi-natorke jasli Tiziane Craievich in šentjakobskega didaktičnega ravnatelja Marijana Kravosa. Rossi in Bandelli sta med drugim poudarila, kako je občinska uprava dala popraviti jasli v rekordnem času, pohvalila pa sta tudi takojšen odziv učnega osebja in staršev, ki so se takoj lotili dela. To je bil močan odgovor na vandalsko dejanje, kije predstavljalo, je bilo rečeno, pravcat napad na tržaško skupnost kot tako. Pomenljiva je bila tudi prisotnosot slovenskega konzula Humarja na včerajšnji slovesnosti, kjer je -v angleščini - izrazil priznanje in zahvalo države Slovenije (slednja se je kot že rečeno za problematiko jasli v Ul. Veronese živo zanimala) za opravljeno popravilo. Ali se bodo malčki vrnili v svoje prenovljene jasli že pred koncem letošnjega šolskega leta ali pa v začetku prihodnjega, ni še znano. Po besedah koor-dinatorke Tiziane Craievich bodo skupaj z družinami preverili dane možnosti. Eno je vsekakor gotovo: šolsko leto bodo zaključili s skupnim praznovanjem ravno v spalnici slovenske sekcije, kjer je bil požar podtaknjen. Ivan Žerjal Reiki: preprosta metoda za zboljšanje kvalitete življenja. V sklopu novega odseka krožka pod naslovom Krut Narava ustanova želi ponuditi nove tehnike, med temi tudi staro tehniko samopomoči, poznano pod orientalskim imenom Reiki.Tehnika Reiki se je razvila na daljnem vzhodu in se v zadnjih časih razširila po vsem svetu. To pa tudi zaradi tega, ker je tehnika sama po sebi enostavna in povsem učinkovita. Številne izkušnje potrjujejo njeno utemeljenost; v nekaterih zdravstvenih službah se je z uspehom poslužujejo v kombinaciji s tradicionalnimi metodami kot dodatno pri procesih zdravljenja in za reševanje različnih stisk. Pri diagnozi in zdravstveni terapiji nudi Reiki energetsko in moralno podporo, velja pa tudi kot učinkovita preventivna metoda. Dejansko spada med tehnike za ohranjanje zdravja in dobrega počutja, ki se jih lahko vsakdo poslužuje. Vpliv Reiki-ja je takojšen: izboljšanje psiho-fizičnega počutja, večja umirjenost in povečanje zmogljivosti. Predstavitvena konferenca novega odseka bo v sredo 16. maja ob 18. uri na sedežu Krut-a; tečaj pa bo potekal v dneh 26. in 27. maja 2007 v italijanskem jeziku. Prijave in vse dodatne informacije na sedežu krožka v Ulici Cicerone 8, tel. 040 3720062. Županja Fulvia Premolin včeraj v Pordenonu Včeraj se je Županja Fulvia Pre-molin napotila v Pordenon, da sklene z županom Sergiom Bol-zonellom konvencijo v zvezi z nadzorom upravljanja in tako pristopi k omrežju občin, ki so v naši deželi k temu že pristopile in se tako lahko poslužujejo metodologij in programske opreme »GesPeg«. Važnost konvencije je v tem, da čeprav je na zakonski ravni nadzor upravljanja točno uokvirjen, so krajevne ustanove izvajale zadevne predpise na različne načine in večkrat brezuspešno. Nadzor nad upravljanjem predstavlja bistven instrument, ne toliko nadzora, pač pa stalnega monitoriranja upravljanja, stroškov in učinkovitosti uresničevanja programov, ki si jih uprave zastavljajo v teku mandatne dobe. Velike ugodnosti izhajajo v prvi vrsti iz instrumenta konvencije same, ki omogoča pridruženim občinam, da dejansko sodelujejo med seboj in tako ustvarijo deželno omrežje uprav, ki načrtuje in upravlja javne zadeve na poenoten način in tako omogoča znaten prihranek pri stroških za izvajanje nadzora upravljanja. Poleg tega skupna uporaba že preverjene programske opreme omogoča sodelovanje in črpanje iz skupnih izkušenj stvarnosti na teritoriju ter ob njihovem primerjanju omogoča naknadne izboljšave v smislu gospodarnosti in učinkovitosti v korist občanov. 8 Četrtek, 10. maja 2007 TRST / devin-nabrežina - Obisk vodje SKP Giordana in srečanje z vladnim podtajnikom Rosatom Antifašizem vedno aktualen Skrb za varnost občanov Pred spomenikom v Nabrežini in na prireditvi v Sesljanu veliko število ljudi 5 Množica pristašev Stranke komunistične prenove in leve sredine je sinoči pred partizanskim spomenikom v Nabrežini pričakala Franca Giordana, vsedržavnega vodjo SKP. V imenu stranke in koalicije ga je pozdravil-l Adriano Ferfolja, nakar se je poslanec Giordano pri »Špjelnih« v stari vasi sre čal z žu pan skim kan di da tom Massimom Veronesejem in s kandidati Unije za devinsko-nabrežinski občin ski svet. Gi or da no, ki je prej obis kal Go -ri co, je pred spo me ni kom sre di Na -brežine izpostavil aktualnost vrednot antifašizma. Omenil je tudi skrb SKP in celotne levosredinske koalicije za uveljavitev politike sožitja in za pravi ce slo ven ske manj ši ne. Več kot sto ljudi se je pozno popoldne v hotelu Belvedere v Sesljanu udeležilo srečanja o varnosti in zaščiti zakonitosti, na katerem je sodeloval podtajnik na notranjem ministrstvu Ettore Rosato. Srečanje v sklopu volilne kampanje leve sredine je izzvenelo zelo aktualno, saj je bila občina Devin-Nabrežina v zadnjih dneh pri-zo ri šče vlo mov in tatvin, še zlas ti v kraških vaseh. Ljudje so zato upravičeno zaskrbljeni in pričakujejo, da bodo pris toj ni or ga ni čim prej za sle di li krivce, očitno poklicne kriminalce. Občinske uprave, je dejal vladni predstavnik, nimajo direktnih pristojnosti na področju javne varnosti, za katero skrbi država. Občine, kot vse ostale javne uprave, pa lahko veliko naredijo na področju zaščite in uveljavitve zakonitosti, tudi pri navidez majhnih ali obrobnih zadevah, kot je npr. boj pro ti ne za ko ni tim od la ga li -ščem smeti. Boj pro ti kri mi na lu zah te va so -delovanje med občinami in silami javnega reda, predvsem pa med slednjimi in ob ča ni. Pri nas je to so de lo va -nje po Ro sa to vih be se dah ze lo do bro, tre ba pa bo stre me ti, da bo še bolj še, kot sta med razpravo dejala Igor Ga-brovec in Edvin Forčič, kandidata gibanja Skupaj-Insieme za devinsko-na-bre žin ski ob čin ski svet. Na po tre bo po še bolj tes nem so -delovanju med vaščani, policisti in ka-rabinjerji se je navezal tudi županski kandidat leve sredine Massimo Veronese. Če bo izvoljen, bo dal pobudo za stalno občinsko omizje o varnosti, na ka te rem bo do, po leg za stop ni kov ob -čin, so de lo va li za stop ni ki lo kal nih skupnosti in sil javnega reda. Situacije na tem področju v devinsko-nabre-žinskem okolju ne gre dramatizirati, Ljudje so se polnoštevilno udeležili tako srečanja o varnosti s podtajnikom Rosatom v Sesljanu (na fotografiji levo), kot slovesnosti pri spomeniku NOB v Nabrežini (na fotografiji desno), kjer je govoril vsedržavni sekretar SKP Franco Giordano kroma treba pa je biti budni in zelo pazljivi, saj zadnja dogajanja vzbujajo med ljudmi upravičeno skrb, je poudaril Veronese. Tudi on, podobno kot Rosato, meni, da bi morali v Devinu-Na-brežini uvesti t.i. rajonskega policista, ki bi de lo val v tes nem vsa ko dnev -nem sti ku z ob ča ni. Na sesljanskem srečanju so se dotaknili tudi pojava priseljenstva, posebno nezakonitega, ki je tako ali drugače povezan s kriminalom, čeprav ne v naših krajih. Rosato je izpostavil namero Prodijeve vlade za spremembo t.i. zakona Bossi-Fini, ki je v marsičem bolj ško dil, kot ko ris til. No va za kon -ska pravila, je dejal zastopnik vlade, med drugim zelo jasno določajo, da je spoštovanje zakonov in zakonitosti temeljni pogoj, ki ga morajo spoštovati vsi, vključno seveda s priseljenci. Sre ča nje z Ro sa tom je pri re di la občinska sekcija Marjetice. V razpravi se je v njenem imenu drugim oglasil Gae ta no San tan ge lo glas nik lo kal -ne Marjetice, ki je sestavni del gibanja Skupaj -Insieme. Kot gosta sta spregovorila Paolo Dean, podpredsednik Italijanskega združenja občin (AN-CI) ter Daniele Dovenna, deželni tajnik policijskega sindikata SIULP. Tudi po nje go vem je učin ko vit boj pro - ti kriminalu zelo odvisen od sodelovanja med silami javnega reda in domačini, ki najboljše poznajo teritorij. Župan Giorgio Ret je medtem zamrznil dejavnost občinske mladinske konzulte, ki ji predseduje Giulia-no De Vita, kandidat Nacionalnega zavezništva za mesto v občinskem svetu. De Vita je prvega maja v Medji vasi od ne sel tam raz obe še no rde čo za -stavo in jo na odločno zahtevo neka-te rih do ma či nov si cer po tem vr nil. Dogodek je upravičeno razburil krajane, levosredinska koalicija pa ga je označila kot provokacijo s strani desnice, ki je Retova politična in volilna zaveznica. Ret je sicer obsodil početje zastopnika Finijeve stranke, ni pa ugodil zahtevi (postavila jo je tudi podpredsednica mladinske konzulte Zu-lejka Paškulin, sicer kandidatka SKP) po takojšnji odstavitvi De Vite z mesta predsednika. Župan se je, kot rečeno, odločil le za začasno zamrznitev dejavnosti konzulte, ki bo veljavi za predvolilno obdobje, kaj se bo zgodilo potem pa ni jasno. KANDIDATI OBČINE DEVIN-NABREŽINA SE PREDSTAVLJAJO Franc Fabec (Skupaj - Insieme) Star sem 35 let, diplomiran zgodovinar, po poklicu in svobodni izbiri kmet, ker ljubim svojo zemljo in sem ji blizu. Sem podpredsednik Kmečke zveze. Rad pogledam tudi pod zemljo, saj sem član jamarskega društva Grmada in vsedržavne jamarske reševalne službe. Po našem ozemlju iščem in zbiram pričevanja o naši zgodovini, na katero sem v marsičem zelo ponosen. Zato sem predsednik Tržaškega partizanskega zbora »Pinko Tomažič«. Vedno so me zanimali razvojni problemi našega ozemlja in Krasa nasploh, ker menim, da mu samo človeška dejavnost daje vrednost. Svoje cilje moramo prilagoditi novim razmeram, ko ne bo več meje. Zato naj Občina promovira vse oblike skupnega gospodarjenja, kot je jusarsko, zavzeti pa se moramo tudi za čimprejšnjo obnovo Kraške gorske skupnosti. Krajevna uprava naj spodbuja vse oblike spoznavanja naših krajev in vasi, predvsem v sodelovanju s šolami, ki naj prirejajo »zelene tedne« v stiku s prirodo in ljudmi. Za naše vasi je kmetijstvo neločljivo vezano s turizmom, ki se ne osredotoča samo na sesljanski zaliv in obalo. Zato bi morali prekvalificirati tudi večje javne strukture, kot so naprimer vojašnice, ki bodo poslej na razpolago krajevnemu prebivalstvu za družabne dejavnosti, kulturno zbiranje in, zakaj ne, tudi nove oblike mladinskega in siceršnjega gostinstva. David Pizziga (Lista Ret) Domačin, Slovenec, star 36 let, poročen. Z ženo imava dve leti mladega sina. Skoraj od rojstva stanujem v Nabrežini, iz tega izhaja, da izrazito dobro poznam običaje, ter navade našega občanstva. Po slovenskih osnovnih, srednjih ter višjih šolah sem v Trstu dokončal magisterij v kemiji in tehnologiji farmacie, kar me je izučilo ter seznanilo z modernimi industrijskimi produktivnimi sektorji, kot tudi z zdravstvom. Kot mladenič sem se bavil s kmetijstvom na takrat nonini posestvi na sežanskem Krasu nad Opčinami. Imam več kot 10 let mednarodnih delovnih izkušenj. Še lani sem ob delavnem času, dokončal študij MBA (master v administraciji posla) v Trstu. Od nekdaj me zanima marketing, vodenje kadrov, reorganizacija podjetij. Za to kar sem komaj naštel, je potrebno izrazito praktično, ne le teoretično, obvladanje obravnavanega posla. Zaradi tega sem predvsem delavec. Kot delavec se skušam naučiti kako nekaj narediti v praksi, da lahko to prenesem nato v teorijo. S tem nagonom so me postavili, kot tehnično osebo, v ozadje političnih afer ter problematik naše Občine, kjer v tišini in brez reklame delam v dobro nas občanov. Istočasno se z opazovanjem občinskega aparata, učim poslovanja, kajti smatram le to kot zahtevno, mednarodno, evropsko, mešano, veliko podjetje, kjer komunikacija teče in bo morala se naprej teči v vsaj dveh jezikih, z vsaj dvema kulturama v brezmejnem prostoru v dobro vsem občanom. Giuseppe (Joško) Okretic (Skupaj - Insieme) Drage volilke in volilci, rodil sem se 18. julija 1959 v Mavhinjah. Diplomiral sem se na strokovni šoli v Trstu in živim z družino v Nabrežini. Ukvarjam se s kupoprodajo kurilnega materiala in drvi ter gradbeništvom. Že kot mlad sem bil vpisan v ZKMI, nato v KPI, DSL in sedaj v LD. V Voccijevi upravi, po smrti svetnika Giorgia Depangherja, sem imel eno letno svetniško izkušnjo. Aktiven sem tudi v kulturnem področju: včlanjen pri SKD Cero-vlje - Mavhinje. Vsi skupaj se zavedamo, da so volitve v devinsko nabrežinski občini z dneva v dan bližje. Zavedamo se tudi, da v primeru zmage nas čaka veliko dela. Po značaju sem zelo praktična in konkretna oseba, in zaradi tega bi se osredotočil na konkretne potrebe vaščank in vaščanov. Po osebni izkušnji, kot prebivalec Mavhinj prej, saj sedaj živim v Nabrežini, moram žal povedati, da v naših vaseh nad železnico, ni bilo storjenega nič in podčrtam nič. V primeru, da bom izvoljen, vam zagotavljam, da takega ravnanja iz strani uprave ne bom dovolil. Ko mislim, da ni bilo storjenega nič, mislim na primer na čiščenje vasi, na ovrednotenje samih, na pomoč društvom, kajti mislim, da so duša vasi. Mislim tudi, da moramo prisluhnit potrebam vaščanov in skupaj z njimi, v najkrajšem času rešiti probleme. Končal bi z geslom: manj obljub in besed in več dela in odgovornosti. / TRST Četrtek, 10. maja 2007 9 kulturni dom - Diego De Brea in Marko Sosič predstavila zadnjo letošnjo premiero SSG V zaključek uspešne sezone tokrat z Molierom Predsednik Boris Kuret opozoril na nujnost rešitve finanačnih težav Vodstvo SSG: Ob upravičenem zadoščenju za uspešno sezono ga spremlja nič manj upravičena skrb za negotovo prihodnost kroma V petek bo v tržaškem Kulturnem domu zaživela zadnja premiera letošnje sezone, francoska komedija Zdravnik po sili. Na včerajšnji tiskovni konferenci sta jo predstavila režiser Diego De Brea in umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča Marko Sosič, prisotna pa sta bila tudi predsednik upravnega sveta Boris Kuret in upravni ravnatelj Tomaž Ban. Letošnjo sezono bo torej naše gledališče zaključilo z uprizoritvijo komedije, kar predstavlja za repertoarje Marka Sosiča prej izjemo kot pravilo. Umetniški vodja je namreč priznal, da mu komedije vzbujajo večji »ustvarjalni strah« kot ostala dramska dela, saj je z njimi teže seči do gledalca in njegovega »emotivnega, miselnega in intelektualnega sveta«. Kljub temu pa je z veseljem sprejel predlog Diega De Bree, da bi v tržaškem gledališču po petnajstih letih ponovno uprizorili komedijo klasičnega avtorja, kakršen je Moliere; tudi zato, ker znajo njegove komedije (tako kot Sheakespearjeve) spregovoriti tudi gledalcem tretjega tisočletja. Sosič je izpostavil izbrušeno estetiko in široko umetniško znanje mladega režiserja, predvsem pa dejstvo, da ima rad igralce, »kar ni zmeraj samo po sebi umevno«: tudi zato je posebno vesel, da so imeli tržaški igralci, po lanski izkušnji v postavitvi Romulus Veliki, ponovno priložnost sodelovati z njim. Diego De Brea je napovedal, da bo njegov Zdravnik po sili »čista igra«: v središču bodo igralci in čist gledališki jezik, ki ohranja rustikalne značilnosti Molierovega časa, tako kot jih je v slovenščino prevedel že Josip Vidmar. Po režiserjevem mnenju je namreč problem komedije danes predvsem ta, da jo je vulgarizacija popeljala v drugo sfero: v sfero, kjer je vloga igralcev vse manjša, medtem ko so v ospredju predvsem razni efekti (na primer dialektalna govorica). Gledalci se dogajanju na odru običajno sicer smejijo, komedija pa je izgubila funkcijo, ki jo je na primer imela za časa Moliera: biti zrcalo sveta in s humorjem kritizirati družbene navade. Doseči tako eno kot drugo je »vrhunsko težek proces«: če ga je tržaški ekipi uspelo uspešno izpeljati, bo povedala petkova premiera. Naslovno vlogo Sganarela bo v predstavi odigral Alojz Svete, stari znanec tržaškega teatra, vrhunski in večkrat nagrajeni član ljubljanske Drame. Ob njem bosta nastopila še dva gostujoča igralca, Tržačan Danijel Malalan in Ljubljančan Ivan Peternelj, ter seveda člani SSG Nikla Petruška Pa-nizon, Vladimir Jurc in Janko Petrovec. Scenograf in kos-tumograf predstave je režiser Diego De Brea, medtem ko je za glasbeno kuliso poskrbel Aldo Kumar. Marko Sosič seje ob zaključku sezone zahvalil vsem, ki so jo pomagali izoblikovati, predvsem pa abonentom za »imeniten odziv«: nanje je naslovil tudi prošnjo, naj z razumevanjem sprejmejo nekatere programske spremembe, ki jih je bilo gledališko vodstvo prisiljeno uvesti zaradi bolezni nekaterih igralcev in skorajšnjega gostovanja v Rusiji (kamor SSG potuje s predstavo Bakhantke). Tako bodo na primer po jutrišnji premieri druge tržaške ponovitve na sporedu šele v soboto, 19. maja in nedeljo, 20. maja, ko sta predvideni tako popoldanska kot večerna predstava. Goriški gledalci pa si bodo Zdravnika po sili ogledali 28. maja v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža. Zadnja tiskovna konferenca sezone 2006/07 je prinesla tudi razveseljivo novico: Sosič je namreč sporočil, da se je Sergio Escobar, ravnatelj gledališča Piccolo teatro di Milano, pohvalno izrekel o delovanju Slovenskega stalnega gledališča in napovedal možnost kakega milanskega gostovanja. Izrazil je tudi željo, da bi se ravnatelji vseh stalnih gledališč v Italiji ponovno sestali v tržaškem Kulturnem domu. Do tu razveseljiva vest, tržaškemu teatru pa ponovno preti ena njegovih cikličnih finančnih blokad, medtem ko bi po Sosičevem mnenju v resnici potreboval le nekaj igralskih okrepitev in pogoje, ki so za ostala evropska gledališča pač »normalni« ... Nanje je opozoril tudi predsednik upravnega sveta Boris Kuret, ki je tržaškemu gledališču zaželel veliko mirnega dela in izrazil željo, da bi politika znala poiskati ustrezno rešitev njegovim finančnim težavam. A to je že druga zgodba. Zgodba o večnih zamejskih solzah, kot bi dejal Marko Sosič. Morda je tudi zato prav, da se sezona Slovenskega stalnega gledališča zaključi z nekaj žlahtnega baročnega humorja. Poljanka Dolhar Zahodni Kras: nocoj o Romih in Don Marzariju Sporna lokacija nomadskega naselja na Vejni in skorajšnje zaprtje doma za ostarele Don Marzari v Naselju S. Nazario bosta v ospredju nocojšnje seje zahod-nokraškega rajonskega sveta na sedežu na Proseku. O žgočih zadevah bo poročal predsednik Bruno Rupel. Začetek seje ob 20. uri. Zaradi kolesarske dirke krajša zapora cest Kolesarji, ki nastopajo na dirki po Furlaniji-Julijski krajini, bodo danes startali v našem mestu, kar bo prineslo nekaj zastojev v prometu. Zastoji pa bodo kratkotrajni, samo v času, ko bodo kolesarji vozili mimo, nekje od 8.15 do 9.00. Start dirke bo na Trgu De Gasperi, od koder bodo kolesarji krenili proti Trgu Oberdan in zatem na Ul. Carducci, Ul. Fabio Severo, Ul. Valerio, Novo cesto za Opčine vse do križišča na Opčinah. Po cesti 202 bodo vozili do Božjega polja in po pokrajinski cesti št. 1 v Križ, Nabrežino, Sesljan in dalje proti Tržiču, kjer bo konec prve poletape. Karabinjerji aretirali madžarska tatiča Prejšnjo noč so karabinjerji aretirali mlada madžarska tatiča, 27-letnega Tomasa Molnarja in 25-letnega Sandorja Akosa Kondasa. Zalotili so ju prav v trenutku, ko sta se pripravljala, da v dostavno vozilo naložila ukradeno motorno kolo. Agenti posebno pozornost namenjajo področjem, kjer bi lahko prišlo do kraje skuterjev, bodisi zato, ker je na parkiriščih veliko takšnih vozil, bodisi zaradi slabe razsvetljave ali oddaljenosti od stanovanj. Eno takšnih področij je očitno Ul. Revoltella, kjer so opazili, da je večkrat peljalo mimo dostavno vozilo z zatemnjenimi šipami. Karabinjerji, bili so v civilu, so iz bližnje ulice opazovali, kaj se dogaja. Ko sta se enemu od skuterjev približala mladeniča in skušala odstraniti vetrobran, da bi ga lažje naložila v dostavno vozilo, so posegli in ju aretirali. Karabinjerji menijo, da je več skupin iz držav vzhodne Evrope, ki pri nas krade skuterje. Posel je očitno donosen, ker takšna vozila gredo dobro v promet. Tudi tveganje verjetno ni zelo veliko, še posebno, če se proti domu vračajo preko Trbiža. Na pot pa krenejo takoj po tatvini ali tatvinah, ko lastnik sploh še ni vložil prijave. pokrajina - V ljudskem vrtu nagradili udeležence natečaja Julius Kugy Četrtič zmaga OŠ Sirk iz Križa Šolarje je nagovoril in jim podelil nagrade predsednik pokrajinskega sveta Boris Pangerc - Sodelovalo pet slovenskih šol Varčevanje z energijo, obnovljivi energetski viri in sploh spoštovanje okolja so zaznamovali delo otrok, učencev in dijakov slovenskih in italijanskih šol, ki so se udeležili letošnjega natečaja Julius Kugy. Na natečaju, ki ga je kot vselej priredila Pokrajina Trst, je to krat so de lo va lo skup no pet slovenskih šol, točneje štiri osnovne in nižja srednja šola Simon Gregorčič iz Doline. Največji uspeh je žela osnovna šola Alberta Sirka iz Križa, ki je že četrto leto zapored osvojila prvo mesto v svoji kategoriji. Učence in učenke so kot druge njihove sovrstnike nagradili včeraj v Ljudskem vrtu, kjer je bilo pred gnečo razposajenih kratkohlačnikov v spremstvu vzgojiteljic in učiteljic slovesno podeljevanje nagrad. Priznanje so dobile prvouvrščene in sploh vse sodelujoče šole, od jasli in vrtcev do višjih srednjih šol. Tem gre dodati zasebna združenja in posameznike, med katerimi so priznanje (150 evrov za nakup knjig) dobili Sanja, Emil in Jaš Mikac. Udeleženci natečaja so morali letos izhajati iz dejstva, da je vse dogajanje na zemlji sad energije. Nagrajevanje je uvedel pristojni pokrajinski odbornik Dennis Visioli, ki je poudaril pomen sožitja ter spoštovanja vseh je zi kov. Ude le žen ce je na to v slo ven -skem jeziku pozdravil predsednik pokrajinskega sveta Boris Pangerc, ki je tudi podelil nekaj nagrad. Na na te čaj so pred sta vi li skup -no 35 izdelkov. Prvo mesto v kategoriji A1 (jasli in vrtci) si je zagotovil vrtec Azzurra. Med osnovnimi šolami (kategorija A2) se je na prvo mesto uvrstila, kot rečeno, OŠ Alberta Sirka, ki so ji podelili plaketo in finančni prispevek 1.300 evrov. Na drugem mes tu je bi la šo la Eu ro pean Scho ol of Trieste, kjer je učence pripravila učiteljica Veronika Gerdol. Tretje in četr to mes to je z lo če ni ma de lo ma do -bi la OŠ Fra na Mil čin ske ga s Ka ti na -re, medtem ko je OŠ Stanka Grudna iz Šempolaja pristala na petem mestu. (A.G.) Mali kriški zmagovalci so se s svojimi učiteljicami zadovoljno nastavili fotografu našega dnevnika kroma 1 0 Četrtek, 10. maja 2007 TRST / kavarna s. marco - Sinoči podelitev prestižnih literarnih nagrad in priznanj Claudiu Magrisu nagrada Trst, pisanja ob meji Čestitke Claudio Magris je v enem od svojih del označil kavarno San Marco za »Noetovo barko«. V tej barki se je sinoči zgnetlo pisateljev, pesnikov, prevajalcev, kulturnih delavcev, predstavnikov literarnih združenj in organizacij, da bi prisostvovali pravemu »prazniku tržaške literature«: podelitvi nagrad 9. mednarodnega natečaja Trst, pisanja ob meji, ki ga v sodelovanju s številnimi ustanovami in društvi prireja združenje Al-tamarea. Glavno priznanje, nagrado za življenjsko delo, je prejel prav eden od najbolj pogostih gostov kavarne, tržaški pisatelj, esejist in germanist Claudio Magris. »Ustvarjalec mitov«, gaje predstavil predsednik žirije, prijatelj Predrag Matvejevic. Spomnil se je, kako je tržaškega pisatelja popeljal po nekdanjih jugoslovanskih prestolnicah in v Pariz v času, ko ni še bil mednarodno uveljavljen avtor. Izpostavil je Magrisovo razmišljanje o obmejni identiteti in predvsem oceno, da »različnost sama po sebi še ni vrednota; vrednoto gre iskati med različnostmi...« Predsednik tržaškega Pen kluba Juan Octavio Prenz pa je Magrisa označil kot »kritično vest našega časa.« Dobitnik prestižne nagrade se je spomnil drugega obmejnega pisatelja, Fulvia Tomizzo, in menil, da ne obstajajo več meje in razmejitve, ki so v preteklosti pogojevale zgodovino teh krajev. Obstajajo pa druge meje, na primer tiste, ki nas ločijo od tukajšnjih Kitajcev ali od turških šoferjev tovornjakov, ki se kopajo v tržaškem kopališču ob Novem pristanišču. Tudi v književnosti še obstajajo meje, ki pa padajo z delom prevajalcev. Ti približajo tuje avtorje ljudem, da postanejo bolj domači in manj tuji. Ob Magrisu je bila nagrajena še cela vrsta avtorjev. Nagrado za življenjsko delo na področju poezije je prejel Valentino Zeichen, v Rimu živeči pes- Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 10. maja 2007 IZI DOR Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 20.23 - Dolžina dneva 14.42 - luna vzide ob 2.34 in zatone ob 12.28. Jutri, PETEK, 11. maja 2007 ŽIGA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 21 stopinj C, zračni tlak Nagrajenec, tržaški pisatelj in esejist Claudio Magris (prvi z desne) in žirija literarne nagrade trst, pisanja ob meji nik reškega porekla. Nagrado za mladega pesnika je prejel Jacopo Ricciardi iz Rima. Nagradi za še neobjavljeno poezijo sta si delila Erika Vida iz Trsta za zbirko Saro ragionevole domani, posvečeno srbski pravoslavni skupnosti v Trstu, in Luca Visentini, prav tako iz Trsta za zbirko Sermoni colpevoli. Posebni omembi za še neobjavljeno poezijo sta prejela Alessandro Rosada iz Trsta za zbirko Adele e la stazione in Francesco Indrigo iz Benetk za zbirko Focus. Poseb no na gra do Gi u li a ni nel mondo je požela v Avstraliji živeča tržaška pisateljica Ondina Demarchi. 