Ameriška Domovi ima Pt /VlERl^/% M— H OIW1C1 AM€RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 7, 1961 SLOVENIAN HORNING NEWSPAPER STEV. LX — VOL. LX Vietnamski tigo Diem le prišla! na reforme! P red sednik Južnega Vietnama je pristal na reforme, ki so jih predložile Združene držav«. WASHINGTON, D. C. — Iz Saigon a je prišlo sporočilo, da eta se ameriški poslanik Frederick E. Nolting in .predsednik Južnega Vietnama Ngo Diem sporazumela o izvedbi reform v Južnem Vietnamu, ki naj pomagajo k uspešnejši borbi proti komunizmu in komunističnim gverilcem. .j[ Združene države so predložile vrsto vojaških in gospodarskih reform, ki naj bi odtegnile javnost od podpiranja komunistične gverile, pa omogočile viet. namisfcim četam uspešnejši boj proti rdeči gverili, ki dobiva redno podporo iz Sev. Vietnama in rdeče Kitajske. Diem se je reformam upiral, njegovo časopisje je javno obdolžilo Združene države vmeša-Vanja v notranje zadeve dežele. Razširili so se glasov^ da odide ameriški poslanik “na posvetovanje” v Washington, kar naj bi kazalo, da se spor postal resen ■m da ni upanja na skorajšnji sporazum. Diem je uvidel, da brez ameriške pomoči ne more nikamor in je popustil. Združene države so mu obljubile večjo gospodarsko in vojaško po-moč, če bo izvedel predlagane načrte. Predlogi predvidevajo O porabo gospodarske pomoči V splošno korist dežele, posebno malega kmeta, ki naj dobi svojo Zemljo in jo napredno obdeluje. Vojaško poveljstvo naj bi dobilo več pravice do lastnega odio-^nnja manjših enot in njihovo Vidnejšo povezavo. Novi grobovi Frank Koracin Zadet od srčne kapi je preminul na svojem domu na 1060 E. 222 St., Euclid, O., Frank Koracin, star 73 let. Bil je vdovec, soproga Mary, rojena Gole, je umrla leta 1945. Tukaj zapušča sina Johna, hčer Mary Miller, 10 vnukov in več drugih sorodnikov. Hči Anna Tekavec (Tek) je umrla leta 1958. Rojen je bil v Mirni peči (Veliki Kal) pri Novem mestu, kjer zapušča brata Karla in Antona, sestri Marijo in Ano in druge sorodnike. Pred upokojitvijo je bil zaposlen pri Apex Electric Co. Tukaj je bival 48 let in je bil član Društva Združeni bratje št. 26 SNPJ. Pogreb bo v soboto zjutraj ob devetih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob desetih, nato na Kalvarijo. Mihael Drensek Včeraj je umrl na svojem domu na 709 E. 160 St. po dolgi bolezni Mihael (Mike) Drensek, doma iz Doljnega kota v fari Žužemberk na Dolenjskem, od koder je prišel pred 49 leti. Tam je zapustil brata Janeza. Nad 45 let je bil pokojni zaposlen pri Willard Storage Battery Co. Zapustil je ženo Antonijo, roj. Goltes, preje por. Wintar, sina Mihaela ml. in hčeri Ann Pau-sic ter Lillian Homar. Pokojni je bil član Društva sv. Jožefa st. 169 KSKJ, Podr. št. 3 SMZ in Društva Kras št. 8 SDZ. Bil je tudi delničar Slov. doma na Holmes Ave., Slov., del. doma na Waterloo Rd. in Slov. nar. doma na Sit. Clair Ave. Pogreb bo iz novega Grdinovega pogreb. zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto zjutraj. