INsamcgaitt
listu: Celo leto 80 diru, poi «Üa, četrt leta 20 din., mesečno 7 din. Jugoslavije: Celo leto 140 din. Inselli ali oznanila se zaračunajo po dogovoru) tal večkratnem inseriranju primeren popust, üßrataiitvo sprejema naročnino, Inserate In reklamacije.



poli
Poštnina plaCana t goto^la,^
STRAŽA izhaja v pondeljek. sredo in pefedfc» Uredništvo In upravnlštvo Je r Mariiixsrü% Koroška cesia št. 5 Z uredništvom se mc$ govoriti vsaki dan samo od 11. do 12.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnina Telefon interarban SL 115.
mm

187.
Bj[»X*ll>or9 «In© Su. UU v eni n>i'w
XLetnili XVI,
Volilni govor dr. Korošca.
V	nedeljo dopoldne se je vršil v Ljudskem domu v Ljubljani obilno obiskan shod zaupnikov SLS za ljubljansko okolico, na katerem je načelnik SLS dr. Korošec med drugim izvajal sledeče:
Smotrena taktikja.
Poslanci SLS smo bili preteklo leto voljeni kot reprezentanti cele Slovenije. Volili so nas tudi mnogi pristaši drugih strank. Mi tega v narodni skupščini nismo pozabili. Trudili smo se voditi politiko, ki bi koristila celokupnemu slovenskemu narodu. V tem oziru je bila naša naloga, predvsem skrbeti za to, da pridemo Slovenci v državi do one samostojnosti, ki nam zajamčuje in omogočuje na naši zemlji naše lastno slovensko življenje.
Ker nas je bilo vkljub popolni zmagi samo 21, z Bunjevci vred 24, je bilo le naravno, da smo se morali takoj po izvolitvi ozirati po zaveznikih. Najbližji po našem državnopravnem programu so nam bili Hrvati in bosenski muslimani. Združili smo se z obema v takozvani federalistični blok.
Toda Hrvati še v parlamentu zavoljo svoje abstinence niso mogli priti v poštev. Zato mislim, da je bilo edino pravilno, delati na to, da se v parlamentu ne ustvari takoj velika in trdna večina, ampak da nam stoji nasproti slaba večina in slabotna vlada. Pripustili smo homogeno radikalno vlado, ki se je mogla naslanjati le na maloštevilne nemške in džemijetske poslance.
Ta kombinacija je imela za nas tudi to prednost, da nismo bili več sami v opoziciji, kakor za časa ustavotvorne skupščine. Opozicija sama po sebi z borbo proti večini in vladi zbližuje vse opozicijonalne stranke. V opoziciji se stranke najdejo. Mi smo imeli simpatije pri onem delu demokratske stranke, ki se je udeležila znanega zagrebškega kongresa. In tako je došla najprej do zbližanja z demokrati, potem do tolikokrat Imenovanega ožjega bloka.
Sedaj so stali računi v parlamentu naenkrat drugače. Ožji blok je bil tako močen, da bi imel v parlamentu večino, ako bi se v njem prikazali tudi Hrvati. Samoumevno je, da so se odslej še bolj željno upirale naše oči v Zagreb in da smo se tamkaj tudi osebno mnogokrat zglašali. In ne brez uspeha. Prišlo je do tega, da so se Hrvati naenkrat prikazali v Beogradu. Pašič se je še sicer zvezal s Pribičevičem, toda zaman, njegova usoda je bila zapečatena.
Nova parlamentarna večina.
V	parlamentu je nastala nova večina, sestavljena iz Srbov, Hrvatov in Slovencev, manj ali bolj odkrito podpirana tudi od drugih manjših strank, voljna in sposobna prevzeti vlado ter delati na to, da pride do sporazuma med vsemi tremi brati. Tako smo dovedli poslanci slovenskega naroda naše nade, naše želje in naše zahteve pred prag možnosti, da se nam uresničijo.
Po velikih težavah kljub neštevilnim intrigam smo dobili kot parlamentarna večina vlado v roke. Hrvati še niso hoteli vstopili, toda reklo se nam je, da lahko vstopijo, kadar hočejo. Z vstopom Hrvatov v vlado bi še le naša pozicija postala močna in trajna. Toda prišlo je drugače. Ko so bili Hrvati pripravljeni, da vstopijo, niso smeli več vstopiti in prisililo se je vojnega ministra, da otvori krizo in da pade naša vlada. Tako se je tudi zgodilo.
O padcu vlade.
Zakaj je morala naše vlada pasli? Res je sicer, da nam Radič s svojimi govori ni ravno utrjeval našega stališča, toda glavno to ni bilo. Glavno je bilo, ker smo bili v njej Hrvati in Slovenci v večini in je bila dana možnost, da se približamo pravičnemu, poštenemu sporazumu z dobromislečimi Srbi. Toda tega velesrbsko misleči krogi niso hoteli. Osnova vlade bi se morala razširiti, se je razglasilo. To razširjenje pa bi se moralo tako izvršiti, da bi se potisnili Hrvati iz večine in vlade, a obe stranki z velesrbskimi tendencami, radikalna in disidentsko-demokratska, bi vstopili v vlado. Samoumevno je, da mi Slovenci in z nami bosenski muslimani nismo hoteli zapustiti Hrvatov in s tem sporazumne ideje. A velikega pomena je, da je tudi Davidovičeva stranka stala trdno kakor skala in da je za io trdno in možato zadržanje našla veliko odobravanje po celi Srbiji. »Držite blok, ožji in širši!« klicalo se je od vseh strani. »Ali še drži blok?« pevalo je boječe vprašanje po telefonu iz vseh srbskih krajev.. Blok se je obdržal, blok se bo tudi nadalje obdržal, blok se bo vrnil v novi parlament, in nič nas naj ne moti, ako se v volilni borbi tudi nekoliko zlasamo med seboj, program in potrebe bodo nas pozneje zopet združile.
Poizkus, da se Hrvati iztisnejo iz vladne večine, se ni posrečil. Onemogočila ga je jakost sporazumne migli v Srbiji. Ostali smo torej mi, širši blok, še vedno v parlamentu večina in delo za sporazum bi se lahko nadalje-
valo. Toda zgodilo se je ravno nasprotno, kakor je ves pameten in razborit svet pričakoval. Vlada se je dala nasilju in korupciji, vlada se je dala strankam, ki no-čejo poštenega* in pravičnega sporazuma ter ravnopravnosti vseh bratov, vlada se je dala ljudem, ki nimajo večine ne v pai-lamentu, ne v narodu, nekateri od njih so naravnost pobrani s ceste. Baza se ni razširila, am-I pak omejila na dve velesrbsko orientirani stranki, a Slo-I vence so pritisnili na to vladno zgradbo kakor lastavičje I gnezdo, iz katerega bo neprestano letelo blato na nas. I Med Hrvati se k sreči dosedaj še ni našel človek, ki bi hotel igrati vlogo hrvatskoga Efialta v sedanji borbi.
Zvesti programu.
\
I
!
1
Ì
S
SLS je ostala, kakor je iz te kratke zgodovine razvidno, v beograjskem parlamentu zvesta svojemu slovenskemu programu, nepremično je držala pravec, ki pelje do popolnega osiguranja slovenstva in nikdar ni izgubila iz vida, da reprezentira cel slovenski narod in da je treba skrbeti za njegove skupne koristi, med katerimi je samostojno življenje Slovencev v državi na prvem mestu.
Da je politika SLS bila dobro usmerjena in dobro izpeljevana, ta kompliment nam je napravila tudi Radičeva stranka v »Slobodnem domu«. Ne dopade pa se Radiču, da naša stranka ni republikanska. Vidi se, da Radič, aljo tako govori, ne pozna niti programatičnega stališ-ča naše stranke, kakor se je ponovno, zadnjikrat v Celju, formuliralo, niti faktičnega razpoloženja v njej. Poslednji dogodki so tako vplivali kakor na druge, tako tudi na naše pristaše, da lahko rečemo, da je med nami več in bolj resničnega ter resnega republikanstva, nego ga je zadnji čas bilo v Radičevi stranki, kjer so kar iz rokava sipali monarhistične formule.