1012 mb ustaljen, veter 11 km na uro severo-zahodnik, vlaga 60-odstotna, nebo spremenljivo, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,7 stopinje C. [12 Lekarne Od ponedeljka, 7. maja, do sobote, 12. maja 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Nagrado za književno prevajanje je dobila v trstu živeča prevajalka Ljiljana Avirovic. Nagrado Pisanja ob meji za pripovedna dela sta si delila Barbara Strathdee iz Nove Zelandije za delo Cafe Wars in tržaški pisatelj Mauro Cova-cich za delo Trieste sottosopra. Nagrada Pisanje ob meji za poezijo pa je bila podeljena videmskemu pesniku Luciano Morandini za njegov življenjski opus. Melita Richter je bila dobitnica posebne nagrade Pisanja ob meji za ese-jistiko, v Trstu živeča pisateljica Kenka Lekovic pa je prejela posebno omembo za delo I Speak gulasch und andere tex- Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16. ure Ul. Sv. Justa 1 (040-308982), Ul. Piccar-di 16 (040-633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (040-274998). Nabrežina (040-200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim recep tom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040-200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim recep tom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (040-639042). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba ( od 20. do 8. ure, predpraz -nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino ALCIONE - 17.30, 19.15, 21.00 »Cen-tochiodi«. AMBASCIATORI - 16.30,19.00, 21.30 »Spider-man3«. ARISTON - NODODOCFEST 16.00 »La malattia dell'arcobaleno; 17.10 »O carcer e a rua«; 18.30 »Visita inti-ma«; 19.00 » The great indian school show«; 20.00 »Black Gold - Wake up and smell the coffee«; 21.30 »Ma- te, ki je izšlo pri celovški založbi Drava. Podobnih omemb so bili deležni tudi Luisa Nemez za delo Zio Nini o la rivoluzione umana, senegalski pisatelj Cheikh Tidiane Gaye za delo Mary prin-cipessa albina, racconto di un sogno africano, Liliana Spinozzi Mona-i iz Čedada za delo Casa Tolstoj e din-torni, Tržačan Gianfranco Sodomaco pa za delo Malechiaro. Posebne omembe (in zelo toplega aplavza) je bil deležen tudi istrsko-hr-vaški pisatelj in pesnik MIlan Rakovac, in sicer za življenjsko delo. gia lucana«, »Donne di Bagnara«, »Grazia e numeri«; 22.30 »Spanish Heart«; 23.30 »Nudi verso la follia -Parco Lambro 1976«. CINECITY-16.30,17.30,18.10, 19.15, 20.10, 21.30, 22.00 »Spider-man3«; 16.30, 19.30, 21.30 »Doppia ipotesi per un delitto; 16.00, 17.50, 19.40, 21.30 »Epic movie«; 17.40, 21.30 »The number 23«; 16.00, 19.30 »Sval-volati on the road«; 16.15, 21.30 »L'ombra del potere«; 16.100, 19.45 »Mr.Bean's holiday«. EXCELSIOR -14.00,16.30,19.00, 21.30 »Hollywooland«. EXCELSIOR AZZURRA-16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Mio fratel-lo e figlio unico«. FELLINI-Zaprt. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) - 17.30, 19.50, 22.10 »Le vite de-gli altri«. GIOTTO MULTISALA 2- (UlicaGiot-to 8) - 16.30, 19.15, 22.00 »L'ombra del potere«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00, 21.40 »Življenje drugih«; 21.00 »Zadnji škotski kralj«; 18.30, 21.20 »Spider-Man 3«; 18.40 »Artur in Minimojčki«. NAZIONALE - Dvorana 1:17.30, 20.00, 22.20 »Spider-man3«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Epic mo-vie«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Doppia ipotesi di un delitto«; Dvorana 4: 16.30 »Mr. Bean's holiday«; 18.30, 20.20, 22.15 »The Number 23«. SUPER - Film predovedan mlajšim pod 18 let. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1:15.00, 17.40, 20.30 »Spider-man3«; Dvorana 2: 16.50, 19.40, 22.20 »Spider-man3«; Dvorana 3: 15.30, 17.30, 20.00, 22.00 »Epic movie«; Dvorana 4: 15.00, 17.20, 19.50, 22.15 »Le vite degli altri«; Dvorana 5: 16.00, 18.00, 20.10, 22.10 »Doppia ipotesi per un delitto«. Naš GABRIJEL se veseli, ker šesto svečko bo ugasnil. Da bi bil vedno tako vesel in priden fantek mu iz srca želijo mama, nona in David. UČENCI OŠ ALBERT SIRK iz Križa so si tudi letos priborili prvo nagrado na natečaju Julius Kugy. Otrokom, mentorici in učiteljicam iskreno čestitajo ravnateljica in kolegi didaktičnega ravnateljstva na Opči-nah. 81 Prireditve KD IVAN GRBEC Škedenjska Ul. 124, vabi v društvene prostore na razstavo »Mikel Daliu«. Slikarja bo predstavil Deziderij Švara. Glasbena kulisa: harmonikaš Igor Zobin. Odprtje razstave bo danes, 10. maja 2007, ob 20.30. Razstava bo odprta do 17. maja, Urnik: nedelja, ponedeljek, sreda, petek od 10. do 12. ure; torek, četrtek, sobota od 17. do 19. ure. SKD PRIMORSKO IZ MAČKOLJ vljudno vabi na celovečerni koncert None-ta ob predstavitvi zgoščenke »Zgodbe prijateljstev«, ki bo danes, 10. maja 2007, v novi kleti Kmetije Parovel v Boljuncu ob 20.30. Vabljeni! FINŽGARJEV DOM vabijutri, 11.ma-ja 2007 na predavanje z naslovom »Zlate Palače v puščavi«. Matej Su-sič bo predstavil s posnetki in komentarji svoje potovanje po enem najlepših predelov Indije, Radjastanu. Začetek ob 20. uri. BREŽANI IN KRAŠOVCI pojejo in igrajo v soboto, 12. maja, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Koncert bodo oblikovali MoPZ upokojencev iz Brega, tamburaški ansambel SKD F. Prešeren iz Boljunca, MePZ Skala - Slovan iz Gropade -Padrič, pod pokroviteljstvom občine Dolina. SKD IGO GRUDEN IN RIBIŠKI MUZEJ TRŽAŠKEGA PRIMORJA vabita na predstavitev dokumentarca RTV Slovenije KORENINE SLOVENSKEGA MORJA, avtor Jadran Sterle, v soboto, 12. maja, ob 20.30, v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA vljudno vabi v soboto, 12. maja 2007, ob 20.30, v srenj-sko hišo v Gročani na veseloigro »Kratki stik« z gostovanjem dramske skupine SKD Slavec Ricmanje-Log in v režiji Ingrid Werk. KD ENKRATEN IZ KRESNIC PRI LETI-JI vabi na gledališko komedijo »Na kmetih« v nedeljo, 13. maja ob 18. uri v Kulturnem domu v Komnu. Toplo vabljeni. KD ZA UMETNOST KONS, V SODELOVANJU S FOTOVIDEO TRST 80 I N ZSKD razpisuje umetnostno razstavo »Hommage Spacalu«. Kategorije: likovna dela, fotografija, skulptura. Mednarodna strokovna žirija bo podelila dve odkupni nagradi. Priglasitev do 15. maja, oddaja del do 8. junija, odprtje razstave 22. junija. Informacije in pravilnik na www.kons.it. Za dodatne info: 339-3893451 (v večernih urah). SKD VIGRED, RAZVOJNO DRUŠTVO PLISKA IN OŠ DUTOVLJE vabijo na »Kosovelova večera 2007« v sredo, 16. maja 2007, ob 20.30, v Štalci v Šempolaju in v sredo, 30. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Tomaju. MOŠKA VOKALNA SKUPINA LIPA pod okriljem SKD LIPA vabi na tretje srečanje »Fantje pojejo na vasi«, ki bo v prostorih Športnega centra Zarja v Bazovici v soboto, 19. maja 2007, ob 20.30. Program oblikujejo: Oktet Škofije (Škofije), Oktet Odmevi (Sa-lež), Oktet Simon Gregorčič (Kobarid), MoVS Lipa (Bazovica). Vabljeni ljubitelji petja. 9 Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRANA MILČINSKEGA sporoča, da je še nekaj mest za kemijski tabor »Čarobni napoj« v Ljubljani od 17. do 22. junija (10-14 let); za angleški tabor »Je-zikajte« v Zambratiji od 27. avgusta do 2 septembra (10-16 let) in računalniško delavnico »Miška« od 3. do 7. septembra (8-14 let) v jutranjih urah. Za prijave in informacije tel. št. 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali e-pošta franmilcinski@libero.it. €=AURORA Izbirajte iz naše pestre ponudbe izletov in potovanj Otok ELBA 18. - 21. maja - še zadnja mesta BASSANO DEL GRAPPA na razstavo »Grandi maestri del Seicento« 26. maja MALI LOŠINJ 1. - 4. junija GRAZ in okolica 1. -3. junija SREDNJA DALMACIJA 1. -5. junija Velika SLOVAŠKA tura 1. - 7. junija PLITVIŠKA JEZERA 2. - 3. junija NEMŠKI BISERI 9. - 15. junija OGLEJ in GRADEŽ 9. junija BRIJONI in PULA 17. junija ČEŠKY KRUMLOV in PRAGA 22. - 26. junija Čipkarski festival v IDRIJI J J 24. junija GENOVA in Cinque terre 16. -19. junij MARIBOR festival LENT 7. - 8. julija AURORA FEST v ROGAŠKI SLATINI 22. -29. julija Naša velika POTOVANJA ARMENIJA in GRUZIJA 6.-15. junija - še zadnja mesta ŠKOTSKA TURA in Hebridski otoki 18. - 25. junija Zimzeleni LONDON 5. - 8. julija Zelena IRSKA 8. -16. septembra Spoznajmo JAPONSKO 10. - 20. septembra PORTUGALSKA TURA 16.-23. septembra APULIJA lepote in okusi 9. -14. oktobra Vsako nedeljo, skozi celo leto, vozi naš avtobus v slovenska zdravilišča. V agenciji In na spletni strani so vam na razpolago nažl katalogi s ponudbami za počitnice v zdraviliščih, v hribih, ob jezerih in pri morju ter počitnice v najbolj priljubljenih turističnih krajih v Sredozemlju - z letalom z Brnika. Pohitite, če želite izbiratil -y aOA^^AKA. 1 Potovalna agencija AURORA, ul.Milano, 20 TRST Urnik: ponedeljek - petek 9.00 -četrtek no stop 9.00 - 18.30 - k'^Vf »V pr pr w m tel 040 631300 fax 040 365587 12.30 15.30-18.30 sobota 9.00 -12.00 e-mail: aurora@auroraviaggi.com www.auroraviaggi.com TRST Četrtek, 10. maja 2007 1 1 Pod pokroviteljstvom é Občine Dolina Slovensko kulturno društvo Primorsko iz Mačkolj vljudno vabi na celovečerni koncert N □ N ETA Primorsko ob predstavitvi zgoščenke »Zgodbe prijateljstev« Zborovodja: Aleksandra Pertot s--s Koncert bo danes, 10.5.2007 ob 20.30, v novi kleti Kmetije Parovel v Boljuncu. Sodelujejo: Irene Ferro Casagrande (čelo), Erika Bersenda (harfa) in Erik Kuret (harmonika) Ti ii-d Pokrajina Trst Zveza slovenskih kulturnih društev rfc H^ i ál 11ÍU n I L*i 11 11111 KD IVAN GRBEC Skedenj ska ulica 124 vabi v društvene prostore na razstavo sodobnega slikarja »Mikel Daliu« Umetnika bo predstavil Deziderij Švara, glasbena kulisa Igor Zobin Odprtje razstave danes, 10. maja 2007, ob 20.30 Odprta bo do 17. maja □ Obvestila KD ZA UMETNOST KONS v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 in ZSKD, razpisuje umetnostno razstavo »Hommage Spacalu«. Kategorije: likovna dela, fotografija, skulptura. Mednarodna strokovna žirija bo podelila dve odkupni nagradi. Priglasitev do 15. maja, oddaja del do 8. junija, odprtje razstave 22. junija. Informacije in pravilnik na www.kons.it. Za dodatne info: 339 3893451 (v večernih urah). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 41. občni zbor jutri, 11. maja 2007, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Špetru, Ulica Alpe Adria, Condominio Al Centro (vhod nasproti Beneške galerije). ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO vabiv soboto, 12. maja ob 20. uri na 5. predavanje iz ciklusa o upoznavanju z an-tropozofsko medicino. Na sedežu KD Ivan Grbec, Škedenjska Ul. 124, bo an-tropozofski zdravnik iz Milana, pisatelj in predavatelj doktor Sergio Maria Francardo spregovoril o »Hiperto-niji in boleznih krvnega obtoka«, v zvezi z današnjim kaosom ob iskanju pravega ritma. Vstop prost. BARKOVLJE - CERKEV SV. JERNEJA v nedeljo, 13. maja, med mašo od 11. ure bo prvo sveto obhajilo. Otroci bodo v nošah. DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV FJK DOBERDOB toplo vabivnedeljo, 13. maja 2007, vse člane, lovce in strelce na tekmovanje v streljanju z risanico na tarčo (100 m). Tekmovanje se bo odvijalo v Ušjah pri Petovljah pri Gorici s pričetkom ob 8. uri. Tekmovalci lahko uporabljajo lovske puške ri-sanice z optiko ali brez, športne poš-ke in bivše vojaške puške. TPK SIRENA v sodelovanju s skupino »Il filo incantato« vabi člane in prijatelje v nedeljo, 13. maja, od 10. do 19. ure, na ogled SEMNJA KREATIVNIH OBRTNIŠKIH IZDELKOV na sedežu, Miramarski Drevored, 32. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo redna pevska vaja v torek, 15. maja 2007, ob 20.45. KRUT obvešča, da bo predstavitvena konferenca tečaja REIKI, v sredo, 16. maja ob 18. uri, na sedežu v Ul. Cicerone 8b, Trst. Za dodatne informacije tel. 040-360072. DRUŠTVO ZA ZA ŠČITO VRED NOT PROTI FA ŠIZ MA IN PROTI NA CIZ -MA »PROMEMORIA«, sklicuje redni občni zbor v četrtek, 17. maja 2007, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Potekal bo v Škamper-letovi dvorani na Stadionu 1. maj na Vrdelski cesti 7 v Trstu s sledečim dnevnim redom: umestitev predsedstva oz. predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, razprava o poročilih, pozdravi gostov, volitve novega odbora in razno. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi člane in prijatelje na predstavitev in pogovor o knjigi, kulturno-turističnem vodniku dr. Rafka Dolharja »Zahodni rob«, v petek 18. maja, ob 20. uri, v Kraški hiši v Repnu. Z avtorjem se bo pogovarjal Peter Verč. AŠD SOKOL vabi člane, prijatelje, sim-patizerje in vaščane na družabnost s športnim sporedom v soboto 19. maja od 16. ure dalje na odprtem igrišču Sokola. Ob priliki bo tudi nabiralna akcija za prilagoditev igrišča novim zakonskim predpisom. Toplo vabljeni. SKD TA BOR, AS SO CI A ZI O NE DO -POL AVO RO FER ROVI A RI O IN GRUPPO"AMICI DEL TRAM" vabijo v soboto, 12. maja 2007, ob 19. uri v Prosvetni dom na Opčine na odprtje razstave prvega natečaja »Il tram di Opicina-Openski tramvaj«. Razstava bo odprta do 19. maja 2007, ob delavnikih med 16. in 18. uro, ob nedeljah med 10. in 12. uro. MASAŽA DOJENČKA tečaj se bo pričel 22. maja, ob 10.30. Vodi ga Karin Vitez, dipl. fizioterapevtka. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka KRUT, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. KROŽEK KRUT prireja tečaj nordijske hoje, ki se bo pričel 23. maja 2007, ob 9.30. Vodila ga bo dipl. fizioterapevt-ka, mednarodna inštruktorica Inwa. Vpisovanje in dodatne informacije: KRUT, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040360072 SLOVENSKA PROSVETA IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV sporočata, da bo srečanje z evropos-lancem Lojzetom Peterletom v četrtek, 24. maja, v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30. KRUT vabi na skupinsko bivanje v Šmarješke toplice od 27. maja do 5. junija 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8/B, tel. št. 040-360072. Pohitite! OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vpisovanja v občinski poletni center od 21. do 31. maja 2007, od 8.30 do 12.30 v Uradu za Šolstvo občine Dolina. V ponedeljek, 21.junija 2007, bodo vpisovanja potekala tudi popoldne od 14.30 do 16.30. Za informacije tel. št. 040/8329241. Poletni center bo deloval v dveh izmenah: od 18. do 29. junija 2007, kot poletni nogometni in odbojkarski kamp v sodelovanju s Š. D. Breg za otroke med 6. in 14. letom starosti; od 2. julija do 10. avgusta 2007, kot »tradicionalni« poletni center za otroke med 3. in 11. letom starosti. ZSŠDI razpisuje dva natečaja: LIKOVNI in LITERARNI NATEČAJ na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2007. Natečaj je namenjen učencem osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade v četrtek, 31. maja 2007. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. AŠD-SK BRDINA V SODELOVANJU Z ZSŠDI organizira od 23. do 30. junija športniteden v Crmošnjicah na Dolenjskem. Teden predvideva športne priprave v naravipod strokovnim vodstvom in družabne dejavnosti ter je namenjen otrokom inmladincem. Število mest je omejeno in vpisovanja se zaključijo 8. junija 2007. Zavse informacije in vpisovanje se lahko obrnete na tel. št. 348 470 2070 vsakdan od 18.00 do 20.30. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji. GLEDALIŠKI TEDEN ZA NAJMLAJŠE v organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete bo potekal od 11. do 15. junija 2007 v prostorih Marjaniš-ča na Opčinah. Vpisovanje od ponedeljka 14. maja 2007, vsak dan v uradu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, od 9.00 do 17.00 ali po telefonu (040-370846) do zapolnitve razpoložljivih mest. SREDNJEŠOLCI POZOR!! Tudi letos se bo na štadionu Prvega maja odvijal športni poletni kamp, od 2. do 27. julija v tedenskih izmenah. Vpisovanja sprejemamo do 20. junija na tel. št. 338-6511568 (Valentina) ali v uradu društva na tel. št. 040-51377. Vabljeni ! ŠZ BOR IN ŠPORTNA ŠOLA TRST organizirata tudi letos tradicionalni športni poletni center na štadionu Prvega maja, ki bo potekal ob 2. do 27. julija v tedenskih izmenah. Namen jen je otrokom od 3. do 10. leta. Vpisovanja sprejemamo do 20. junija na tel. št. 338-6511568 (Valentina) ali v uradu društva na tel. št. 040-51377. Vabljeni! PO LET NI CENTER PI KA PO LO NI CA ŠC MELANIE KLEIN IN SLOVENSKA PROSVETA obveščata, da se bo poletni center odvijal v prostorih otroškega vrtca v Bazovici od 2. julija do 10. avgusta. Vpisnine sprejemamo od 5. maja do 23. junija na uradu ŠC Melanie Klein, Ul. Cicerone 8, ob sobotah med 16. in 18. uro. Vpisnine so možne tudi po internetu. Za informacije: info@melanieklein.-org, www.melanieklein.org, tel. št. 328-4559414. ZSKD obvešča, da je v teku razpis za 3. natečaj Ignacij Ota za zborovske skladbe namenjen predvsem mladim skladateljem. Rok prijave zapade 30. junija 2007. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: od 2. julija do 10. avgusta in od 27. avgusta do 7. septembra poletni središči za otroke od 1. do 3. leta starosti (jasli) in od 3. do 6. leta starosti (vrtec). Od 11. junija do 6. julija poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 27. avgusta do 7. septembra poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 29. junija do 8. julija kolonijo v Domu Kavka (Kobarid) za otroke / mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Od 24. julija do 31. julija kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke / mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe prostih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72, tel. 040-573141. Prijavnice in informacije dobite tudi na spletni strani www.sddsk.org. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠ TEV prireja tretji mladinski glasbeniški laboratorij INTERCAMPUS 2007, ki se bo letos odvijal v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču od sobote, 28. julija, do nedelje, 5. avgusta 2007. Namenjen je godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 1. junija 2007. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠ TEV prireja poletne ustvarjalne delavnice 2007, ki se bodo letos odvijale na Vojskem od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Okvirne delavnice: lutkovna, likovna in plesna. Namenjene so vsem osnovnošolcem. Prijavnice lahko dvignete na tržaškem uradu ZSKD od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu do konca junija. M Izleti 0 Mali oglasi MEDNARODNO PODJETJE IŠČE SODELAVCA za prodajo visoko tehnoloških CNC proizvodov (strojne opreme) na področju bivše Jugoslavije. Zahteva se znanje slovenskega, hrvaškega, srbskega ter angleškega jezika. Ponuja se osebni strokovni razvoj in stimulativno plačilo vezano na poslovno uspešnost. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "mednarodno podjetje". DAJEM V NAJEM garažo v bližini železniške postaje. Tel. št. 329-4128363. ELEKTRIČARSKO PODJETJE išče delavca, po možnosti s prakso. Klicati od 18. do 19. ure na tel. št. 349-3918232 IŠČEM zazidljivo zemljišče s pogledom na morje za enostanovanjsko hišo v Barkovljah, na Furlanski cesti ali na Kontovelu. Tel. št. 347-7334742 IŠČE MO gospo, nekadilko, za nego ostarelih oseb, trikrat tedensko ob popoldanskih urah in ob nedeljah zjutraj po dogovoru. Tel. ob večernih urah na št. 040-229274. MEHANSKA DELAVNICA išče ključavničarja, cevarja, varilca, strugarja in reskarja. Poslati curriculum na št. fa-xa 040-9236490 ali na e-mail miotsnc2003@libero.it MLADA IN POŠTENA gospa iz Slovenije išče delo enkrat tedensko kot hišna pomočnica. Tel. 040-416615. PODARIM kopalno železno, emajlira-no kad, 170 cm x 70 cm, primerno za zbiranje vode na vrtu. Tel. 040-208989. PODJETJE za servisiranje dvigal išče vajenca z voljo do dela. Tel. na št. 335-8135641. PRODAM nahrbtno kosilnico kawasaki po ugodni ceni. Tel. v večernih urah na št. 040-228565. PRO DAM za 30.000 evrov 4.000 kv.m nezazidljivega zemljišča med Opčina-mi in Repnom, dostop z avtomobilom. Tel. št. 347-6145807 SKUPINA DIJAKOV SMS S.R.L nudi kot servisno podjetje varstvo otrok, pomoč pri nalogah in organizacijo rojstnih dne. Upajmo na sodelovanje so-vaščanov. Za informacije tel. 3331812855. in Osmice KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI IN OPENSKA SEKCIJA VZPI - ANPI sporoča, da odhod za IZLET V JASENOVAC bo v soboto, 12. maja, ob 6. uri točno, izpred Prosvetnega doma na Opčinah. PEKEL PRI BOROVNICI SPDT organizira v nedeljo, 13. maja izlet v sotesko Pekla. Z osebnimi avtomobili se bodo popeljali do Vrhnike, Bistre, Borovnice in do vstopa v slikovito sotesko Pekel. Predvidene so 4 ure hoje. Zbirališče bo na Opčinah pred hotelom Daneu ob 8. uri. Vse dodatne informacije Vam nudi vodja izleta Aleksij Ci-vardi tel. 040-415336. SPDT pripravlja za v nedeljo, 20. maja 2007, zanimiv avtobusni izlet v dolino Trente s pohodom po Soški poti. Prijave sprejemata Vojka tel. 0402176855 ali 333-5994450 in Livio tel. 040-220155. Čimprej! KOŠARKARSKI KLUB BOR priredi 1., 2. in 3. junija avtobusni izlet v Raden-ce in Prekmurje z bogatim kulturnim in rekreativnim programom. Za informacije tel. na št. 348-8011601. Vabljeni! PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU in krožek Krut vabita ob Bevkovem letu v soboto, 2. junija na ekskurzijo po Cerkljanskem z obiskom Cerknega, bolnice Franje in Bevkove domačije v Zakojci. Vpisovanje in informacije : Darko Kobal 040-826661, Anton Bole 040-417025, Krut - Ul. Cicerone 8, 040-360072. VZPI-ANPI KRIŽ v sodelovanju s Kru-tom vabi v nedeljo, 3. junija na izlet v Istro z ogledom Hrastovelj, Grožnja-na in Pirana ter spoznavanjem nabiranja tartufov s sprehodom po gozdu, za zaključek vožnja z ladjo ob slovenski obali. Informacije in vpisovanje Tretjak Ida 040-220200 in Sedmak Gabrijela 040-229237. OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel. št. 040-299442. DREJČE FERFOLJA ima odprto osmico v Doberdobu. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. KMEČKI TURIZEM z domačim prigrizkom je odprla Irena Briščak na Briščah. Tel. 040-220524. NA OREŠJU - REPEN ima odprto osmico družina Škabar. Obiščite nas! OSMICO PRI PIŠČANCIH Silvano Ferlu-ga vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprl Berto Škrk v Trnovci št. 4. OSMICO je odprl Salomon Tomšič v Ru-pi. OSMICO je odprl v Medji vasi Ferfoglia Paolo. Toči belo in črno vino in nudi domači prigrizek. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi-lič. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta v Nabrežini, na cesti za Slivno. OS MI CO sta odprla Mario in Ondina Gruden v Samatorci 17. Tel. št. 040229449. OSMICO sta odprla Mario in Onorina na Krmenki pri Dolini. Tel št. 040-825385. V RICMANJIH sta odprla osmico Zoran in Evina. Prispevki V počastitev spomina drage Vlaste Pertot, darujeta Stojan in Alma 50,00 evrov za SKD Barkovlje. Gospod Starc daruje 10,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na našo dobro teto Marijo Ferfoglia vd. Tomato darujeta Marko in Ca-terina Ferfoglia 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Pro-seku. V spomin na našega Markota, daruje družina Mikolj 100,00 evrov za Sklad profesorice Nade Pertot. Ob 1. obletnici smrti Nade Lorenzi Fur-lani, darujejo Nadja, Srečko in Sara 30,00 evrov za Center za rakasta obolenja. V spomin na teto Vlasto, daruje Sandra z družino 30,00 evrov za Mešani mladinski pevski zbor Trst. V spomin na očeta Jaroslava daruje Zdenka Vidau z družino 25,00 evrov za SKD Grad in 25,00 evrov za cerkev sv. Florijana pri Banih. V spomin na očeta Zdenke Vidau daruje Sonja Kocjančič z družino 25,00 ev-rov za SKD Grad in 25,00 evrov za cerkev sv. Florijana pri Banih. V spomin na drago teto Vlasto, darujejo Magda, Daša in Domen 50,00 evrov za ZSKD Barkovlje. t Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče in brat Gigi De Lorenzi (mesar) Žalostno vest sporočajo žena Nives, sin Paolo, hčerka Elena in Livio, sestri Silvana in Marcela z možem ter ostali sorodniki Pogreb bo v petek, 11. maja, ob 13.00 iz Ulice Costalunga v Sv. Križ na Boš-ket. Sv. Križ, 10. maja 2007 Kraško pogrebno podjetje Lipa Zadnji pozdrav Gigiju De Lorenziju Mauro in Norina z družinama Ob bo le či iz gu bi dra ge ga oče ta iz re -ka mo is kre no so ža lje vzgo ji te lji ci Eleni uč no in ne učno oseb je O.V. in O.