Političen list za slovenski narod. Po polt! prejemu velja: Za eelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta | 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr, V administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta | 3 fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. T Posamezne številke veljajo 7 kr. Haročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedieija v »Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. ž*Jtev. 226. V Ljubljani, v torek 3. oktobra 1893. Letnik: XXI. "Vabilo na naročbo. S I. oktobrom pričenja se nova naroČba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto Pol leta 15 gld. 8 „ Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci ., 40 „ Upravništvo ,,Slovenca". Hrvatski ban na Dunaju. Iz Zagreba, 1. oktobra. V pretečenem tednu je bil hrvatski ban sprejet na Dunaju od Nj. Veličanstva v avdijenciji, ki je trajala nenavadno dolgo. Seveda se ugiblje, kaj je bil povod tej nenavadni avdijenciji. Jedni mislijo, da je prišel ban na Dunaj zaradi nekih novih osnov za bodoče zasedanje hrvatskega sabora. Ali to je kaj neverjetno, kajti vse predloge, ki se tičejo hrvatskega zakenodajstva, predlaga na potrjenje hrvatski minister po navadi po ministru »a latere" naravski še le potem, ko jih je ogersko ministerstvo prerešetalo. Vkljub naši avtonomiji ne dobi nobena zakonska osnova potrjenja, če je ni ogersko ministerstvo potrdilo. Tako oprezni so Mažari pri tem, da se le kaj ne vtisne v postave, kar bi znalo škoditi njihovi poznati ideji; pri proračunu pa pazijo, da se nič več ne izd& za Hrvatsko, kar jej najstrožje pripada po tangenti, pa še tukaj radi kaj odščipnejo, če je le mogoče, kar nam je dokaz zopet proračun za bodoče leto. Po tem takem je kaj neverjetno, da bi se bil podal ban zaradi novih zakonskih osnov ali zaradi proračuna na Dunaj, saj je on odločen pristaš ogerskega ministerstva ter nima niti najmanjšega povoda, protiviti se odlokom njegovim. Drugi trdijo, da je bila avdijencija v zvezi z imenovanjem novega zagrebškega nadškofa. In to bi imelo biti tem bolj verjetno, ker se je ravno tedaj zadrževal na Dunaju tudi oddelni predstojnik za bogočastje in nastavo, dr. Kršnjavi. Ali po našem mnenju to ni tako. Tudi v tej zadevi odločujejo Mažari. Ogerski minister grof j Csaky si prisvaja pravo, direktno predlagati svojega kandidata, ter zahteva od hrvatske vlade le predleg. Seveda je to vmešanje v avtonomne hrvatske posle nepostavno, ali v istini se vendar vrši, ker naši v vsem popuščajo. Saj je gotovo brezobrazno, kar se piše po mažarskih časopisih, da je ravno takrat, ko je bil ban na Dunaju, odšel grof Csaky s hrvatskim ministrom Josipovičem v Kološo, ka«or jih je bil povabil tamošnji nadškof Csaska, da se sporazum-ljeta s kanonikoma Belo Mayerjem in Julijem Va-nosyjem, ne bi li morda bil kateri od nju sposoben za stolico zagrebške uadškoiije. Po mnenju mažarskih časopisov bi se bil imel udeležiti tega obiska tudi ban, kar je pa brez dvojbe le izmišljena vest, kajti nam se zdi, da bi bilo izpod banskega dostojanstva, da bi se za zagrebško nadškofijo iskal na tak način sposoben kandidat. Sploh je pa tudi znano, da se je ban že večkrat izrazil, da on hoče za zagrebškega nadškofa le Hrvata, ter so po tem takem ugibanja mažarskih časopisov v tem oziru brez vsakega temelja, vendar pa je dovolj drzno, če se piše na omenjeni način o tej važni zadevi. Morda pa je poslednja banova avdijencija v zvezi z njegovim nedavnim obiskom Bosne. Že takrat, ko je ban potoval po Bosni, se je bil raznesel glas, da bi mogel biti ban grof Khuen - Hedervary, naslednik Kallay-jev v upravi Bosne. Ta kombinacija tudi ni tako neverjetna, ko bi moral Kallay prevzeti predsedništvo v ogerskem ministerstvu, ali pa, ko bi se mu poverila kakšna druga važna služba. Mažari ne bodo tako z lahka popustili od principa, da mora biti upravitelj Bosne njihov človek, ali le-ta mora imeti seveda tudi sposobnosti. Sedanji upravitelj je zato popolnoma sposoben, ker je vešč tudi hrvatskemu jeziku in ker pozmi natanko iztočne zemlje, saj je bil dlje časa avstrijski konzul v Be-lemgradu. Bržkone Mažari za zdaj nimajo za to mesto sposobnega moža, Da bodo pristali na to, da prevzame sčasoma upravo hrvatski ban, ki se je vsaj deloma upoznal z iztočnimi deželami, a jeziku je pa tudi vešč. Tudi ni strahu, da bi morda z novim upraviteljem prešinil upravo kak novi duh, ki bi mogel biti protiven sedanjemu. Pripoveduje se pa tudi še nekaj prav neverjetnega v tej zadevi. Po odstopu Kallayjevem imela bi se zjediniti uprava Bosne z ono na Hrvatskem ter bi bil ban zajeduički poglavar v obeh zemljah, tedaj neka vrsta personalne unije. Se li ne glasi vse to nekako čudno? Govorilo in pisalo se je že mnogo o nekem trializmu v naši državi. Ne bi li to bil prvi korak k trializmu? Mogoče! Po najnovejših glasih ni med Avstro Ogersko in Rusijo nič več one