Mi smo vedno bili resni in dosledni politiki in smo rekli, da nam je .prvo: samostojnost Slovenije v jugoslovanski državi in da pomenita centralizem in hegemonija, najsi bosta v republikanski ali monarhistični posodi, smrt za našo slovensko individualnost.
b
Proti vsaki oviri suverene narodove volje.
j Ako je sedaj v naših vrstah tako visoko narastlo j število' republikancev, potem gre to na račun onih, od j katerih bi se to moglo najmanj pričakovati. Ravno mi-j noli dogodki so sami, avtomatično, z nevzdržno silo j 'agitirali za republikanstvo, ker je narod videl, da se
•	ovira na potu do avtonomije ali federalizma ali kakor i že hočete imenovati obliko samostojnosti Slovenije, ki jo j hočemo doseči v sporazumu s Hrvati in Srbi. In ako se j bo na ta način, kakor se je začelo, nadaljevalo, potem ! danes slovesno izjavljamo, in smo prepričani, da za to J dobimo tudi odobrenje naše najvišje inštance, velikega
zbora strankinih zaupnikov, mi izjavljamo: Narodna volja mora biti v naši državi prvi suveren! Narodni volji ne sme nihče zastavljati svobodne poti. In ako se ji zastavlja, ptotem smo enodušne volje, da tudi za to naj- j demo, v zvezi s svojimi političnimi prijatelji med Srbi ! in Hvati, mirnim, zakonitim in ustavnim potom potreb-i nega leka. Za nas velja: Državni in narodni interesi nad ! vse drugo!
Težke in usodne morajo biti razmere, ako mi tako j govorimo, ki smo doma in po svetu znani kot mirna,
S resna, konstruktivna, v resnici državotvorna stranka. In ! ako naša stranka tako govori, potem- vsakdo ve, da bo
*	besedam tudi sledilo dejanje, da bo šla brez ozira na levo in desno za svojim ciljem in da ne bo vsak dan
, spreminjala svojih izjav in svojega stališča.
To so naše dobro premišljene besede in nihče nima prava o njih dvomiti, niti Radič, najmanj v Radičevi kletki zaprta slovenska prepeličica, ki je zadnjih pet let nemirno frfotala od njive do njive ter nazadnje obsedela pri Hrvatih.
Nameni nove vlade.
Nova vlada kajpada ni mogla v parlament, ker ni imela večine. Morala je takoj na volitve, da si najde večino. In tako so sedaj naši narodi od nove vlade poklicani, da se odvrnejo od sedanje večine in da s sedanjimi vlastodržci podpirajo narodno mržnjo, nasilje in korupcijo. Osobito so Slovenci poklicani, da se odre-ko svoji narodnosti in svojih narodnih pridobitev. Ako ne bodo prostovoljno, pa se bo uporabila sila. Bič se bo porabil, da pokleknete na kolena in se prodate!
Toda niti sedanja vlada sama ne verjame, da bo izsilila večino iz naroda. Narodi so prezreli, da bi se dali s šibo vladati. Kaj bo potem? Potem nam obetajo še ene volitve, še nasilne jše in krutejše, kakor mislijo sedanje izvesti. Narod mora ubogati in poslušati! In ko smo vprašali kaj pa potem, če ne bo ubogal? Pravijo in strašijo nas: Potem pride diktatura!
Tudi diktature se ne bojimo. Rimski tribuni so upostavljali diktature samo za pol leta. Dalje narod težko zdrži. Vojska je kakor čebelica. Čebelice, če se tudi daleč na okoli razletijo, se vedno zopet vračajo k svoji matici. In matica za vojsko, izbrano po splošni vojni dolžnosti, je samo narod, h kateremu se prej ali
slej tudi vojaki zopet zatečejo. Samo narod je matica za vojsko, in nihče drugi.
Sicer pa so to samo strahovi za deco! Nobena juha se ne je tako vroča, kakor se skuha, posebno ne, če se za leto naprej kuha. Naša glavna skrb mora biti, da zmaga med Slovenci zopet slovenstvo in ne izdajstvo. Za nie drugega nam ni treba biti briga.
Radičev hegemonizem in narodni izdajalci
Da samostalna demokratska stranka noče biti slovenska stranka, noče biti zastopnica slovenskih interesov, to je izven razprave. Med slovensko stranko pa tudi ne računamo Radičeve stranke, koja s svojimi kandidaturami po Slovenskem namerava dvoje: Priboriti si s Slovenci Prekmurje ter ga uvesti v hrvatski narodni in kulturni krog, ter drugo: vpreči Slovence v svoj hrvatski voz. Slovenci, ki k temu pomagajo, bodisi preko Radičeve stranke ali preko Prepeluhove stranke, se udeležujejo izdajstva nad delom slovenske zemlje, nad našim lepim Prekmurjem.
Česar nam niso pogoltnili Italijani, odkupili Nemci, zadržali še Madžari, to še hočejo sedaj zmanjšati tudi Radičevci. Pri njih je to grd imperializem, pri Prepeluhu pa je to narodno izdajstvo v zameno ene dvomljive kandidature.
Prekmurje slovensko.
Prekmurje se je zavedalo slovensko, se danes zaveda slovensko in ne bo zapustilo nikdar slovenske zajednice. In vsi Slovenci bomo budno stali na straži, da nam našega lepega Prekmurja nihče ne otme. In kadar bo slovensko ljudstvo razpolagalo samo črez svojo zemljo, bo Prekmurje vedno imelo mesto v sredini njegovega srca.
Slovenska fronta.
Sicer pa pričakujemo, da pristaši drugih strank tudi pri teh volitvah ne bodo oslabili slovenske fronte, slovenske reprezentance, temveč tudi tokrat zapostavili za trenutek svoje strankarske interese ter glasovali eno-dušno za slovensko stvar. Sedaj se bližajo naše želje k uresničenju, sedaj nastajajo vsled tega najbolj kritični časi, sedaj še pridejo poslednji napori protivnikov, da nas vržejo nazaj in ob tla, zato je treba sedaj močne, složne, enotne slovenske fronte. Ne glasuje se sedaj za stranko, ampak za Slovenstvo. Kdor je Slovenec, bo šel z nami
Pristaši SLS pa so poklicani, da v tej borbi nosijo zastavo. Sedaj ni samo centralizem v nevarnosti, ampak tudi vse, kar ga nosi in drži! SLS v nevarnih, težkih časih nikdar ni oklevala. Zato bo tudi sedaj navdušeno zagrabila za zastavo ter šla v volilno borbo: Za slovenstvo, za bratski sporazum, za poštenje in za svobodo!
Izvajanja dr. Korošča so bila ves čas spremljana z burnim odobravanjem. Posebno, ko je govoril o republikanizmu, Radiču in Prepeluhu, so zborovalci njegove tozadevne izjave odobravali z viharnim dolgotrajnim ploskanjem. Videlo se je, da je dr. Korošec govoril vsem iz srca.
Politični položaj.
Hrvatska Zajednica za republiko. V soboto in nedeljo se je vršila v Zagrebu plenarna seja Hrvatske Zajednice. Sprejeto je bilo stališče, da se Hrvatska Zajednica proglasi za republikansko. Sestavljena je bila tozadevna resolucija s komentarjem. Dalje je bilo sklenjeno, da HZ pri volitvah ne nastopi samostojno in da se pozovejo njeni pristaši, da glasujejo za HRSS. — Osrednji odbor je dalje sklenil, da se vsled njihovega nastopanja izključijo iz stranke dr. Dežman, dr. Šurmin in dr. Drinkovič. Seje so se med drugimi udeležili dr. Trumbič, dr. Papratovič iz Osijeka, dr. Kmič, dr. Mis-kulin, dr. Zanič iz Nove Gradiške, dr/ Labaš in Ma-tagič.