Š. Romjan 12 Četrtek, 10. maja 2007 KULTURA / intervju - Pogovor s Tajano Rojc pred današnjim odprtjem 20. mednarodnega knjižnega sejma v Turinu Rdeča nit letošnjega sejma so meje, predstavljata pa jih Trst in Istanbul Novost predstavlja gostovanje slovenske književnosti, posebnega poudarka pa bo deležen tudi Trst S sodelovanjem več kot 1500 razstavljavcev z vseh koncev sveta se bo danes v Turinu začel 20. Turinski mednarodni knjižni sejem, ki velja za največji italijanski pregled knjižnih izdaj na svetu. Razstavni prostor se bo tokrat razprostiral na 51.000 kvadratnih metrov in je po podatkih organizatorjev v celoti zaseden. Na sejmu bo tako moč videti bogato izbiro knjižnih in multi-medialnih izdaj, celotno prireditev pa bodo popestrili še drugi žanrsko različni dogodki, ki jih bodo oblikovali tuji in domači literati, založniki, tiskarji in knjigotržci. Svoje knjižne novosti bodo predstavili manj znani pisatelji in tisti, ki že leta krojijo »literarno sceno«. Med temi velja denimo omeniti Wilbu-ra Smitha, Mo Yana, Arnona Grunber-ga, Martho Medeiros ... Rdeča nit jubilejne prireditve so meje, ki razdvajajo in povezujejo, meje, ki so večkrat ločnice med kulturami, verami, načinom razmišljanja ... Organizatorji so si letos izbrali dve mesti, ki se bosta na najbolj prepričljiv način istovetili s pojmom meje: Istanbul in Trst. Novost 20. izvedbe knjižnega sejma v Turinu je gostovanje slovenske književnosti, ki se bo predstavila na dveh različnih prireditvah. Prva bo na sporedu že danes, in sicer v priredbi Turinskega knjižnega sejma in Društva slovenskih pisateljev. To srečanje bodo oblikovali ugledni slovenski pisatelji in pesniki, kot so Vlado Žabot, Veronika Simoniti, Marko Sosič, Milan Jesih in Boris A. Novak, slovenski sejemski nastop pa bo povezovala prof. Tatjana Rojc, ki bo slovensko književnost uokvirila v evropski kontekst. Slovenski program se bo nato nadaljeval jutri in bo minil v znamenju pogo-vo rov in te me, ki bo po sve če na Trstu. Pod sloganom "Trst v očeh drugih" bodo razglabljali številni ugledni književniki, srečanje pa bo vodil pisatelj in režiser Giorgio Pressburger. O debiju slovenske književnosti v Turinu, pomenu tega nastopa ter o knjigah nasploh smo ob tej priložnosti spregovorili z ugledno profesorico Tatjano Rojc, ki je v pogovoru z nami postregla s številnimi podatki. Slovenci se bomo na mednarodnem knjižnem sejmu v Turinu predstavili z uglednimi avtorji, ki prihajajo iz zamejskega prostora in matične države. Kdo ima največ zaslug za to, da smo prejeli vabilo na tako ugledno prireditev? Petkovo srečanje je denimo sad naključja. Februarja letos sem bila članica neke mednarodne literarne komisije, v okviru katere smo za pripovedništvo nagradili pisatelja in prevajalca Ernesta Ferrera. Ob podelitvi prestižnih nagrad se je odvijal tudi simpozij, na katerem sem jaz predavala o slovenskem pesništvu. Tega srečanja se je udeležil tudi Ernesto Ferrero, ki je tudi predsednik mednarodnega knjižnega sejma v Turinu. Bil je fasciniran nad svetom slovenske književnosti, še posebej tiste v Trstu. Spoznal je, da ne gre za drugorazredno književnost, to spoznanje pa ga je spodbudilo k temu, da nas je povabil v Turin. Povabil je Borisa Pahorja, Alojza Rebulo, Miroslava Košuto, Giorgia Pressburgerja in mene. Ker se Pahor in Rebula turinskega dogodka ne moreta udeležiti, sem predlagala, da bi to srečanje oblikoval še pesnik Boris A. Novak, ki je za nameček tudi podpredsednik mednarodnega združenja PEN. Ta tim bo širši publiki predstavil Trst in slovensko književnost z različnih zornih kotov. Ob tem bi še dodala, da je izbor, ki ga je Društvo slovenskih pisateljev pripravilo za Turin, odličen izbor, saj gre za avtorje, ki navdih za literarna dela črpajo v svojem okolju, v svojem mi-krokozmosu, ki lahko postane univerzalna poanta. Po mojem prepričanju je dobro, če avtor v delih ohranja svojo identiteto in da se preko te udejanja pesnikova oz. pisateljeva umetnost oz. iz- Tatjana Rojc bo danes na turinskem sejmu povezovala pogovor o slovenski književnosti in jo uokvirila v evropski kontekst poved. Naj še povem, da se bo slovenska delegacija v Turinu predstavljala tudi s promocijsko knjižico, v kateri bo moč prebrati in prelistati izbor besedil na sejmu sodelujočih avtorjev. Na tem sejmu se običajno zberejo vsi, ki kaj pomenijo v »literarni industriji«, od pisateljev in založnikov do knjigotržcev, knjižničarjev in drugih. Kaj vam osebno pomeni vabilo na tovrstno prireditev? Jaz se prvič udeležujem tega sejma. Za našo skupnosti in slovensko književnost pomeni ta dogodek predvsem priložnost, da se predstavimo širšemu občinstvu. Dogodek predstavlja idealno mednarodno izložbo, sejma se bodo udeležila največja imena svetovne književnosti, zato menim, da sta dva predstavitvena nastopa slovenskih književnikov idealna priložnost, ki jo moramo čim bolje izkoristiti. Tema tokratne prireditve je meja. S čim nam ta argument lahko še postreže? O tem argumentu veliko govorimo, vendar pa menim, da sta širša italijanska in evropska skupnost po letu 2004, ko je Slovenija pristopila k Evropski uniji, pozabili, da Slovenci ne vstopamo v Evropo, ampak, da smo Slovenci v Evropi dejansko vedno bili, že od Trubarja dalje. Ta meja, ki se je v naše narodno telo zarezala po letu 1920, obstaja še vedno kot nekakšna brazgotina, ki se šele celi. Bržkone pa drži tudi prepričanje, da zna biti meja različnim literatom izziv. Naši književniki namreč mejo doživljajo zelo različno. Miroslavu Košuti meja denimo pomeni prijateljico, Rebuli predstavlja zapreko, Pahorju pa meja pomeni celo prepoved. Dandanes pa je situacija nekoliko drugačna, skupni kulturni prostor, ki se je porušil po letu 1920, se ponovno dograjuje. Obstaja potemtakem še vedno razdalja med slovensko in italijansko literaturo? Stoji med njima še vedno trden zid? Med slovensko in italijansko književnostjo obstaja nekakšen zid, ki pa ni ne ideološkega ne kulturološke-ga značaja. Obstaja zapreka, ki je predvsem jezikovnega značaja. Na razpolago imamo malo prevodov slovenske književnosti v italijanski jezik, kar pa ne moremo reči za prevode iz italijanskega jezika v slovenski jezik. Ta jezikovna in kulturna mediacija je pri nas pomanjkljiva, še posebej to velja za področje ob meji. Zato se nadejam, da bo ta knjižni sejem odprl kako "špranjo', ki nam bo omogočila tkanje vezi s pomembnimi italijanskimi založniki. To je tudi eden od ciljev naše literarne misije v Turinu. Srčno upam, da bodo za- ložniki pokazali zanimanje in občutek za slovensko književnost. S katerimi slovenskimi književniki boste poskusili prepričati založnike, da je slovenska književnost vredna promocije in distribucije na italijanskem bralnem trgu? Katerim avtorjem nameravate na turinskem sejmu nameniti največ prostora? Prej omenjeni avtorji bodo gostje turinske prireditve, jaz osebno pa bom spregovorila na splošno o slovenski književnosti v 20. stoletju, pozornost pa bom namenila tudi tržaški slovenski književnosti in vlogi Trsta. Morda za konec še eno vprašanje. Kaj vi menite o kulturi branja nasploh? Je ta morda v krizi? Dandanes je vse preveč mladih prepričanih, da lahko vse podatke dobijo na svetovnem spletu. Pri tem pa pozabljajo, da je internet ustvarila človeška roka. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da so študenti sprva zelo skeptični do branja, kasneje pa se vendarle zavejo, da je branje še kako potrebno, saj si lahko le preko branja širijo obzorja. Če bodo šole svojim učencem in dijakom znale ponuditi kvalitetno in privlačno branje, potem nam ni treba skrbeti, da bi bralna kultura zapadla v globoko krizo. Sanela Čoralič V Korotanu razstava slovenskih umetnikov DUNAJ - V slovenskem kulturnem centru Korotan na Dunaju bodo danes odprli razstavo devetih sodobnih slovenskih umetnikov. Razstava je bila v začetku leta postavljena v samostanu Šentjurij ob jezeru (St. Georgen am Laengsee) na avstrijskem Koroškem, in sicer v okviru celoletnega projekta predstavitve Slovenije v tej ustanovi. Kustos razstave Walter Horn je z izborom umetnikov želel predstaviti različne avtorske poetike, je za STA povedala Darija Kapus iz Ko-rotana. S svojimi deli so na razstavi zastopani Marta Jakopič Kuna-ver, Irena Polanec, Anton Repnik, Janez Repnik, Boris Zohar, Rudi Skočir, France Slana, Etko Tutta in Alenka Viceljo. Ob odprtju razstave se bodo dunajskemu občinstvu predstavili tudi Dravski splavarji Šarmani iz Podvelke. Družina Šar-man tradicijo splavarjenja nadaljuje že več kot 200 let. Tradicijo spla-varjenja so člani družine predstavili ob razstavi slovenskih umetnikov v samostanu sv. Jurija, je še povedala Kapusova. V TRŽAŠKEM NARODNEM DOMU - Slovensko odporništvo v literaturi Predstavitev Jelinčičevega Upora obsojenih s celovitim prikazom tigrovskega gibanja Tržaški Narodni dom je včeraj ponovno gostil dogodek, posvečen protagonistom slovenskega odporništva. Tokrat sta Narodna in študijska knjižnica iz Trsta in Sklad Dorče Sardoč iz Go- rice predstavila najnovejše delo Dušana Jelinčiča, knjižno izdajo drame Upor obsojenih. Gre za prvo literarno delo, ki celovito obravnava problematiko tigrovskega gibanja, čeprav je to v prvi Marjan Bevk, Dušan Jelinčič in Milan Pahor (od leve) na predstavitvi kroma vrsti drama o neizvedenem atentatu na Benita Mussolinija. Kot je uvodoma spomnil ravnatelj NŠK Milan Pahor, je doslej izšlo veliko spominov in pričevanj na obdobje, ko je na Primorskem zaživel »prvi antifašizem v Evropi«, nihče pa ni tiste epopeje ovekovečil z dramskim delom. Vrzel je skušal zapolniti Jelinčič, novinar, alpinist, pisatelj, sicer pa tudi sin tistega Zorka Jelinčiča, ki je bil med Tigrovimi ustanovitelji. Sklad Dorče Sardoč jo je ob sodelovanju Založništva tržaškega tiska izdal tu di v knjiž ni ob li ki, saj je, kot je spo -mnil nje gov pred sed nik Bo ris Pe ric, med njegovimi cilji prav ohranjanje ti-grovske moralne in zgodovinske dediščine. O knji gi in nje nem zgo do vin -skem ozadju je spregovoril Marjan Bevk, režiser, pedagog in tudi novi pred sed nik druš tva TI GR. Spo mnil je, kako se je zamisel o atentatu na Duče-ja rodila v Čezsoči, v kateri je bilo aktivnih celo devetnajst tigrovcev, in pojasnil, kako se je naposled Franc Kavs prostovoljno javil, da se bo ob Musso-linijevem obisku Kobarida razstrelil z osmimi kilogrami razstreliva. Jelinčičeva drama v dveh dejanjih je v prvi vrsti zgo do vin ska dra ma, saj slo ni na pri -čevanjih in dokumentih, a tudi psihološka: Jelinčič je namreč lepo izoblikoval protagoniste tistega časa, Danila Zelena, Ferda Kravanjo in druge, ter veliko pozornosti posvetil tudi razlogom, ki so Kavsa pripeljali do tega, da se je atentatu v zadnjem trenutku odpovedal. Resnica je verjetno šla z njim v grob, je obžaloval Jelinčič, možnih interpretacij pa je več in najdejo svoje mesto tudi v drami. Včerajšnjo predstavitev sta z branjem odlomkov obogatila dijaka gledališke gimnazije iz Nove Gorice, na kateri so med drugim ravno v teh dneh ustanovili Klub mladih tigrovcev. Dramo pa bodo prihodnje leto uprizorili v Kobaridu, prav na trgu, na katerem bi se bil moral Kavs »razpočiti«. In tako morda spremeniti tok zgodovine ... (-pd) / AVTOMOBILIZEM Četrtek, 10. maja 2007 13 škoda - S štirikolesnim pogonom je vožnja po makadamu navdušujoča Octavia scout ni terenec, vendar se na terenu dobro znajde Zmogljivosti 150-konjskega motorja niso superlativne, se pa s 6-stopenjskim menjalnikom povsod dobro odreže Vedno, ko pišem o Škodi, se mi spomin vrača k pokojnemu kolegu in prijatelju Vojkotu Colji, ki je bil goreč pristaš te znamke in to v časih, ko je Ško da bi la Ško da in ne pre ob le če-ni Volkswagen. Z novimi modeli Voj ko ne bi bil zado vo ljen, pre več elektronike, preveč komplikacij, pri nekdanji Škodi si skoraj vse lahko popravil enostavno z izvijačem. No, pri novih Škodah ni tako. Elektronika je zavladala tudi v tovarni v Mladi Boleslav in tudi Čehi so že zdavnaj sto pi li v ko rak s časom. Zad -nji dokaz o tem je nova octavia scout, štiripogonska različica octavi-inega kombija. Sicer je počutje v scoutovi notranjosti bolj ali manj takšno kot v obi čaj nih octaviah, torej je pro sto ra dovolj, materiali so kakovostni, armaturna plošča je skrbno urejena, večini ugajajo tudi klasično nemško trdi sedeži. Mnogo je tudi uporabnih odlagališč. Ogromen prtljažnik zmore pogoltniti kar nekaj kovčkov, je zelo glo bok in ga je z lah ko to pove čati. Na asfaltnih cestah je octavia prepričljiva, s štirikolesnim pogonom v športno odpeljanih ovinkih navdušuje z nevtralno lego. Med hitro vožnjo po kakem grbinastem makadamu kakšno veliko luknjo octavia scout res malce slabše »pogoltne«, a splošno rečeno je vožnja po makadamskih cestah kar navdušujoča. Kdor ni ravno obseden z dizelskimi motorji, bi moral dvolitrski FSI ustrezati. O zmogljivosti sicer ne bi mogli reči, da so ravno superšportne, za bolj drzna prehitevanja je treba pač več prestavljati, sicer pa avto dovolj dobro potegne. Hkrati navduši z mirnim tekom motorja, nizko stopnjo hrupa, z ročico 6-stopenjskega menjalnika pa je tudi užitek rokovati. Seveda bi bolj navdušil DSG, a za sedaj ga ni... Poraba je z 9,3 litra dokaj nizka za štirikolesno gnan avto s 150 bencinskimi konji. Motor je nameščen spredaj prečno, je bencinski, tekočinsko hlajeni, 4-valjni, vrstni, 4 ventili na valj; z neposrednim vbrizgavanjem; 2 zgoraj odmični gredi v glavi; delovna prostornina: 1984 cm3;; največja moč: 150 KM pri 6000 vrt/min; največji navor: 200 Nm pri 3500 vrt/min. Octavia scout 4x4 je dolga 4581 mm, široka 1784 mm, visoka 1533 mm; medosna razdalja: 2578 mm; kolotek spredaj: 1534 mm, kolotek zadaj: 1515 mm; oddaljenost od tal: 180 mm. Največja hitrost: 200 km/h; čas pospeševanja od 0 do 100 km/h: 10,0 s Zanimivo je, zakaj so se pri Škodi odločili za tovrstno vozilo. Kupcem so terenci všeč, ker izgledajo veliki in robustni. A večina tistih, ki se odloča za teren ce, na teren ne gre. No, Škoda ne cilja na te kupce, ker si tisti, ki hočejo terenca, raje izberejo CR-V-ja, qashqaia, X-trojko ali še kaj dražjega. Škodo pa bodo izbrali tisti, ki dejansko zavijajo dol z asfalta. Višja oddaljenost od tal in zaščiteno podvozje sta pogoj. Tem kupcem je pogoj tudi 4x4 pogon, štirikolesno gnani malčki pa so premajhni in tako odpadejo panda, fiat sedici in suzuki SX-4. Da izbiro še bolj zakompli-ciramo: kdor se odloča za octavio scout, ga tudi visoka teren ska ob li ka moti - in torej ne pridejo v poštev klasični SUV, na primer toyota RAV 4, hyundai tucson, nissan x-trail, mitsubishi outlander ... V igri torej ostane le še su baru fores ter. In torej je octavia scout za take pravšnja. Octavia scout 4x4 se na makadamu počuti kot doma ford - Štirje paketi opreme C-MAX za leto in znotraj bolj 2007 zunaj dinamičen Fordov model za leto 2007 5-sedežne-ga limuzinskega kombija C-MAX je dobil v letu 2007 nov, bolj dinamičen izgled, vključno z novimi rešitvami, preoblikovano notranjostjo in zunanjostjo. Na voljo so štirje paketi opreme: ambiente, trend, ghia in titanium. Vstopni model C-MAX z opremo ambiente, ki ima serijsko ABS zavorni sistem z elektronsko porazdelitvijo zavorne moči, 4 zračne blazine, daljinsko centralno zaklepanje, klimatsko napravo, 16-colska' jeklena platišča, električno nastavljivi prednji stekli, radio s CD predvajalnikom, z motorjem 1.6i s 100 KM stane manj kot 16.000 €. Na voljo so agregati 1.6 Ti-VCT s 115 »konji« in 1.8i s 125 KM, prav tako pa tudi dizelski motorji in sicer 1.6 TDCi z 90 KM in 110 »konji«, 1.8 TDCi s 15 »konji« več ter 2.0 TDCi s 138 »konji«. Ford je začetek prodaje pospremil s posebno ponudbo: C-MAX Trend, z motorjem 1.6-i 100 KM, je na voljo za ugodnih 15.000 €. varčevanje Sistem stop and go se še ni uveljavil Vozniki z dobrim spominom se bodo (morda) spomnili Volkswagnovega ecogol-fa izpred dobrih desetih let; ekološki prototip golfa tretje generacije, ki je bil med drugim opremljen tudi s samodejnim sistemom za zaustavitev in zagon motorja. Ko se je avto ustavil za dlje kot štiri sekunde (recimo pred semaforjem), je motor ugasnil, ko je voznik pritisnil pedal sklopke, seje motor znova zagnal in avto je lahko odpeljal. Preprost in učinkovit način za varčevanje z gorivom pa se v resničnem življenju ni prijel; v serijski različici je bil kolikor toliko uspešen šele pri audiju A2 1.2 TDI in VW lupu 3L. Tudi Citroenov poskus s C3 stop&start pred nekaj leti ni doživel uspeha - avto je sicer naprodaj, a le na nekaterih avtomobilskih trgih. Pravzaprav tehnologija samodejne zaustavitve in ponovnega zagona motorjev živi le pri hibridnih avtomobilih, kjer je sestavni in neločljivi del hibridne pogonske tehnologije. Za vnovično obuditev tega učinkovitega načina varčevanja se trudi nemški BMW; na nedavnem ženevskem avtomobilskem salonu so predstavili novo generacijo svojega najmanjšega avtomobila, serije 1, pri kateri so vsi štirivaljni bencinski in dizelski motorji z ročnimi menjalniki serijsko opremljeni s sistemom »auto start stop«. Sistem deluje tako, da motor samodejno ugasne, ko se avto zaustavi, voznik prestavi v nevtralno prestavo in odmakne nogo s pedala sklopke. Elektronika znova zažene motor, ko voznik pritisne na pedal za klop-ko. Sistem se postavi v pripravljenost vsakič, ko zaženemo motor, a z nekaterimi omejitvami; motorno olje mora biti ogreto na delovno temperaturo, akumulator mora biti ustrezno napolnjen, temperatura okolice ne sme biti višja od 30 stopinj Celzija ali nižja od 3 stopinj Celzija, sistem pa ne deluje toliko časa, dokler notranjost avtomobila ni ogreta na ustrezno temperaturo - in vetrobransko steklo na primer še ni povsem odmrznjeno. Voznik lahko sistem s pritiskom na stikalo tudi v vsakem trenutku izključi, samodejno pa se izključi vsakič, ko odpnemo varnostni pas, sami ugasnemo motor in odpremo vrata. Na prvi pogled je to veliko omejitev in pogojev, a morda bo prav zaradi tega sistem uspešnejši od predhodnih poskusov. Učinkovitost sistema je dokazana z meritvami porabe goriva po evropskem merilnem ciklusu ECE15; ciklus predvideva dvanajst postankov v trajanju petnajstih sekund na sedem-kilometrski razdalji po mestu. Pri takšni vožnji sta poraba goriva in izpust ogljikovega dvokisa manjša za osem odstotkov, če pa so postanki daljši, je prihranek še večji. Osrednji del sistema je poseben zaganjalnik z oznako Smart Starter Motor, ki ga BMW-ju dobavlja nemški Bosch; zaganjalnik je kompaktnih zunanjih mer, tih in ima močno podaljšano življenjsko dobo oziroma pričakovano število zagonov. Nadzoruje ga zmogljiva elektronika, ki del podatke za delovanje dobiva tudi od novega in natančnejšega tipala za nadzor napolnjenosti akumulatorja. Ostalih delov motorja in obrobnih naprav pri BMW niso spreminjali, kar omogoča precej nižje stroške vgradnje sistema v avto - in to utegne biti odločilni dejavnik pri razširjenosti tega sistem v prihodnje. Pri BMW-ju obljubljajo, da bodo sistem postopoma začeli vgrajevati tudi v druge svoje avtomobile. Stran pripravil IVAN FISCHER 1 4 Četrtek, 10. maja 2007 APrimorski r dnevnik o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - V ospredju okolje in družine ter prepoved odpiranja odlagališč in sežigalnic Pokrajina spreminja sistem ravnanja z odpadki IRIS je opozorjena«- Komercialno zemljišče ob meji najboljšemu ponudniku » Sistem za ravnanje z odpadki bo spremenjen, tako da bo bolje odgovarjal zdravemu okolju in da družin ne bo bremenil s pretiranimi stroški. To sta osnovni načeli za revizijo pokrajinskega načrta o odpadkih, ki sta ga včeraj na pove da la predsed nik go riš ke pokrajine Enrico Gherghetta in pristojna odbornica Mara Cernic. Uprava je namreč sprejela sklep, ki ustanavlja delovno skupino treh v državnem merilu priznanih strokovnjakov, ki bodo morali pripraviti osnutek novega pokrajinskega načrta. Le-ta bo nato šel v razpravo v občinske svete, obravnavali pa ga bodo tudi na omizju Agende 21 in bo pre ko blo ga na in ter ne tu podvržen oceni kogar koli. »Računam, da z začetkom prihodnjega leta bo novi sistem stopil v veljavo,« je povedal Gherghetta in dodal, da bosta odpravljeni temelj ni na paki seda nje ga sis tema, in si -cer obvezna praksa pobiranja od doma do do ma ter pomanj kanje ob lik za na -grajevanje krepostnih občin, ki bodo izstopale po višjem odstotku sortiranja, in kaznovanje teh, ki ne bodo dosegale zakonskega praga. »Vsaka občina bo lah ko odla čala, po kateri poti bo do segala zapovedano stopnjo ločenega nabiranja. Sistem od vrat do vrat je sicer najboljše jamstvo za dosego rezultatov, občine pa bodo lahko ocenile, da ni edini,« je pojasnil Gherghetta in dodal, da bo presežen sedanji sistem tarif. Uvedli bodo načelo, da bo občan za od-važanje odpadkov plačeval to, kar bo odpadnega proizvajal. Včeraj sprejeti sklep pa vsebuje še tri načela, ki jih bo osvojil ažurirani sistem o ravnanju z odpadki. Na pokrajinskem ozemlju ne bo novih odlagališč (ko bo odlagališče Pecol dei Lupi zasičeno, bo opuščeno), ne bo novih sežigalnih naprav, prepove da no bo odvažanje odpad kov v ter -mocentrale, na primer v Tržič. Cilj j e doseči do leta 2010 optimalno in maksimalno stopnjo ločenega nabiranja odpadkov, in sicer 60-65 odstotkov, je še povedal Gherghetta, Cerničeva pa je dodala, da je v lanskem letu količina proizvedenih odpadkov na Goriškem spet upadla. S 67 tisoč ton iz prejšnjega leta je bilo lani odpadkov za 60 tisoč ton, povprečna pokrajinska stopnja ločenega nabiranja pa dosega Vreče z odpadki po goriških ulicah in (zgoraj) predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta bumbaca danes 50 odstotkov. Vendar novosti ni še ko nec. Gher ghetta je tudi na pove -dal, da na podlagi državne zakonodaje pokrajina ustanavlja optimalni teritorialni okraj (ATO) za ravnanje z odpadki. Ta bo uvedel v pokrajini enoten cenovni režim, služba za odvažanje in ravnanje z odpadki pa bo dodeljena na podlagi javne dražbe. »Izbira bo po pravilih tržišča padla na podjetje, ki bo za najnižjo ceno zagotavljalo najbolj kakovostne storitve. Družbi IRIS svetujem, da se na to primerno pripravi z novimi podjetniški prijemi in racionalizacijo, če želi konkurirati. Današnja IRIS na tr žišču ne bi pre žive la,« je pri -bil Gher ghetta. Pokrajinska uprava je včeraj sprejela še dva sklepa. Privolila je v doka-pitalizacijo konzorcija ronškega letališča; le-ta je za 51 odstotkov v lasti delniške družbe, ki letališče upravlja. Kapitalu bo prilila 146 tisoč evrov, kar na skupnem znesku finančne operacije odgovarja 8,1-odstotnemu deležu pokrajine. Prižgala pa je tudi zeleno luč prodaji 59 tisoč kv. metrov zemljišča ob meji vzdolž ulice Terza Armata v Gorici, torej na območju, kjer je goriška občina načrtovala veleblagovnico. Zemljišče, namenjeno prodaji, ima komercialno namembnost, pokrajina pa ga namerava prodati najboljšemu ponudniku. V ta namen bo najprej razpisala javni natečaj za preverjanje tržnega interesa, šele nato pa bo zemljišče ponudi la na draž bi; osnov na cena zanj znaša 6.200.000 evrov. Postopek se bo iztekel še le tos. Kot je vče raj pojas -nil odbor nik Mau rizio Salo mo ni, je prodaji namenjenih 59 tisoč kv. metrov zemljišča, pokrajina pa razpolaga tam še s 34.830 kv. metri, ki jih bo po dogovoru z ustanovo ERSA in socialno zadrugo Tempesta namenila uresničitvi muzeja trte. Gherghetta zagotavlja, da se bo prodaja zemljišča dobro obnesla, prepričan pa je tudi, da bo katera koli tamkajšnja komercialna dejavnost delovala komplementarno z nastajajočim trgovskim središčem pri Vile šu. ( ide) Prazničen sprejem za brigado Pozzuolo »Ob razminiranju, kontrolah in zagotavljanju varnosti so vojaki konjeniške brigade Pozzuolo del Friu-li v Libanonu sodelovali pri gradnji miru, zato pa si res zaslužijo, da njihov povratek v Italijo obeležimo s prazničnim sprejemom.