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih. V sifcki Se Amerjka! Washington, d.c. — Ko le postala Somalija v vzhodni Afriki neodvisna, se je začela °čitno nagibati na sovjetsko ,S|tran v mednarodni politiki. V ARgadischio je prišlo veliko s°vjetsko diplomatsko zastop-stvo. Sovjetija je obljubila de-želi gospodarsko pomoč in strokovnjake za izdelavo načrtov Za gospodarski napredek. Ko so letos povodnji uničile Velik del pridelka in poplavile °koli 50 vasi, da je ostalo več kot desettisoč ljudi brez hrane strehe, so sovjetski diplomatko mirno gledali. Pomoč stiska-nim je končno prišla iz Združe-držav. Torej podobna zgodba kot v Titovini: Srce v Moskvi, malha Pa odprta proti Ameriki, ki jo naj polni! Ni čudno, fda je prišlo do nesreče MIAMI BEACH, Fla. — Mehanik Imperial Airlines, katere letalo Constellation je 8. novem-bar padlo s 77 vojaškimi novinci na zemljo, ko so se mu ustavili motorji, je pri zaslišanju izjavil, da je popravljal letalo z deli starega avtomobila in deli, ki so bili izdelani za letala druge vrste. Pri omenjeni nesreči je bilo 77 mladih fantov mrtvih! Rdeča Kitajska naj prosi za sprejem v ZN Nigerija predložila Združenim n a r o d o m sprejem “dveh Kitajsk,” čangkaj- škove in Maotsetungove. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Debata o sprejemu rdeče Kitajske v Združene narode se nadaljuje. K besedi se je oglasila že cela vrsta članic. Od teh govorov je bila do neke mere! zanimiva izjava zastopnika Švedske, da bo ta glasovala za sprejem rdeče Kitajske, da pa ni za izključitev čagkajškove Kitajske. še jasnejši je bil v tem pogledu zastopnik Nigerije, po številu prebivalstva največje diža. ve Afrike. Ta je pozval Združene narode, naj pogledajo stvarnosti v obraz in priznajo, da obstojita dve kitajski državi, katerih ena je član Združenih narodov, druga pa ne. Vprašanje bo rešeno najenostavnejše, če še ta druga Kitajska zaprosi za sprejem v ZN. Nigerijec predloga ni stavil uradno v obliki resolucije, ampak je svojo rešitev predložil le v govoru. Rešitev spora z “dvema Kitajskama” je bila že ponovno obravnavana v javnosti, nikdar pa že ne v Združenih na. rodih. Združene države so se izjavile proti njej, prav tako pa jo odklanjata Sovjetska zveza in rdeča Kitajsika sama. Ti dve zahtevata, da dobi rdeča vlada v Peipingu edina pravico zastopati Kitajsko in Kitajce v Združenih narodih in da se njej prepusti tudi ozemlje Čangikajškove Kitajske. Ker je s Čangkajškovo Kitajsko Amerika povezana v vojaško-obramibni pogodbi je malo upanja, da bi pustila to na cedilu) ker bi v tem slučaju uničila sama del obrambne verige proti prodiranju komunizma v Aziji. -o- Stalinov spomenik v Pragi idela Čehom težave PRAGA, ČSR. — Poseben odbor premišlja, kako bi odstranili 92 čevljev visok kip Stalina, ki je izdelan iz enega kosa granita. Stoji nad reko VJtavo in je viden daleč na vse strani. Stalin mora s poti, toda kako? Mednarod. dogovora o kontroli vesolja še ne bo ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Že 1. 1959 je generalna skupščina ZN izvolila poseben odbor 24 članov z imenom “Odbor za mirno vporabo vesolja”, ki naj bi tekom 2 let izdelal program za cilj, izražen v naslovu odbora. Moskva je od samega začetka nagajala delu odbora, zato je odbor imel tekom dveh let samo eno sejo. Na radnji, drugi po številu, je glavni delegat ZDA pri ZN Stevenson predložil obširen načrt, kako je treba organizirati vsaj podlago za mimo vporabo vesolja. V načrtu je podčrta: sledeče glavne misli: vesolje ne sme pasti pod suvereniteto nobene države; tja mora imeti svoboden dostop vsakdo. Kdor pošlje karkoli