Shod samostojnih demokratov v Beogradu. V nedeljo se je vršil v Beogradu shod samostojnih demokratov, na katerega so prišli tudi radikali, da bi bila večja udeležba. Glavni govornik je bil Svetozar Pri-bičevič, ki je pa samo Davidoviču odgovarjal ter se ni bavil s vprašanji državne politike. Izzval je nekaj »dolje«-klicev na Davidoviča in Radiča, zaključil je pa z izrazom nade na zmago pri volitvah, češ, prvič smo zmagali, ko smo proglasili ujedinjenje dne 1. decembra 1918, drugič na Vidovdan 1921 z ustavo, tretjič pa zmagamo 8. februarja 1925. Tej »zmagi« je nazdravil tudi Žerjavov oproda dr. Albert Kramer iz Ljubljane.
Vprašanje hrvatskega ministra v P. P. vladi. Na dnevnem redu beograjske vladne politike je zopet že dalje časa vprašanje, kpko in kje bi se dalo dobiti kakega hrvatskega politika, ki bi stopil v vlado. Za mesto hrvatskega vladnega vzorca brez vrednosti se je imenovalo že več pravih in izmišljenih kandidatov. Pred-vsemi pa Šurmina in Drinkoviča. Sedaj, ko se je Hrvat-
ska zajednica proglasila za republikansko in je izključila Dežmana, šurmina in Drinkoviča, je Drinkovič najresnejši kandidat za ministra. Dr. Mate Drinkovič, poslanec iz Dalmacije in bivši minister iz dobe pred volitvami v konštituanto je glede svojega vstopa v vlado dal obširno izjavo poročevalcem raznih listov. Na vprašanje, kako se more po dolgoletni opoziciji odločiti za vlado, je odgovoril, da ga navaja k temu predvsem misel o enotnosti jugoslovanskega naroda. Po njegovem mnenju v Jugoslaviji ne bivajo trije narodi, ampak samo eden in predvsem so prava enota Srbi in Hrvati ter se zamore le na podlagi te enotnosti urejevati naše notranje državno življenje. Nadalje je zatrjeval, da bi vstopil le tedaj v vlado, če bi dobil zadostna jamstva, da bo z vsem neobhodno potrebnim oskrbljen njegov silno zapuščeni volilni okraj.
Seja načelstva in nadzorstva SLS. V pondeljek pred poldne je bila v Ljubljani seja načelstva in nadzorstva SLS. Prišli so zastopniki iz cele Slovenije. Poročilo je podal načelnik dr. Korošec. Njegova izvajanja so se sprejela s polnim in vsestranskim odobravanjem. Razpravljalo se je o vprašanju republike in monarhije ter se je enoglasno ugotovilo, da stranka vztraja v tem oziru na sklepu, storjenem na seji izvršilnega odbora v Celju leta 1922. Razvoj dogodkov je dokazal, da je strankino stališče v tem oziru bilo, ter je edino pravilno. Poglavitna stvar, za katero gre in katera mora priti pri volitvah do izraza, je suverenost ljudske voije, ki je vir vseh pravic tistih, ki upravljajo državo in odločujejo v njej, ter avtonomija in samovlada Slovenije. Obširen in izčrpen je bil razgovor o pripravili za volitve. Zastopniki SLS iz raznih krajev Slovenije so ustanovili, da vlada med voltici vsepovsod izvrstno razpoloženje, katero bo 8. februarja SLS priborilo sijajno zmago.
Radikali v Vojvodini. Vojvodinski radikali često zborujejo in se posvetujejo radi volilne agitacije, a še vedno vztrajajo pri tem, da hočejo kandidate sami postavljati izmed domačinov. Nadalje vstrajno odlagajo od seje do seje vprašanje sodelovanja s Prrhičevičevimi demokrati. Proti tem vlada še večje nerazpoloženje kot pa proti kandidatom, ki bi jih Pašič rad postavil v Vojvodini.
Čehi mislijo nasvetovati hrvatski avtonomijo. Zagrebški »Jutarnji list« poroča po milanskem »L’Ambrosiano« vest iz Prage, da namerava dr. Beneš z ozirom na sedanji politični položaj v Evropi sklicati konferenco Male antante, na kateri bo poskušal doseči od beograj- : ske vlade avtonomijo za Hrvatsko. On računa z okol- I nostmi, da je tudi v Beogradu precej politikov, ki razumevajo nevarnost današnjega stanja na Hrvatskem za ; Jugoslavijo.	'
Boj za mandate med režimovci. Med obema stran- ] kama narodne sramote se ne razvija baš najboljše pri- j jateljstvo. Med radikalnimi pristaši iz notranje Srbije vlada celo mržnja proti samostojnim demokratom, osobito proti Pribičeviču in poedine krajevne organizacije radikalne stranke so poslale že pismene proteste proti vsakemu skupnemu sodelovanju s takimi elementi, kot jih vsebuje samostojna demokratska stranka. V teh protestih se opozarja radikalno stranko, da ji preti nevarnost, da izgubi najmanj 20 mandatov, če bo sodelovala s Pribičevičevci. Radi tega se še vedno ni radikalna stranka odločila, kje naj skupno nastopi s Pribičevci, dasi se Pribičevič še neprestano muči, da prepriča radikale o ugodnosti zveze ž njim. Skupina korupcijbnistov, ki še vedno vodijo v radikalni stranki komando, sicer j simpatizira z njim, toda pretežna večina poslancev mu l je skrajno nasprotna. Zlasti se jezi Pribičevič na Ljubo ; ■Jovanoviča, kar gre seveda v prvi vrsti v prilog Pašiču. Pribičevičeva jeza izvira iz Jovanovičeve kandidature v Južni Dalmaciji. Tu je že star volilni okraj Jovanovičev, letos pa bi rad Pribičevič tukaj spravil v parlament svojega Grizogono, katerega nikjer v Dalmaciji ne marajo; v zadnji parlament je prišel Grizogono le pq milosti volilne geometrije. V Črni gori se vrši boj za mandat med samimi radikali. Ljuba Bakič, dosedanji nosilec liste, se je v Beogradu strašno zameril Pašiču in njegovi bandi. On je zabrusil samemu Pašiču V brk, da je iažnjivec; radikali bi ga sedaj radi odžagali, pa so napravili za nosilca liste Svetozara Tomiča, ravnatelja beograjske gimnazije in osebnega prijatelja Laziče Markoviča. Bakič pa se radikalskim načrtom ni uklonil ter je postavil svojo listo, na kateri bo kandidiral.
Pa svetu.
.Angleška vlada in ženevski sporazum. Vesti, da nova angleška vlada ne misli podpisati ženevskega protokola, je zavrnilo angleško zunanje ministrstvo s posebno uradno objavo, ki pravi, da je angleška vlada izrazila samo željo, naj se razprave o ženevskih sklepih od-godijo tako dolgo, da jih vlada prouči ter Se radi njih posvetuje s predstavniki dominionov povodom britanske državne konference. Angleška vlada nima namena nastopiti proti sklepom v Ženevi in ne ratificirati protokola.
Protiangleško gibanje v Egipjtu. Po napadu na vrhovnega poveljnika angleških čet zavzema protiangleško gibanje v Egiptu vedno večji obseg. Egipt-je v notranjepolitičnem oziru popolnoma neodvisen, ima tu di svojo vojsko, mora pa trpeti angleško posadko ob soueškem prekopu in angleški kondominij v Sudanu. Angleški visoki komisar ima nadzorstvo nad zunanjo in finančno politiko Egipta, v Sudanu so pa Angleži po-' polni gospodarji. Predsednik egiptovske vlade Zaglul-paša si prizadeva potom sporazuma z angleško vlado spojiti Sudan z Egiptom, a v tem pogledu doslej še ni nobenih uspehov, ker Angleži svoje oblasti v Sudanu nočejo pustiti. Angleška nepopustljivost jezi egiptovske
naaijonaliste in kot žrtev egiptovske nacijonalne revolucij onarnosti je padel sedaj poveljnik angleških čet. Po egiptovskih mestih se vršijo hude demonstracije proti tujcem in zlasti proti Angležem. V Aleksandriji so egiptovski nacijonalisti napadli tajnika angleškega konzulata in so mu odvzeli mapo z uradnimi spisi. Francoski listi tudi poročajo, da se puntajo sudanski vojaki in da je bilo več angleških častnikov pobitih.