« Tako je včeraj poudaril goriški prefekt Roberto De Lorenzo, ki je skupaj z županom Vittoriom Brancatijem in poveljnikom brigade Pozzuolo Pa-squalejem Gerometto predstavil potek slovesnosti, s katero bodo jutri v Gorici praznovali povratek vojakov iz Libanona in uspešen zaključek mirovne misije Združenih narodov Leonte. Jutrišnja svečanost se bo po Bran-catijevih navedbah pričela na Travniku ob 9.30, nato pa se bodo vojaki v sprevodu odpravili po korzih Verdi in Italia proti spominskemu parku, kjer se bodo poklonili padlim. Sledil bo povratek proti trgu Battisti, kjer bo osrednja svečanost, ki bo potekala po ustaljenem vojaškem ceremonialu. Po prihodu in razporeditvi vojakov na trgu, bodo sledili pozdravi vojaških in civilnih oblasti, župan Brancati pa bo poveljniku Gerometti izročil častno meščanstvo, ki ga je goriški občinski svet podelil brigadi Pozzuolo konec marca. V popoldanskih urah se bo ob 17. uri v gledališču Verdi pričelo javno srečanje, na katerem bodo predvajali posnetke iz Libanona, ob 19.45 pa se bo praznični dan zaključil na Travniku s spuščanjem državne zastave, ki mu bo sledil pozdravni nagovor prefekta. Med potekom jutrišnje slovesnosti bodo v mestu veljale začasne omejitve v prometu. Korzo Verdi in Italia bosta med sprevodom vojakov zaprta prehodu vozil, že danes pa je prepovedano parkiranje na trgu Battisti, kjer postavljajo oder za osrednjo svečanost. Kraja mu ni uspela Ko so ga aretirali, je S.C. imel pri sebi denar, dokumente, uro in druge predmete, ki jih je malo prej ukradel iz več avtomobilov, parkiranih v ulici Volta v Tržiču. Da bi vlomil v notranjost vozil, je razbil šipe na sprednjih vratih, ob prihodu policistov pa se je skušal skriti v eni izmed stranskih ulic. Beg ni trajal dolgo, saj so ga agenti kmalu zatem prijeli in aretirali. Mladeniča, ki je že imel opravka s pravico, so zatem prepeljali v goriško kaznilnico. Knjiga o Trgovskem domu V pritličnih prostorih Trgovskega doma v Gorici bodo danes ob 16.30 predstavili knjigo, ki je posvečena stoletnici stavbe. O publikaciji z naslovom Trgovski dom - Sto let prisotnosti bodo spregovorili župan Vittorio Brancati, predsednik slovenske konzulte Igor Komel ter avtorja publikacije Boris Peric in zgodovinar Sergio Tavano. Libijski heroj v Doberdobu Kulturno društvo Jezero iz Doberdoba prireja danes zvečer ob 20.30 v Modra's galeriji predvajanje filma arabskega režiserja Moustapha Akkada Il leone del deserto (v angleščini z italijanskimi podnapisi). Film, v katerem nastopajo med drugimi Anthony Quinn, Oliver Reed, Rod Steiger in Raf Vallone prikazuje življenje heroja libijskega odporništva Omarja Al Muktarja, ki se je junaško boril proti kolonialni okupaciji fašistične Italije. Slednja je na tem ozemlju zagrešila zločine, ki so zgodovinsko dokumentirani in ki izpodbijajo mit Italijanov »brava gen-te«. Prav zaradi tega je bil film (iz leta 1979) deležen bojkota s strani italijanskih oblasti in kinodvoran, tudi državna televizija RAI pa ga do danes še ni predvajala. Film bo predstavil profesor Karlo Černic. Jutri splošna stavka Podjetje za javne storitve IRIS je sporočilo, da bo ob jutrišnji splošni stavki pobiranje odpadkov po domovih potekalo po običajnih urnikih. Uradi družbe pa bodo lahko zaprti. V poštnih uradih bodo zagotovili le osnovne storitve; priporočena in zavarovana pisma bo med 8.30 in 19. uro mogoče pošiljati iz uradov na korzu Verdi v Gorici in v ulici Parini v Tržiču. Love Addiction v Tržiču V galeriji sodobne umetnosti v Tržiču bodo jutri ob 21. uri odprli razstavo Love Addiction, na kateri bodo na ogled posnetki in video tridesetih umetnikov z vsega sveta. Med le-temi velja omeniti Marino Abramovič, Yoko Ono in Vita Acconcija. tržič - Aretirali 32-letnega mladeniča Na teden je prodal do 200 gramov droge Ko so ga tržiški karabinjerji aretirali, je 32-letni Marco Cotta v zadnjici skrival plastični ovoj s 25 grami heroina, s prodajo katerih bi zaslužil od 1.500 do 2.000 evrov. Neporočeni brezposeln moški s stalnim bivališčem v Štarancanu je po besedah preiskovalcev svoje nezakonite posle opravljal po vsej goriški pokrajini, na teden pa naj bi prodal od sto do dvesto gramov različnih opojnih sub stanc, med katerimi so tudi sno -vi, ki naj bi si jih priskrbel s ponarejenimi zdravniškimi recepti. Karabinjerji so aretacijo opravili v petek zve čer v Tržiču, vče raj pa so posre -do vali podatke o pre is kavi, s katero so prišli na sled štarancanskemu preprodajalcu mamil. Osebje sil javnega reda je Cotto že dalj časa držalo pod nad zo rom, saj je bil v pre teklos-ti že večkrat aretiran zaradi razpečevanja mamil. Po besedah preiskovalcev je moški na teden prodajal od 25 do 50 gramov heroina, ki si ga je na- bavil v Sloveniji, ob tem še zdravila, ki spadajo med opojne substance in ki so jih zasegli na njegovem domu. Med pre is kavo sta no vanja so kara -binjerji našli stekleničko miniasa, 42 tablet subutexa in 29 kapsul, ki so jih poslali na laboratorijsko ekspertizo. Po aretaciji zaradi preprodaje mamil so mladeniča odpeljali v goriški zapor v ulici Barzellini, kjer čaka na začetek sodnega postopka. Tatvina v tržiški vinoteki Tatovi so v noči med torkom in včerajšnjim dnem obiskali vinoteko na trgu Cavour v Tržiču. V stavbo so vlomili skozi glavni vhod in s silo odnesli blagajno, ki so jo nato odprli v galeriji med ulico Plinio in trgom Ca-vour. V blagajni je bilo le kakih petdeset evrov, kot se dogaja v podobnih primerih, pa bodo imeli lastniki vinoteke veliko večje stroške s popravilom škode na vhodnih vratih. Trg čaka na koncert Tudi goriška rajonska sveta Sveto-gorska-Placuta in Pevma-Oslavje-Štmaver ter Krajevna skupnost Solkan so se pridružili pripravam na četrti Koncert na meji, ki bo v nedeljo z začetkom ob 19.30 spet postavil skupni goriški trg pred Severno postajo v središče čezmejne-ga prostora. S spletom jezikov, ki utripajo z goriško kulturo, bodo nastopili pevci Alice, Zoran Predin, Oliver Dragojevic, Zaira Zigante in Martina Feri. Pričakovanje je veliko, saj je koncert do danes vsako leto beležil množično udeležbo občinstva. Zato je organizacijski napor na višku. Nositelja projekta sta kulturna domova iz Gorice in Nove Gorice, pristopili pa so tudi kulturni zvezi iz Gorice ZSKD in ZSKP, Zveza kulturnih društev iz Nove Gorice, zborovska zveza USCI, center Emil Komel in glasbena fundacija iz Gorice, KD Oton Zupančič, ŠZ Dom in kulturna zadruga Maja; koncert bo potekal pod pokroviteljstvom občin Gorica in Nova Gorica ter SKGZ, SSO, dežele FKJ, pokrajine Gorica, družbe KB 1909, Čedajske banke-Kmečke banke iz Gorice in novogoriške družbe HIT. Goriška policija z novimi »panterami« in uniformami Goriška policija je dobila deset novih avtomobilov za nadzor teritorija. Pet in več let stara vozila tipa fiat marea z 200 do 300 tisoč kilometri so zamenjale sodobno opremljene »pantere«, avtomobili znamke alfa romeo 159, izdelani po visokih varnostnih in tehnoloških standardih. »Imajo le eno šibkost: so izredno hitri,« je komentiral goriški kvestor Emilio Ruocco ob včerajšnji predaji prvih avtomobilov na trgu pred stavbo kvesture. Nova je notranja oprema in bolj čvrsta je pleksi pregrada med prednjimi in zadnjimi sedeži, ki so namenjeni domnevnim zločincem; ob varnostnih pasovih ima zato vozilo tudi pas z lisicami. Včeraj so policisti goriških patrulj dobili tudi nove poletne uniforme s hlačami iz sveže tkanine, opremeljenim pasom, čepico in polo majico, ki jim bodo omogočili udobnejše pregibanje, in temna očala. Novo uniformo bodo preizkušali, saj jo bodo tudi na osnovi tukajšnje izkušnje izboljšali. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 10. maja 2007 DAN EVROPE - Praznovanje pred novogoriško občino in na skupnem trgu obeh Goric 15 V mestnem središču zaživela Evropska vas Travnik pred novogoriško občinsko palačo se je ob dnevu Evrope včeraj za nekaj ur spremenil v pravo Evropsko vas. Na njem so plapolale vse zastave držav članic Evropske unije in čisto vsaka izmed 27 držav je bila predstavljena na svoji stojnici. Goriški osnovnošolci, ki so s pomočjo mentorjev vse skupaj pripravili, so se pri tem zelo potrudili. Pri projektu je sodelovalo šestnajst osnovnih šol, vsaka šola pa je predstavila eno do dve državi EU in na stojnici skušala čimbolj zanimivo strniti njene glavne značilnosti: kulinariko, običaje, znane osebnosti in narodne noše. Obiskovalci so si tako lahko sredi Nove Gorice ogledovali nizozemske mline na veter, okusili britanske palačinke ali pa se pomudili ob živem kipu iz Grčije. Prireditev so obiskali tudi nekateri župani in Brancatijev odbornik za čezmejno sodelovanje Silvan Primosig, ki je izrazil željo, da bi tudi v Gorici kdaj organizirali kaj podobnega. Poleg stojnic so osnovnošolci ponudili spremljevalni program: v njem je vsaka šola še posebej predstavila posamezne države ter zapela, recitirala in zaplesala. Za otroke je to bila izjemna izkušnja, saj so se Šolarki iz Mirna v značilni nizozemski preobleki sta pred novogoriško občino predstavljali deželo tulipanov. fotok.m. veliko naučili o evropskih državah. Tako smo od deklic, sicer učenk osnovne šole iz Mirna, ki sta oblečeni v nizozemsko narodno nošo obiskovalce privabljali k svoji stojnici, izvedeli, da imajo na Nizozemskem kralja in kraljico, ozke hiše in veliko tulipanov. Projekt Evropska vas so včeraj priredili v devetih slovenskih mestih, v Novi Gorici pa drugo leto zapovrstjo. Kot je povedala koordinatorka projekta za severno Primorsko, ravnateljica novogoriške osnovne šole Milojka Štrukelj Tatjana Krapše, si v bodoče želijo, da bi projekt širili tudi v druge države EU, predvsem pa, da bi v Novo Gorico povabili tudi šole iz Italije. Sinoči je bil evropski praznik tudi na skupnem trgu pred Severno postajo. Ob udeležbi županov Goric Mirka Brulca in Vit-toria Brancatija ter še nekaterih gostov in manjše množice predvsem slovenskih ljubiteljev zborovskega petja je tam potekal tradicionalni koncert z naslovom Na meji glasba. Priredili sta ga Zveza kulturnih društev iz Nove Gorice in zveza USCI iz Gorice ter k sodelovanju privabili zbore z obeh strani meje. (km) GORICA - V slovenskem višješolskem polu Dijaki se napajajo z evropskim duhom Dan Evrope so včeraj primerno obeležili tudi dijaki goriških višjih srednjih šol. Ravno mladim je namenjen ta praznični dan, ko se članice EU spominjajo na simbolično zgodovinsko izjavo francoskega ministra za zunanje zadeve Roberta Schumana, enega izmed očetov ideje združene Evrope, kije privedla do skupnega povezovanja premogovne in jeklarske težke industrije šestih zahodnoevropskih držav ter tako pripomogla k nastanku nove politične in družbene dimenzije, ki ji danes pravimo Evropska unija. V večnamenskem avditoriju slovenskega višješolskega pola v ulici Pic-cini je ob tej praznični priložnosti potekal včeraj posvet na temo Evropa med sedanjostjo in prihodnostjo. Pobudo zanj je dala goriška pokrajina v sodelovanju z Evropeistično akademijo iz FJK. Besedo so imeli predsednik krajevnih evropeistov in občinski odbornik Claudio Cressati, pokrajinski odbornik Marko Marinčič, kije uvodoma opozoril na evropsko naravnanost Goriške, docent Lino Santori in predstavnik evropskega združenja za kakovost jezikovnih storitev Peter Brown. Predavatelji so ob zgodovinskem pregledu okoliščin, ki so privedle do podpisa evropskih ustanovnih pogodb, namenili poseben poudarek delovanju osrednjih evropskih institucij. Evropska komisija, Evropski svet in evropski parlament pridobivajo vse več suverenosti nad vladami posameznih članic. Ravno prenašanje nacionalnih pristojnosti na skupne institucije, ki ne predstavljajo zgolj skupka posameznih nacionalnih interesov, bo po mnenju predavateljev v prihodnosti privedlo do dodatnih integracijski procesov. Ugotavljali so tudi, da je EU v mednarodnem pravu prinesla Evropejcem konkretne koristi: povojno obnovo, več svoboščin in demokracije, gospodarski in družbeni razvoj, višjo življenjsko raven, enostavnejše potovanje in čezmejno poslovanje, izobraževanje v tujini in uvedbo skupne valute. (vs) VOLITVE - Bellavite na sedežu SKGZ »Nadaljujmo z gradnjo sožitja« Bellavite s sogovorniki na sedežu SKGZ Županski kandidat Andrea Bellavite je včeraj v spremstvu kandidatov za občinski svet na listi Foruma Markom Marinčičem in Alešem Waltritschem obiskal KB Center, slovensko kulturno in družbeno žarišče v mestnem središču, kjer se je srečal s člani pokrajinskega tajništva Slovenske kulturno gospodarske zveze Liviom Semoličem, Igorjem Komelom, Rudijem Pavšičem in Igorjem Pahorjem. Na srečanju so člani SKGZ ugotavljali, da je Brancatijeva občinska uprava v petih letih svojega mandata opravila izredno pomembno delo na področju sožitja, preseganja bremen iz preteklosti ter navezovanja in utrjevanja čezmejnih stikov, zato je treba na tej poti nadaljevati. »Napor SKGZ je usmerjen v prizadevanja, da na občinskih volitvah zmaga odprti del Gorice, ki gleda na Slovence kot na bogastvo in ne kot na oviro,« je poudaril Semolič in dodal: »SKGZ podpira levosredinsko koalicijo in, kljub temu da je v prvi volilni fazi goriška leva sredina deljena in da so člani SKGZ na različnih listah, bo potrebno v drugem krogu volitev združiti moči za prepotrebno zmago levosre-dinskega kandidata.« Bellavite - med vsemi županskimi kandidati danes edini, ki zna spregovo- bumbaca riti tudi slovensko - je predvsem poudaril, da bi moralo mesto svojo večjezič-nost občutiti kot vrednoto, s člani goriškega tajništva SKGZ pa je soglašal, da je bilo petletno upravljanje leve sredine v Gorici pozitivno. Po Bellavitejevem prepričanju si je treba vsekakor še naprej in vztrajno prizadevati za gradnjo sožitja med Slovenci in Italijani, v ta namen pa namerava v primeru izvolitve ustanoviti kulturno in politično omizje, ki bo pristojno za tkanje stikov med jezikovnimi skupnostmi. Po obisku KB Centra se je Bellavite v palači Attems-Petzenstein na Kor-nu srečal z državnim tajnikom Stranke komunistične prenove Francom Gior-danom, ki je podprl njegovo župansko kandidaturo. Včeraj dopoldne je Bellavite obiskal sedež športnega društva UGG, krvodajalce in zvezo Legambiente, danes pa se bo srečal z operaterji in gosti doma za ostarele v Ločniku in večnamenskega središča v Podturnu. Popoldan se bo srečal z zvezo ASCOM, nakar se bo udeležil predstavitve knjige o Trgovskem domu in posveta o zdravstvu v Western Palace hotelu; ob 20.30 se bo sestal s člani SPDG v KB Centru, ob 21. uri pa bo na kulturnem prazniku Foruma na trgu Sv. Antona. KANDIDATI SE P REDSTAVLJAJO Mirjam Bratina Na listi Oljke podpira županskega kandidata Mosettija Na listi Oljke, ki na goriških občinskih volitvah podpira županskega kandidata Gi-ulia Mosettija, nastopa Mirjam Bratina, poročena in mati dveh otrok, profesorica na slovenskih višjih srednjih šolah. »Aktivno delujem v raznih kulturnih društvih - se predstavlja Mirjam Bratina -, sem soustanoviteljica skupnosti družin Sončnica in Mladinskega doma. Sem kandidatka Slovenske skupnosti na listi Oljke. Pri izbiri za politično delovanje me je vodilo prepričanje, da lahko naredim veliko dobrega za someščane in za Gorico, ki naj bi ostala odprto mesto, ki povezuje in združuje različne kulture. Do politike sem imela kritičen odnos, vendar mi je prav delovanje v društvih nakazalo nujnost sodelovanja kulture, šolstva in sociale s politiko za doseganje skupnih ciljev. Menim, da je politika dejansko del našega vsakdana in da tudi sama lahko konkretno doprinesem s svojimi izkušnjami nekaj pozitivnega. Ker je moja službena dejavnost povezana z vzgojo in izobraževanjem, želim, da bi predvsem na tem področju prišlo do izboljšav. Seveda pa bi se kot predstavnica slovenske manjšine najprej zavzela za dosled- no izvrševanje zaščitnega zakona in za utrditev čezmejne-ga sodelovanja na različnih področjih. Moje delovanje bo namenjeno predvsem socialno šibkejšim slojem: otrokom, mladim, družinam, starejšim, bolnim. V Gorici nujno potrebujemo slovenske jasli, več sredstev za vrtce, šole. Bolje bi morali poskrbeti za varnost otrok na cestah in pri vožnji s kolesom z ureditvijo novih kolesarskih stez (lahko bi povezali kolesarske steze iz Slovenije po Škabrijelovi ulici in naprej po mestu uredili krožno kolesarsko stezo). Tudi mladim bi morali ponuditi več možnosti za organizirano in konstruktivno druženje -vključili bi jih lahko v svet prostovoljnega dela, kjer bi pomagali ljudem v stiski. Podpreti bi morali socialne ustanove, ki skrbijo za mlade, ostarele - razviti pomoč na domu.« VOLILNA TRIBUNA Mosetti s športniki Županski kandidat Oljke Giulio Mosetti se je včeraj sestal s predstavniki nogometnega kluba Pro Gorizia, potem ko je v prejšnjih dneh obiskal odbojkarska, košarkarska in druga športna društva. Na srečanju je Mosetti poudaril, da si bo v primeru izvolitve prizadeval za realizacijo športnega središča v sejemskem razstavišču, sicer pa je pohvalil slovenska športna društva, ki po njegovem mnenju izstopajo po aktivnosti. Županski kandidat Oljke se bo danes ob 9. uri srečal z volivci na tržnici v središču mesta, ob 10. bo obiskal sedež združenja slepih, ob 11.30 pa se bo o težavah zaradi pomanjkanja stanovanj pogovarjal s predednikom zveze ATER Robertom Grionom. Ob 20.30 se bo v gostilni Primožič srečal z družinskimi zdravniki. SSk po rajonih Slovenska skupnost prireja niz volilnih srečanj po goriških rajonih, ki bodo potekala od prihodnjega ponedeljka dalje. Med 19.30 in 21. uro bodo v posameznih okrožjih rajonski in občinski svetniki SSk, ki se jim izteka mandat, in novi kandidati obravnavali probleme posameznih mestnih četrti. Na srečanjih, na katerih bosta prisotna tudi deželni svetnik Mirko Špacapan in deželni tajnik SSk Damijan Terpin, bodo prisluhnili predlogom ljudi za reševanje krajevnih težav. Predloge bo SSk predstavila Oljki in njenemu županskemu kandidatu Giuliu Mosettiju. Fornasir za Bellaviteja Nicolo Fornasir podpira župansko kandidaturo Andrea Bellaviteja in se ne strinja z osmimi duhovniki, ki so se pred dnevi zavzeli za ločevanje med vero in politiko. Po Fornasirjevih besedah je Bellavite kandidiral, ker si namerava prizadevati v imenu krščanskih vrednot za skupno dobro ter za preseganje starih ločitev in razprtij. »Gorica hoče nadaljevati na poti sprave in hoče imeti mednarodno razsežnost ali se želi vrniti za več desetletij nazaj in ostati izven sodobne zgodovine,« se sprašuje Forna-sir in omenjeno vprašanje ponuja v razmislek volivcem. Tuzzijeva sredina Županski kandidat občanskih list Italia di mezzo, Per Gorizia in Per Gorizia Po-polari Udeur Erminio Tuzzi poudarja, da je njegova koalicija pravi politični laboratorij, ki predstavlja sredino ter se razlikuje od levice in desnice. Tuzzi po-jasnuje, da si bo v primeru izvolitve prizadeval za socialno pomoč družinam, posebno pozoren pa bo tudi do potreb šol, vrtcev in mladih nasploh. Ob tem je županski kandidat opozoril, da je njegove liste s svojim podpisom podprlo 623 Goričanov, ki si po njegovem mnenju pričakujejo večjo vlogo sredinskih strank. Romoli s trgovci Županski kandidat desne sredine Etto-re Romoli se je včeraj srečal s predsednikom zveze trgovcev ASCOM Piom Trainijem. »Mestno središče je treba prekvalificirati, saj bo le tako trgovski sektor lahko ponovno zaživel,« je menil Romoli in pojasnil, da se zveza ASCOM ne strinja z nakupovalnim središčem s čezmejnim vhodom. Kandidat se je tudi sestal s predsednikom goriške zveze industrijcev Gianfrancom Guttyjem, s katerim se je pogovarjal o potrebah industrijskega sektorja. Večer za Bellaviteja Forum, ki podpira župansko kandidaturo Andrea Bellaviteja, prireja nocoj ob 21. uri na trgu Sv. Antona v Gorici kulturni večer. Alberto Princis bo bral poezije, Paolo Cecere in Sandra Cossi bosta skrbela za glasbeno spremljavo, Claudia Carbone bo predstavila svoje slike. Ferone srečuje volivce Županski kandidat stranke Upokojencev Luigi Ferone se bo danes med 10. in 12. uro v ulici Cadorni srečal z volivci in jim predstavil svoj volilni program. 1 6 Četrtek, 10. maja 2007 GORIŠKI PROSTOR / števerjan-gonjače - Pohodniki že osemindvajsetič povezali Brda Po padcu meje bo pohod drugačen Corsi in Mužič: »Nujno potreben za poglabljanje prijateljstva« snovanja - Drevi Delavnica talentov Giuseppe Guarrera V deželnem avditoriju v Gorici bo nocoj ob 20. uri peta prireditev v okviru letošnjih Snovanj, niza glasbenih dogodkov, ki jih organizira Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Ko-mel Gorica v sodelovanju z ArsAtelje-jem. Večer bodo oblikovali izbrani mladi pianistični talenti iz razreda prof. Sijavuša Gadžijeva, priznanega ruskega pianista in pedagoga, ki je v dobrem desetletju svojega bivanja na Goriškem za klavirsko igro navdušil številne mlade glasbenike in z njimi dosegel tudi najvišje uspehe na mednarodnih tekmovanjih. Mnogi med njimi so študij nadaljevali in tudi že uspešno zaključili na najbolj prestižnih evropskih akademijah. Sloves »goriške delavnice prof. Gadžijeva« se čedalje bolj širi v italijanski glasbeni prostor, saj v Gorico iz leta v leto prihaja večje število mladih talentov tudi iz najbolj oddaljenih italijanskih mest. Med temi je tudi izjemni Giuseppe Guarrera iz Sicilije, rojen 1991, ki sicer obiskuje konservatorij v Catani- i in je pred leti goriško občinstvo osvojil kot eden od nagrajencev mednarodnega klavirskega tekmovanja za nagrado mesta Gorica. Guarrera bo nocoj z izvedbo Carnevala op. 9 Roberta Schu-manna zaokrožil koncert, na katerem bodo nastopili redni učenci centra Ko-mel (Matej Hlede, Alexandra Tofful, Alexander Gadžijev - vsi iz Gorice), njim se bosta pridružila dva pianista, ki prav tam obiskujeta podiplomski študij: Neva Klanjšček in Gorice in Simone Peraz iz Pordenona - oba sta tudi že pedagoga na isti šoli. Večer bodo popestrili tudi gostje, učenci prof. Gadžijeva na drugih ustanovah: Anže Vrabec in Zarja Vatovec iz Ljubljane in Ales-sandro Vilaalva iz Trevisa. Mladi izbrani mojstri črno-belih tipk bodo izvajali dela Bacha, Šostakoviča, Griega, Čajkovskega, Saint-Saensa, Rahmani-nova, Liszta in Prokofjeva. (tg) Sončen dan je na nedeljski čezmejni pohod v Brda priklical veliko privržencev te družabno-rekreacijske zvrsti. Vsakoletne prireditve se je udeležilo okrog 270 pohod-nikov z obeh strani meje, v veliki večini takih, ki jim ta pohod pomeni nekaj več kot navadna športna prireditev. Med njimi bi prav gotovo našli marsikoga, ki je pri tej pobudi bil navzoč vseh 28-krat doslej in bi nam v dokaz prisotnosti prinesel vseh 28 kolajn. Le-te so vsako leto drugačne in so delo domačih umetnikov. Posedovati celo zbirko pomeni imeti manjšo umetniško zbirko. Letošnjo kolajno je izrisal števerjanski likovnik Vladimir Klanjšček. Napoved prirediteljev pohoda - KD Briški grič in vaška skupnost Hum -, da bo letošnji pohod zadnji, so udeleženci in dolgoletni obiskovalci briške prireditve sprejeli z nemalo grenkobe. Tudi razlaga, da bodo spričo popolne odprave državne meje tovrstni pohodi izgubili na pomenu, marsikoga ni prepričala. Vsekakor so prireditelji obljubili, da bodo prireditev ohranili, vendar v povsem drugačni obliki. Za ohranitev take ali drugačne manifestacije sta se v svojih pozdravnih nagovorih zavzela tudi župana Brd in Števerjana Franc Mužič in Had-rijan Corsi. Oba sta bila mnenja, da bi bilo zelo narobe, če bi te stike opustili, saj so prav te vezi veliko pripomogle h gradnji enotnega prostora in k poglabljanju prijateljskih odnosov. Udeležence pohoda sta župana pozdravila v Gonjačah, pri spomeniku padlih v NOB in slikovitem razglednem stolpu, glasbeno dobrodošlico pa je pohodnikom izrekel pihalni orkester Goriška brda z Dob-rovega. Corsi je prijetno hojo udeležencem zaželel že na startu, ki je kot po navadi bil na trgu pred županstvom, od koder se je kolona odpravila po običajni poti do 5 kilometrov oddaljenih Gonjač in nazaj v Števerjan. Za prijetno vzdušje je poskrbel harmonikar Damijan Sedej iz Tolmina, ki je vso pot igral na svoj instrument. Izvedeli smo, da je zanj to bil le trening, saj se vrli Tolminec vneto pripravlja na svojevrsten podvig: šestdnevni pohod iz Portoroža do Dolge vasi pri Lendavi z neprenehnim igranjem na frajtone-rico. Omeniti velja tudi, daje delegacija bivših partizanov iz Števerjana položila venec k spomeniku padlim v Gonjačah. Po koncu pohoda je udeležence čakala na Bukovju pogostitev, nakar so prireditelji najbolj številčnim skupinam izročili pokale. Največ udeležencev je zbralo Slovensko planinsko društvo iz Gorice (47), nato KD Briški grič (40), Družina Juretič in skupina Hum (vsaka po 16) itd. Pokal je prejel tudi najmlajši pohodnik, dveletni Luka Juretič, in pa najstarejša Bogomila Drufovka in Albin Komic. Posebni priznanji sta prejela tudi Silvan Pittoli in Zdenko Vogrič, ki sta bila pobudnika briškega pohoda. Naj zabeležimo, da so pri organizaciji sodelovale še ZSŠDI, ZSKD, občini Števerjan in Brda ter zvezi borcev iz Števerjana in Brd. Prvomajski prazniki, v okviru katerih je bil v soboto tudi uspešen koncert skupin Blek pan-ters in The M.A.F.F., so se v nedeljo zaključili z nastopom Etnoploč tria. (vip) V Gonjačah je pohodnike sprejela godba na pihala z Dobrovega. foto vip Skavtska stoletnica Goriški skavtski organizaciji AGESCI in SZSO (Slovenska zamejska Skavtska organizacija) bosta skupaj praznovali stoletnico skavtskega gibanja; praznovanja bodo potekala pod pokroviteljstvom občine Gorica. Prvi dogodek je odprtje spominske razstave fotografij in dokumentacije obeh skavtskih organizacij, ki zgledno nadgrajujeta že vtečene stike; namen razstave je obuditi spomin na skavtska doživetja goriške mladine. Odprtje bo jutri, 11. maja, ob 18. uri v deželnem avditoriju v Gorici ob prisotnosti občinskega odbornika Oliviera Furlana ter začetnikov goriškega skavtizma Sergia Tavana in Bernarda Spazzapana. Razstava je nastala s pomočjo skupine prijateljev, ki je zbirala in uredila obsežen skavtski arhiv. Ob 19. uri bo sledila maša zadušnica v cerkvi sv. Ignacija. V okviru obeleževanj stoletnice bodo v soboto, 19. maja, med 16. in 19. uro v parku ob Kornu v ulici Brass v Gorici dejavnosti po skupinah, dan kasneje na istem mestu in v ulici Boccaccio z začetkom ob 9. uri celodnevna pobuda, 25. maja pa v avditoriju okrogla miza na temo aktualnosti skavtske vzgojne metode. [1] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO (Baldini), korzo Verdi 57, tel. 0481-531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481410341. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: ZAPRTA. Dvorana 2: Projekt Kinoateljeja »Bitke za ozemlje, prostori sobivanja« 20.45 »Kje je železna zavesa?«; »Cia e tazi pesen?«; »Le mur«. Dvorana 3: ZAPRTA. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.30 »Spider Man 3«. Modra dvorana: 17.20 - 19.50 - 22.20 »La vie en rose«. Rumena dvorana: 18.45 - 22.00 »Spider Man 3«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »Spider Man 3«. Dvorana 2: 19.40 - 22.20 »Spider Man 3«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Epic Movie«. Dvorana 4: 17.20 - 19.50 - 22.15 »Le vite degli altri«. Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Doppia ipotesi per un delitto«. n Razstave KULTURNI DOM Gorica obvešča, da bo še danes na ogled razstava Okno v svet 2007; informacije na tel. 0481-33288. SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA organizira fotografsko razstavo ob 100-letnici skavtske organizacije v petek, 11. maja, ob 18. uri v deželnem avditoriju v Gorici. V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici bo do 13. maja (od torka do sobote po urniku knjigarne) na ogled razstava slik Zorana Karmeliča z naslovom Med sanjami in Sredozemljem. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA bo v petek, 11. maja, ob 20. uri odprtje razstave Anje Jerčič z naslovom Slike 2006/2007. Umetnico bo predstavila Nadja Zgonik. V OBČINSKI GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI na trgu Cavour 44 v Tržiču bo v petek, 11. maja, ob 21. uri odprtje razstave z naslovom »Love Addiction: pratiche video dal '61 ad oggi«. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT (Delpinova 7a v Novi Gorici) bo dre-vi ob 20. uri odprtje razstave slik Andrej-ke Čufer z naslovom Rože. Avtorico in njeno delo bo predstavila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. m Koncerti S Izleti SLOVENSKA KONZULTA PRI OBČINI GORICA Vas prisrčno vabi na predstavitev knjige TRGOVSKI DOM V GORICI Sto let prisotnosti danes, 10. maja 2007 ob 16.30 v Trgovskem domu v Gorici (Verdijev korzo, 52) SPDG vabi člane in prijatelje v nedeljo, 13. maja, na izlet v okviru pobude Sabotinske družne poti. Cilj izleta je Korada, pristop pa iz Plavi. Prevoz z lastnimi sredstvi. Pohod, ki ga letos prireja PD Brda, se bo začel ob 9. uri. Zborno mesto: gostilna v Plavah. Hoje ob vzponu bo okrog dve uri. Povra-tek v isti smeri, oziroma proti Vrhovljam, vendar mora vsakdo zase poskrbeti za prevoz. Obstaja tudi možnost prevoza z vlakom (ob 7.35 iz Nove Gorice). □ Obvestila GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: (v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici) 22. maja, ob 20. uri Pavle Mer-kü - skladateljski večer - Komorni ansambel Gaudeamus, Vasja Legiša (violončelo); 30. maja ob 20. uri Aleksander Gadžijev (klavir); 5. junija, ob 20. uri Armando Mariutti (Flavta), Maria Gamboz (harfa), Elena Allegretto (violina); 12. junija ob 20. uri Tina Gojkovič (rog), Hermina Hudnik (klavir), Bor Zuljan (kitara); 21. junija ob 20. uri Jana Fajdiga (flavta), Meta Fajdiga (klavir); 26. junija, ob 20. uri v cerkvi Frančiškanskega samostana na Kostanjevici MePZ Lojze Bratuž iz Gorice. KONCERT NA MEJI 2007 bo v nedeljo, 13. maja, ob 19.30 na skupnem trgu obeh Goric. Nastopili bodo Alice, Oliver Drago-jevič, Zoran Predin, Martina Feri in Zai-ra Zigante; informacije na tel. 0481-33288 (Kulturni dom). Vstop prost. KROŽEK »VECCHIA QUERCIA« v Krminu (Plešivo 6) organizira v sredo, 16. maja, ob 21.30 koncert brazilskega kitarista Iria De Paule; informacije in rezervacije na tel. 347-5615720 ali 333-8842084 ali po e-mailu: circolovecchiaquer- cia@gmail.com. PESEM NA GRADU - vokalna skupina Sraka z dirigentom Bogdanom Kraljem bo nastopila na celovečernem koncertu v petek, 25. maja, ob 20.30 v grofovi dvorani na goriškem gradu. SNOVANJA 2007: drevi ob 20. uri v deželnem avditoriju Pianizem; 24. maja ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju klavirski recital Simone Peraz; 26. maja v veliki dvorani KC Lojze Bratuž Zaigrajmo in zapojmo; 1. junija ob 20. uri v komorni dvorani KC Lojze Bratuž Romantične pripovedi s Severa; 8. junija ob 18. uri v Kulturnem domu Harmonika, petje in ples; 12. junija ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju Med romantiko in impresionizmom; 23. junija ob 20.30 v cerkvi sv. Ivana v Gorici Pod cerkvenim obokom; 28. junija ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju Zapiski na črtovju. V OSMICI PRI SALAMONU v Rupi bo v organizaciji občine Sovodnje v petek, 11. maja, ob 20.30 tradicionalni koncert ljudske glasbe. Nastopa folklorna skupina Skala iz Kubeda v Istri. DRUŠTVO JADRO IN ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK prirejata v nedeljo, 20. maja, izlet v Slovenske Konjice in Žičko kar-tuzijo; informacije pri Slavi na tel. 0481483136. PD NOVA GORICA (Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030) organizira v nedeljo, 13. maja, udeležbo na Tradicionalnemu izletu planincev v organizaciji PD Brda, SPD Gorica, CAI Gorica in PD Nova Gorica. Zbirno mesto ob 8. uri pred železniško postajo Plave (odhod vlaka iz Nove Gorice ob 7.35, v povratku ob 12.53). Pohod je primeren za vsakogar, potrebna običajna planinska oprema. Za dodatne informacije bo sestanek na sedežu društva danes ob 18. uri. Vodi Raj-ko Slokar. BALINARSKI KLUB MAK priredi v soboto, 12. maja, ob 8. uri v balinarskem centru v Štandrežu in na igrišču v Sovodnjah (ob slabem vremenu na pokritem igrišču) 5. mednarodni ženski balinarski turnir; ob 17. uri bosta nagrajevanje in družabnost. Tekmovale bodo ekipe iz naše dežele in iz Slovenije. GORIŠKA SEKCIJA CAI organizira od 21. maja do 1. julija začetniški in nadaljevalni tečaj alpskega ekskurzionizma; informacije na sedežu društva v ul. Rossini v Gorici vsak četrtek med 21. in 22. uro. KD JEZERO Doberdob vabi drevi ob 20.30 na ogled filma »Il leone del deserto« režiserja Moustapha Akkada. RUMITRSKI JUS v sodelovanju s PD Rupa-Peč razpisuje nagrado za Naj mlaj 2007 (nagrada domača panceta in buča vina, posebna nagrada za najvišji mlaj, ki bo dvignjen ročno); prijave na tel. 3385076534 ali contact@jeremit.com. Mlaj-ska veselica bo v Rupi v nedeljo, 20. maja, ob 17. uri, kjer bodo podeljene nagrade. Sodelovali bodo KD Rupa-Peč, Prvačka pleh muzika, harmonikarji KD Mihaelov sejem - Mengeš in Dramska skupina Bilje; na sporedu krstno predvajanje dokumentarnega filma »Od nimr do nimr, mlaj!« režiserjev Gregorja Božiča in Darka Sinka. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA IN MLADINSKI DOM prirejata v Gorici poletno središče Srečanja in izzivi 2007 za otroke in mlade od 4. do 14. leta, ki obiskujejo slovenske vrtce in šole, in sicer od 11. junija do 13. julija od 7.45 do 13.00 z možnostjo podaljšanega urnika s kosilom. Predvpis s popustom samo še danes na sedežu MD v ul. Don Bosco 60 (med 15. in 18. uro); informacije na tel. 0481-546549 ali 0481536455. DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV FJK DOBERDOB vabi v nedeljo, 13. maja, vse člane, lovce in strelce na tekmovanje v streljanju z risanico na tarčo (100 m). Tekmovanje bo v Ušjah pri Petovljah pri Gorici s pričetkom ob 8. uri. Tekmovalci lahko uporabljajo lovske puške risanice z optiko ali brez, športne puške in bivše vojaške puške. Prireditve GORIŠKI MUZEJ GRAD KROMBERK prireja predavanje in predstavitev knjige Slovenska odporniška fotografija 1941 -1945 zgodovinarja Franca Fabca in muzejskega svetovalca Dejana Vončine v četrtek, 17. maja, ob 20 uri. MLADINSKI DOM iz Gorice vabi v sklopu niza srečanj s psihoterapevtom Bogdanom Žoržem na temo Vzgoja danes na zadnje srečanje z naslovom Vloga starih staršev pri vzgoji v torek, 15. maja, ob 20.30 v prostorih Doma Franc Močnik v Gorici. Predavanje je namenjeno staršem in starim staršem pa tudi učnemu osebju, vzgojiteljem in vsem ostalim. Pogrebi DANES V TRŽIČU: 10.00, Giuseppe DArco (iz bolnišnice) v kapeli pokopališča in v Trst za upepelitev. DANES V FOLJANU: 11.00, Manuela Va-lentinuz (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. / ITALIJA Četrtek, 10. maja 2007 17 RIM - Včeraj prvo srečanje med vlado in socialnimi partnerji Spor Padoe Schioppe s sindikati v zvezi s pokojninsko reformo Do stališč gospodarskega ministra kritični tudi SKP in SIK - Pohvala Confindustrie SINDIKATI 1. junija stavka državnih uslužbencev RIM - Državni uslužbenci so oklicali splošno stavko za 1. junij, medtem ko bodo šolniki stavkali 4. junija. Tako so sklenili včeraj sindikati javnih uslužbencev, ki želijo s protestom podpreti svojo zahtevo za obnovitev delovne pogodbe. Sekretar državnih uslužbencev UIL Salvatore Bosco je dejal, da kljub dogovoru vlada ni sklicala sestanka s sindikati in tudi ni še nobenega zagotovila, da se bodo začela pogajanja z ustrezno agencijo Aran. Prav tako se premier Romano Prodi ni odzval na prošnjo, da bi se srečal s sindikalnimi predstavniki sindikalnih uslužbencev. »Minister Nicolais nam je zagotovil, da se bomo danes srečali, vendar nismo dobili nobenega vabila. Zato smo bili prisiljeni okli-cati stavko,« je protest utemeljil Bosco. Med pripravami na splošno stavko bodo sindikati sredi maja organizirali tudi »nasprotno stavko«: en dan bodo uradi odprti eno uro več kot običajno. RIM - Pogajanja o pokojninski reformi med vlado in socialnimi partnerji so se začela, kot je bilo predvideno: z velikim razkorakom med gospodarskim ministrom Tomasom Padoo Schioppo in sindikati. Stališča Padoe Schioppe pa so tudi v Uniji povzročila kritične odzive komunističnih prenoviteljev in SIK. Sindikati so se včeraj na prvem srečanju zavzeli, kot so napovedali, za odpravo učinkov pokojninskega zakona, ki ga je odobrila Berlusconijeva vlada in po katerem naj bi prihodnje leto dvignili starostni prag za upokojitev s 57 na 60 let. Istočasno bi hoteli tudi odpraviti prilagoditev količnikov za preračunavanje pokojnin na osnovi plač, ki so predvideni že v zakonu, ki ga je leta 1995 predlagal takratni premier Lamberto Dini. Padoa Schioppa pa je v odgovoru poudaril, da brez dogovora bo ostala v veljavi sedanja zakonodaja. Dodal je, da je treba stališča uskladiti do junija, ker tako zahtevajo tudi v mednarodnih krogih. Sicer pa po njegovem mnenju pogajanja ponujajo možnost zelo pomembnega rezultata: zagotoviti sistem socialnih blažilnikov tudi za mlade in povišek najnižjih pokoj nin. Sindikati so njegovo stališče zavrni-li,odziv na ministrovo izvajanje pa je bil kritičen tudi v delu vladnega zavezništva. »Ali minister namerava odpraviti metodo usklajevanja stališč, sicer ne razumem, zakaj bi tako napadel sindikate,« se je vprašal predsednik senatorjev SKP Giovanni Russo Spena, njegov kolega v poslanski zbornici Gennaro Migliore pa je pribil, da »stališča Padoe Schioppe ne odražajo ne stališča vlade in niti stališča Unije. Absurdno je začeti pogajanja s tako ostrim stališčem, ki povzroča napetost v sami vladi in krni njeno kohezijo«. Na isti valovni dolžini je bil tudi predsednik poslancev SIK Pino Sgobbio, po katerem »so stališča ministra nesprejemljiva«. Svoj lonček je pristavil tudi minister za socialno solidarnost Paolo Ferrero (SKP), po katerem je v vladnem programu Unije zapisano, da je treba odpraviti »tako sunkovit dvig starostnega praga za upokojitev, kot je predviden v zakonu desne sredine. Sprejeto obvezo pa je treba spoštovati«. Povsem drugačen je bil odziv predstavnikov Confindustrie. »Višanje starostnega praga za upokojitev in spremembe količnikov sta zakon. Confindustria pa meni, da tega zakona ne kaže spreminjati, če bi spremembe dodatno obremenie državno blagajno,« je poudaril direktor sindikalne organizacije podjetnikov Mau-rizio Beretta. Kljub kritikam Padoa Schioppa ni spremenil stališča. »Pogajanja o welfare-ju so kot pojedina v restavraciji, katere račun ne sme preseči 2,5 milijarde evrov,« je povedal minister. Korenite spremembe niso možne, ker je treba ohraniti finančno ravnovesje, nad katerim bdi tudi Cesare Damiano, Enrico Letta in Tommaso Padoa Schioppa med včerajšnjim srečanjem vlade s socialnimi partnerji. ansa Bruselj. Z novelo pokojninskega zakona se ravnovesje poruši in treba je dodati nova sredstva ali poiskati še dodatna s prihranki in manjšimi izdatki v drugim postavkah, če denarja na razpolago ni dovolj. Minister za delo Cesare Damiano (-LD) in podsekretar pri predsedstvu vlade Enrico Letta sta bila nekoliko manj radikalna. Damiano je predlagal, da bi upo-kojitveno starost dvigali postopno, količnike za pretvarjanje plač v pokojnine pa naj bi prilagajali periodično še posebej v odnosu do mladih. Bolj odločen pa je bil, vsaj z besedami, v obvezi za odpravo privilegijev in v tem okviru dejal, da bo treba spremeniti tudi pokojninski sistem parlamentarcev. Dodal je, da vlada pri tem nima neposredne pristojnosti, vendar bo posredovala pri pristojnih forumih, zato da bo tudi pokojnina parlamentarcev bolj v skladu s splošnimi pravili. Odgovor sindikatov je bil ustrezno oster. »Ko bo vlada uskladila stališča, bomo lahko začeli fazo konkretnih pogajanj,« je generalni sekretar CGIL Gugli-elmo Epifani zavrnil ministra, ki je pozval sindikate, naj skušajo doseči enotno stališče. Vlado je tudi izzval, naj v tem pogajanju pokaže dovolj poguma in inova-tivnosti. Sicer pa so možnost, da bi dvignili starostni prag za upokojitev, zavrnili predstavniki vseh sindikalnih organizacij, ki nasprotujejo tudi postopnemu višanju števila prispevkov. V Perugii aretirali dva sodnika RIM - Članstvo v kriminalni združbi, ki je imela kot cilj korupcijo sodnikov je kaznivo dejanje, katerega sta osumljena član glavnega tožilstva pri kasacijskem sodišču Vincenzo Maccarone in svetnik državnega sveta Lanfranco Baluca-ni, ki sta bila v torek aretirana na ukaz državnega tožilstva v Perugii. Skupaj s sodnikoma sta bila aretirana tudi dva podjetnika iz Perugie. Sodnik za predhodni postopek, ki je podpisal zaporne naloge, je med drugim prepovedal obtožencem, se s srečajo s svojimi odvetniki. Tožilstvo v Perugii preiskuje odnos obeh sodnikov s podjetnikoma. BerLusconi: Sarkozy vidi v meni vzornika RIM - Nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi sebe vidi kot vzornika novega francoskega predsednika Nicholasa Sarkozyja. »Sarkozy v meni vidi vzornika. Njegove ideje so enake tistim v mojih govorih,« je dejal Berlusconi.»S Sar-kozyjem sva prijatelja že dolga leta. Je umirjen, konservativen politik, kar pa ne pomeni, da si ne prizadeva za spremembe v politiki,« je dejal Berlusconi, ki od tesnega poraza njegove desnosredinske koalicije na parlamentarnih volitvah maja 2006 vodi opozicijo proti vladajoči levo-sredinski koaliciji premiera Romana Prodija. Berlusconi je še poudaril, da je bil prvi, ki je poklical in čestital Sarko-zyju za njegovo zmago na nedavnih predsedniških volitvah v Franciji. Mladoletno hčerko prodajal prijateljem BARI - Komaj 13 let staro hčerko je prisilil, da se je prostituirala z znanci in prijatelji v zameno za steklenico piva ali kozarec žgane pijače. Po dveh letih trpljenja in večkratnega zdravljenja v bolnišnici zaradi ginekoloških problemov se je dekle opogumilo in brezvestnega očeta ovadilo karabinjerjem, ki so moškega aretirali. Prizorišče dogajanja je bila vas iz okolice Barija, vse pa se je dogajalo na družbenem obrobju. Starši so se ločili, dekletce je bilo večkrat pri očetu, ki jo je leta 2004, ko je komaj dopolnila 13 let, prisilil, da se je pro-stituirala. Dekle naj bi večkrat prebudili sredi noči in jo prisilili, da je pristala na spolne odnose z očetovimi prijatelji, včasih naj bi bila celo žrtev skupinskega nasilja. Pri tem se postavlja pa vprašanje, zakaj ni reagiral nobeden od zdravnikov, do katerih se je dekle obrnilo za zdravniško pomoč. RIM - Spominske slovesnosti ob 29. obletnici mučeniške smrti Morov prispevek Evropi Na sedežu poslanske skupine LD in Marjetice so po Aldu Moru poimenovali eno sejnih sob CATANIA - Poštna policija V akciji proti pedofilom 2 osebi aretirani, 53 pa je preiskovanih V Ul. Caetani v Rimu je predsednik Napolitano položil venec k obeležju, ki spominja na smrt Alda Mora. ansa RIM - Predstavniki državnih institucij so se včeraj ob 29. obletnici smrti spomnili Alda Mora, predsednika Krščanske demokracije in enega od najvidnejših italijanskih povojnih državnikov, ki so ga pripadniki Rdečih brigad leta 1978 ubili po 56 dneh ugrabitve. Letos so slovesnosti ob spominu na Alda Mora prvič sovpadle tudi z dnevom spomina na žrtve terorizma in pobojev. Državnika so se z enominutnim molkom spomnili v senatu in v poslanski zbornici. V Ul. Caetani, kjer so teroristi parkirali rdeči renault s truplom Mora, je predsednik republike Giorgio Napolitano položil venec k spominskemu obeležju, glavna spominska slovesnost pa je bila nato na Kvi-rinalu. Napolitano je v svojem govoru izpostavil predvsem Morov prispevek evropski integraciji. V zbornici pa sta skupini Marjetice in Levih demokratov eno od svojih sejnih sob poimenovali po Moru. Soba je blizu tiste, ki je bila pred nedavnim poimenovana po Enricu Berlinguerju, sekretarju KPI, s katerim se je Moro dogovoril za vlado nacionalne enotnosti. CATANIA - Dva aretirana in 53 preiskovanih v 31 italijanskih mestih so obračun operacije proti pedofilom, ki jo vodi tožilstvo v Catani-i v sodelovanju s tožilstvom v nemškem Kotburgu. Preiskovalci so ugotovili, da so po vsem svetu v 14 urah kar 2600 krat prevzeli posnetke o spolnem zlorabljanju 5 ali 6 let starega dekletca. Operacijo, ki so jo poimenovali Max, so orisali včeraj na kvesturi v Ca-tanii. Izhodišče za preiskavo je bilo opozorilo združenja Meter, ki se bori proti pedofilstvu in ki je policijo opozorilo, da je na neke vrste oglasni deski za pedofile, ki je bila na straneh nekega nemškega ponudnika spletnih storitev, ponudba novih »nikoli prej objavlenih posnetkov«. Med preiskavami so policisti na ukaz tožilstva aretirali dve osebi, na domu katerih so našli znatno količino pe-dofilskega in pornografskega materiala. Poleg aretiranih pa je preiskovanih 53 ljudi, med njimi tudi trije, ki so bili v preteklosti že preiskovani zaradi pe-dofilije. Sedaj italijanski in nemški presis-kovalci skušajo odkriti, kdo je na na spletu objavil posnetke o spolnem zlorabljanju dekletca, obenem pa skušajo tudi ugotoviti istovetnost male žrtve in kje je do zlorab prišlo. Pedofili pa se po ugotovitvi preiskovalcev vse bolj poslužujejo spleta. O tem pričajo že sami podatki poštne policije, ki je v šestih letih aretirala več kot 300 osumljencev, sodstvu poslala 3400 ovadb, zatemnjenih je bilo 150 italijanskih in 9000 tujih spletnih mest. Po oceni italijanskih preiskovalcev so pedofili ustvarili na spletu vrsto mednarodnih mrežnih organizacij, policija pa bi morala na to odgovoriti s podobno povezavo in koordinacijo preiskav. V pomoč preiskovalcev je zakon 38, ki je bil odobren lansko leto in ki omogoča aretacije tudi posest in izmenjavo pornografskega materiala. IB Četrtek, 10. maja 2007 SVET / BEOGRAD - Po izvolitvi vodje srbskih radikalcev za predsednika skupščine Zahod zaskrbljen zaradi Nikolica, Tadic grozi s predčasnimi volitvami Propadla pogajanja za oblikovanje vlade med dosedanjimi koalicijskimi partnerji BEOGRAD - Po izvolitvi vodje srbskih radikalcev (SRS) Tomislava Nikoliča za predsednika novega skupščinskega sklica je predsednik Srbije Boris Tadič stranke, ki so Nikoliča podprle, pozval, naj do petka predlagajo skupnega kandidata za predsednika vlade. Če tega ne bodo storile, bo ali sam predlagal mandatarja ali pa bo prisiljen razpisati predčasne volitve. Zaradi dogajanja v Srbiji so zaskrbljenost medtem izrazili EU, Svet Evrope, ZDA, Francija in Nemčija, komentarji držav v regiji pa so bolj zadržani.Izvolitev Nikoliča za predsednika parlamenta v noči na torek so med drugim omogočili poslanci iz vrst Demokratske stranke Srbije (DSS) odhajajočega premiera Vojislava Koštunice, podprli pa so ga tudi socialisti (SPS) in radikalci, ki so ga tudi predlagali. Za vodjo radikalcev je tako glasovalo 142 od 250 poslancev. Pred tem so minuli konec tedna propadla pogajanja o oblikovanju nove vlade med Koštuničevo DSS in njeno zaveznico Novo Srbijo ter Tadičevo Demokratsko stranko (DS) in G17 plus Mladjana Dinkiča. Kot je v torkovem pismu pojasnil Ta- ZN - Varnostni svet Dva osnutka resolucije o Kosovu BEOGRAD, PRIŠTINA - Posebni odposlanec Evropske unije Stefan Lehne je med obiskom v Prištini povedal, da so v Varnostnemu svetu ZN začeli pripravljati osnutek resolucije o Kosovu, temelječem na predlogu finskega diplomata Marttija Ahtisaarija. Srbski mediji pa poročajo, da je svoj osnutek pripravila tudi Rusija. Premier Vojislav Koštunica je v torek podprl »ključne prvine ruskega predloga«. Odposlanec Lehne, ki je v po ne de ljek pri šel na ne na -povedan obisk v Prištino, po torkovem srečanju s predsednikom kosovske skupščine Koljem Beris-ho ni želel govoriti o podrobnostih osnutka resolucije in tudi ne, kdo je njen avtor. Kot je poročal Tanjug, je poudaril, da bo pisanje nove resolucije trajalo nekaj časa, ker bo do po treb na tu di med na -rodna srečanja, ki naj presežejo morebitne ovire. (STA) dič, je izvolitev predsednika parlamenta pokazala, da se je izoblikovala skupščinska večina, zato jo poziva, naj ga do petka obvesti, ali ima poleg Nikoliča tudi skupnega kandidata za predsednika vlade. Ob tem je spomnil, da se 15. maja izteče rok za oblikovanja nove vlade. Če do petka ne bo dobil njihovega predloga, bo ali sam predlagal mandatarja ali pa po izteku omenjenega roka razpustil skupščino in razpisal volitve, je še pojasnil. Tadič je sicer že pred tem v torek zatrdil, daje Nikoličeva izvolitev »zelo škodljiva za interese države«. Nikolič pa je v pogovoru za Televizijo Srbija zatrdil, da bi lahko parlament zaradi težkih razmer na Kosovu na predlog vlade razglasil izredne razmere in tako preprečil namero predsednika Srbije Borisa Tadiča, da razpusti sedanji skupščinski sklic in razpiše nove volitve.Nikolič, ki je v odsotnosti haaškega obtoženca Vojislava Šeš-lja tudi vodja Srbske radikalne stranke (-SRS), je v pogovoru za televizijo pojasnil, da bi lahko vlada predlagala razglasitev izrednih razmer, v kolikor bi ocenila, da je položaj glede reševanja statusa Kosova izjemno hud. Če bi parlament na vladin predlog razglasil izredne razmere, srbski predsednik Tadič ne bi mogel razpustiti sedanjega skupščinske sklica tudi v primeru, če nova vlada ne bi bila oblikovana do 15. maja, ko se sicer izteče rok za njeno sestavo. Nemško predsedstvo Evropske unije je v sredo izrazilo zaskrbljenost zaradi izvolitve Nikoliča in poudarilo, da so srbski radikalci doslej vedno nasprotovali vzpostavljanju tesnejših vezi med Srbijo in EU. Predsedstvo EU je zato vse srbske stranke, ki so usmerjene v reforme, pozvalo, naj izkoristijo čas do 15. maja za oblikovanje demokratične večinske vlade, ki bo potrdila proevropsko usmerjenost srbske politike. Tiskovni predstavnik ameriškega State Departmenta Sean McCormack je medtem zatrdil, da je seja srbskega parlamenta, na kateri je bil izvoljen Nikolič, spominjala na dneve »govora sovraštva iz časov vladavine Slobodana Miloševiča«. Ob namigu, da bi lahko izvolitev Nikoliča zapletla diplomatska prizadevanja za rešitev prihodnjega statusa Kosova, je McCormack poudaril, da »nihče ne mara posameznikov, ki poskušajo na destruktiven način razvnemati nacionalizem«. Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je v telefonskem pogovoru s Koštuni-co v sredo izrazila zaskrbljenost zaradi izvolitve Nikoliča in je premiera pozvala, naj Srbija do 15. maja doseže dogovor o novi in demokratični vladi ter tako nadaljuje pot priključevanja v EU. Zaradi izvolitve Nikoliča »po zaslugi glasov stranke aktualnega Srbski predsednik Boris Tadič premiera« so zaskrbljeni tudi na francoskem zunanjem ministrstvu, kjer so Srbijo prav tako pozvali, naj čim prej oblikuje vlado, ki bi lahko državi jamčila evropsko prihodnost. Predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Rene van der Linden je medtem ocenil, da predstavlja izvolitev Nikoliča breme za Srbijo in njeno sposobnost, da 11. maja prevzame vlogo predsedujoče odboru ministrov SE. Predstavniki Srbiji sosednjih držav so se z različnimi odzivi oglasili že v torek. V Črni gori je vladajoča Demokratska stranka socialistov (DPS) ocenila, da gre za dogodek, »ki ni opogumljajoč za oblikovanje evropske, sodobne in demokratične Srbi- je«, prosrbske opozicijske stranke pa so Ni-količu čestitale. Hrvaški predsednik Stipe Mesič meni, da je izvolitev Nikoliča povsem v redu, če gre za voljo volilnih upravičencev v Srbiji. »Morda bo z Nikoličem mogoče sodelovati, če bo pozabil na mejo Virovitica-Karlovac-Karlobag, za katero se zavzema njegova SRS,« je še namignil Mesič. Tiskovni predstavnik kosovskega predsednika Džavit Beqiri je medtem zatrdil, da je izvolitev Nikoliča notranja zadeva Srbije,vodja najmočnejše opozicijske stranke, Demokratske stranke Kosova(-PDK), Hashim Thaqi pa je opozoril, da pomeni razplet v srbski skupščini »najslabšo možno rešitev za kosovske Srbe«. (STA) Blair bo danes povedal, kdaj bo odstopil LONDON - Britanski premier Tony Blair bo danes člane vlade seznanil s svojimi nameni glede prihodnosti, je sporočil njegov tiskovni predstavnik. Nato naj bi premier odpotoval v svojo volilno enoto Sedgefield na severu Anglije, kjer naj bi o svoji prihodnosti na čelu laburistične stranke obvestil tudi javnost. Čeprav premierov tiskovni predstavnik ni uporabil teh besed, je pričakovati, da bo Blair napovedal datum svojega odhoda s položaja voditelja laburistov in obenem tudi s položaja premiera. To sporočilo politična javnost pričakuje že kar nekaj časa, kot njegov najverjetnejši naslednik pa nastopa finančni minister Gordon Brown. (STA) Štirje novinarji ubiti na severu Iraka BAGDAD - Neznani storilci so v Al Rašadu na severu Iraka včeraj ustrelili štiri iraške novinarje lokalnega časopisa Al Irak Al Gad, je sporočila lokalna policija. Storilci so z več avtomobili obkrožili novinarski kombi, pričeli streljati in pri tem ubili novinarje v njem, potem pa pobegnili s prizorišča, je dejal načelnik policije v Al Rašadu Feras Abdulah. Tedenski časopis, ki ima sedež v mestu Kirkuk, je deležen podpore ZDA in redno objavlja članke, v katerih napada terorizem. V Iraku je sicer od ameriške invazije marca 2003 umrlo najmanj 164 novinarjev in medijskih delavcev. (STA) Haaško sodišče znižalo kazen Blagojevicu HAAG - Prizivno sodišče Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je včeraj razveljavilo sodbo proti bosanskemu Srbu Vidoju Blagoje-viču zaradi sokrivde pri genocidu v Srebrenici leta 1995. 18-letno zaporno kazen, na katero je bil obsojen 17. januarja 2005, pa mu je znižalo na 15 let. 56-letni Blagojevič je bil zaradi vojnih zločinov in sokrivde za genocid v Srebrenici na 18-letno zaporno kazen obsojen 17. januarja 2005. Pet prizivnih sodnikov pa je danes razsodilo, da bi obtožbe za genocid moral biti oproščen, ker so sodniki na prvi stopnji presodili, da ni vedel za množične poboje in je samo zagotavljal logistično podporo. To pomeni, da »ni delil namena zagrešiti genocid«, je izjavil predsedujoči prizivnemu sodišču Fausto Pocar. (STA) BRUSELJ - Glede spora zaradi spomenika sovjetskemu vojaku v Tallinnu EP podprl Estonijo Putin pa je ob praznovan ju dneva zmage v Moskvi poudaril, da »skrunjenje spomenikov seje sovraštvo med narodi« BRUSELJ - Evropska unija mora Estoniji stati ob strani in uspešno rešiti ta test, ki ga je sestavil ruski predsednik Vladmir Putin, so včeraj poudarili poslanci Evropskega parlamenta na plenarnem zasedanju v Bruslju v razpravi pred vrhom EU-Rusija. Praznik Evrope, ki zaznamuje tokratno zasedanje, je lahko tudi sporni datum, so opozorili v razpravi o sporu med Estonijo in Rusijo, ki ima korenine v nekdanjem komunističnem režimu Sovjetske zveze. Dan Evrope, 9. maj, je namreč tudi dan, ko Rusija praznuje konec druge svetovne vojne. Estonija pa dan spomina na žrtve in padle v drugi svetovni vojni slavi en dan prej, 8. maja. Ta razlika v datumih je le simbol globokega spora med Estonijo in Rusijo, ki izvira iz komunistične preteklosti nekdanje Sovjetske zveze. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je v govoru na Rdečem trgu v Moskvi ob praznovanju dneva zmage dejal, da skrunitev vojnih spomenikov škodi odnosom med državami. Putin sicer ni izpostavil nobene države posebej, je pa jasno, da je bila izjava, podana pred več tisoč vojnimi veterani, uglednimi gosti in vojaki, uperjena proti nedavni odstranitvi spomenika sovjetskemu vojaku iz središča Tallina v sosednji Estoniji. Putin je pred množico navzočih obsodil tiste, »ki skrunijo spo- menike vojnim herojem in s tem žalijo lastno ljudstvo ter sejejo sovraštvo in nezaupanje med narode in ljudstva«. »9. maj j e lahko tudi sporni datum,« j e poudaril predsednik Evropskega parlamenta HansGert Pöttering. To se je pokazalo ob dogodkih, povezanih s prestavitvijo bronastega spomenika sovjetskim vojakom iz središča Tallinna na vojaško pokopališče, je pojasnil. »Pri tem vnovič opominjamo na našo resolucijo, sprejeto maja 2005, s katero je parlament izrazil prepričanje, da je za nekatere narode konec druge svetovne vojne pomenil novo tiranijo, tiranijo Sovjetske zveze,« je poudaril Pöttering. »Estonija lahko računa na našo solidarnost,« je zatrdil. »Danes smo vsi Estonci, ko izražamo globoko zaskrbljenost in jezo zaradi stališča Moskve do članice unije,« pa je dejal vodja politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) Joseph Daul. »Rusko vodstvo se hudo moti, če misli, da bo to razdelilo Evropejce. Brezpogojno smo solidarni z Estonijo,« je poudaril. To brezpogojno solidarnost sicer kalijo tehnični postopki, zaradi katerih parlament dokumenta solidarnosti z Estonijo ne more sprejeti na to- kratnem, dvodnevnem zasedanju, temveč le na glavnem zasedanju v Strasbourgu. Zaradi »tehničnih zapletov« torej parlament signala solidarnosti ne bo mogel poslati pred vrhom EU in Rusije, ki bo 18. maja v Samari. Nekateri poslanci so sicer včeraj pozvali k preložitvi vrha, dokler Rusija ne izpolni svojih obveznosti, vendar odpovedi srečanja po navedbah diplomatskih virov v Bruslju ni pričakovati. Odnosi med Estonijo in Rusijo so včeraj popolnoma zasenčili razpravo o vrhu v Samari, ki bo priložnost za razpravo tudi o številnih drugih odprtih vprašanjih, na primer človekovih pravicah, Kosovu in zapletih s poljskim mesom. »Estonija ima pravico prestaviti spomenik na vojaško pokopališče, saj je vojaški spomenik,« je v razpravi menila poslanka Hanna Foltyn Kubicka. »Rusija igra dobro premišljen plan, to je preizkus za združeno Evropo, ki bi morala uspešno rešiti ta test, ki ga je sestavil Putin,« je opozorila. Odkrit zagovornik Rusije v včerajšnji razpravi pa je bil francoski poslanec Jean-Marie Le Pen. »EU hoče odpreti vrata Turčiji, ki ni evropska država, in hkrati obrniti hrbet Rusiji, ki je demokratična krščanska država,« je opozoril. »Potrebujemo drugačno EU,« je pozval. (STA) AFGANISTAN - Včeraj V zračnem napadu ameriških sil ubitih 21 civilistov KANDAHAR - V zračnem napadu na talibanske upornike v provinci Helmand na jugu Afganistana je bilo v torek ubitih najmanj 21 civilistov, so včeraj sporočile afganistanske oblasti. Napad so zahtevale ameriške sile, potem ko so uporniki 25 kilometrov južno od Sangina napadli patruljo ameriških in afganistanskih vojakov. Guverner Helmanda Asadula Vafa je dejal, da so se uporniki med spopadom skrili v hiše lokalnih prebivalcev, zato so napadi zahtevali tudi civilne žrtve. Predstavnik koalicijskih sil pod vodstvom ZDA, major William Mitchell je dejal, da so ameriške sile v spopadu ubile večje število upornikov. »Poročil o civilnih žrtvah nimamo, smo pa ubili pomembno število sovražnikov,« je dejal Mitchell. Smrtne žrtve v spopadih v odročnih delih Afganistana je sicer zelo težko potrditi. Znano je, da se talibanski uporniki med napadi radi zatečejo v hiše prebivalcev, zaradi česar je težko ugotoviti, ali so bili v napadih ubiti civilisti ali uporniki. Med spopadom je bil ubit tudi eden koalicijski vojak. Ameriška vojska sicer ni razkrila njegove identitete, najverjetneje pa gre za pripadnika ameriških posebnih enot. Vključno z včeraj ubitim vojakom, je letošnje število smrtnih žrtev na strani zveze NATO in koalicije naraslo na 48. Zgornji dom afganistanskega parlamenta je sicer v torek sprejel predlog zakona, ki poziva k ustavitvi vseh mednarodnih vojaških operacij v državi, če te niso usklajene z afganistansko vlado. (STA) Koncert na meji 'Gorita-Nmi SOtta - rttWJi, 13. mijo 2. predrt ol draoojkvlft lue^j Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it Četrtek, 10. maja 2007 1 9 APrimorski ~ dnevnik NOGOMET - Prva tekma finala državnega pokala Roma zelo motivirana Inter že na počitnicah Šest golov v mreži Tolda, pred popolnim potopom je Inter rešil Crespo KOŠARKA - A1 Snaidero zmagal v Bologni Climamio Bologna - Snaidero Videm 78:83 (19:18, 39:45, 57:59) CLIMAMIO: Digbeu 11, Edney 11, Mancinelli 16, Jurak 10, Belinelli 8, Moiso ', Cavaliero 7, Norris 8. SNAIDERO: Penberthy 27, Allen 5, Zacchetti 8, Gigena 10, Antonutti 12, Williams 13, Jaacks 5, Ryan 3. PM: Climamio 17:25, Snaidero 16:20. PON: Jurak (76:77). Tri točke: Climamio 5:20, Snaidero 13:35. Skoki: Climamio 43, Snaidero 41. Gledalcev 4.370 BOLOGNA - Tekma predzadnjega kroga rednega dela košarkarske A1 lige je bila brez pravega pomena, saj sta obe ekipi že rešeni in se bo zanju prvenstvo končalo v nedeljo. Climamio ni več tako uglede plen, če vemo, da je lanski finalist letos popolnoma odpovedal, trikrat zamenjal trenerja, pa še lastnike. Ostali izidi: TiSettanta Can-tu - Eldo Neapelj 76:82, Legea Scafati - Montepaschi Siena 84:103, Bipop reggio Emilia - Armani Milan 68:83, Siviglia teramo - VidiVici Bologan 91:87, Benetton Treviso - TdShop Livorno 90:64, Whirlpool Varese - Upea capo d'Orlando 86:75, Angelico Biella - Premiata Montegranaro 88:87 po podaljšku, Lottomartica Rim - Air Avellino 87:64. Vrstni red: Montepaschi 58, Lottomatica 44, VidiVici in ASrmani 42, Eldo 36, Whirlpool 34, Premiata in TiSettanta Angelico 32, Legea in Snaidero 30, Benetton 27, Climamio 26, Upea, Air, Bipop in Siviglia 24, TdShop 16. Totti, De Rossi in Mancini so lahko včeraj veselili kaer šest golov ansa Roma - Inter 6:2 (4:1) STRELCI: Totti v 1., De Rossi v 5., Perrotta v 16., Crespo v 20., Mancini v 30. min. p.p.; Panucci v 9., Crespo v 11. in Panucci v 44. min. d.p. ROMA: Doni, Panucci, Mexes (Cassetti), Ferrari, Chivu, De Rossi, Pi-zarro (Tonetto od 86.), Taddei (Aqui-lani od 79.), Perrotta, Mancini, Totti. INTER: Toldo. Maicon, Cordoba, Materazzi, Maxwell (Grosso od 67.), Stankovic, Zanetti, Figo (Vieira od 51.), Crespo, Adriano (Recoba od 57.). ROMA - Motivirana Roma je v prvi finalni tekmi za državni pokal povsem nadigrala Inter, ki se je po osvojitvi scudetta očitno izpel, saj je začel tekmo v slogu poročeni-nepo-ročeni. Totti in ostali so Interjevo nadutost kaznovali s tremi zadetki v prvih 15 minutah in samo njihovi raz-tresenosti v obrambi se mora Inter zahvaliti, da je dosegel dva gola, s katerima si na povratni tekmi sicer ne bi smel kaj prida pomagati. JADRANJE - Ameriški pokal V polfinalu Luna Rossa proti BMW Oracle Luna Rossa premagala španski Desafio, a New Zealand ji je za polfinalnega nasprotnika določil BMW Oracle ansa atletika - Cilj slovenskega šprinterja Matica Osovnikarja Tek pod mejo 10 sekund V ZDA si je pripravil dobro podlago za uspešen nastop na SP v Osaki LJUBLJANA - Atlet Matic Osovnikar, ki je bil lani razglašen za najboljšega športnika Slovenije, bo letošnjo sezono začel 29. maja v Beogradu, v sezoni pred olimpijskimi igrami v Pekingu, ki se bodo začele 8. avgusta 2008, pa bronasti z lanskega EP v Goeteborgu največ pričakuje na svetovnem prvenstvu v Osaki na Japonskem (od 24. avgusta do 2. septembra). Sto metrov si želi preteči v času okrog desetih sekund ali pa celo pod to magično mejo. »Bil sem mesec dni na treningu v Los Angelesu, kjer sem delo zelo dobro opravil. Težko bi lahko naredil kaj več. Na srečo se nisem poškodoval in sem si pripravil dobro podla go za polet no sezo no. Maja me čaka še vadba v Ljubljani, da bom izboljšal hitrost za tek okrog 10 sekund ali pod to mejo. Kar najhitreje si želim priti do dobrih rezultatov, podobno kot v olim pij ski sezo ni le ta 2004, ki je bi la zame ze lo us peš na, zato bom v prvem delu sezone zelo veli- Matic Osovnikar ansa ko tekmoval. Moj glavni cilj sezone bo nastop na SP na Japonskem, kjer lahko pričakujemo dobre pogoje za vrhunske rezultate. Ko sem pred 16 leti gledal prvenstvo, ki je bilo prav tako na Japonskem, so šprinterji dosegli izjemne dosežke. Želim si podirati rekorde v predolimpijski sezoni. Poleg tega bom preizkusil tudi privajanje na časovno razliko, ki bo podobna, kot tista prihodnje leto na OI v Pekingu,« je dejal Osovnikar. »V Atletski zvezi Slovenije (-AZS) si prizadevamo, da bi imeli na- ši šport ni ki dob re pogo je za de lo in nastope, zato želimo postaviti in uravnotežiti tri finančne stebre. Prvi je ministrstvo za šolstvo in šport, drugi je Fundacija za šport, tretji, ki bo dol go roč no tudi temelj ni, pa so sredstva sponzorjev. Vesel sem, da smo or gani zacij sko in tek mo val no uspešni. Iz Birminghama smo se z letošnjega dvoranskega EP vrnili z medaljo, tudi v Osaki na Japonskem si želimo vrhunskih dosežkov,« je povedal predsednik AZS Peter Kukovi-ca. »V OKS nameravamo še izdatneje podpreti posamezne zveze in šport ni ke, zato bomo ustano vili poseben sklad za sofinanciranje dobit-ni kov me dalj na OI v Ate nah, pozne -je pa za vse, ki spadajo med vrhunske šport ni ke tudi v med na rod nem me rilu,« je ob podpi su pogod be Osovnikarja s Porschejem Slovenija pojasnil generalni sekretar OKS Tone Jagodic. Osovnikar je ob tej priložnosti prejel nov VW Touran. (STA) VALENCIA - V zadnji regati druga kroga tekmovanja izzivalcev na Ameriškem pokalu je New Zealand z zmago proti amer-tiškemu BMW Oracleu osovjil prvo mesto in si s tem po pravilniku priboirl pravico do izibre polfinalnega tekmeca, izbral pa je španski Desafio, z Američani pa se bo morala spopasti italijanska Luna Rossa. Polfi-nalna faze se bo pričela v ponedeljek, v finale pa se bosta uvrstili jadrnici, ki bosta dosegli pet zmag. Novozelandska jadrnica je bila doslej na Vuitton cupu dolog časa v senci ostalih konzorcijev, po desetih zaporednih zmagah pa se je povzpela na sam vrh. BMW Oracleu je v včerajšnjem direktnem dvoboju zadala pravo lekcijo, sa je že ob prvi boji imela 52 sekund prednosti, to prednost pa je še povečala. Američano so se odločili za napačno smer in se zelo oddaljili od svojih nasprotnikov, nato pa zastali v vetrovni luknji. Luna Rossa je z odličnim startom prisilila k predaji španski Desafio. Častno sta se od tekmovanja poslovila Mascalzone Latino in +39, ki sta odpravila Victroy in United Internet Team Germany. Končni vrstni red 2. round robina: 1. Emirates Team (NZL) 38 točk; 2. BMW Oracle (ZDA) 37; 3. Luna Rossa (Ita) 35; 4. Desafio Espanol (Špa) 29; 5. Victory Challenge (Šve) 26; 6. Mascalzone Latino (Ita) 22; 7. Team Shosholoza (JAR) 20; 8. Areva Challenge (Fra) 17; 9. +39 Challenge (Ita) 12; 10. United Internet (Nem) 5; 11. China Team (Kit) 2. HOKEJ NA LEDU SP: Rusija in Švedska prva finalista MOSKVA - Rusija in Švedska sta prvi polfinalistki svetovnega prvenstva v hokeju na ledu v elitni skupini. Rusi so v tradicionalnem derbiju, ki sicer ne vsebuje več nekdanjega političnega naboja s 4:0 (1:0, 0:0, 3:0) premagal Češko, Švedi pa so s 7:4 (1:2, 3:0, 3:2) ugnali Slovaško. Čehi so proti Rusom potrdili, da so razmeroma slabi. Za svetovne prvake Švede pa je bila Slovaška žival tekmec, dvoboj pa je določila druga tretjina, v kateri so Skandinavci ušli za tri gole. Danes se bosta med sabo pomerila še Kanada in Švica (ob 14.15) ter ZDA in Finska 818.15). Volandri proti Federerju RIM - Na rimskem teniškem mastersu se je Italijan Filippo Volandri z zmago proti Francozu Ga-squetu (6:4, 6:7 (5), 6:4) uvrstil v osmino finala, v kateri se bo zdaj pomeril s Švicarjem Federerjem. Ostali izidi 2. kroga: Južnij (Rus/15) - Rochus (Bel) 7:6 (7), 6:3; Chela (Arg) - Andrejev (Rus) 7:5, 7:5; Robredo (Špa/7) - Hernandez (Špa) 7:5, 4:6, 6:1; Gonzalez (Či/6) - Tur-sunov (Rus) 6:2, 6:1; Roddick (ZDA/3) - Gaudio (Arg) 6:1, 7:6 (8); Berdych (Češ/12) - Montanes (Špa) 7:6 (5), 6:3; Baghdatis (Cip) - Ste-panek (Češ) 3:6, 7:6 (5), 6:2; Djoko-vič (Srb/6) - Soderling (Šve) 3:6, 6:4, 6:3; Frings zavrnil Juventus BREMEN - Nemški nogometni reprezentant Torsten Frings bo tudi v naslednjih sezonah ostal pri Werderju iz Bremna. Igralec sredine igrišča je zavrnil snubljenje Ju-ventusa in podaljšal pogodbo s sedanjimi delodajalci še za dve leti. V Turinu se tolažijo s 33 milijoni evrov Fiatove sponsorizacije. Bečirovič v izbrani vrsti LJUBLJANA - Potem ko je slovenski reprezentant Sani Bečiro-vič v dresu atenskega Panathinai-kosa pred dnevi osvojil evropski košarkarski prestol, je že prejel novo priznanje. Zveza FIBA Europe je začela akcijo, ki bo v prihodnosti postala stalnica na evropskem košarkarskem nebu. Dobra dva meseca pred prvenstvom stare celine bo namreč vsako leto reprezentanca aktualnih prvakov gostila izbrano vrsto Evrope. V to pa so letos izbrali tudi Bečiroviča, ki se bo tako konec junija v Atenah pomeril z Grčijo. Premierna tekma med evropskimi prvaki - to so z zmago nad Nemčijo leta 2005 na EP v Beogradu postali Grki - in evropsko izbrano vrsto bo 30. junija 2007. NBA LIGA - Izida končnice, vzhod: Cleveland Cavaliers - New Jersey Nets 102:92 (Boštjan Nachbar: 17 minut, 5 točk, 2 skoka, 2 podaji za New Jersey) - Cleveland v zmagah vodi z 2:0. Zahod: Phoenix Suns - San Antonio Spurs 101:81 (Beno Udrih: 3 minute, 1 skok za San Antonio)- izid v zmagah je izenačen na 1:1. Igra se na štiri zmage. HOKEJ NA KOTALKAH - Fol-lonica je tretje leto zapored osvojila naslov državnega prvaka. Via-reggio je s 4:3 (3:2) premagala tudi na drugi tekmi finala, potemr ko je na prvi zmagala kar z 8:1. V SLOVENIJI - Finalista slovenskega pokala sta Maribor in Koper, Včerajšnja izida povratnih tekem (v oklepaju izid 1. tekme): Maribor - HIT Gorica 1:1(4:2); Koper - MIK CM Celje 4:1 (3:1) / 20 Četrtek, 10. maja 2007 ŠPORT INTERVJU - Loris Manià pred finalom državnega prvenstva odbojkarske A1 lige »Zmagalo bo moštvo, ki bo naredilo manj napak v Števerjanec je v dneh pred tekmo treniral z začetno postavo - V Piacenzi je odbojka šport št. 1 V rednem delu prvenstva je Sisley iz Trevisa dvakrat premagal Copro Piacenzo, da osvoji naslov državnega prvaka pa bo moral v finalu končnice to storiti trikrat KOLESARSTVO - Dirka po FJK Slovenec Bole dobil uvodno etapo v Gorici GORICA -Slovenec Grega Boleje zmagovalec 1. etape kolesarske dirke po FJK za kategoriji Elite in Under23. Tekmovalec kranjske Save je bil najhitrejši v šprin-tu glavnine 19 kolesarjev, ki so se med etapo odlepili od glavnine. Danes bo karavana 180 kolesarjev iz 36 ekip podala v Trst, kjer bo začetek poletape do Tržiča v skupni dolžini 76,6 km. Popoldne bo na sporedu ekipni kronometer od Ogleja do Gra-deža. Euro Bike 2007 vabi na Globojner Športno-rekreativna prireditev v gorskem kolesarstvu Euro Bike 2007 bo letos na sporedu prihodnjo nedeljo, start pa bo na padriškem Globojnerju. Organiztator-ji so pripravili dve progi. Lažja je pretežno ravninska. Iz Golobjnerja se bodo ude- leženci peljali proti golf igrišču na Padričah, od tam proti Jezeru in Dragi ter mimo astronomske opazovalnice v Bazovidi do mejneha prehoda na Lipici. Tu bo konec lažje proge in nadaljevanje težje. Boljše pripravljeni bikerji se bodo namreč povzpeli še na Kokoš. Nekje vmes bodo postavili okrepčevalnico, na koncu - kolesarili naj bi približno dve uri, pa bo na voljo paštašuta ali grški riž. Poleg tega bodo udeleženci prireditve za 5 evrov vpisnine (3 evre za otroke) prejeli še majico, jogurt, kozarec vina, kruh in vodo. Dan prej, torej v soboto zvečer bo za 2,50 evra mogoče nastopiti na nočnem kolesarjenju. Start bo ob 21. uri na Globojnerju. Glavni organizator prireditve Roberto Danese računa, da bi se lahko ob ugodnem vremenu zbralo na startu več kot 400 navdušencev, kolikor so jih beležili lani. Pobudo je na predstavitvi pohvalil tudi podžupan Paris Lippi. Za dodadtne informacije 3487994992. »Ko sem bil še otrok smo mladi igralci med prvenstvenimi tekmami članske ekipe Olympie celo sezono čistil igrišče med time-outi. Po prvenstvu so Simon Komjanc in vsi Terpini mene in ostale moje soigralce za nagrado peljali na ogled tekme play-offa v Tre-visu med Sisleyjem in Modeno. Takrat sem začel sanjati o tem, da bi tudi jaz kdaj odigral tako pomembno tekmo, zdaj pa se mi sanje uresničujejo,« je povedal 28-letni števerjanski odbojkar Loris Mania pred današnjo prvo tekmo finala končnice A1 lige med Sisleyjem in njegovo Piacenzo. Potem, ko je Mania v zadnjih dveh polfinalnih tekmah proti zmagovalcu rednega dela Cune-u odlično nadomestil poškodovanega standardnega libera Sergia, nas je seveda najprej zanimalo od njega izvedeti, ali bo tudi danes začel v standardni šesterki in sprejemal močne udarce Fe-ia, Papija in ostale ase moštva iz Tre-visa. Loris, kako se počuti Sergio? »Pravi, da trpi kot žival! V resnici je z njegovim kolenom hudo narobe in Interjev klubski specialist, ki ga je pregledal v ponedeljek, je zanj svetoval takojšnjo operacijo. Za to rešitev se je ogreval tudi Sergiov brazilski manager, ki noče, da bi Sergio prihodnji mesec izpustil nastope z reprezentanco v Svetovni ligi, njegovega zastopnika v Italiji pa je bolj zanimalo, da igra play-off. Tako je zdaj za operacijo prepozno, Sergio pa zdaj počasi trenira, a si pomaga s terapijami in tudi zadnjega treninga ni zdržal do konca.« Mors tua, vita mea? »V resnici mi je za Sergia žal, saj na gostovanjih deliva isto hotelsko sobo in sva se spoprijateljila, on pa z mano nikoli ne štedi z nasveti in pohvalami. Odkar je poleg tega spoznal mojo sestro, me nagovarja z besedo... svak!« Spored finala končnice Danes ob 20.30: Sisley TV - Copra Piacenza Nedelja, 13.5. ob 20.30 Copra Piacenza - Sisley TV Četrtek, 17.5. ob 20.30 Sisley TV - Copra Piacenza Nedelja, 20. 5. ob 18.05 Copra Piacenza - Sisley TV Četrtek, 24. 5. ob 20.30 Sisley TV - Copra Piacenza Loris Manià i_i kroma Očitno mu je sestra všeč. Nisi pa še povedal, ali mislieš da boš igral! »Pa saj ne vem. Da bom igral na zadnjih dveh tekmah v polfinalu, sem izvedel šele, ko sem stopil v slačilnico pred tekmo in opazil, da zame leži tam na klopci majica libera. Vsekakor sem v teh dneh stalno treniral kot libero in ko na treningih preizkušamo postavo, igram v njej.« Papi napoveduje, da bodo ser-virali na vso moč. Se bojiš njihovih servisov? »Sisleyjevi igralci so znani po močnem servisu, vedo tudi, da imamo mi močan napad. Moj soigralci Zlata-nov, Marshall in tudi Simeonov so igralci, ki znajo udariti tudi visoko žogo po slabšem sprejemu. Tako in tako igramo mi manj preko centrov. Bolj važno je, kako bomo servirali mi. Njihovemu Brazilcu Gustavu moramo absolutno preprečiti, da bi prišel do izraza. To je naša naloga, sicer veljajo igralci Sisleya za italijanske »galacti-cose«, zato ne bo lahko.« So torej oni favoriti? »Favorita ni, zmagala pa bo ekipa, ki bo naredila manj napak.« Vaša uvrstitev v finale je po svoje presenečenje, saj je kazalo, da ste pred play-offom v težavah. »Vedeti je treba, da je odbojka v Piacenzi šport številka ena, tudi pred nogometom. Zato afere ustvarjajo novinarji. Imeli smo celo tiskovni molk. V resnici je res le to, da so bili nekateri igralci poškodovani, zdaj pa se fizično vsi počutijo dobro. Poleg tega dobro treniramo. Treningi so zdaj krajši, a bolj intenzivni." Kdo te bo prišel gledat v Trevi- so? »Števerjanci, baje pa tudi Tržačani.« Ali drži, da boš za ekipo pripravil slavje v Števerjanu, če boste osvojili scudetto? »Drži ja, absolutno. Pridi tudi ti!