v vesolje, je dolžan, da svoj korak registrira pri ZN in pove njegov cilj. ZN naj dalje o r g a n i z irajo vso vremensko službo, v kolikor se da ustvariti v vesolju. Dalje je treba doseči sporazum o “komunikacijskih satelitih”, to je takih, ki bi prenašali radijo, televizijo, telefon in telegraf. Končno je Stevenson predlagal, naj se odbor pomnoži z novimi člani in njegovo življenje podaljša še za dve leti. Sovjetski delegat Zorin je predlagal vporabo veto pravice, čemur sta takoj ugovarjala angleški in ameriški delegat. Odbor in Stevensonov načrt sta s tem praktično pokopana. Vendar nekdo pameten DAR ES SALAAM, Tang. — Večina afriških držav okuša ustvariti kljub svojim skromnim finančnim sredstvom diplo-mat»ka zastopstva v vseh vodilnih državah sveta, da bi dvignila svoj ugled in pomen. V tem oziru sta posebno znani Gana irf Gvineja. Predsednik vlade Tanganjike, ki bo postala neodvisna te dni, je objavil, da bo njegova država vzdrževala le dve poslaništvi: v Londonu (kot članica britske Skupnosti narodov) in pri Združenih narodih v New Yorku. ČETE ZDRUŽENIH NARODOV PREVLADUJEJO V KATANGI Čete Združenih narodov so po dveh dneh bojev s pomočjo letalstva, ki je uničilo večji del katan-ških letalskih sil, prevladale nad katanško vojsko v glavnem mestu. Boj s tem seveda še dolgo ni končan. Združene države trdno na strani Združenih narodov, Velika Britanija proti uporabi sile. ELISABETHVILLE, Katanga. — Letalske sile Združenih narodov so v torek bombardirale in obstreljevale opo-!rišča katanškega letalstva in uničile večji del letal. Tako jso postale letalske sile ZN neomejen gospodar ozračja nad Katango, kar je pripomoglo četam ZN sej, vendar Ameri-kancu ni uspelo doseči osvoboditve njegovih rojakov, ki jih Kitajce drže zaprte še od korejske vojne. Pretekli teden, ko je bila končana 107. seja, je poslanik ZDA Beam napovedal: “Prihodnja seja bo 6. februarja 1962!” Po kratkem premoru je dodal: “Z mojim naslednikom.” Beam je svojo službo v Varla, vi končal in se bo vrnil v Združene države, nove seje se bo ude. ležil njegov neslednik. Morda se bo sestajal s Kitajcem novih šest let z enakim uspehom! Ameriška Domovi ima ■V ■VI ■ ■/I »IO fv* * «anP5Hfco 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Jtfly Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 235 Thur., Dec. 7, 1961 Hruščev postal gospodar v stranki Vsak človek, tudi neomejen diktator, ne zmore sam vsega dela. Mora ga vsaj nekaj prepustiti svojim ožjim sodelavcem in se zanesti, da ga bodo pošteno izvrševali in pri tem ne spodrivali drug drugega. To pravilo velja tudi za komunistične diktatorje v Rusiji. Pod Leninovim režimom se ta problem še ni dosti čutil. Rusija je bila takrat v dobi državljanske vojne. Kdor ni ubogal sklepov takratnega izvršilnega odbora ruske komunistične stranke, je zgubil življenje. Takih slučajev je bilo malo, kajti vsak vodilni komunist se je zavedal, da njegova stranka še ne sedi trdno in bi z njenim koncem bila zadnja ura tudi njemu. V lastnem interesu je bil zvest stranki in se držal vseh njenih navodil ne glede na tveganja in žrtve, ki so ga pri tem čakale. Ko pa je prevzel oblast Stalin in je stranka držala že trdno v rokah rusko državo, takrat se stranka ni več bala za oblast. Stalin je sicer vprizarjal divjaške čistke v