Boji v Arabiji. V Arabiji se bije boj med hedžaškim vladarjem Ali Huseinom, varovancem Anglije in med nedžskim j)oveljnikom Ibn Saidom, ki hoče združiti in popolnoma osamosvojili vse arabske rodove. Angleški varovanec kralj Ali Husein ima težko stališče napram nasprotniku, katerega drži na površju ideja, lastna vsem arabskim rodovom. Ta ideja prodira tudi v Irak, kjer vlada Huseinov brat in kjer bi Angleži radi napravili nekaj takega, kar imajo v Sudanu napram Egiptu. Angleži se držijo Iraka radi bombaža in petroleja in Ibn Said kot voditelj samostojnega arabskega pokreta bo-prej ali slej trčil ob britansko orožje.
Premirje v Maroku. Med španskim operativnim štabom v Maroku in med Abd-el-Krimom je prišlo do sporazuma radi premirja, za katerega so zaprosili Španci, da svoje čete lahko umaknejo do demarkacijske črte, katero je naznačil Abd-el-Krim. Pogodbo o premirju bo podpisal tudi Primo de Rivera, čim se španske čete na novi demarkacijski črti ulrde. S tem je faktično zaključen poraz španskega imperijalizma v Afriki; nova črta, kamor se španske čete umaknejo, leži komaj par kilometrov od obale. Bil je že zadnji čas, da so Španci pristali na Abd-el-Krim ove zahteve, ker je njihovim posadkam v notranjostLRifa pretila nevarnost, da bi se morale udati vsled pomanjkanja živil, ker je bila vsaka zveza že davno pretrgana in so zadnje čase dovažali živila edino še z aeroplani.
Podkarpaiska Rusija. Rusinski narodni poslanci so v praškem parlamentu vložili interpelacijo, s katero zahtevajo takojšnji razpis volitev za avtonomni podkarpatski parlament v Užhorodu. Kakor» znano, $o se izvršile v podkarpatski Rusiji letošnjo spomlad volitve v praški centralni parlament. Te volitve so prinesle popolno z; -ago opoziciji, in posebej še komunistom. Položaj v Podkarpatski Rusiji je najbrž še isti in zato centralna vlada odlaga z volitvami v deželni zbor. Podkarpatski Rusiji jamči mirovna pogodba in tudi čeho-slovaška državna ustava popolno avtonomijo.
Za neodvisnost Indije. Hindi in muslimani so se zopet zedinili za skupen pokret v priboritev neodvisnosti dežele od angleškega gospodstva. Pokret za samostojno in neodvisno Indijo vodi idejno Ghandi, praktično pa Das. Ko je sedanja angleška viada zaprla precejšnje število indijskih nacijonalistov, je indijski pokret takoj na to zavzel ostrejše oblike. Med angleškimi oblastmi in med domačini v indijskih avtonomnih za-stopih je vedno manj soglasja, vrh tega pa. dobivajo indijski domačini še vzpodbudo od sovjetske Rusije, ki je v Aziji najnevarnejši tekmec Anglije.
cipline. Svojat dobro ve, da je za vedno izgubljena, èe bi jo konec Pašičevega življenja zatekel brez oblasti Ib upliva. Tedaj se ne bo več držala skupaj niti radikalne-stranka in korupcijonisti bi se morali utopiti v mlakuž* svojih grehov. Zato se svojat ne plaši nobenih sredstev, da se prejkoprej prerije do oblasti.
Glavni člani svojati sami osebno in imenoma niso niogli v vlado, ker so proti njim strahovito težke obtožbe in nepobiti dokazi ostudne korupcije, preko katerih seni dalo iti. V rokah pa imajo vse konce režimske politike in ves aparat volilne agitacije. Na vladi so poleg svojih, zaupnikov pustili nekaj ljudi, katere še vedno lahko odstranijo. Glavno jim je, da so postavili Pašiču za ko-adjutorja popolnoma nenevarnega in brezpomembnega^ Marka Trifkoviča.
Kaj je politični smisel cele te kombinacije političnih »Erbschleicher jev«? Stvar je jasna: zadnje čase Pašičevega življenja je treba izkoristiti, da se s vplivom njegovega imena razvname šovinizem srbskih mas. -— Svojat hoče v sami radikalni stranki dobiti čim večje število svojih zvestih naslednikov in zaupnikov. Kar se drugače ne da pridobiti, potlačijo s terorjem, korupcijo, in z »zaščito države«. V svoji brezumnosti se nadaj o na ta način dobiti večino. Potem bi z novim volilnim zakonom in z volilno geometrijo zavarovali sebi oblast in izkoriščanje za daljšo vrsto let. Patrijotičn» krinko in opravičilo bi pa dajale velikosrbske fraze.
Cela la koncepcija nosi na sebi obiležje politične pokvarjenosti in zmedenosti. Kot sad najnižje morale ; mora tudi propasti. Ta politika preživlja svoje zadnje j dni iskajoč edino rešitev in gledajoč nado samo v člo veku, ki je z eno nogo že v grobu. Na to ime, ki že same j sluti svoj konec in ki za poslednjo uteho pričakuje svoj Pantheon, je vezana vsa politika centralistične hegemonije. Pašič je nada, a je tudi »malum omen* hegemon istične ideologije.
Vzemimo celo nemogoč slučaj, da se vsa ta svojat pri volitvah približa svojemu zaželjenemu uspehu. Ka j j tedaj? Onega dne, ko ugasne Pašičevo življenje, se cela zgradba, postavljena na laži in nasilju, zrušila sama od sebe. Nič, absolutno nič več ne more obvarovati j radikalne stranke pred razpadom. Tedaj bodo vsi boljši elementi te stranke osvobojeni, večja in manjša svojat j se bo pa sama med seboj poklala. Politična tatvina bo- J razbila njene vrste. Dobro so si izmislili svoje načrte, a delo tako nizke morale še nikdar ni bilo blagoslovljeno.
Na njem leži prokletstvo, ki goni krivce, da se sami med j seboj potolčejo. Misel hegemonije je misel preteklosti, smrti in razpada. Misel sporazuma je pa misel življenja, napredka in bodočnosti, škoda, da je Jugoslavija prva leta svojega mladega življenja morala preživeti v znamenju umiranja preteklosti. Ali njena življenska moč je jv že preživela to težko krizo in kmalu bodo v svobodnem J razmahu vse njene energije in združene narodne sile, da- ; se z idejo sporazuma stopi na odprta pota boljšega živ- j ljenja ujedinjene domovine.
Dr. Pivko, nosilec liste nacijonalnega bloka. V nedeljo so imeli Pribičevič-Žerfjavovi demokrati zborovanje v Ma- | ribonu, na katerem so določili profesorja dr. Pivka kot nosilca liste nacionalnega, t. j. Paš ič-Pribičevič -Žerjavovega. bloka. Povse pripraven, nosilec! Znano je, da je Pašič prepustil Italijanom veliko slo ronskega ozemlja s pol milijonom Slovencev ter potem sklenil z Italijani zvezo prijateljstva. Dr. Pivko pa je že pred Pašičem pletel prijateljske niti z Italijani. Med vojno je namreč dr. Pivko z bojišča potegnil k Italijanom, da bi pri njih pospeševal jugoslovansko slivar. Rezultat dr. Pivkovega prizadevanja se je pokazal v velikem »prijateljstvu« Italijanov do Slovencev. Prijateljstvo Italijanov je namreč toliko, da so nam odvzeli zemljo od onstran Soče pa do preko Postojne na Kranjskem in s to zemljo pol milijona Slovencev, kar pomeni ogromno izgubo za tako maloštevilen narod, kakor smo Slovenci. Sedaj se dr. Pivko kot nosilec demokratske kandidatne liste v volilnem okrožju Maribor trudi, da dobi ljudsko potrditev svoje uspešne italofifeke politike. Alko misli dr. Pivko s svojimi demokrati, da dobi od ljudstva to potrjenje, se jako moti. Ako ne prej. se bo J 8. februarja uveril, kako plačuje slovensko ljudstvo poli-
fi;
Vlada živega mrliča.