« Aleksander Koren Poleg dveh vodilnih postav v moški B in ženski C ligi bo v naslednjih tednih še več drugih ekip branilo barve gropajsko-padriškega druš tva v de žel nih ekip nih te niš kih prvenstvih. Med temi prvenstvi so ne ka te ra že v pol nem te ku, ne ka te -ra pa so se v preteklem vikendu ravno za če la. Ta ko so že pred skle pnim sre -čanjem Gajine veteranke, ki letos v prvenstvu ladies brez Devettijeve ne dosegajo tako dobrih rezultatov kot v prejšnjih sezonah - osvojile so le eno zma go pro ti eki pi iz Tol me ča, v nedeljo pa bodo odigrale zadnje sre ča nje pr ven stva pro ti naj bolj ši postavi Libere iz Vidma. Za priložnost bo spet zaigrala z njimi tudi De-vettijev. Prvo kolo so v soboto odigrali mladinci do 16. leta. Carlo Venier in Erik Mahnič sta gostila vrstnike TC Borgolaura iz Milj. Poraz s 3:0 proti dosti boljšim nasprotnikom je bil ne iz be žen, oba do ma ča te ni sa ča pa sta vred na poh va le za pri za dev nost, ki stajo pokazala na igrišču. Prvenstvo je zanju predvsem priložnost za uvajanje v tekmovalno dejavnost. V mladinskih kategorijah bodo v prihodnjih tednih začele s svojimi nastopi še dekleta do 16. leta (Orlan-do,Ber ta li, Brai dot ti) in de kli ce do 12. leta (Furlan, Šuman, Valente). V nedeljo so opravili prvi krog D2 lige, v kateri tudi letos igrajo za Gajo Matej Cigui, Daniele Morossi, El vis Ma tej čič in Mas si mo Mar che -si, po tem ko so la ni za las iz gu bi li možnost napredovanja v D1 ligo. Na domačih igriščih so gajevci zmagali proti TC Fiume Veneto. Za zmago sta bi la za služ na Ci gui in Mo ros -si v singlih in v igri dvojic. Massimo Mar che si je svo je sre ča nje iz gu bil, Ma tej čič pa to rat ni sto pil na igri šče. Pri hod nji te den bo do za če li s tek mo va njem še čla ni v D3 li gi. Vi -dovich, Kalc in tovariši bodo tudi letos naskakovali napredovanje v višje tekmovanje. (ma.r.) □ Obvestila OOZUS vabi člane, prijatelje, sim-patizerje na zaključni celodnevni pik nik, ki bo 2. junija 2007 v domu Maksa Perca v Sežani s pričetkom ob 10.30. Informacije, prijavo in kotizacijo sprejema do 15. maja urad ZSŠDI v Trstu (tel. 040 635627). OOZUS obvešča člane, da lahko naročijo nove smučarske kombinezone po zelo ugodni ceni v trgovini Alternativa sport v Štivanu najkasneje do 31. maja. Za informacije tel. 040 209873. DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV FJK DOBERDOB toplo vabi v nedeljo, 13. maja 2007, vse člane, lovce in strelce na tekmovanje v streljanju z risanico na tarčo (100 m). Tekmovanje se bo odvijalo v Ušjah pri Petovljah pri Gorici s pričetkom ob 8. uri. Tekmovalci lahko uporabljajo lovske puške risanice z optiko ali brez, športne poške in bivše vojaške puške. TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA organizira od 12. junija 2007 dalje jutranje začetniške in nadaljevalne tečaje za osnovnošolce. Pojasnila in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara) BALINARSKI KLUB MAK priredi v soboto, 12. maja 2007 ob 8. uri v balinarskem centru v Štandrežu in na igrišču v Sovodnjah (v slučaju dežja bo na pokritem igrišču) 5. mednarodni ženski turnir . Ob 17. uri nagrajevanje in družabnost. AŠD-SK BRDINA v sodelovanju z ZSŠDI organizira od 23. do 30. junija 2007 športni teden v Crmošnjicah na Dolenjskem. Število mest je omejeno in vpisovanja se zaključijo 8. junija 2007. Za vse informacije in vpisovanje se lahko obrnete na tel. št. 348 470 2070 vsak dan od 18.00 do 20.30. V Kopru EP v tradicionalnem karateju KOPER - Slovenska zveza tradicionalnega karateja (SZTK) bo v Kopru med 23. in 27. majem gostila evropsko prvenstvo v tradicionalnem karateju, tekmovanje pa bo že 28. za člane in 11. za kadete in mladince. V dvorani Bonifika se bo merilo več kot 250 tekmovalcev iz 19 držav, slovenske barve pa bo branila 14-članska reprezen-tanca.Karateisti se bodo na prvenstvu pomerili v šestih različnih disciplinah - poleg običajnih bojev (kumite) in izvajanja figur (kate) bodo nastopili še v atraktivnih disciplinah en-bu in fuku-go. Asiago tretjič ugnal Edero in osvojil naslov prvaka BASSANO - Tržaškemu moštvu hokeja in line Ederi tudi letos ni uspelo poseči po naslovu državnega prvaka. Ta je še četrtič zapored postal Asiago, ki je Tržačane premagal tudi v 3. tekmi finala končnice. Izid je bil 6:5, tekma pa je bila tokrat zelo izenačena. Kazalo je celo, da bo Edera izsilila igranje četrte tekme, saj je 10 minut pred koncem že vodila s 4:2. Boljši gostitelji so nato dosegli tri gole, Edera še enega, izenačiti pa ji ni več uspelo. Za Tržačane so gole dosegli Sotlar (2), Mar-chetti, Simšič in Corradin. odbojka - Sokolovke v tolažilni skupini U14 V treh tekmah so pokazale lep napredek Sokol - Altura B 3:0 (25:11 25:14 25:15) Sokol - Oma B 3:0 ( 25:21 25:16 25:19) Killjoy - Sokol 3:2 (18:25, 25:22, 25:18, 16:25, 11:15) SOKOL: Bembi, Cesari, Cibic, Col-lovati, Ghezzo, Krebel, Leghissa, Škerla-vaj, Von Egitz, Budin. V zadnjem tednu se je pričel del za razvrstitev po skupinah, kjer so ekipe razdeljene glede na položaj na lestvici po koncu rednega dela, tako, da so sedaj ekipe v glavnem enakovredne. V prvi tekmi proti postavi Alture B so mlade so-kolovke po dobri igri gladko zmagale. Proti ekipi Ome B pa so nabrežin-ske predstavnice prvič preizkusile igro s postavo 4+2. Poizkus se je popolnoma obnesel, saj so v rednem delu proti isti ekipi dvakrat gladko zgubile, tokrat so pa presenetile nasprotno ekipo z zelo dobro igro in gladko osvojile srečanje. Dodati je treba, da so v igri tudi začele postavljati blok in da so grečile zelo malo, le zadnji set so na začetku zgubljale z rezultatom 5-0, a so takoj reagirale in nadoknadile rezultat in osvojile tudi ta set. V ponedeljek pa so opogumljene sokolovke gostovole pri Killijoyu, v prvem setu so, po dobri igri, popolnoma nadigrale domačinke, v drugem in tretjem setu pa so žal malo popustile, Killi-joy pa je v tem delu zelo dobro branil in presenetil nase z šikanimi žogami ter dolgimi plasiranimi napadi, katere so naše le s težavo branile. V četrtem setu nase taktično zelo dobro reagirale na igro nasprotnic, se začele pravilno postavljati v polju, tako da so z večjo lahkoto branile šikane in plasirane napade, ter posledično boljše gradile igro. V petem setu pa so naše zelo malo grešile, postavile tudi nekaj blokov in odigrale nekaj zelo lepih akcij, zaključenimi z dobrimi napadi. Podčrtati je treba, da so se izkazale tudi v tem, da so po tretjem setu zelo dobro reagirale in nadoknadile zaostanek v izidu in obrnile igro ter rezultat v prid zaslužene zmage. Pohvalo si za koncentrirano igro skozi vseh pet setov zasluži podajačica Nika Škerlavaj. (pera) TENIS - Ne le brata Plesničar... Gaja še v številnih drugih prvenstvih / ŠPORT Četrtek, 10. maja 2007 21 košarka - Vpogled v statistike C1 lige po rednem delu Peter Franco skakal in garal največ Prvi na lestvici skokov in po številu minut na igrišču - Natančni Peter Sosič Po koncu Borovih muk v play-outu in pred začetkom Jadranovih (prva tekma za obstanek proti Muggi-i bo, kot znano, v soboto v Kulturnem domu) smo malo pobrskali po statistikah rednega dela košarkarske C lige. Na različnih lestvicah najboljših najdemo kar nekaj igralcev ekip naših dveh društev. Zagotovo najbolj izstopata podatka, da je Jadranov center Peter Franco najboljši skakalec v ligi z 11,19 skoka na tekmo, hkrati pa igralec, ki je na tekmah igral največ, saj je bil v povprečju na igrišču 35,39 minute. Brez njega trener Gerjevič očitno ne more! Na lestvici skakalcev sta tudi dva Borova igralca: Štefan Samec je četrti (9,82), Luca Celega pa deveti (7,24). Franco je skupaj imel 291 skokov, Samec 265, Celega pa 181. Štefan Samec in Peter Franco sta v najboljši deseterici tudi na lestvici blokad. Samec je drugi s povprečjem 1,30 blokade na tekmo, Franco pa četrti (0,92). Med najboljšimi podajalci je na četrtem mestu Borov play maker Mar-zio Krizman, s povprečjem 3,65 podaje na tekmo. Čeprav je letos igral manj, se je v vrh statistik vpisal tudi ja-dranovec Christian Slavec, ki je šesti na lestvici po številu pridobljenih žog s povprečjem 3,19 žoge na tekmo. Edini lestvici, na kateri ni ne borovcev ne jadranovcev, sta lestvici po številu doseženih košev in lestvici učinkovitosti. Možne so tudi primerjave med igralci obeh naših društev. Zanimivo je, da je bil v prostih metih mladi borovec Peter Sosič med tistimi, ki so izvedli najmanj deset metov z 88% celo boljši od nepogrešljivega Deana Oberdana (85%), ki pa je sicer izvedel več metov (75 na 88 proti Sosičevim 45:51). Sledi Stefano Babich z 82%, a največjim številom metov (80 na 92). Za dve točki je bil spet najbolj na- tančen Peter Sosič z 61% (89:147), sledi mu Saša Ferfoglia z 58% (98:170), Andrej Gnejzda s 56% (44:78). Luca Celega z 52% (100:191), Matteo Ma-rusič s 53% (61:116), Miko Madonia (40:80) in Alan Semec (45:90) s 50%. V metih za tri točke je bil najbolj natančen Niko Štokelj s 50% (28:56), sledijo Andrej Gnejza s 40% (19:47), Mauro Simonič z 39% (44:113), Borov bomber Stefano Babich pa je imel 38%, vendar je izvedel daleč največ metov, kar 193, zadel pa je 70-krat. Ekipno je Bor boljše metal proste mete (71% proti 68%) in za tri točke (34% proti 33%), Jadran pa je bil boljši v metih za dve točki (50% proti 47%). Skupno je imel Bor skoraj 130 skokov več kot Jadran (893:736), a slabše razmerje med pridobljenimi in izgubljenimi žogami (287 pridobljenih : 363 izgubljenih, Jadran pa 329:369). Bor je imel 230 podaj, Jadran pa samo 128. Peter Sosič najnatančnejši v prostih metih in metih za 2 točki Marzio Krizman najboljše podajal rokomet - Boštjan Milič, član Alabarde Ideja o obuditvi rokometa pri Krasu ni aktualna gojil rokomet - nekoč je to bil zgoniški Kras - to pa še ne pomeni, da nimamo svojih rokometašev, ki nastopajo pri italijanskih društvih. Pravo kolonijo nekdanjih Krasovih rokometašev (Kras je nekoč imel tudi žensko ekipo) dobimo pri tržaški Alabardi, ki je po sobotni zaostali tekmi slavila v meddeželnem prvenstvu C lige. Junak sobotnega srečanja je bil prav gotovo 23-letni Boštjan Milič iz Zgonika (pri Alabardi igrajo še Gabrijel Raseni, Mitja Čebulec, Davide Nait, Alan Oberdan in Igor Glavina), ki je petkrat zatresel nasprotnikovo mrežo (v letošnji sezoni je dal 38 golov). Boštjan, ki je tudi najmlajši igralec tržaške ekipe, je že nastopal tudi s Krasom v slovenski rokometni ligi. Na vprašanje, kako bo v prihodnji sezoni v B ligi, je Milič, ki študira ekonomijo na tržaški fakulteti odgovoril: "Najbrž (skoraj gotovo) bomo tudi v prihodnji sezoni še naprej igrali v C ligi. B ligi se bomo zaradi previsokih stroškov odpovedali. Gostovanja so predolga (tudi do Trenta), sam vpis v B ligo stane 5 tisoč evrov, povrh tega bi z nami morali igrati trije mladi rokometaši letnika 1988 ali mlajši, mi pa nimamo mladinskega sektorja. Tudi iz tehničnega vidika je B liga veliko bolj zahtevna, saj bi morali trenirati vsaj trikrat tedensko (sedaj treniramo le dvakrat na teden). Vsekakor se moramo še pogovoriti s predsednikom Robertom Stendardijem in ostalimi rokometaši).« Mogoče bi bilo za vas veliko bolj privlačno slovensko prvenstvo? »Prav gotovo. To je tudi opcija, o kateri resno razmišljamo. Začeli bi seveda v najnižji B2 ligi (letos je iz te lige v višjo napredovala Sežana), igrati pa bi morali v Sežani ali Hrpeljah. Tako bi lahko spremenili tudi ime društvu, mogoče bi se preimenovali v Alabarda Kras. Ta varianta bi bila zelo dobra, saj bi igralci dobili nove motivacije. Navsezadnje B lige. Morali pa bi dobiti ustrezno osebo, ki bi gojila stike s slovensko federacijo. Nekoč se je s tem ukvarjal Mahnič.« Je pri zamejcih rokomet priljubljen šport? »Veliko mladih tega športa ne pozna, četudi se po nižjih srednjih šolah veliko igra rokomet. Prvi problem je, da nimamo slovenskega društva in mladinskih ekip. Mlajši športniki se torej raje odločijo za tradicionalne športe kot so odbojka, košarka in nogomet.« Nekaj jih igra tudi pri tržaškem klubu. Je aktualna zamisel, da bi pri zgoniškem Krasu obudili rokometno dejavnost? »Ne, ni. Vsaj zaenkrat ne.« Katere so glavne razlike med slovensko in italijansko ligo? »V Sloveniji je rokomet skorajda šport številka ena. V Italiji pa ni tako in to vpliva na kakovost prvenstev. Itali- Boštjan Milič janski rokomet je zelo počasen (v Sežani igrajo hitreje kot v Trstu) in iz leta v leto manj zanimiv, medtem ko v Sloveniji je prvenstvo vedno bolj zanimivo.« Kdo bo letos slovenski prvak? »Tudi letos bodo zmagali Celjani. Zelo izenačen pa bo boj za drugo mesto. Tu je v rahli prednosti hrpeljski Gold Club. Gorenje ima težave s poškodbami, koprski Cimos pa v zadnjih krogih popušča. Jan Grgič PLANINSKI SVET Izlet SPDT v sotesko Pekel pri Borovnici V nedeljo, 13. maja 2007 se bodo podali tržaški planinci, člani SPDT v slikovito sotesko Pekel pri Borovnici. Z osebnimi avtomobili bodo odpeljali proti Vrhniki, Bistri, Borovnici in do vstopa v sotesko, kjer se bo začel vzpon. Bistra voda potoka Borovniščica, ki pada v slapovih, daje soteski še poseben čar. Pot se vije po levi strani struge, ki je strma in zahtevna. Steza je zavarovana na nekaterih delih z jekleno vrvjo. Od izhodišča do najvišje točke je 320 m vzpona, ki traja dve uri. Pohod se nato nadaljuje po lepi, složni makadamski cesti in po slikovitih travnikih do vasice Pokojišče in Pristave, kjer bo sledil sestop. Predvidevajo se štiri ure hoje. Zbirališče bo na Opčinah pred hotelom Da-nev ob 8. uri. Vse dodatne informacije Vam nudi vodja izleta Aleksij Civardi tel. 040415336. (A.C) Uspel izlet SPDT v Brkine Prav gotovo je lepo, sončno vreme pripomoglo, da so se udeleženci nedeljskega izleta, vrnili navdušeni in zadovoljni nad pravkar opravljenim pohodom v vzhodne Brkine. Vesela družba, 21. planincev se je kot napovedano zbrala 6. maja 2007 ob 8. uri pred cerkvijo v Bazovici in se z osebnimi avtomobili podala proti Ilirski Bistrici. Blizu zaselka Zalči, ob jezeru Klivnik so parkirali avtomobile. Tu se je tudi začel njihov pohod ob umetnem jezeru Klivnik (izgrajenem leta 1987), po lepi gozdni poti, ki jih je vodila do zaselka Zajeljše, kjer se jim je nudil lep razgled on okoliško hribovje. Po krajšem postanku so nadaljevali pot do vasi Tolminije in se od tu vrnili po gozdni poti k svojim vozilom. Podali so se nato še k jezeru Mola, ki je tudi umetno a precej večje od prejšnjega (dolgo 3000 m in v najširšem delu široko 300 m) in se nato ustavili pri ribiški koči, z lepim razgledom na jezero, kjer so tudi pomalicali. Pot so nadaljevali še do vasice Prem, si ogledali Premski grad in rojstno hišo Dragotina Ketteja in se nato napotili še do planine v Ratečevo Brdo, kjer jih je čakalo kosilo v prijetnem kmečkem turizmu. Vodja izleta Slavko Slavec in udeleženci izleta se zahvaljujejo oskrbniku za prijazen sprejem. Tu se je tudi zaključil njihov pohod. (S.S.) Izlet po Soški poti Zgornji tok reke Soče spada zaradi svoje lepote in zaradi svoje naravne ne-dotaknjenosti med najlepše v Evropi. Pri Triglavskem Narodnem Parku so se zato odločili, da uredijo pot, ki bi dala obiskovalcem možnost, da si v celoti ogledajo tisti del reke Soče, ki se vije od izvira do južne meje Parka. Tako je nastala 20 km dolga parkovna učna pot, ki je speljana ob sami strugi reke in ponuja ogled nekaterih znanih in manj znanih naravnih vrednot in kulturne dediščine v dolini. Posebna zanimivost so brvi, po katerih se večkrat prečka reko. Na sami reki pa je možno si ogledati celo vrsto pojavov, kot so slapovi in brzice, tolmuni, korita, plitvine in prodišča. Poleg vodnega okolja, daje Soška pot možnost ogleda različnih vrst gozdov, ki se izmenjujejo s travniki in skalnatimi predeli s svojim značilnim rastlinstvom. Pot pelje tudi mimo zaselkov in posameznih hiš ter mimo vodne žage. Na poti je več informacijskih točk s pojasnjevalnimi tablami o naravnih in drugih posebnostih. Simbol Soške poti je soška postrv. SPDT organizira v nedeljo, 20. maja 2007 avtobusni izlet s pohodom po Soški poti. Pohodniki bodo začeli pot pri Kugyjevem spomeniku v Trenti in se nato podali proti Krševcu, kjer jih bo čakal avtobus za povratek. Predvidenih je 6 ur hoje po poti, ki je večinoma položna, z dvema manjšima vzponoma. Tisti, ki si ne bi upali na šesturni pohod, pa se bodo lahko ustavili v Trenti, se sprhodili le po začetnem delu Soške poti, si ogledali Alpski botanični vrt Juliana in druge zanimivosti ter se nato z avtobusom peljali do Krševca, kjer se bodo srečali z ostalimi pohodniki. Avtobus odpelje ob 7.00 s trga Oberdan, oziroma ob 7.20 s trga v Seslja-nu. Izlet vodi Damijana Ota, ki nudi tudi dodatne informacije (329 7248148). Vpišete s lahko, če pokličete na št. 040 2176855 ali 3335994450, odgovarja Vojka ali na št.040 220155, odgovarja Livio. Uspešen prvi izlet Bikers 2007 V nedeljo 15. aprila se je 7 članov SPDG in 7 članov goriške sekcije CAI zbralo pri Rdeč hiš v Rožni dolini, da bi se z gorskimi kolesi povzpeli na Vodice. Po prečkanju državne meje so zavili na kolesarsko stezo proti Rafutu in Kostanjevici, mimo Panovca so se pripeljali do Krom-berka, kjer jih je čakal vzpon do Ravnice. Spust do Grgarja in spet navkreber do sedla med Skalnico/Sv.Goro in Vodicami. Še malo so se potrudili in končno dosegli vrh 631 m visoke Vodice. Po zasluženem odmoru in uživanju razgleda se je začel prijetnejši del izleta: spust v dolino. Mimo Slatne in Bske v Bitež in po stezah in travnikih spet do Grgarja. Še spust v Solkan in nazaj na izhodišče. Skupno je bilo prekolesarjenih približno 40 km in opravljenih 900 m višinske razlike. Naslednji izlet sklopa izletov Bikers 2007 bo v nedeljo 20. maja, cilj pa bo Sv. Trojica pri Pivki. Goriški, briški in novogoriški planinci skupno na Korado Družne sabotinske poti, pobuda, ki jo prirejajo goriški in novogoriški planin- ci ter planinci iz Brd, bodo tokrat peljale na Korado, 812 metrov visoko kopasto goro med Brdi in Benečijo. Na razgledno goro nad dolino Idrije, od koder se vidi dobršen del Primorske in tudi morje, se bodo udeleženci pohoda podali iz Plavi. Do cilja je dobri dve uri vzpona. Organizacijo tradicionalnega majskega pohoda -srečanja goriških planincev (pri pobudi sodelujejo SPDG, goriška sekcija CAI, PD nova Gorica in PD Brda) so letos prevzeli člani PD Brda. Prevoz do Plavi bo z lastnimi sredstvi. Pohod se bo začel ob 9. uri v Plaveh. Povratek je prav tako predviden v Plave, po želji pa se pohodniki lahko s Korade namenijo proti Vrhovlju, vendar morajo sami oskrbeti prevoz. Pri planinskem domu na Koradi, ki je redno odprt, se bodo udeleženci pohoda v opoldanskem času zadržali v prijetnem druženju. Poleg avtomobilskega prevoza je možno do Plavi tudi z vlakom, ki odpelje iz Nove Gorice ob 7.35. Iz Benečije v Števerjan Kar zahtevno športno-rekreacij-sko pobudo so v torek uresničili v Šte-verjanu, ob vsakoletnem prvomajskem srečanju, ki ga prireja KD Briški grič. Pripravili so okrog 40 kilometrov dolg pohod po kurirskih poteh, iz Gorenje-ga Tarbilja v Beneški Sloveniji, do Šte-verjana. Pot je v celoti prehodilo devetnajst udeležencev, v glavnem članov SPDG, na Koradi pa se je prvotni skupini pridružilo še skoraj enako število pohodnikov. Na cilj, pred spomenik v Števerjanu, kjer je bila krajša slovesnost s polaganjem cvetja, so prispeli nekaj pred 16. uro. Opremljeni z zastavami so se nato napotili na prireditveni prostor na Bukovju. Pohod so v Gorenjem Tarbilju začeli nekaj po šesti uri. Preden so stopili na pot so se poklonili padlim partizanskim borcem na tamkajšnjem pokopališču. V svežem jutru (z močnim vetrom) so se nato po markirani stezi napotili proti Vrhu in se zatem spustili v dolino Idrije, do mejnega prehoda Britof. V vasici z znamenito cerkvijo sv. Kancijana je bil tudi prvi daljši počitek in priložnost za ogled kulturnega spomenika. Naslednji postanek je bil v zaselku Kračice, na poti proti Markičem, kjer je postavljena spominska plošča v spomin na tragične dogodke iz vojnih let. Pohodni-kom, ki so položili cvetje, so se na kraju pridružili predstavniki borčevske zveze iz Brd. Do dvanajste ure je bilo treba nato prehoditi kar nekaj kilometrov stez in gozdnih poti do Korade, oziroma spomenika na križišču slemenske ceste nad Vrtačami. Tu se je prvotni skupini pridružila še druga skupina pohodnikov. Po krajši slovesnosti pri spomeniku so skupno nadaljevali pot mimo cerkvice sv. Genderce do zavetišča na Koradi, kjer so si prvoščili daljši počitek. Start na zadnjem delu poti, s Korade v Števerjan, je bil ob 13. uri. Krajši slovesnosti pri spomeniku pred Vrhovljami je sledil spust proti Števerjanu, kjer so se udeleženci še nekaj časa zadržali na prazničnem prvomajskem druženju, nekoliko utrujeni a zadovoljni. 22 Četrtek, 10. maja 2007 PRIREDITVE / v portorožu severina, v ljubljani zucchero Ljubitelji glasbe se maja v Sloveniji ne bodo dolgočasili Ljubitelji glasbe se meseca maja res ne bodo dolgočasili. V Sloveniji je namreč na sporedu kar nekaj prvovrstnih dogodkov za poslušalce vseh vrst in zvrsti glasbe. V nekaterih primerih pa se bo treba celo odločiti med dvema zanimivima ponudbama. To velja na primer že za soboto, ko so ljubitelji glasbe pred nujno izbiro. Ali se podati na nam krajšo pot do portoroškega Avditorija, kjer bo prisotne kratkočasila Severina, ali pa izbrati dolgočas-nejšo vožnjo po avtocesti do Ljubljane, kjer bo istočasno prepeval kralj italijanske blues glasbe Zucchero? Seve rina bo pre pevala v sklo pu vsakoletne regate Marinada (več informacij na spletni strani www.marinada.info). Lani je na istem prizorišču nastopal Gibonni, organizatorji pa so se odločili ostati v sklopu hrvaških not; izbira je padla na vročekrvno in poskočno hrvaško pop zvezdo Severino, ki jo tudi v naših krajih dobro poznamo. Ob 19.30 bo razglasitev rezultatov Marinade 2007, nato bo svečana podelitev pokalov in na grad. Seve rina bo začela pre pevati okoli 21.ure, cena vstopnic pa znaša 20 evrov. Posebne predstavitve ravno tako ne potrebuje Adelmo "Zucchero" For-naciari, ki bo v Ljubljani promoviral svoje delo Fly. In turnejo je poimenoval prav z naslovom svojega zadnjega izredno uspešnega albuma. Gre za nam najbližjo lokacijo, tako da vsem poslušalcem originalnih Zuccherovih skladb svetujemo, da se podajo do ljubljanske Hale Tivoli, kjer bodo lahko poslušali priljubljenega emilijanske-ga pevca. Pričetek koncerta napovedujejo že za 20. uro, cene vstopnic pa so za slovenske razmere relativno visoke, saj bo tre ba odšte ti za mes to v ha li Tivoli 35 evrov (na dan koncerta so vstopnice še nekoliko bolj drage). Maj ski pro gram pa se ne zaklju -čuje s tema dvema koncertoma. Nekaj dni kasneje bo v ljubljanskih Križankah kar dva dni zapored s svojimi dalmatinskimi baladami očaral publiko Oliver Dragojevic. Prvič bo glasbenik, ki so ga na Hrvaškem okronali za "glasbenika tisočletja', stopil na oder v torek, 15.maja, gotov uspeh pa bo ponovil še 24 ur zatem. Cena posameznega koncerta je 25 evrov. Dva dni kasneje, to se pravi v petek, 18.maja, bodo prišli na svoj račun še oboževalci skupine Laibach. Sled- Severina bo v soboto skrbela za dobro počutje v portoroškem Avditoriju nja je pred kratkim nastopila na dobro obiskanem koncertu v bližini Vidma, tokrat pa bo skoraj gotovo napolnila ne preveč prostorno ploščad ljubljanskih Križank. Cena vstopnic: 18 evrov, prve note pa naj bi zaigrali okoli 21.ure. Festival glasbe Druga godba bo v Ljubljani trajal od 21. do 28. maja. V glavnem bodo koncerti v Križankah, nastopali pa bodo glasbeniki iz Afrike, Evrope, ZDA, Južne Amerike, Azije. Več informacij vsekakor dobite na spletni strani HYPERLINK "http://-www.drugagodba.si" www.drugagodba.si. Za posamezni koncert je treba odšteti od 15 do 29 evrov v predprodaji, od 17 do 33 v redni prodaji; za komplet, ki zaobjema vse koncerte pa je treba odšteti v predprodaji 82,40 evra (94,40 navadna prodaja). 23. maja bo treba prepustiti oder kubanskim ritmom priznane Omare Portuondo (mnogi so jo spoznali ob gledanju filma Buena Vista Social club, v katerem je nastopala s starosto kubanske glasbe Compay Segundom), lokacija pa bo vedno ista: ljubljanske Križanke. Pričetek koncerta ob 20.30, cena vstopnice 35 evrov. Izključno ljubiteljem glasbe iz nekdanje Jugoslavije sta namenjena koncerta Dragane Mirkovic v diskoteki Karma na Škofijah v soboto, 19.ma-ja, od 21.ure dalje ter Massima Savica, 24.maja, v Cvetličarni v Ljubljani. Za koncert v organizaciji Tnt scene je treba odšteti 18 evrov. V prvih dneh junija pa bodo na slovenska tla stopili Iron Maiden (2. junija v Ljubljani, točneje na stadionu za Bežigradom), Ceca (v Mariboru, 8. junija) in Toše Proeski (1. junija v Ljubljani - Križanke). V poletnih mesecih pa bodo v Sloveniji nastopali še Vaya con Dios, Tori Amos in Marylin Man-son (20. junija v Križankah). (Iztok Furlanič) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Zdravnik po sili«. Produkcija SSG. Urnik: jutri, 11. maja ob 20.30 (premiera Red A z italijanskimi nadnapisi), v soboto, 12. maja ob 10.00 in v soboto, 19. maja ob 20.30 (Red B). GORICA Kulturni dom V četrtek, 17. maja ob 20.30 / »Komi-go 2007«. Mauro Fontanini: »Chi xe l'ultimo?«. Režija: Riccardo Fortuna. V tržaškem narečju nastopa gledališka skupina G. T. La Barcaccia - Trst. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V nedeljo, 20. maja ob 20.30 / Nastopa Špas Teater z delom »5moških.com«. Režija: Jurij Zrnec. PIRAN Gledališče Tartini V sredo, 16. maja ob 20.00 / Študentski večeri odprti za vse. »Šou-pova sred(ic)a«. Nastop študentskega improvizacijskega gledališča imprObala in pop/jazz kvarteta s tržaškega glasbenega konservatorija Giuseppe Tartini. Vstop prost. V petek, 25. maja ob 20.00 / Glasbeno-gledališki večeri. "Pomlad v gledališču Tartini Piran", kabaret »Medigre 0024«. Igra Zijah A. Sokolovic. SEŽANA Kosovelov dom Jutri, 11. maja ob 20.00 / Balet »Lacrimas«, nastopa Opera in balet SNG Maribor. V petek, 25. maja ob 20.00 / »Prigode dobrega vojaka Švejka«, gostuje Šentjakobsko gledališče Ljubljana. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V nedeljo, 13. maja ob 20.30 / Iskra Ignis: »Kolumbovo jajce«. Gostovanje Gustav gledališča. V ponedeljek, 14. maja ob 18.00 / Maja Aduša Vidmar: »Modro pišče«. Ko-produkcija z Gledališčem Koper. V petek, 18. maja ob 20.30 / William Shakespeare: »Dvanajsta noč ali kar hočete«. Gostovanje Narodnega gledališča iz Tuzle. V nedeljo, 20. maja ob 20.30 / Rob Becker: »Jamski človek«. Gostovanje Gustav gledališča. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 10. maja ob 17.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Jutri, 11. maja ob 19.30 / Eugene Labiche, Botho Strauss: »Šparovček«. V soboto, 12. maja ob 19.30 / Ivo Svetina: »Ojdip v Korintu«. V ponedeljek, 14. maja ob 17.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V torek, 15. maja ob 15.00 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V četrtek, 17. in v petek, 18. maja ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V petek, 25. ob 19.30 in v soboto, 26. maja ob 20.00 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. Mala drama Danes, 10. maja ob 20.00 / Žarko Petan: »Fatalna komedija«. Jutri, 11. maja ob 20.00 / Shelagh De-laney: »Okus po medu«. V soboto, 12. maja ob 20.00 / Yasmina Reza: »En španski komad«. V petek, 18. in v soboto, 19. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Ahasver«. Od ponedeljka, 21. do sobote, 26. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič: »Ahasver«. Šentjakobsko gledališče M. Bor: »Vrnitev Blažonovih«, (partizanski vestern). / Režija: Jure Novak. Urnik: danes, 10. ob 17.00, jutri 11., v soboo, 12., v ponedeljek, 14. in v sredo, 16. maja ob 19.30. V soboto, 19. maja ob 19.30 / J. Jacobs/W. Casey: »Briljantina«, muzikal. Režija in koreografija: Mojca Horvat. V ponedeljek, 21. maja ob 19.30 / William Shakespeare: »Komedija zmešnjav«. Režija: Dejan Sarič. V torek, 22. maja ob 20.00 / M. Jova-novic: »Naslednik«. Gostovanje teatra Paradoks. _AVSTRIJA_ PLIBERK Kulturni dom Danes, 10. maja ob 20.00 / »Pogled dlje« - Kvartet (gledališki abonma) - gostuje Mestno gledališče Ljubljana. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V soboto, 26. maja ob 20.30 / V priredbi Glasbene matice - gostovanje SNG Opera in balet z Verdijevim Na-buccom. Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli V soboto, 19. in v nedeljo, 20. maja ob 21.00 / Plesne predstave: »Arebours«, koreografija Daniele Albanese; »Tin..Tinn..Ambulis«, koreografija Car-lotta Plebs; »Arebours (-2), koreografija Danele Albanese. V sredo, 23. in v četrtek, 24. maja ob 21.00 / Plesna predstava: »Bassa Continua«, koreografija Tanja Skok. V soboto, 26. in v nedeljo, 27. maja ob 21.30 / Plesni predstavi: »Crush« in »Before«, koreografija Thomas Noone. Gledališče Verdi Giacomo Puccini: »Suor Angelica«. Urnik: v torek, 15. in v petek, 18. ob 20.30 ter v nedeljo, 20. maja ob 16.00. Giacomo Puccini: »Manon Lescaut« / Urnik: v soboto, 12. maja ob 20.30, v nedeljo, 13. ob 16.00, v sredo, 16. in v četrtek,17. ob 20.30, v soboto, 19. ob 17.00, v sredo, 23. in v petek, 25. maja ob 20.30. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V sredo, 16. maja ob 20.00 / Koncert ansambla Phophonix Orchestra. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 10. in jutri, 11. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester italijanske Švice. Dirigent: Alain Lombard; solistka: Zora Slokar - rog. V torek, 15. maja ob 16.00 in 18.00, Gallusova dvorana / Popoldan s Simfoniki RTV Slovenija. Dirigent: Marko Hribernik. Gojenke Internacionalne baletne šole Bled. Koreografinja in vodja baleta: Marisa Paull. V torek, 15. maja ob 20.15, Linhartova dvorana / Hanne Hukkelberg, koncert - spremljevalni program Druge godbe. V sredo, 16. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / Europa galante & Fabio Biondi, koncert. Umetniški vodja: Fa-bio Biondi - violina. V četrtek, 17. in v petek, 18. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / SNG Opera in balet Ljubljana. Dirigent: Loris Voltolini. _AVSTRIJA_ PLIBERK Kulturni dom V soboto, 12. maja ob 20.00 / Letni koncert MePZ Podjuna - nastopajo MePZ Podjuna, MoPZ Valentin Po-lanšek, Šentjanžki tamburaši. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Palača Gopčevic (Ul. Rossini 4): do 13. maja, bo na ogled kiparska razstava Nina Spagnolija. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00, prost vstop. Tržaška knjigarna - Galerija: do 30. maja, bo razstavljal Sandi Renko, »Op-tical art«. Odprto od torka do sobote od 9.00 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. Sedež deželnega sveta (Trg Oberdan 6): na ogled je fotografska razstava Lui-gija Vitaleja »Tracce no-global tra Oriente e nuovo mondo«. Galerija Rettori Tribbio 2: še danes, 11. maja razstavlja mešane tehnike in skul-pture Oreste Dequel. Urnik: v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto. Galerija Rettori Tribbio 2: od sobote, 12. (otvoritev ob 18.00), do 25. maja bo razstavljal slikar Casarsa. Urnik: v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792 OPČINE Bambičeva galerija (Proseška ul. 131): v soboto, 12. maja ob 20.00, odprtje slikarske razstave »Utrinki«, akvareli Mihaele Velikonja. REPEN Muzej Kraška hiša: do 20. maja razstavlja fotografije pod naslovom »Kruh« Viljem Cigoj,.odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00, za večje skupine je možen obisk tudi z drugačnim urnikom. Informacije na tel. št. 040-327240 ali na e-pošto: nfo@kraskahisa.com GORICA Palača Attems-Petzenstein: do 19. avgusta, bo na ogled razstava Piranesi. Odprto od 9.00 do 19.00. ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 2. junija in 15. avgusta. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 10. junija bo razstavljal Michele Bazzana. Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. _VENETO_ BENETKE Galerija A+A (San Marco, Calle Ma-lipiero 3073): do 31. maja, bo razstavljal slovenski umetnik Vladimir Ma-kuc. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. SEŽANA Kosovelov dom: od jutri, 11. maja (otvoritev ob 18.00), bodo na ogled slike Seada Emrica. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. DOBROVO Grad Dobrovo: v prvem nadstropju so na ogled viteška dvorana, kulturnozgodovinska zbirka 19. stoletja in stalna razstava »Grajska zbirka na Dobro-vem - poskus rekonstrukcije«. Odprto od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota in nedelja od 13.00 do 17.00. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Spomeniško varstveni center (Trg francoske revolucije 3): od danes, 10. maja (otvoritev ob 18.00), do 12. maja bosta razstavljala Anastasia Korsič in Peter Pahor pod naslovom »Kako Arhitekti (po) Platnu + Papirju«. Odprto v petek in soboto od 10.00 do 22.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. AVSTRIJA DUNAJ Slovenski kulturni center Korotan (8., Aolbertgasse 48): danes, 10. maja ob 19.00, odprtje razstave »Polifonija 07« - razstavljajo: Marta Jakopič-Kunaver, Irena Polanec, Anton Repnik, Janez Repnik, Rudi Skočir, France Slana, Et-ko Tutta, Alenka Viceljo, Boris Žohar. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 10. maja 2007 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.45 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Peli so za nas: The Dirty Fingers 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Koncert: Gorni Kramer Quartet in Martina Feri 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nan.: Družina Pellet - Družinske igre (i. Dennis Farina, Gold Elon) 6.30 Dnevnik, prometne informacije in vreme 6.45 Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodijo Monica Maggioni, Luca Giurato in Eleonora Daniele), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00) dnevnik, 8.30 Tg Razstave in dogodki 10.35 Tg parlament 10.40 10 minut za oddaje pristopanja 10.50 Gremo v kino 11.00 Nasveti za dobre nakupe: Occhio alla spesa (vodi A. Di Pietro) 11.25 Vremenska napoved in dnevnik 12.00 Aktualna odd. o kuharski spretnosti: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana - Zgodbe 14.45 Nad.: Incantesimo (i. Corinne Cle-ry, Massimo Bulla, Paola Pitagora) 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: Življenje v živo 16.50 Tg parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L' Eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi - Zadnja priložnost (vodi Flavio Insinna) 23.15 Dnevnik 23.20 Aktualna odd.: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik, Razstave in dogodki, vremenska napoved 1.30 Izžrebanje lota V^ Rai Due 6.05 Dok.: Tunizija, živa puščava 6.30 Tg2 Medicina 33 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Jutranji variete: Random 8.10 Plavo drevo - Risanke: Flipper in Lopaka 9.45 Svet v barvah 10.00 Tg2Dnevnik/Meteo, Medicina Potovanja, Nesamodenar 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik 13.30 Tg2 Navade in družba, 13.50 Tg2 Zdravje 14.00 Variete: Italija na 2. 15.50 Aktualo: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.10 Nan.: Čarovnice 17.50 Nad.: Andata e ritorno (i. Michele Bottini) 18.05 Tg2 Flash/Tg šport 18.30 Dnevnik /Meteo 2 19.00 Reality: La sposa perfetta 19.50 Nad.: Piloti (i. Enrico Bertolino, Max Tortora) 20.20 Loto ob osmih 20.30 Dnevnik 20.55 Tg2 Deset minut 21.05 Aktualna odd.: Annozero 23.05 Dnevnik Tg2 23.15 Dok.: Mi smo zgodovina 0.20 Dok.: Dol na severu ^ Rai Tre 6.00 Rai News 24 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Verba volant 9.15 Cominciamo bene 12.00 Tg3 - Šport 12.25 Tg3 Chiediscena 12.45 Aktualno: Zgodbe 13.10 Nan.: Moonlighting 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Tgr Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr Neapolis 15.10 Nan.: Trebisonda, 15.45 The Saddle Club - Krvne vezi 16.15 Tg3 Mladinski dnevnik 16.35 Melevisione 17.00 Dok.: Drugačna Geo 17.30 Dok.: Geo & Geo 18.15 Tg3 Meteo 19.00 Dnevnik, deželne vesti 20.00 Rai Tg šport 20.05 Variete: Blob 20.10 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Delitto perfetto (thriller, ZDA, '98, r. A. Davis, i. Michael Douglas, Gwyneth Paltrow) 23.00 Dnevnik, deželne vesti 23.15 Tg3 Primo Piano 23.35 Dok.: Sfide 0.25 Tg3 Night News 0.45 Dok.: Art News Rete 4 6.00 Pregled tiska 6.25 Kapljice zgodovine 6.30 Nad.: Kojak, 7.40 Charlie's Angels 8.40 Za boljše življenje 9.40 Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica 11.30 Dnevnik, promet 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik, promet 14.00 Aktualno: Forum 15.10 Nan.: Wolff 16.00 Nad.: Steze 16.50 Film: A spasso con Katherine (dram., ZDA, '98, r. C. Leitch, i. Maureen O' Hara, Jason Beghe) 18.55 Dnevnik, vreme 19.30 Aktualno: L' antipatico 19.55 Aktualnosti Tg4 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.05 Film: Cliffhanger (pust., ZDA, '93, i. S. Stallone, John Lithgow) 23.35 Film: Vite sospese (dram., ZDA, '92, r. D. Seltzer, i. Michael Douglas, Melanie Griffith) Canale S 9.40 10.50 11.50 12.25 13.00 13.40 14.10 14.45 16.10 17.00 17.05 18.10 18.45 20.00 20.30 21.10 23.30 1.20 1.20 Na prvi strani, vreme Promet, vreme, borza in denar Jutranji Tg5 Vaše mnenje TV film: Sogno impossibile (kom., ZDA, '02, r. John Walsh, i. Martin Donovan) Tg5 Borza Flash Nan.: Squadra Med - Posvečeno ljubezni (i. Rosa Blasi) Uno, due, tre... stalla! Nad.: Vivere Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beuatiful (i. Katherine Kelly Lang, Ron Moss) Nad.: Centovetrine (i. Glenda Cima) Aktualno: Moški in ženske Nad.: Cuori tra le nuvole (i. Alissa Jung, Sascha Tschorn) Tg5 minut, vreme Nad.: Tempesta d' amore Uno, due, tre... stalla! Kviz: 1 contro 100 Dnevnik TG 5, vreme Variete: Striscia la notizia TV film: Piper (kom., It., '06, r. Carlo Vanzina, i. Martina Stella, Massimo Ghini, Anna Falchi) Variete: Maurizio Costanzo Show Nočni dnevnik, vreme Nočni dnevnik/Meteo 5 O Italia 1 6.00 Nan.: Arnold 6.50 Variete za najmlajše 9.00 Nan.: Chips - Vigilinatesl(i. Erik Estrada), 10.05 Supercar 11.10 Nan.: Hazzard 12.15 Vaše mnenje 12.25 Odprti studio, vreme, šport 13.40 Risanke 15.00 Nan.: Smallville (i. Tom Welling), 15.55 Sedma nebesa 16.50 Risanke 18.00 18.30 19.05 19.10 20.10 21.00 22.50 0.45 1.15 Nan.: Zack in Cody v Grand Hotelu (i. D. in C. Sprouse) Dnevnik, vreme Nan.: Love Bugs 3 Nan.: La vita secondo Jim - Pismo (i. Jim Belushi) Nan.: The O. C. Nan.: CSI: Na kraju zločina - Killer (i. William Petersen, William Sadler, Marg Helgenberger, Melinda Clarke) Nan.: Killer instinct (i. Johnny Messner), 23.45 The Inside (i. Rachel Nichols) Šport studio Odprti studio Tele 4 8.05 12.45, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.40 Pisma Don Mazziju 10.30 Nad.: Marina 11.00 Družinski talk show 13.05 Oddaja v živo 14.45 Glasbena oddaja 16.05 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.55 Športne vesti 20.50 Aktualna odd. 21.50 Nan.: Street Legal (i. Cynthia Dale, Anthony Shherwood) 23.35 Aktualna odd.: Stoa' LA 6.00 10.00 11.30 14.00 16.00 18.00 19.05 20.30 21.30 23.35 1.30 La l 12.30, 21.00, 0.05 Dnevnik Dok.: Zakladi človeštva Nan.: Angelski dotik (i. Deila Reese), 13.00 Dowling Film: Io ti salvero' (thriller) Dok.: Atlantida Nan.: Star Trek Nan.: JAG Osem in pol Dok.: Stargate - Jeruzalem - Jezusovih zadnjih 24 ur Variete: Markette Filmp (t Slovenija 1 7.00 8.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.00 Poročila 9.05 Kviz: Male sive celice 9.50 Mlad. nan.: Ko je pomlad - lučka (Jože Bevc) 10.15 Nan.: Berlin, Berlin 10.40 Z vami 11.40 Omizje 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Družinska nan.: Začnimo znova (Vojko Anzeljc, 16.) 13.45 Informativno-razvedrilna oddaja: Piramida (vodi Erika Žnidaršič) 15.00 Poročila, promet 15.10 Mostovi - hidak 15.45 Ris.: Krastačja patrulja 16.05 Kratki dok. film: Deklice iz Glasveja 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport 17.30 Kontaktna oddaja: Jasno in glasno 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.35 Vreme, šport 19.55 TV kviz: Milijonar z Jonasom (vodi Jonas Žnidaršič) 20.55 Tednik 22.00 Odmevi. Kultura. Šport. Vreme 23.00 Knjiga mene briga - Viktor Pelevin: Čelada groze 23.20 Glasbeni večer 0.55 Duhovni utrip 1.10 Dnevnik 1.45 Infokanal {p Slovenija 2 9.30 Zabavni infokanal Infokanal 12.15 TV prodaja Otroški infokanal Bleščica Labirint SP v hokeju na ledu: Skupina A (četrtfinale, prenos) Mozaik Mostovi - hidak Poročila Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Z glasbo in plesom - Vokal Xtra-vaganzza - Perpetuum Jazzile in The Real Six.Pack City Folk - Ljudje evropskih mest: Helsinki 6.30 7.00 9.00 11.00 12.45 13.15 14.10 16.30 17.25 18.00 18.05 19.05 20.25 21.00 23.40 0.50 Pesem Evrovizije 2007 TV film: Pogrešana - Missing (VB, '06, r. Ian Madden, i. Joanne Frog-gat, Gregor Fisher, zadnji del) Hum. nan.: Priseljenca 1.15 Anim. film: Corto Maltese v Sibiriji (Fr.) 2.50 Dnevnik zamejske TV Koper 13.45 14.00 14.20 15.10 15.40 16.10 16.40 17.15 18.00 18.30 18.45 19.00 19.25 19.55 20.25 20.40 21.55 22.10 22.30 22.45 23.15 23.45 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK Iz arhiva po vaših željah Potopisi - Zbirka Odmev Srečanje z... (vodi Rebeka Llegovic) Dok. odd.: City Folk Pogovorimo se o... Program v slovenskem jeziku: Pomagajmo si Minute za... Primorska kronika TV Dnevnik, šport Četrtkova športna oddaja Vas tedna Avtomobilizem Nad.: Komisar Maigret Vsedanes - TV dnevnik Kam pa kam Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Dok.: Dragonja Primorski mozaik Čezmejna TV - TV dnevnik Tv Primorka 11.00 Videostrani 16.40 Odprta tema: Vaš kanal 18.00 Mladi upi 18.40 Napoved dnevnika 18.45 Kultura - Podobe časa 19.15 Mladi za mlade 19.55 EPP 20.00 Dnevnik, vreme 20.30 Spomini borcev 21.30 Večer s Tjašo 22.45 Na živce mi gre 23.00 Dnevnik, vreme 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 10.00 Poročila; 9.00 Radioaktivni val z B. Devetakom in M. Sancinom; 10.10 Odprta knjiga: Brina Svit: Odveč srce (prip. Minu Kju-der, 14. del); 10.30 Glasbeni listi: Kantavtorji; 11.00 Pogovori sredi dneva; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Jezikovna rubrika - Marko Stabej: Slovenska jezikovna politika; 14.30 Glasbeni listi; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturne diagonale: Pisani svet podobe; 19.20 Na-povednik, sledi Slov. glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; Noč in dan; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Mladi primorski talenti; 20.30 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Rock roko umije RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, Vse najboljše; Sanje o počitnicah; 14.35 Euro notes; 14.45 New entry; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Z dušo in telesom; 19.00 Doctor music; 20.00 Sanje o počitnicah; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 22.30 Giulianine note; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 5.50 Zelena posvetovalnica; 8.05 Svetovalni sevis; 8.45 Ringaraja; 9.10 A že veste?; 9.30 Ultrazvok; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožven-ket; 11.45 Pregled tiska; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Tema dneva; 13.45 Malčki o; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 Radio danes; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Sence adolescence; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - spet ta dež. SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasb. kukalo; 10.15 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Inte-mezzo; 14.05 Izobraževalni program: 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Trojna spirala; 16.50 Banchetto musicale; 18.00 Izšlo je; 18.20 Naši operni umetniki; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Zbori; 23.00 Slovenski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) APrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,75 € (180 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestite in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 24 Četrtek, 10. maja 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óvr nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA Proti nam priteka od severozahoda občasno bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 20.23 Dolžina dneva 14.42 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 2.34 in zatone ob 12.28 Nad sev. Atlantikom, Britanskim otočjem in Skandinavijo je območje nizkega zračnega pritiska s frontalnim valom, nad južno Evropo in Sredozemljem pa je območje visokega zračnega pritiska. Z JZ vetrovi doteka nad naše kraje topel in suh zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo za večino ljudi ugoden in v krajih s sončnim vremenom vzpodbuden, le na severovzhodu države se bodo pri najbolj občutljivih občasno pojavile manjše z vremenom povezane težave. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 19,1 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.20 najnižje 0 cm, ob 5.09 najvišje 5 cm, ob 11.59 najnižje -35 cm, ob 18.56 najvišje 37 cm. Jutri: ob 1.37 najnižje -14 cm, ob 6.53 najvišje 12 cm, ob 12.52 najnižje -39 cm, ob 19.28 najvišje 47 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........23 1000 m...........17 1500 m...........12 2000 m............8 2500 m............4 2864 m............1 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg gtg! sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona CELOVEC O 13/25 TOLMEČ O 10/21 TRBIŽ O 9/21 O 6/23 KRANJSKA G. O GRADEC 13/24 0 O 12/23 S. GRADEC O TRŽIČ 9/25 O KRANJ CELJE 12/25 O MARIBOR 013/24 PTUJ O M. SOBOTA O 12/24 z^-jT VIDEM o Hfi 13/28 O PORDENON 14/27 ČEDAD O 14/27 o ^ LJUBLJANA GORICA f\ O N. GORICA 13/26 z 16/28A0^ 12/27 0O|/25JNA KOČEVJE _ O N. MESTO 12/7 O ZAGREB 14/27 O REKA 15/26 ^NAPOVED ZA DANES Povečini bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Predvsem v gorah in v podgorju bo v popoldanskih urah več kopaste oblačnosti. Ob morju bo pihal jugozahodni do jugovzhodni veter. Danes bo večinoma sončno, nekaj več oblačnosti bo občasno še na severovzhodu države. Popoldne bodo nastale posamezne plohe ali nevihte. Ponekod bo še pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 13, najvišje dnevne od 23 do 27 stopinj C. O GRADEC M. SOBOTA O 12/28 (NAPOVED ZA JUTRf Jutri bo večinoma sončno. Proti večeru se bo od severa pooblačilo in v noči na soboto se bodo pojavile plohe in nevihte. Pihal bo jugozahodnik. V soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno še krajevne padavine, deloma kot plohe in nevihte. r n rt n Mieirc ■ k i IIA NOVA GORICA SEŽANA KOPER Kidričeva 20 Partizanska 37a Pristaniška 2 tel:+386 5 333 42 43 tel:+386 5 7341410 tel:+386 5 627 8410 LaStMinilteCenter (LIRIKATURIZEM d.o.o. - Ljubljana, Slovenska cesta 51 in 27 -Telefon: 01/23488 88,244 55 55 www.lastm in utecenter.si HAAG - OCPW včeraj praznovala jubilej Deset let po konvenciji o prepovedi uničena šele tretjina kemičnega orožja HAAG - Organizacija za prepoved kemičnega orožja (OCPW) je včeraj obeležila deseto obletnico svoje ustanovitve, ki je sicer minila 29. aprila. Mednarodno telo, ki bedi nad spoštovanjem Konvencije o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju, čaka še veliko dela. Čeprav je h konvenciji pristopilo 182 držav, so v preteklih desetih letih uničili le 30 odstotkov vsega kemičnega orožja. Desetletnico konven- cije, ki je stopila v veljavo 29. aprila 1997, so včeraj popoldne na sedežu OCPW v Haagu obeležili z odkritjem spomenika za vse žrtve ke mič ne ga orožja. Slo ves nos ti se je ude -ležila nizozemska kraljica Beatrix ter pomočnica ameriške državne sekretarke Paula De-Sutter, ki je konvencijo o prepovedi kemične ga orožja ozna či la za » eno izmed po-memb nej ših med na rod nih spo ra zu mov, ki danes obstajajo«. DeSutterjeva je izrazila tudi pričakova- Skladišče kemijskega orožja. nje, da bo OCPW v doglednem času ratificiral tudi Irak, saj je besedilo konvencije že vlo že no v iraš ki par la men tar ni pos topek. » -To ni tako slabo, če upoštevamo vse, kar se tre nut no v Ira ku do gaja,« je pouda rila ame -riška diplomatka. Iraške zaloge kemičnega orožja so bile ena izmed glavnih utemeljitev za vojaški poseg ZDA v arabski državi leta 2003. Konvencijo doslej poleg Iraka še niso podpisali Sirija, Egipt, Libanon, Somalija, Angola ter Severna Koreja. Šest držav, med njimi tudi Izrael, je mednarodni sporazum sicer podpisalo, ni ga pa ratificiralo. DeSutter-jeva je ob tem pouda rila, da je grožnja terorizma s kemičnim orožjem še naprej velika, saj je mogoče storiti le malo proti izdelavi eksplozivov iz industrijskih kemikalij. ZDA in Rusija sta sicer največji zamud-nici pri izpolnjevanju zavez iz konvencije. Ker svojih velikanskih zalog kemičnega orožja še nista uspeli uničiti, jima je OCPW podaljšala rok do leta 2012. Vsega skupaj so države pogod beni ce do slej uni či le 30 odstot kov od 8,6 milijonov kosov kemičnega streliva in eno četrtino od 71.000 ton strupenih kemikalij, prijavljenih ob nastanku organizacije leta 1997. Organizacija je ob deseti obletnici obstoja izpostavila dejstvi, da so države pogodbenice zaprle vse obrate za proizvodnjo kemičnega orožja in da je opravila več kot 2800 pregledov v 200 vojaških obratih in 850 kemičnih tovarnah. OCPW je evidentirala 5000 industrijskih obratov po svetu, v katerih lahko preverja spoštovanje konvencije. Slovenija je leta 1993 podpisala konvencijo, ratificirala pa jo je leta 1997. Slovenija je bila v obdobju od 2000 do 2002 tudi članica izvršnega sveta OCPW, svojo kandidaturo pa je najavila tudi za obdobje od 2010 do 2012. Izvršni svet, ki ga sestavlja 41 držav, neposredno vpliva na izvajanje zastavljenih nalog organizacije, ki razpolaga z letnim pro ra čunom 75 mio. evrov. ( STA) ZDA - Ob koncu obiska Elizabeta II. vrnila Bushu milo za drago WASHINGTON - Britanska kraljica Elizabeta II. je šestdnevni uradni obisk v ZDA sklenila z banketom, ki ga je v torek na britanskem veleposlaništvu priredila za ameriškega predsednika in prvo damo, Georgea in Lauro Bush. Kraljica je priložnost izkoristila, da je Bushu vrnila za spodrsljaj, ki si gaje privoščil med sprejemom pred Belo hišo. »Gospod predsednik, sprašujem se, ali naj začnem zdravico 'Ko sem bila tu leta 1776'? Mislim, da ne,« je dejala 81-letna britanska mo-narhinja in izzvala smeh med številnimi gosti. »Vaše vi-sočan stvo, tega pa ne mo rem pre seči,« je med dru gim dejal predsednik ZDA. Ameriški predsednik je namreč v ponedeljek med slovesnim sprejemom ob obisku Elizabete II. in njenega moža, princa Phillipa, pred Belo hišo izjavil, da je kraljica ZDA obiskala leta »17 ... 1976« ob 200. obletnici deklaracije o neodvisnosti ZDA od Velike Britanije. Zatem je Bush kraljici pomežiknil in se pošalil, da ga je pogledala tako, kot mama pogleda otroka. (STA)