napetosti, kakor je bila še pred nedavnim. Najboljši dokaz za to so razprave o trgovski nagodbi in pa zadnje vojaške vaje na Ogerskem in v Galiciji. Čisto mirnejši duh je zavladal mej obema državama, in mogoče je, da se tudi iztočno vprašanje reši na miren način. Posledica tega bi pa bila, da Avstro-Ogerska dobi zasedene zemlje in le-te bi se sčasoma morale zjediniti s sosednimi slovanskimi. To pa bi bil vkljub mažarski politiki za Slovanstvo velik napredek. Je-li je v istini prvi izvoljen za tako važen posel, da upravlja namreč z dvema deželama, sedanji ban hrvatski, ne more se resnobno trditi. Ako se pa to obistini, potem smo se južni Slovani za jeden korak zbližali. LISTEK Polep. (Spisal Radivoj.) Slišal sem pri neki posebni priliki času primerno opazko, da nobeno oznanilo ni tako nepotrebno, kakor če gospod župnik nekega lepega, nedeljskega jutra na prižnici med drugim povedo, da bo danes teden praznik cerkvenega blagoslovljenja ali semenj. Dotičnik bi res utegnil imeti prav; zakaj vsak župljan, še bolj pa vsaka skrbna župljanka, ako se le količkaj zanima za ta preimeniten dan v letu, še davno poprej natanko izračuni, kedaj da bo semenj /a-^^o/^v, oni znani praznik, ko se rabi .velika žlica". A navzlic temu se očividno vse vzraduje in oživi, čuvši to veselo oznanilo; zakaj to jih uveri, da so prav računali, in njih nadepolno pričakovanje dobi s tem takorekoč neko višjo sankcijo. Vsi se lotijo resno raznih priprav za to slavje. Fantje pobirajo novce za smodnik; zakaj brez tega je semenj nemogoč. Gospodinje pero pšenico, da bodo štruklji bolj beli; mali poglavčki in podoben drobiž se pa veseli, da pridejo razni strici in tete, botri in botre v goste, ki, kakor znano, nikdar ue pridejo prazni. Dekleta slednjič se pa skrivnostno pogovarjajo, komu da bo ta in ona pripela šopek na junaške prsi, junaške pravim, ker se ta prvotno izključljivo cerkvena slavnost dan današnji običajno završi s kako novodobno viležko borbo, ali bolje z »mesarskim klanjem", da rabim primernejši in um-Ijivejši izraz. V to pa nikakor ne zadostuje »kurja korajža pa vrabčeva moč", ampak tu treba ognjevitega, junaškega poguma v prsih in velikega, tolminskega noža v žepu, drugače ni nič. — Pa kaj za to, saj »komisija" tudi rada kaj zasluži! Vrh tega, čemu pa bi bil sicer prostorni in zračni ljubljanski grad ter zaduhli žabjak? »Sed tamen amoto quaeramus seria ludo". Pustimo to brezvspešno modrovanje! Kdo bo na kaj takega mislil ravno pred semnjem, katerega stari in mladi, revni in bogati pričakujejo z najlepšimi nadami. In kako tudi ne? Saj je to eden izmed onih štirih praznikov v letu (Božič, pust, Velika noč in semenj), ko si človek s pošteno jedjo in pijačo za dalje časa zdatno priveže svojo revno dušo, kakor mi je zatrjbval neki kmetski materijalist. Brez dvoma pa najbolj zažele ta slavnostni dan takozvani berači in njih rezerva, ali pomočne čete, ki le ob posebnih, važnih prilikah, kadar se iztirjava izredni »harač", priskočijo rednim četam na pomoč, a se inače vedo jako pogumno in neustrašeno, rekel bi naravnost drzno. Pa to ni čuda; saj jih mnogoletna izkušnja, oziroma neizmotljivo ustno izročilo uči, da se takrat z malim naporom lahko nabere precejšnje število okusnih, s cibebami, ali pa vsaj z makom in orehi posutih štrukeljcev; samo treba, da je človek malo silen in da sramežljivost pusti doma za pečjo, seboj pa vzame »žakeljc". Ridentem dicere verum quid vetat? A ne bodi jim oponošeno! Približal se je konečno onega leta napominjani praznik. To nam je svedočilo ubrano zvonjenje med gromovitim streljanjem, ki se je mogočno razlegalo od cerkve daleč na okrog in odmevalo v najmanj devetih sosednjih župnijah. Tako so bili bližnji in daljni sosedje — kakor se tudi spodobi — dostojno opozorjeni in definitivno obveščeni, kaj da bo jutri pri nas. Ljudje so zapuščali polagoma polja in senožeti ter se vračali domov pospravljat in čedit okrog svojih bivališč, da semnjevalci zanesljivo dobe vse v najlepšem redu in blišču. Iz zakajenih kuhinj pa se širi med prasketom in cvrčanjem razbeljene tolšče Politični pregled. V Ljubljani, 3. oktobra. Veleitdajske pravde na Češkem. Sedaj so zaprli tudi vrednika češkega lista .Nove proudy", Skabo. Dolže ga, da se je udeležil tudi pouličnih demonstracij v dan pred cesarjevim rojstvenim dnem. Dosedaj jih je v tej stvari zaprtih 69, proti 68 se ie preiskava že končala. Državno pravdništvo jih bode tožilo veleizdaje, razžaljenja cesarja in članov cesarske rodbine in rušenja javnega reda in miru. Zaprti mlinar Stepanek je ponujal 30.000 gld. varščine, če ga izpuste iz preiskovalnega zapora, ali sodnija v to ni privolila. Stepanek ima še ie 24 let in )e rezervni poročnik. Pri Karolovem mostu v Pragi ima velike mline. Obravnava proti mnogo-brojnim demonstrantom bode še le razkrila povode, zaradi katerih se je proglasilo izjemno stanje, ako se bode javno vršila. Že veliko