Zagrebška »Slobodna Tribuna« podaja pod tem naslovom tako-le sliko današnjega režima:
Danes vladajoča politika nosi v sebi vso moralno nizkost lakomnih dedičev, ki so se zbrali v bolniški sobi oslabelega starca, da izkoriščajo vse njegove slabosti in se mu laskajo, da bi pograbili dedščino. Senilna samoživost goni Pašiča, da se kot utopljenec grabi za oblast, po kateri je hlepel celo svoje življenje in da kot zakrknjeni skopuh pred koncem krčevito drži mošnjo cekinov. Pohlepni dediči pa mu laskajo in ga gladijo meneč, da bodo lahko vzeli cekine iz mrtve roke.
Na dvojem počiva cela kombinacija današnjega režima: eno je starostna slabost Pašiča, drugo pa prikrojena legenda okrog njegovega imena. Od izkoriščanja sedanjega Pašičevega stanji živi cela P. P. politika. — Okrog Pašiča se je zbrala najhujša svojat radikalne stranke. To kolo vodijo Lsfeica Markovič, Velizar Jankovič, Janjič in podobni. Njim se je .pridružil Pribičevič s svojo skupino političnih škorpijonov. Vse, kar je boljšega v radikalni stranki, je nasprotno tej družbi. Vse to pa drži ob strani in v pokornosti svojat z umetnim nim-busom Pašičevega imena in s pritiskom strankine
Sami se hvalijo, ker jih drugi nočejo. To so demokrati, ki tako ravnajo. Ker ni pametnega in poštenega človeka na Slovenskem, ki bi na demokratski stranki iztaknil samo eno istinsko zaslugo za slovenski narod, če jo tudi iščeš z največjim povečevalnikom, pa si gospodje demokratarji prisvajajo tuje zasluge. Tako se je zgodilo v soboto, 22. novembra ob otvoritvi železnične proge Murska Sobota—-Ljutomer—'Ormož od desetih dopoldne v Ormožu pa do pozno v noč na banketu v Ljutomeru istega dne. Na to dobo in na to, kar se je v njej govorilo,, jelo in pilo so namreč omejene vse zasluge Pribičevič—žerjavovih demokratov za to železnico. Naša stranka se oficijelno ni udeležila otvoritvene slavnosti ter s tem izrazila nepostojeće žerjavove zasluge za to železnico in mišljenje, ki ga ima o Žerjavu in 'žerjavščini. Da je storila prav, dokazuje potek slavnosti. Saj vendar pošten človek ne more mirno poslušati, kako je Petovar hvalil žerjava. Žerjav pa Petovar-ja, oba pa v resnici imata za to železnico še manj zaslug kakor kurjač, ki je v soboto kuril lokomotivo, katera je vozila po novi progi. Idejo te železnice je sprožila SLS, kj ima tudi največje zasluge za to, da. se je ta ideja realizirala. Poslanci SLS, posebno dr. Hohn j ec, Vesenjak in -BedJanič, so. si v lem oziru stekli zaslug, ki jih ljudstvo ne bo pozabilo. Ako bi SLS ne prišla vsaj za nekaj časa na vlado, bi prejšnji demokratski minister JSvetisia v Popovič pustil novo progo še leto dni nedovršeno. To dr. Žerjav gospođu Petovarju v soboto ni povedal niti na uho. Poslanec Josip Kleid je imel popolnoma prav, ko je s svojim nastopom dal dr. Žerjavu in njegovim kompanjonom spoznati svoje mišljenje o demokratskih zaslugah za to železnico.
Prva’ železniška nesreča na novi pirogi Ormož— Murska Sobota. Prvi dna rednega prometa je zašel prvi osebni vlak, ki se odpelje iz Ormoža ob 5.10, na postaji Veržej na zastavljeni tir in. je zadel ob vagon s plinom. Vagon se je prevrgel s ifra, od osebnega vlaka je pa poškodovan stroj in dva vagona. Človeških žrtev ni, materialna »koda je pa precejšnja in osebni vlak je po dobri dveurni zamudi nadaljeval svojo vožnjo. Ljudje govorijo, da je ta nesreča zadela že prvi dan novo progo, ker jo je otvarjal dr. Žerjav, ki nosi nesrečo in neprilike, kamorkoli pride in za karkoli prime.
Društvo katehetov za lav. škofijo. Na zadnjem sestanku, ki se ga je udeležilo lepo število katehetov, je predaval katehet A. Rozman o pomenu krščanskih mladinskih organizacij za katehetsko delo. Razne dobe zahtevajo različne oblike in metode posebno pri versko-moralnem pouku in vzgoji mladine. Krščanske mladinske organizacije, tudi telovadne, kakor je Orlovstvo, so v današnji dobi zelo primerna- oblika dušeskrbja med mladino. So mladostni naravi prikladne, privlačne, delo kateheta podpirajo, spopolnjujejo med šoli odrastlo mladino. Dokler bodo ( vršili nasprotniki svoje raz-kristjanjevalno delo med šolsko mladino s pomočjo raznih mladinskih organizacij. Tudi nam ne preostaja dražega, kakor, da-zbiramo mladino v krščanskih organizacijah. Delo kateheta postane sicer radi tega posebno v šoli bolj zamotano in težavno — ker ima pred seboj učence že opredeljene po nazorih in raznih mladinskih organizacij. — jc pa v tem oziru lažje — ker katehet ve, kje je treba večje pozornosti, previdnosti in modrosti pri dušeskrbnem delu med šolsko mladino. Organiziranje naraščaja za razne mladinske organizacije po šolah' ima iz pedagogičnega stališča marsikaj slabega ter so predlogi, ki so nam .jih poslali v tem oziru nekateri kateheti, opravičeni. V drugih razmerah bi bili- tudi izvedljivi. V sedanjih razmerah- pa more katehetskemu delu le koristiti, če podpiramo krepko krščanske mladinske organizacije, posebno naraščaj za Orla. To bi bile nekatere misli iz referata., ki je žel upravičeno priznanje. Drug važen predmet, ki so o njem razpravljali katehetje na zadnjem sestanku je — ureditev učnih načrtov. Nujno je potrebno, da se v tem oziru nekaj stori — četudi le provizorično. Učni načrt je temelj in prvi pogoj za enoten, pravilno urejen pouk. Obvezen mora biti za vse. Pouk brez načrta aü samovoljno izpre-minjevanje povzroča zmedo — in ne vodi do nobenih uspehov. Pri osrednjem odboru so se izvolili odseki, za ljudske, meščanske in srednje šole, ki bodo stare, učne načrte pregledali in v kolikor potrebno preuredili. Te načrte bomo poslali potem dekanijskim poverjenikom, da jih s kateheti svojega okrožja preštudirajo in stavijo eventualne spreminjevalne predloge. Učni načrt, potreba, uporaba, bi naj bil tudi predmet za predavanja pri dekanijskih katehetskih sestankih. V organizatoričnem oziru prosi odbor dekanijske poverjenike, da pripravljajo ustanovitev dekanijskih ali okrožnih pododborov. Poverjeništvo bi se naj razširilo v podobor s tremi ali tudi več odbori. Lahko vsaka dekanija za se — ali tudi, kjer kaže, več dekanij skupaj. Pravilnik'se bo priredil in doposlal. To je nujno potrebno, da pride v celotno društveno delo več življenja. Prihodnji širši sestanek v Mariboru bo v začetku januarja. Predavanje bo o F. W. Foersterju in njegovi vzgojni metodi.