stranki, toda ne iz strahu, da bo komunizem propadel. Vbil si je v glavo teorijo,' da komunistični režim mora biti zmeraj strožji in zahtevnejši in da taka politika mora voditi v lastnih vrstah odpor, ki ga je treba zadušiti z zmeraj večjo krvoločnostjo. Kdor je hotel plezati po politični lestvici, je moral siliti v Stalinovo bližino in se s tem bližati nevarnosti, da mu bo Stalin enkrat zavil vrat. In vendar je bilo dosti komunističnih stremuhov, ki so 'tvegali tako taktiko. Nekaterim je bila sreča mila, dočakali so Stalinovo smrt, drugi so šli prisilno pred njim na oni ‘svet. Vsi ti so poznali Stalinove navade: bili so mu uslužni pri vsakem zločinu, ki ga je imel v načrtih, obenem so pa 'računali, da jih ne bo preganjal, dokler mu bodo koristili. Kikomur izmed njih ni prišlo niti na misel, da se bi združil s komurkoli s ciljem, da zasnuje zaroto proti diktatorju. Skoraj vsi so pa gledali, da si ustvarijo vsak svojo kliko. Tako je Ždanov ustvaril svojo kliko v Leningradu, Malenkov med višjo birokracijo, Berija med policijo, Molotov med diplomacijo itd. Stalin je za vse to vedel, pa je klike trpel. Ko je mislil, da postajajo nevarne, jih je dal uničiti s poglavarji klik vred. Hruščev je tudi imel svojo kliko v U-krajini. Vedel je, da je to zelo tvegana stvar, in se je verjetno nad 15 let bal, da se Stalin ne bo enkrat ujezil in ga dal spraviti s sveta. Klike postanejo torej lahko nevarna stvar tudi za njihove vodnike. Hruščev je po Stalinovi smrti napravil še drugo skušnjo. V dobi takozvanega kolektivnega vodstva v prezidiju stranke so se začeli tepsti med seboj ravno tisti člani, ki so imeli vsak svojo kliko. Ostali člani so se priključili enemu ali drugemu voditelju klik. Hruščevu je bila takrat potrebna vsa spretnost in sreča, da je svoje tekmece spravil spod nog. To se mu ni zdelo zadosti; sklenil je, da v stranki zbriše sistem klik. To delo je opravljal dolgo, skoraj dolgih sedem let. Najprej je odstranil iz prezidija vse tekmece in razgnal njihove klike. Sitnosti mu je dala posebno Malenkova klika. Komaj je strl klike in njihove voditelje, že se je spravil na reforme, ki naj klikarstvo onemogočijo. Idejno je podprl to delo z “bojem proti’’ oboževanju osebnosti. Pod tem geslom je začel 1. 1956 postavljati na vsa odločilna mesta svoje osebne pristaše in preganjati vse tiste, ki so do tedaj sedeli na njih. Tega dela še ni mogel izvršiti do 1. 1958. Zato je odredil, da naj bo takratni strankin kongres “izreden,” to je, ni mu bilo treba dati na kongresu običajnega tajniškega poročila in tudi ne izvesti običajnih volitev v strankine organe. Takoj po izrednem kongresu je sistematično nadaljeval uničevanje klikarstva. Pospešil je delo na novem partijskem programu, ki naj izrecno obsodi vsako oboževanje osebnosti, in na novem strankinem statutu, ki naj poskrbi za hitro “rotacijo” tovarišev na vseh vodilnih mestih. Obenem je povečal število članov in njihovih namestnikov v glavnem odboru od 125 na 175. Glavni odbor je torej postal že majhen parlament. Zato je znižal število članov prezidija od 13 na 11. Prezidij dejansko vodi stranko in državo, lam je zasidrana tudi politična moč Hruščeva. Čim manj ima članov, tem manj je za Hruščeva nevarnosti, da naleti na opozicijo. Kot pripravo za kongres je izmenjal skoraj polovico vseh prvih