število zaprtib kaže, da je položaj v Pragi bil precej resen in je torej vlada le prisiljeno proglasila izjemno stanje. Gregrjanci in realisti. Mislil bi bil kdo, da bodo Gregrovi pristaši sedaj vendar nehali napadati realiste, ko se je proglasilo izjemno stanje in bi bilo tako potrebno skupno delovanje vseh Mladočehov. Toda temu ni tako. Dr. Gregru iu tovarišem so že zdavuej češki interesi deveta briga. Njim je le ua tem, da sami ostanejo na površju. Kakor so poprej rogovilili proti Staročehom, tako sedaj rogovili jo proti realistom. Povsod agitujejo proti njim pri volilcih. Posebno je zadnji čas huda agitacija proti Kaizlu in Kramarju. Misli se že, da bodeta tudi ta dva morala odložiti svoje mandate, kakor je to storil profesor Masarjk. Za njima pa pridejo drugi realisti na vrsto. Gregrjanci ne mislijo prej mirovati, da zgine iz javnega življenja poslednji realist, kakor so zginili Staročehi. Gregr misli, da nikdo na Češkem ne sme biti drugega mnenja, kakor so .Narodni Listy". Posebno pa skuša dr. Gregr iivrniti lastno krivdo na realiste. Dolž4 jih, da so zakrivili izjemno stanje. Seveda sami ne marajo za take stvari biti odgovorni, ki kažejo kratkovidnost njih politike. Civilni zakon na Ogerskem. Vodja skrajne levice, Polonyi, je zahteval od minister-skega predseduika natančno informacijo, kako je s cerkvenimi predlogami. Njemu se zdi stvar nujua. Žito pa želi, da bi odseki te pretresavali že mej budgetno debato. Pulonyiju posebno ni všeč, da se predloga o civilnem zakonu tako dolgo ne predloži. Ministerski predsednik je odgovoril, da so tri predloge že predložene zbornici in odseki jih bodo lahko takoj pretresavali. Predloga o civilnem zakonu se, kakor se on nadeja, kmalu predloži. On je prosil krono, da d4 dovoljenje, ko celo stvar temeljito premisli. Ko bi pa le on dovoljenja dobiti ne mogel, on že ve, kaj storiti je njegova dolžnost. Ministerski predsednik torej že preti z ostavko. To pač kaže, da se krona močno ustavlja. Mogoče je torej, da pride na Ogerskem do ministerske krize, kajti We-kerle tudi ne sme misliti, da bi se brez njega izhajati ne moglo. Balkanska zveza. V Belemgradu je izšla brošura, v kateri se razpravlja o balkanski zvezi. prijeten, mamljiv vonj, kar priča, da se nekaj cvrč. Pozno v noč še-le so ugasnile v posameznih hišah brleče svetilke in hrup je s časoma čisto ponehal. Na to sem tudi jaz položil kosti svojega rojstva k počitku s tolažilno zavestjo, da je minil .dies sine lite", in da nastopi „nox cum somno". Ali to noč mi je ljubeznjivi .Somnus" le prekmalu odrekel svojo blagodejno pomoč. Na vse zgodaj že — za nedeljske razmere vsekako mnogo prehitro — je ves preplašen zbežal v svoj mitologičen brlog, kjer ni muh, kakor pravijo modri možje. Uprav se mi je sanjalo o nekem zanimivem prizoru iz .batrahamijamahije", ko me nakrat vzdrami nenavaden vrišč, prihajajoč od zmerno oddaljene „srenjske luže". Prvi hip sem mislil, da ima ondotni mnogoštevilni žabji zbor baš sedaj v jutranjem hladu svojo glavno skušnjo za današnji večerni koncert, kateremu imajo tudi murni in kobilice sodelovati; zato sem se meni nič tebi nič obrnil na drugo stran in skušal zopet zatisniti oči. Toda to pot se mi ni posrečilo. Dasiravno načelno nisem nasprotnik takim in enakim žabjim sinfonijam — četudi nisem mu-zikaličen — moram vender priznati, da mejetačas ona godba naravnost vzlovoljila. Spisal jo je srbski pisatelj Karil. To knjigo so pa tudi v Bolgariji simpatično pozdravili, ker pisatelj priporoča, da se balkanske države emancipujejo od vpliva Rusije. Pisatelj dokazuje na podlagi zgodovinskih dogodkov, da večje države vselej le manjše izkoriščajo, ako se nanje opirajo. Balkanski politiki pa spoznavajo, da je obstoj sedanjih balkanskih državic bolj ali manj v nevarnosti. Zaradi tega so pa večkrat že prišli na misel, da se osnuje zveza balkanskih držav. Pisatelj priznava, da je stvar precej zamotana. Pisatelj misli, da bi se ta zveza dala polagoma izvršiti. Najprej naj bi se Srbija zvezala z Grško ali pa Bolgarijo. Sedaj so v Srbiji bolj za zvezo z Grško, ki bi se dala hitro uresničiti. Pozneje bi se tej zvezi pridružila Bolgarija. Približanje Bolgarije bi tudi bilo lahko, kajti podlaga bi že bil jezik in pa slovstvo, zadnji čas se nekateri bolgarski pisatelji že v pravopisju približujejo Srbom. Srbi in Bolgari ne morejo dopustiti, da bi kaka tuja država posela Carigrad. Žito pa misli pisatelj, da je najbolje, da se potem pridobi Turčija za balkansko zvezo. Ko bi bila Turčija v tej zvezi, bi se ložje dala pripraviti, da začne z izvajanjem reform. Posebno bi se makedonsko narodno vprašanje dalo jako povoljno rešiti. Obnovil bi sa srbski patrijarhat v Ipeku. Srbski govoreči Makedonci bi se zbrali pod tem patrijarhatom, bolgarski govoreči bi pa ostali pod bolgarskim eksarhatom. Tako bi se polagoma ločila bolgarska in srbska sfera v Makedoniji. Balkanski zvezi bi