Protestiramo! Že tretje leto obstoji v Beogradu kat. visokošolsko društvo sv. Cirila in Metoda, ki si je postavilo za svojo glavno nalogo, da dela za versko zedinjenje Srbov in Rusov s kat. Cerkvijo. To mu je toliko lažje, ker ima v svoji sredi tudi že katoliške Srbe in ker vlada med člani prava prvokrščanska ljubezen in s por-gurnom in požrtvovanjem spojeno navdušenje za razširjanje kraljestva božjega. Sedaj ni čas, da bi lahko javno pokazali na svoje uspehe. Omenimo le, da se je aelo najuglednejša srbska revija, »Književni Glasnik«, zelo laskavo izrazila v svoji marčni številki t. 1. o delu 'cat. beograjskih visokošolccv in o društvu sv. Cirila in Metoda. Podobna poročila so prinašali inozemski listi, zlasti francoski, in angleški časopis »The catholic times«. Da bo naše delo še bolj sistematsko in da se raz-
tegne na celo Srbijo, zato se je osnoval -Katoliški Dijaški savez v Beogradu. Začetni uspehi so nam porok, da bo kljub veliki pokvarjenosti med srbskim izobraženstvoin našel rodovitna tla med: srbskim ljudstvom, ki je v jedru dobro. Na ukmjenje dijaških Marijinih družb bomo dali ministru Pribičeviču tak odgovor, kakor ga ni pričakoval. Mi ne protestiramo z besedami, temveč z dejanji. Vsak pritisk in vsako preganjanje bo še bolj povečalo našo požrtvovalnost in okrepilo naše sile. Mi bi celo želeli preganjanj, ki odneso vse suhe veje, če se ne bi pri tem zlomila včasih tudi kaka zelena veja. Globoka živa vera, medsebojna prvokrščanska ljubezen in zavest, da ne iščemo svojih koristi, temveč edinole čast božjo, so nam porok, da bo naše delo blagoslovljeno tudi zanaprej. čč. duhovščino in Marijine družbe ter vse, ki so dobre volje ter hočejo na Pribičevičev napad na dijaške kongregacije odgovoriti ne samo z obrambo, temveč z napadom, prosimo, da razpečavajo knjižico »Kraljestvo božje«. To knjigo je izdalo Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Nudimo jo po 3 dinarje. Dobiček je namenjen katoliškemu dijaštvu v Beogradu. V kratkem pošljemo nekaj izvodov poedinim čč.. gospodom duhovnikom,. obenem s položnico. Kdor bi je ne dobil, naj se obme na Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Rožna ulica 11.
Mož zadavil svojo ženo. Na Gor. Polskavi in sicer na Selah je imel Mlakar eno najlepših posestev. Kot imovit posestnik se je tudi oženil in ima s svoji pridno in vzorno ženo Miciko 6 živih otrok, od kojih ima. najstarejši 12 let. Mlakar je bil pa kljub podedovanemu posestvu pijanec, zapravljivec in surovina. Radi vednega pijančevanja se je začelo posestvo majati in zakonska Mlakar sta lani posestvo prodala. Treba tudi omeniti, da je Mlakar na Selah 4 krat pogorel in so ljudje vsik-dar govorili, da je sam zažgal in Lo radi tega, da je dobil zavarovalnino in je potem lahko popival nekaj časa. Iz Sel se je izselil v Kamnico, kjer je imel nekaj časa v najemu posestvo. V Kanmici si je preskrbel celo konja in se vozaril okrog kot baron in popival vso noč. Uboga žena ga je vedno svarila, naj za božjo voljo neha s pitjem. Za svarila in prošnje je prejela po večkrat na teden batine. Ker Mlakar v Kamnici za posestvo ni plačeval najemnine, ga je lastnik napodil in z ženo vred se je preselil iz Kamnice k ženinemu bratu, ki je dal Mlakcrjero na razpolago kmetsko kočuro. Miakerjevi so živeli zadnje čaše v velikem pomanjkanju — seve žena in otroci, a Mlakar sam pa je pil, če mu je le kaj -prišlo .pod palec in pretepal ženo. Zadnji čas je kupil pri Poljčanah neko posest, a ker ni mogel plačati, je moral odstopiti od kupa in ravno to -ga je najbolj razkačilo. V soboto se je zopet prepiral s svojo ženo. Med prepirom je napodil od koče deco in nato se je lotil žene'dejansko. Kako in kaj je počenjal z ženo, zna samo on, mogoče bo tudi to dognala preiskava. Otroci niso mogli dalje časa v hišo in ko so potem drugi kočuro nasilnim potom odprli, se jim je nudil grozen prizor. V lopi so našli šop ženskih las, kojih se je držala okrvavljena koža. V izbi je bila ubita in zadavljena Mlakarica. Morilec je po opravljenem krvavem delu ženo obesil, hoteč vzbuditi sum, da je samomorilka. Zverina je po opravljanem poslu zbežal in ga še danes nimajo. Bori,a med možem in ženo je morala biti grozna, ker jej je mož izpulil lase s kožo vred, a je končno uboga reva kot mnogo slabe j ša, podlegla. Vsi, ki so poznali ubogo, pridno ter dobrosrčno Mlekarico, jo iz srca pomiljujejopn se zgražajo nad nečloveškim zločincem, ki bo sigurno linčan, ako bi padel v roke upravičeno razjarjenim kmetom. Zločina, kakor ravnokar opisani ,že ne pomnijo krog Poljčan bogzna kako dolgo ne!
Železniška nesreča na postaji Savski Marof. Prva postaja od Dobove pri Brežicah na Hrvaškem se imenuje Savski Marof. Na tej postaji se križata krog 10. ure dopoldne tovorni vlak iz Zagreba- in potniški iz Brežic. Včeraj, dne 25. t. m., je tudi vozil potniški vlak v postajo S. Marof fcroig IO. «re pr< dpoldne. V službenem vozu tovornega vlaka iz Zagreba, kateri se mora v postaji Savski Marof izogniti nasprotnem« potniškemu vlaku» je bil kot nadisprevodriik g. pobreäki župan Blaž Železnik. Vlak je bil že v postaji in je peljal čez kretnjo na stranski tir, a naenkrat je začutil g. Železnik, kako se je pod nijm dvigal voz. Z izvanredno prisotnostjo duha je takoj skočil iz voza in priletel na tla s tako silo, da se je za Mip onesvestil. Ko se je prebudil, je videl, da je njegov službeni voz, popolnoma razbit in razdejan. Ravno tamkaj, ko peljejo-tračnice v zgoraj -omenjeno stransko pro-go, so delavci pred prihodom vlaka nekaj popravljali pri tračnicah. Težka lokomotiva tovornega vlaka je te bolj slabo sklenjene tračnice gotovo razrinila ter skočila iz tira. Za strojeni so tiščali drugi vagoni, ker je vlak bil težek približno 700
ton, s tako silo, da je ta teža trenutnega pritiska popolnoma zvila službeni voz ter postavila en tovorni voz na lokomotivo. Drugih žrtev hvala Bogu ni bilo, vendar je promet za nekaj časa oviran in preko postaje Savski Marof ne more peljati nobeden vlak tako dolgo ne, doki eine bodo spravili v tračnice lokomotivo včeraj ponesrečenega tovornega vlaka. Sreča je le bila, da je bil tovorni-vlak od osobja kolikor toliko zavrt.
Izgredi v Zagrebu. Med zagrebškimi hanaovci in orjunaši se vršijo vedno bolj pogosti pretepi, odkar je vodstvo policije v rokah samih Pribičevičevih miljen-cev; pod zaščito policije so orjunci zopet dobili korajžo ter izzivajo ob vsaki priliki Hrvate. Orjuna je po navadi v teh pretepih na slabšem, dokler ji ne prid na -pomoč policija, ki aretira hanaovce ter jih v spremstvu orjunašev, ki so pretep izzvali, odpravi v zapor.