pristopila seveda tudi Rumu-nija in Črnogora. Taka zveza bi bila dovolj močna, i da bi se branila proti kateri koli evropski državi. > Židje v Nemčiji. V Berolinu so nemški j židje imeli svoj shod. Na tem shodu so posebno i naglašali svoje čisto nemštvo. Emil Lehmann je j zagotavljal, da je v prvi vrsti Nemec, potem še le > žid. Ta govornik se je nekaj sramoval talmuda, f kajti rekel je, da ga ne pozna in nič vedeti neče ' o njem. V šoli in pri veronauku se ga ni učil. Ta i govor pa ni ugajal rabincu dr. Maybaumu, ki je j obžaloval, da žid prezira talmud. Iz tega bodo nasprotniki le sklepali, da je talmudova morala slaba. Rekli bodo pa tudi, da so vsi židje slabi ljudje, ker so po talmudu vzgojeni. Nato je nastal mej zboro- j valci hud prepir. Nekateri so zagovarjali talmud, drugi ga zopet obsojali. Pomenljivo je pa, da v s vsem tem sporu so se izogibali navesti kake nauke j iz talmuda. Zagovorniki so le trdili, da so izvlečki iz talmuda pravi biseri etike. Da bi pa talmud v celoti bil etična knjiga, tega se niti ti niso upali trditi, kar je pač jako pomenljivo. Ta shod židovskega vprašanja pač ni dosti pojasnil. Pruske deielnozborske volitve. Narodni liberalci so že izdali svoj volilni oklic povodom de-želnozborskih volitev. Vsebina oklica je naperjena proti katoliški stranki in njenim težnjam po verski šoli. Narodni liberalci so za to, da država ima odločilno besedo prL šolstvu, da cerkev ne bode v šoli gospodarila. Kakor je pa že pri liberalcih v navadi, se pa tudi v tem volilnem oklicu naglaša, da spoznajo važnost veronauka in ga ne žele iz šole odstraniti. Tudi oklic zagotavlja, da narodni liberalci niso sovražniki katoliške cerkve, samo proti jedno-stranskim verskim tendencam so. V oklicu se naglaša velika nevarnost, ki preti od katoliškega centruma, ker ta stranka je zvita v taktiki in zna skrajne demokrate, pa tudi skrajne nazadnjake porabiti v svoje namene. Sedaj se zveže s temi, sedaj zopet z drugimi. Ves ta oklic je skovan prav po hinavskem liberalnem načrtu in dokazuje , da se katoliške stranke narodni liberalci najbolj boje. Dnevne novice. V Ljubljani, 3. oktobra. (Birmanje in kanonično obiskovanje t Ljubljanski škofiji.) Prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski bodo obiskali prihodnje dni dekanijo cerkniško, postojinsko in trnovsko ter delili zakrament sv. birme v nastopnih farah; v soboto dne 7. oktobra popoldne se odpeljejo s poštnim vlakom na Rakek in od tod z vozom v Cerknico, kjer bo 8. t. m. birmovanje; 9. oktobra bo birmo-vanje v P o s t o j i n i; 10. oktobra v SI a vi ni; 11. oktobra vHrenovicah; 12. oktobra v Senožečah; 13. oktobra v Vre m ah; 14. oktobra v Košani; 15. oktobra na Premu; 16. oktobra v Trnovem in 17. oktobra v Knežaku. (Farnega izpita) vdeležujejo se te dni nastopni čč. gg. ljubljanske škofije: Andrej Češenj, kapelan v Moravčah; Mihael Horvat, farni upravitelj v Banji Loki; Frančišek Kadunc, farni upravitelj v Dragi na Kočevskem; Matija Mrak, stolni kapelan v Ljubljani; Janez N a-gode, farni upravitelj v Trebnjem; Leopold Piči g as, kuratni beneficijat in katehet v Idriji; Josip Regen, farni upravitelj na Vojskem, in Josip Samide, farni upravitelj v Kočevski Reki. (Slovensko gledališče.) Kakor smo že poročali, pela se bode jutri dne 4. t. m. v ljubljanskem gledališču .Cavalleria r u s t i c a n a". Prvič bodo nastopile novo angažovana gospica Leščinska (Sautuzza), gospica R i h o v a (Lola) in g. B e n e š (Turiddu). Mater pela bode gospica N i g r i n o v a. Vlogo Alijevo prevzel je pa naš dobro pozuati vrli operni pevec in resižer g. No 11 i. — Opera, ki se je uprizorila v pretekli sezoni s tako ogromnim ; vspehom in uprav — kakor je v obče pripoznato — ; velečastno za naš mladi oder, je velikanski umotvor, ki zahteva, da se ga sliši obilokrat, da se ga povsem v vseh njegovih prelepih posameznostih dobro razume. Od predstave do predstave pa raste veselje, ki ga uživa sleherni čujoč prekrasno delo mojstra ^ascanija. Ni torej dvomiti, da bode tudi ta neobhodno potrebna in težko pričakovana repriza te izborne opere privabila mnogo občinstva v naše sicer po neukusnih in nemoralnih nemških operetah ukuženo g 1 e-lišče. — Hvaležni smo torej .Dramatičnemu društvu", da stori, kar more, da ohrani in razvija dobri okus in umetniški čut našega občinstva z uprizoritvijo nanajvišji umetniški stopinji stoječih umotvorov. — Pripomnimo pa, da se nam je nadejati tudi od orchestra najboljše interpretacije Mascanijeve krasne skladbe, kajti godba pešpolka št. 27. slovi uad najboljšimi vojaškimi orchestri. Nekaj izvanrednega bo pa harfa v orche-stru, ki je od Mascanija predpisana in koja se v orchestru Belgijeev tako izborno igra, da je v Gradcu vse vrelo k koncertom godbe 27. pešpolka, kadar jd bila na vsporedu točka z igranjem na harfo. (Iz Gorice.) Kanonično umeščen bil je na faro Sv. Lucija ob mostu č. g. Jožef Fabjan, dosedaj župnik v Cepovauu. — V Št. Petru pri Gorici pričel se bode prihodnjo nedeljo sv. misijon. Trajal bo skozi 8 dnij. Bog daj obilo blagoslova. — V Kviškem v Brdih sunil je v soboto mladenič 201et-nega mladeniča smrtno nevarno z nožem v ledja. Prepir pričel se je iz ljubosumnosti radi nekega dekleta. Ranjenca prepeljali so v Gorico v bolnišnico. (Iz Gorij) se nam poroča: Vsled hudega dežja je reka Radovna jako narastla. Danes 2. t. m. je šel tukajšnji posestnik J. Kogej, po domače Zumer, z vpreženim volom na most. Ravno misli stopiti na most, ko se ta pod volom, ki je bil že na sredi, podere in voda odnese voz z vpreženo živino vred. Mož teče hitro ob vodi in naznani nesrečo delavcem g. župana Žumra, katerim se je posrečilo, izvleči vse to iz vode. Vol je seveda v vodi poginil in tudi voz je bil ves raztolčen. — Posestnik je tem bolj obžalovati, ker je bil most njegova lastnina. (Povodnji) bile so na Goriškem pretečeni teden po Vipavskem, v soški dolini in v Brdih. Škoda, ki so jo prouzročili nalivi, je velika. V Brdih in na Kanalskem je toča pridno tresla zrelo grozdje ter prouzročila vinogradnikom mnogo skrbi in dela. (Z Vrhnike,) 1. oktobra: Petkovi .Slov. Nar." prinesel je dopis z Vrhnike o .izjemnem stanju" (?). Da je radikalni dopisnik vrhniški hotel znositi svojo jezico nad občespoštovanim gospodom županom G. Jelovšekom, to nas ni iznenadilo. Saj vemo le predobro, odkod to zvonilo. .Narod" hoče kon-štatovati, da orli niso bili namazani na uradih, ampak le napisi, in zavrača krivdo na gosp. župana, češ, da ni resnice poročal. Vendar nas .Narod" ni mogel preveriti, da bi orli ne bili namazani ali vsaj da zlikovec ni imel namena, mazati jih, zakaj naposled je vsa trditev .Narodovega" dopisnika le navadna advokatska polemika in če se postavimo mi na nasprotno stališče iu dokazujemo, da je zlikovec nameraval le orle mazati, da pa je radi visočine več mazanja palo na napise, nego na orle, tedaj je naša koujektura ravno tako opravičena, kakor .Narodovega" dopisnika. Kak namen je imel dotični zlikovec, bode pač težko dognati, dokler se zlikovcu ne pride na sled. Faktum pa je, da 80 bili orli tudi poškropljeni in jeden zamazan, in tega fakta ne more zamazati .Naroda" dopisnik, ker je kon-štatiran in konštatirala ga je c. kr. komisija. Zato je pač naravno, da je g. župan govoril o namsza- nih orlih in ni mogel drugače govoriti, drugače bi bil sam sebi nasprotoval. In če dopisnik ni vedel o kaki komisiji, tedaj stori pametno in vrne gospodu županu čast s tem, da popravi svoj dopis. Čudno pa je vendar le, ako dopisnik za to ne bi vedel, zakaj če je vedel o dogodkih pri občinski seji, vedel bi bil pač tudi to, ker S9 je ondi o tem govorilo. Tudi mi se pridružimo radi mnenju »Narodovega" dopisnika in občinski zbor je tudi jednoglasno izrazil v brzojavki na višje mesto to mnenje, da zli-kovee ni nameraval mazati orlov — tudi gospod župan je glasoval za to — a faktum, da so bili poškropljeni, oziroma namazani orli, je faktum, kon-štatovan od c. kr. komisije in tudi od »Narodovega" dopisnika. Iz tega je razvidno, da je »Narodov" dopisnik, ki opravlja vrhniškega župana, ne pa vrhniški župan, ki opravlja vrhniško občino. Toliko o stvari. Ob osebnostih pa se mi ue prepiramo in »Narodov" dopisnik ne bode prav nič opravil, če se še tako trudi, počrniti našega blagor, g. župana. Ko bi kaj dali na osebo »Narodovega" dopisnika, stopili bi občinski odborniki hitro skupaj in izrekli zaupanje g. županu in obžalovanje nad osebnim napadom »Narodovega" dopisa, a za ^Narodove" dopise se mi ne zmenimo dosti. Tisti časi, hvala Bogu, so že minoli! Ako povemo, da sta celo dva radikalna odbornika obsojala nasproti gosp. županu pisavo »Narodovega" dopisnika, je pač dovolj ozna-čeuo, koliko veljave ima »Narodov" dopisnik, kateri ne bo vjel nobenega na svoj dopis, kakor že davno ne vjame nobenega za svoje tendence, razven tiste peščice, ki počiva že od prejšnjih časov v senci njegovega osrečenja. In dokler bode on vrtil radikalni rapir na Vrhniki, toliko časa se konservativni stranki ni treba bati za nikakeršeu poraz. Pač pa se bode vedno dobro godilo konservatizmu, dokler bode on tako goreče priklenjen na Vrhniko. Kar pa se tiče »nemčursko-klerikalne stranke", katero bi rad našel »Narodov" dopisnik, povemo mu, da naj govori le počasi, zakaj drugače bodemo hitro dokazali, da radikalci vrhniški nimajo prav nič vzroka, klerikalcem očitati nemčurstva. Pa v osebnosti se ne spuščamo, ako nismo primorani in tudi danes še nečemo z imeni na dan, akoravno nismo neopravičeni. Naša politika ni, uničiti vse, kar nam ni ljubo ali je nasprotno, ampak dobro ohraniti, slabo odvrniti. Toliko v pojasnilo svetu, Vrhničanom ne, ker nam oseba dopisnikova vse pojasni. (Slavnost. — Žalostna smrt.) Iz Borovnice, dne 2. oktobra. Na rožeuvensko nedeljo imeli smo lepo cerkveno slovesnost pri podružnični cerkvi na »Pokojišču". C. g. vrhniški dekan A. Kumer blagoslovili so novo svetišče in nov prenovljen veliki oltar. Pričujoči bili so tudi domači čč. gg. duhovniki. Po blagoslovljenju imeli so č. g. dekan ganljiv govor; za tem sledilo je darovanje, potem pa slovesna peta maša. Po sveti maši peli so zahvalno pesem. Med svetim opravilom so neprenehoma pokali topiči. Pred cerkvijo stal je slavolok s primernim napisom in šest velikih mlajev. — Res lepa je bila slavnost. — Pretečeni teden umrl je neki tukajšnji posestnik J. P. in sicer, ker je pregloboko pokukal v kozarček. Zvečer prišel je pijan domov in se hotel nad svojo ženo znositi, a padel je tako nesrečno, da je precej nezavesten obležal. No, saj piavi pregovor: »Kakoršno življenje, taka smrt." »Kdor tu na svetu Po nap'čni poti hod': Tega enkrat udaril Strogi bo gospod. (Iz Rima) se nam poroča: Novi italijanski pravosodni minister senator Armo je v Giolittijevem kabinetu, to je, v poldrugem letu že četrti. Armo je že nad 70 let star in je bil pred imenovanjem predsednik kasacijskega dvora v Palermu. Prednik njegov Santamaria je bil mnogo trdnejši, dasi je odstopil iz zdravstvenih ozirov. Pravi vzrok pa je bržčas ta, ker kot objektiven mož ni mogel in ni hotel vplivati na sodnike, ki so vodili pravdo proti ravnatelju in uradnikom pri propali rimski banki. Že med pravdo se je večkrat izjavil nasproti znancem, da hoče odložiti vodstvo pravosodnega ministerstva. In tako more vsakdo sklepati, da je znana razsodba tukajšnjega apelnega sodišča in causa rimske banke bilo pravi vzrok njegovega odstopa. Oba glavna zatoženca, ravnatelj in blagajnik, ki sta ponaredila več menie ter izneverila okoli 28 milijonov lir, sta prt javni glavni obravnavi pretila, da moreta dokazati sokrivdo 17 oseb, deloma bivših, de> loma sedanjih ministrov in drugih odličnih politikov. Ravnateljev sin in blagajnikov nečak sta bila zato- žena sokrivde, toda oba sta oproščena. So. ki trdijo, i da sta oče oziroma stric zamolčala imena sokrivcev, ako oprosti sina in nečaka. Ko se je razsodba razglasila, odstopila sta pravosodni minister, in državni podtajnik v pravosodnem ministerstvu. V minister-skem svetu, kattrega se Santamaria ni udeležil, sta vnanji minister Brin in minister za javna dela, Ge-nala, zahtevala, da državni nadpravdnik vloži priziv proti razsodbi na kasacijski dvor. Ali se je to zgodilo, tega listi ne vedo povedati, sicer pa kasacijski dvor lahko najde v prizivu formalno napako in ga zavrne in stvar je rešena. — Za mesec oktober je bil napovedan romarski vlak iz Španije. Vsled nemirov in povodenj v Španiji je vlak odpovedan. Pač pa pride iz Lombardije več tisoč romarjev, katere sv. oče sprejmo dne 19. oktobra. — Soparica je tukaj še vedno neznosna, v senci imamo navadno 25 do 30° C. Vino bode izvrstno, kjer ni toča pobila, kakor okoli Florencije, oljka pa je vsled prehude suše v obče slabo obrodila. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca septembra uložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 447 strank 183.356 gl. 60 kr., vzdignilo pa 356 strank 157.953 gld. 87 kr. V mesecih juliju, avgustu in septembru dovolilo se je 263 prošnjikom posojila v znesku 147.640 gld. (Smrt za kozami ali »runjami".) Pretečeni torek umrla je deklica, stara 19 let, za kozami v Zagrajec-Ivanjigradu na Krasu. Dekleta ni hotel nihče položiti v krsto. Mati, reci: mati jo je morala položiti v krsto in jo zabiti, s kakšnimi čuti, — ni treba praviti. Strah med tamošnjimi prebivalci je velik in opravičen, ker so okužene že štiri druge hiše. Čuvaj nas, Bog, nalezljivih bioleznij! (Ogenj.) Z I g a : V nedeljo, 1. t. m., zbudilo nas je zvonjenje in trombe glas ob 11. uri po noči. Začelo je goreti na Igu poleg cerkve, župnišča in šole. V hipu bili ste gospodarski poslopji Marije Štembal in Franceta Zdražbe v ognju. — Hvala Bogu, da je bilo mirno vreme, sicer bi gledali dane.s še več razvalin. Gasilno društvo pod vodstvom nadučitelja g. Franca Ks. Trošta, podpirano od sosedov in posestnikov iz Iške Loke, ki so s svojo brizgalnico prihiteli na pomoč, delalo je neumorno do polu 4. ure zjutraj, ter se je ogenj omejil samo na goreči poslopji. Posestnika sta bila pri graSki banki zavarovana. (Duhovniške premembe v celovški škofiji.) | Župniji sta dobila vč. gg.: A. Zak stolni kaplan v ' Celovcu, župnijo Šteben na Žili; P. Siks, provizor, župnijo Št. Salvator. — Premeščeni so č. gg.: K. Hiittner, provizor v Crnečah na Ojstrico; J. Svatoft, provizor Št. Lenartu v St. Jur na Žili; V. Valeš, provizor v Štebnu na Žili v Šmarjeto pri Trušnjah; M. Rsžun, provizor v Šmarjeti kot stolni kaplan v Celovec; J. Fugger, provizor v Medgorjah, kot kaplan v Dobrlovas; Št. Bayer, kaplan v Dobrli-vasi, kot provizor v Medgorje; V. Podgorc, kaplan na Višarjih, kot prefekt v kn. šk. »Marijanišče" v Celovcu; F. Holec, kaplan na Višarjih, kot provizor v Možico; J, Gros, kaplan v Zg. Beli v