Protesti brezposelnih delavcev. Ministrstvo socialne politike je poslalo te dni raznim delavskim organizacijam načrt svojega pravilnika o varstvu brezposelnega delavstva. Ta načrt je sestavila vlada brez sodelovanja in sporazuma delavskih organizacij ter je za to tudi tak, da ga prizadeto delavstvo ne more sprejeti. Delavske organizacije so za celo državo napovedale protestne shode, ki zahtevajo, naj se napravi nov pravilnik s sodelovanjem zastopnikov delavskih organizacij.
Brezposelnost in druge težave naših mornarjev. Iz Splita se pritožuje veliko število mornarjev, ki so naši državljani in sedaj nikjer ne najdejo posla. Prej so pluli širom sveta, vse parobrodne družbe so jih rade nastavljale, danes pa je parobrodarstvo na eni strani zmanjšano, na drugi pa tako nacionalizirano, da Italijani nočejo sprejeti nobénih Jugoslovanov, dočim je na naših ladjah kljub raznim naredi«m glede domačih in tujih delavnih moči, vse polno Italijanov. Kdor le more, -se izseli v tujino, doma pa ostanejo v bedi in brez zaslužka oni naši pomorci, ki so služili cela desetletja.
Spori med ruskimi begunci Odkar se dva velike kneza pulita za izmišljeni ruski carski prestol, so nastali veliki spori med večino ruskih beguncev. Eni so za Kirila‘Vladini-roviča, drugi pa za Nikolaja Nikolajeviča, dočim postajajo tretji pametnejši ob tem trganju za nekaj, kar ni in kar ne bo nikdar več. V nekaterih listih so se začeli oglašati treznejši ruski emigranti z dobrimi razmotrivanji o značaju in položaju ruskih beguncev. Nekateri odkrito priznavajo, da so begunci po ogromni večini'ljudje najrazličnejšega naziranja, ki ima pa samo to skupnost, da je že od nekdaj brez vseh vezi z ljudstvom. Zagrizeni ruski monarhisti pa seveda nimajo časa za stvarna premišljevanja v razburljivih prepirih, kdo ima pravico do ruskega carskega prestola. V Beogradu se je nedavno tak prepir med bivšimi, carističnimi oficirji razvil do navadnih pretepov m je morala posredovati policija. V društvu ruskih carskih oficirjev so se namreč spopadli pristaši Kirila in pristaši Nikolaja Nikolajeviča in so začeli zadnje metati iz društvenih prostorov. Temu je napravila konec policija, spor se je pa nadaljeval na ta način, da je neki polkovnik v imenu »carja« Kirila zasegel društvene knjige, blagajno in vse drago, kar so skupno prispevali vsi člani društva in da je končno še dvignil v neki banki naloženo skupno premoženje od par deset tisoč dinarjev. Ta zadeva dvojevrstnih caristov se bo obravnavala pred sodiščem, ker Nikolajevi pristaši tožijo pristaše Kirila radi nasilja in radi prilastitve skupnega premoženja.
Sejem za kožuhovino. Sarajevo je, kakor je znano, središče za trgovino s kožami divjačine/ Bosna in Hercegovina je tudi najbolj bogata na divjačini, ki daje dragoceno kožuhovino, kot hermelin, kuna, lisice, vidre itd. Sedaj so prišli sarajevski trgovci s kožuhovino na ugodno misel, ter nameravajo prirediti vsakih 15 dni nekako razstavo kožuhovine spojeno s sejmom za kože sploh. Tak sejem bi določeval cene kožuhovini za celo državo, ugoden bi pa bil tudi za inozemstvo, ki se zelo zanima za ta načrt.
Adresar za Slovenijo najnovejše izdaje se dobi*pri knjigarni »Sava« v Kranju proti predplačilu 100 din... ali po povzetju, kateremu se priračuni še poštnina.
Stoletnica aluminija, že v 18. stoletju so se delale predizkušnje glede pridobitve aluminija. Prvi, ki je pridobil po kemičnem -potu čisti aluminij, je bil kemik Oerstedt in sicer v letu 1824. Pridobitev pa je bila takrat tako težavna, da se je aluminij smatral luksuznim predmetom. Počasi se je tozadevna tehnika izpopolnila. Napoleon III. je dal napraviti na Francoskem tovarno, v kateri se je pridobilo vsaki dan 2 kg aluminija, kar je bilo za tedanje čase velika izvanrednost. Govorilo se je tudi, da mogoče dobiti tudi srebro iz ilovice. J«ta 1863 se je pridobilo aluminija vsega skupaj komaj 2000 kg. Leta 1888 pa že 40.000 kg. Potem sé je pri-


s "
Bujni, svitasti lasfe,
po rednem umivanju glave z * * - €€
Kolesaril pozor!
Popravila koles, kakor moderniziranje, emajliranje, poniklanje i. t. d. se točno, solidno in trpežno izvršijo v
mehanični delavnici
Divjak & ftustinčič,
Maribor
Vojašniška ulica štev. 13
Nadalje se sprejemajo popravila Hvalnih in pisalnih strojev vseh vrst, gramofonov i .t d., kakor tudi vsa specijalna stru------garsba dela. ------

dobitev hitro zvišala, kajti leta 1892 se je pridobilo 500 tisoč kilogramov in Leta 1900 že 7 milijonov, leta 1920 pa celo 160 milijonov kilogramov aluminija. Kolikor več aluminija se je pridobilo, toliko bolj so padle tudi cene. Leta 1852 so ga prodajali kg po -1800 mark, 1886 po 70 mark in leta 1911 celo samo po 1 marko za 1 kg. Aluminij se dobiva elektrollznim potom iz ilovice in kriolita.
Dp, OetkeF'jesr
vanilin sladkor
dobi se povsod ali pa v tovarni
Jos. Reich v Mariboru.
Iz Maribora.
V mariborski »špijonski« aferi se pojavljajo čudni zapetljaj i in izrodki. Kakor so poročali socialistični listi, so tipografa in občinskega svetnika g. Ošlaka obtožili po »zakonu o zaščiti države«, mesto radi »špijonaže«, o njegovem bratu naredniku se pa sedaj sliši, d9 je še vedno zaprt v vojaških zaporih, a ne več kot vojak, ampak kot civilist, ki se mora sam oblačiti in hraniti, ker je njegov obvezni službeni rok že potekel, za novega se pa ni prijavil. Smo radovedni, kdo ho končal famozno »špijonsko« afero, ali vojaško ali pa civilno sodišče.
Smrtna kosa. V pondeljek, dne 24. t. m., je umrla ga Neža Farčnikova, rojena Koglek, soproga nadučitelja v pokoju g. Antona F ar onika, stara 69 let. Pokojnica je bila rodom koroška Slovenka iz Šmarjete v Rožni dolini. Bodi ji zemljica lahka!
Pri zadnjem predavanju v Stolnem prosvetnem društvu je bila islučajno dobra udeležba. Zelo prav pa bi bilo, da bi pri visakem takem predavanju bil — ta slučaj, da bi (bila dvorana polna poslušalcev. Zanimivo je nadalje to, da ni bilo nič žensk, ki se letos očividno ne zanimajo za predavanja. Zato društvo sporoča, da se bo potrudilo,
ustreči s predavanji zanimanju čim širših krogov. — V
petek bo predavanje o »organiziranem denar,stvu.« Predava! bo revizor Zadružne' zveze g. J. Barle.
Krščanska ženska zveza ima te dni v stolnici duhovne vaje. V četrtek, dne 27. t. m., ob pol 6. uri zjutraj prva pridiga, ob 6. uri zvečer blagoslov, nato druga pridiga, ravno tako tudi v petek in soboto. V nedeljo zjutraj ob 6. 'liri sklepna pridiga, nato sv. maša s skupnim sv, obhajilom. Vse članice se vabite, da se teh m il os tip o ini h dni polnoštevilno udeležite. Pa tudi vsa katoliška društva, kakor vse dobromisleče nečlane vabi odbor.