Sokovo; J. Žerjav, kaplan v Sokovem, v Zg. Bcilo. — Nameščen je č. g. A. Konečny za kaplana v Mill-statu. — Umrl je dne 14. sept. č. g. J. Pečnik, župnik v Podgorjah. — Razpisana je župnija Vrata do 25. okt. t, 1. (Razpisana je slnžba) nadučitelja v Podzemlju; letni dohodek 500 gld., doklada 50 gld. in prosto stanovanje. Prošnjo je vložiti do 20. oktobra t. 1. pri okrajnem šolskem svetu v Črnomlju. (Poskušnje za učiteljsko vsposobljenje) na ljudskih in meščanskih šolah se bodo letos v Ljubljani pričele dne 6. novembra. Prošnje za udeležitev pri teh izpitih vložiti je do dne 25. oktobra pri vodstvu izpraševalne komisije ia ljudske in meščanske šole. (Vožni red na državni železnici) je na progah Ljubljana-Trbiž in Ljubljana-Kamnik za zimski čas nespremenjen torej velja isti kakor za poletje. (Konji na prodaj.) Oskrbniška komisija 5. bat. divizije naznanja, da bode 8. oktobra ob 9. uri na cesarja Jožefa trgu na prodaj 7 konj, — Mi bi opozarjali oskrbniško komisijo, da je 8. oktobra nedelja, iu ravno tedaj najbolj obiskovana sv. maša v bližnji stolnici. Želeti bi torej bilo, da bi komisija z ozirom na posvečevanje nedelje, ki menda velja tudi zanjo, in z ozirom ua bližino cerkve prodajo konj prestavila na kak dragi dan, ali če je sedaj že prepozno, da bi se vsaj ob drugi priliki ozirala na te želje. i (Nakup kuhinjskega orodja in potrebščin za bolnišnice.) Da se za leto 1894 preskrbe kuhiujsko orodje in bolnišnične potrebščine za vojaške zdravstvene zavode v okoliši c. in kr. 3. voja in sicer za garnizijsko bolnišnico št. 7 v Gradcu, št. 8 v Ljubljani, št. 9 v Trstu, za četne bolnišnice v Gorici, Celovcu, Mariboru in Ptuju, potem za bolniške hiše v Celju, Judenburgu, Trbižu, Beljaku, vršila se bode dne 13. oktobra 1 8 9 3 ob 10. uri dopoldne pri garnizijski bolnišnici št. 7 v Gradcu ponudbena obravnava. Preskrbeti je potom ponudbenega nakupa in sicer kuhinjskega orodja za Ljubljano mej drugim: 1 kotel iz železne pločevine, 3 nepocinjeni louci iz železne pločevine, 4 železne ponve, 1 deska za sekanje, 1 kladvo za meso, 2 drateni siti za moko, 1 velik nož, 1 velike vilice, 39 pečnih lopatic, 13 grebelj, 1 vaga, ki potegne 80 kg., 48 pečnih klešč, 2 pušici za dišave, 1 mlin za kavo itd. Potrebščine za bolnišnico: 1 čeber za vodo iz pocinjene železne pločevine, 14 železnih počrnjenih žlic za moštvo, 40 nožev z železnim držalom za moštvo, 40 vilic z železnim držalom za moštvo, 8 aparatov za pranje, 6 banj iz cinkove pločevine, 78 steklenic za urin, 20 gostih glavnikov, 2 svečnika iz bele pločevine, 20 lesenih škafčkov, 2 žagi, za drva, 2 sekiri, 6 lopat, 2 krampa, 11 krtač; za častniške bolniške sobe 4 jedilna orodja, 8 kozarcev, 4 steklenice za vodo, 4 porcelanasti umivalniki itd. Ponudbe vložiti je najkasneje do 10. ure dopoldne napominanega obravnalnega dne pri obravnalni komisiji. Dobavljanje se mora zvršiti najkasneje do 30. novembra 1893. Vzorci, obrisi in popisi dobav-ljajočih predmetov pogledajo se lahko pri c. in kr. vojaških zdravstvenih zavodih. Razglas obsegajoč seznam predmetov, splošne pogoje in ponudbeni obrazec pogleda se lahko v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. (Prodaja plemenih žrebic.) Uvidevši veliko napako, da gredo najboljša žrebeta težkega plemena iz dežele in da po nekaterih krajih vzlic dobrim žrebcem ne more reja težkih konj tako napredovati, kakor bi lahko, ker je premalo dobrih žrebetnih kobil, ukrenil je podpisani odsek rejo težkih konj na Gorenjskem s tem pospešiti, da bode nakupil vsako leto nekaj najlepših odstavljenih žrebic ter jih potem po znižani ceni oddal konje-rejcem. Vsled tega sedaj podpisani odsek razglasuje, da bode prodajal dne 9. o k t o b r a t. 1. dopoldne ob 9. uri plemene žrebice težkega plemena potom dražbe v Ljubljani v družbeni podkovski šoli. Klicna cena bo polovica nakupne cene. Kupec se bo moral zavezati žrebico obdržati za pleme do prvega žrebeta, razen če bi se pokazalo, da je jalovka. Žrebice se bodo oddajale le konjerejcem kranjskega, kamniškega in ljubljanskega okoliškega okraja. Da bode podpisani odsek vedel kupiti zadostno število žrebic, prosi vse one, ki se mislijo udeležiti te dražbe, da to, če je mogoče, pismeno prijavijo odseku c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani. (Pojasnilo.) Z ozirom na .Poslano" objavljeno v Vašem listu dne 26. septembra in na dnevno novico z naslovom: »Izpodrivanje domačih delavskih močij" objavljeno z dne 30. septembra, prosim, da sprejmete nastopno pojasnilo: Ni res, da pod mojim vodstvom mestni nasadi in cvetličnjaške naprave nič ne napredujejo, res pa je, da strokovnjaki hvalijo lep napredek, vkljub temu, da se mi je boriti z zlobno roko, ki mi je lansko leto repo, letos pa salato zasejala v drevesnici. Ni res, da bi bila semena »Wienerstadtparkmischung" prenapeto draga, res pa je, da kakor povsod pri blagu, je tudi pri semenu cena tem višja, kolikor je seme boljše. Res je sicer, da kaže nekaj -leh praznega sveta, toda temu ni kriv ne vrtnar, ne semena, pač pa toničava lega nasadov, kjer ob deževju voda zastaja. Gledč meui podtikanih psovk pa ni res, da sem kedaj rabil od dopisnika navedene psovke, česar mi tudi nihče dokazati ne more. — V Ljubljani 1. oktobra 1893. V. Heinitz, mestni vrtnar. (Prepoved krošnjarjenja v Gradcu.) S posebno ministersko naredbo se je prepovedalo kro-šnjarjenje v Gradcu. Ta prepoved pa ne zadene krošnjarjev iz krajev, ki imajo po § 11. krošnjar-skega patenta kake pusebne predpravice za krošnjar-jenje. Ta prepoved se tudi ue tiče ponujanja od hiše do hiše ali na ulici v § 60., odstavek 2, omenjenih predmetov vsakdanje porabe. Dobro bi bilo, da bi se tudi za Ljubljano izposlovalo kako omejenje krošujarstva. (Veteran iz prejšnjega stoletja.) V Valserthalu pri Brennerju živi 951etni Franc Gatt, kateri je skoro s prva služil v polku cesarskih lovcev iu je poznal prvega polkovnika tega polka. Leta 1821 je bil v vojski na Napolitanskem. Trije njegovi sinovi služili so tudi v polku eesarskik lovcev in se bojevali v letih 1848, 1849, 1859 iu 1866 v Italiji. (Odkritje spomenika.) Danes se je odkril na bojišču pri Kraljevem Gradcu spomenik na junaška dela c. in kr. stotnika Groebena, viteza reda Marije Terezije, in njegovih baterijskih častnikov in moštva. Med odkritjem je igrala vojaška godba Dvorakovo „Stabat Mater". Telegrami. Dunaj, 3. oktobra. Včeraj ob treh popoldne je cesar v družbi z nadvojvodo to-skanskim in bavarskim princem Leopoldom s posebnim vlakom se odpeljal v Neuberg na lov. V Badenu se jim je pridružil kralj saksonski, ki tudi pojde na lov. Povrnejo se dne 7. oktobra. — Nemški cesar se je zahvalil dunavski parobrodni družbi, ki je bila vredila ladijo „Orient" ravno tako, kakor so cesarske sobe na ladiji „Hohenzollern". Dunaj, 3. oktobra. Kakor poročata „Fremdenblatt" in „Presse", je načelnik v pravosodnem ministerstvu, baron Spens-Boo-den, imenovan namestnikom moravskim. Od-stopivši namestnik Lobl je povišan v barona. Dunaj, 2. oktobra. Na Ogerskem jih je poslednjih 48 ur 19 zbolelo in 13 umrlo za kolero, v Galiciji pa 22 zbolelo in 19 umrlo. Praga, 2. oktobra. Danes je bila hišna preiskava v vredništvu „Narodnih Listov" in v zasebnem stanovanju Gregrovem. černovice, 2. oktobra. Deželni zbor se je zaključil s trikratnim slavaklicem na cesarja. Madrid, 2. oktobra. Našli so dinamitne bombe pri zidu palače lepih umetnostij in kraljevega gradu. Zapalnice so bile ugasnene. Vsled izpovedeb anarhista Pallasa, katerega jutri ustrele v Barceloni, so zaprli več oseb. Madrid, 3. oktobra. Več Maročanov je napadalo trdnjavice v okolici Melille. Osem vojakov je mrtvih, 33 ranjenih. Maročani imajo veliko izgube. Kakor se zagotavlja, bode Španija zahtevala takoj zadoščenje. Monterides, 3. oktobra. Blokada Eio de Janeira in Santosa traje dalje. BuenoB-Ayres, 3. oktobra. V Košari u so vstajnike podpirali švicarski in nemški naselniki. Boji so bili hudi. Vstaši so se pa le udali in njih vodje so sedaj zaprti. Buenos Ayres, 3. oktobra. V vsej Argentiniji je napravljen mir. Tovarna za svileno blago G. Henneberg (e. in kr. dvorni založnik) v Curihu (Ziirieh) priporoča naravnost zasebnikom, črno, belo in barvasto svileno blago od 45 kr. do gld. 11*65 meter, — gladko, progasto, karirano, vzorčasto, dainasti itd. (kacih 240 različnih baž in 2000 različnih barv, desinov itd.) voznine in carine prosto. Vzorci obratno. — Pisma veljajo 10 kr. in poštna karta 5 kr, v Švico. 12 (1 19—15) Vsebina X. zvezka: 1. Jurij Grabrijan. Spisal Ivan Lavrenčič. 2. Mladike. 9., 10., 11., 12. Zložil Aoton Medved. 3. Iz nove dobe. Spisal Ivan Sovn'in. 4. Sodje. Zložil Anton Medved. 5. Joanues studiosus. Spisal Podgoričan. 6. Kralj Mena iu Bak. Zložil A. Hribar. 7. Modrec Levi. Zložil Anton Medved. 8. Kranj. Črtice. Sestavil dr. L Mauriug. 9. Iz Novega Mesta v Bosno. Piše dr. Jos. Marinko. 10. Na jutrovem. Potopisne in narodopisne črtice. Spisal dr. Fr. L. 11. Ko-privnik iu koprivniška Vodnikova slavnost. Spisal J. Ažman. 12. Slovstvo. 13. Razne stvari. — Slike. 1. Metelkov dom v Skočijanu. (Narisal Jos. Germ.) 2. Jurij Grabrijtn. (Narisal Henrik Dejak.) 3. Pogled na citadelo v Kajiri. (Po fotografiji.) 4. Josip Ressel leta 1816. (Po sliki Fr. Skole.) 5. Resselov rojstveui dom v Hrudimu. (Po fotografiji.) 6. Pred lovom. (Narisal Jurij Subic.) 7. Kranj. (Po fotografiji Al. Beera.) 8. Pogled ua Kranj. (Fotografoval G. Pire.) 9. Pogled ua vrt Ezbekije v Kajiri. (Po fotografi ii Al. Beera.) 10. Profesor Tade Smičiklas. Umrli so: 1. oktobra. Anton Tičar, delavčev sin, 18 mesecev, Cesta na loko 11, jetika. 2. oktobra. Ana Kaligaro, gostija, 70 let, Gradišče 11, ostarelost. 3. oktobra. Frančiška Brožek, železniškega uradnika vdova, 69 let, Stari trg 9, vnetica tilnika. Vremensko sporočilo. a rt a Cas Stanje Veter Vreme >