Narodno gledališče. Danes, 26. novembra zaprto. — Četrtek, 27. novembra: »Trubadur«. Premijera. — Petek, 28. novembra: »Apolonov hram«, ab. A. — Sobota, 29. novembra: »Trubadur«, ab. D. — Nedelja, 30. novembra: »Apolonov hram«, ab. C.
KNJIŽEVNOST.
Storije I. Koroške narodne pripovedke in pravljice. Zbral in uredil France Kotnik. Založila Družba sv. Mohorja v Prevaljah. XVI—112 strani. Mohorjeve knjižnice 3. zvezek. Gena za ude 14.20 D, za neude 18.90 D, vezane za ude 21.50 D, za neude 26.20 D, po pošti 1.20 D več. Profesor dr. France Kotnik je zbral v tej knjigi 84 štorij, izmed katerih so jih zapisali njegovi bivši celovški učenci 42, iz starejših tiskanih virov jih je 22, sam jih je zapisal 19, ena pa je šašeljnova. V uvodu govori o motivih, s katerimi so pripovedke prepletene, o povodnem možu, Žalik ženah, o zakletih deklicah in zakladih, o potujočih dušah, o čarovniških knjigah, o velikanskih stavbah, o pripovedkah, ki pripovedujejo o postanku krajev, graščin in cerkva, o zgodovinskih pripovedkah, o Lahu, ki išče zakladov v naših gorah, o pravljicah, ki imajo motiv: pregreham sledijo kazni, o desetem bratu, večnem Šuštarju in kralju Matjažu. Nato sledi besedilo. Za njim so navedeni viri, odkod so pripovedke potekle. Imenik krajev in rek je dobrodošel. Na koncu pa je lepo število zanimivih opomb, ki spremljajo tekst in kjer je navedena tudi vzporedna literatura iz drugih slovstev, ponajveč iz Gräber jevih narodnih pripovedk. Knjiga bo dobro došla učiteljem, knjižnicam, deci in radovednemu narodu.
Književna novost. Dr. Josip Jeraj, Ob skrivnih virih. Tisk in zaloga Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, — Cena 14 dinarjev, po pošti 1 dinar več. Znak našega časa je pretiran racionalizem in materijalizam Ta znak nosi na sebi naše novodobno mišljenje, novodobno življenje, novodobno delo in uživanje. Zato pa manjka našemu času notranjega zadovoljstva, iskrenega veselja in prave sreče, zato je postalo novodobnim ljudem njihovo življenje, njihovo delo, da celo njihovo uživanje težek križ, ki ga vlačijo vsi nezadovoljni seboj po svetu. V to naše, na zunaj sicer večkrat sijajno, v resnici pa neveselo, mrko življenje, kliče znani buditelj slovensko štajerske mladine: »Dovolj imamo sijajnih palač, fa-brik, širokih in modernih ulic in cest, električnih sil, premalo pa imamo božjih sil, energij, milosti za svoje duše« in hoče s svojo knjigo Ob skrivnostnih virih pokazati našemu ljudstvu, posebno pa naši mladini vire, iz katerih naj bi črpali svojo moč, svoje veselje, srečo in uteho. So to viri, ki so nam tako blizu, viri, iz katerih so zajemali naši predniki moč in veselje za življenje in delo, viri, ki so pa za nas velikokrat zasuti in skriti. V svojem delu pa nam je pisatelj z mojstersko roko odkriva in na novo odpira. Vse, o če. mer pisatelj govori v svoji knjigi, lahko da našemu
ljudstvu veliko plemenitega veselja in resnične sreče, posebne pozornosti pa so vredni na primer sestavki Narava, Sreča gorske župnije, Izčiščene duše, Materinsko srce, O nevidnih vencih. Kolikor več prave zakonske sreče bi bilo, ko bi naši mladi ljudje, ki se pripravljajo ua zakon, hodili po poti, ki jo kaže pisatelj v sestavku Življenje po dva, koliko tihe plemenite družinske sreče bi bilo v naših hišah, ko bi si jo pripravljali tako, kakor je citati v sestavku Dom. Knjižica je pisana zanimivo, tako, da jo moraš vsaj prelistati celo, če si jo vzel enkrat v roke, a pisana je tudi tako poljudno, da bo lahko tudi našega preprostega človeka vodila k virom veselja in sreče. Lahko rečemo, da je Jerajeva knjiga med slovenskimi knjigami nekaj čisto svojevrstnega in ne trdimo preveč, da smo dobili s to knjigo Slovenci vredno so-vrstnico za »Mehr Freude«, s katero je škof in pisatelj Kepler hotel povzdignili nemško ljudstvo. »V časih, ko nam tako primanjkuje zmisla za čisto, neskaljeno veselje na življenju, sem napisal te vrstice vsem. tistim, ki čutijo stisko srca in težo življenja«, pravi pisatelj v pred govoru. Čutimo to menda vsi, zato sezimo po knjigi, da nam povzdigne srca in olajša življenje, posebno pa sezi po njen naša mladina, da si z njo poseješ v svoje srce plemenita zrna, iz katerih naj priraste lepša bodočnost našemu ljudstvu.
Kdor v „Straži“ oglašuje,
uspeha gotovo se raduje 1
Specialist za usnjate obleke, klobuke- kape in ročne toibice v vseh barvah, se priporoča za obilen obisk. Ivan Šmid, krojač Maribor, Radvanjska c. 11. 729
Pozor, lesni trgovci! 50.000 D posojila se vzame proti vkuji ženju na posestvo na prvetr mestu. Za obresti se dobi 50 meterklaftrov drv na stebla. — Vpraša se: Koroška cesta 24 trgovina s pohištvom, Maribor.
in snežni čevlji prvovrstnih znamk so pravkar dospeli ter se dobivajo pri tvrdki
JOS, MORAVEC
V MARIB0SU Slovenska ulica št. \2.
iaSE* Popravila "9Q galošev in snežnih čevljev
se točno izvršujejo.
727 3
CUNJE
krojaške, suknjens in platne- j ne odpadke, staro železj« j levano in vlito, glaževinc, ì kakor odpadke vsake vrste: kupuješ* po mtfvišjik «enak j
A. Arbeiter.
IHariber, Dravska elle» IS
Semenjem tudi staro Zelezjs j Staterò ja za vporabo, s ko- : v&škiaaJ odpadki ta vHtia*.
Š*rite „Stražo“!
Umetniške gosli na prodaj. Vpraša se pri hišniku v Cir^ tiskarni.
iPrsnujf iz svojega premog okopa pri Veliki Nedelji dajo Slovenska premogokopn® družba z o. z. v Lju liani, Wolfove ulica št 1—L	1Q
SlrcjBtt

f
&WIHER
«K
*
*
Koroška c. 53 MARB0R Koroška c. 53
se priporoča za izdelovanje pohištva in stavb kakor vseh v to stroko spadajočih mizarskih izdelkov. — Pohištvo za sobe in pi- j same Lajno v zalogi.	j
Edini izdelovatelji stiskalnic ,Patent Rudl‘. j Postrežba točna!	Cene zmerne!

dobro luč nesme !l!i se bati stroškov.
» » tnfmnmcw n *,*«**»
V vseh špecerijskih prodajalnah se dobi
najboljši pridatek k hrani.

Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega preljubega strica, prečastitega gospoda
Franca Škorjanc
župnika v pokoju
izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo prečastiti duhovščini braslovške in celj ske dekanije, g. dekanu Medvedu za ginljiv govor in mrtvaška opravila, g. dekanu dr. Cukala za vsfe simpatije, g. duh. svetovalcu dr. Jančiču za toliko naklonjenost, domačemu gospodu župniku Končanu za vso ljubezen in prijaznost med boleznijo rajnega, gospodom pevcem, darovalcem mnogih vencev in cvetja ter končno vsem, ki so spremili našega blagopokojnika do groba.
Sv. Pavel pri Preboldu, dne 23. novembra 1924.
Žalujoči ostali.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij »Straže«.