tajnikov v oblasteh. Vseh tajnikov je okoli sto, Hruščev jih je izmenjal kar 48. Izmenjal je tudi prve tajnike v posameznih republikah. Tako je ustvaril osnovo za svojo politično moč. Prvi tajniki v teh organih so namreč gospodarji na deželi, recimo mali Hruščevi v provincah in republikah. So po svojem položaju kandidatje za glavni odbor, istočasno pa tudi stvarno imenujejo delegate za strankin kongres. Hruščevu se torej sedaj ni treba bati, da bi na kongres prišli nezaželjeni delegatje, ki bi mogli biti materija! za klikarstvo; ni se mu treba bati, da bi se mu izneverili njegovi zaupniki na odločilnih mestih v stranki in ja- vni upravi. Pa se je zavaroval tudi za ta slučaj z “rotaci- jaz rekla, ampaJk sem rekla, da jo ’ na službenih mestih. Noben tovariš ne sme ostati dolgo časa na svojem mestu. Ga mora spremeniti, ko pride njegov čas, navzdol ali navzgor, to odvisi od Hruščeva. To pravilo seveda ne velja za Hruščeva samega. Posledica vseh teh korakov tovariša Hruščeva se vidi v spisku imen novih članov glavnega odbora in prezidija. V glavnem odboru je ostalo od prejšnih članov samo 63 od 125, vse drugo so novi obrazi, jih je nad sto. Glavnino tvorijo prvi tajniki republiških in oblastnih odborov, za dekoracijo je notri precej maršalov, generalov in admiralov ter zastopnikov znanosti in umetnosti, ki pa politično nič ne pomenijo in nimajo tudi nobenih političnih ambicij. Tip takega člana glavnega odbora je na primer znani pisatelj Šolohov. Po moskovskem vzorcu bodo reformirani tudi vsi pokrajinski odbori komunistične stranke, v kolikor že niso. Hruščev je tako končal delo na reorganizaciji stranke. Obvlada vse strankine organe, od najvišjega do najnižjega, posredno ali neposredno. Klikarstva v stranki se mu ni treba bati. Ni pa mogel opraviti tega dela brez težav, kar se lepo vidi iz potrebe, da je predzadnji strankin kongres moral krstiti za izrednega, tako se je bal opozicije za kulisami. S tem še ni rečeno, da se bo njegov sistem v strankini organizaciji obnesel. Delegatje so mu sicer navdušeno ploskali na zadnjem kongresu, toda kdo je bral njihove misli? BESEDA IZ NARODA Akademski družabni večer v Chicagu Milwaukee, Wis. — Glavni odlbor “Slovenskih akademikov j kratko je orisal zgodovino in na. Za tem je pozdravil navzoče in kratko spregovoril predsednik gl. odbora SAVA-e. Tone Arko, ki se specijalizira v metalurgiji na Nonth-Wesitern univerzi. Na v Amerliki” (SAVA), ki je letos v Chicagu, in tamošnja podružnica sta 25. nov. priredila v dvorani pri Sv. Štefanu svoj prvi akademski družabni večer. Slovenski akademiki v Chicagu so se zavedali, da ne smejo prirediti zgolj družabnega večera s plesom. Zavedli so se, da morajo občinstvu nuditi vsaj nekaj biserov slovenskega kulturnega bogastva in kulturne dejavnosti, da tako dokažejo, da je družabni večer res akademski. Zato so si zamislili večerj čigar prva polovica je obsegala akademij o> v drugi pa so se obiskovalci sprostili v domači zabavi: v razgovorih, plesu. Ni lahka naloga sestaviti v teh ameriških razmerah spored za slovensko akademijo. V vsaki slovenski naselbini to ni mogoče. V Chicagu so dokazali, da je: tam tak spored mogoč. V svoji sredi imajo mladinski pevski zbor, ki ga zvečine sestavljajo študentje, pod vodstvom p. Ven. delina špendova; imajo solopev. ko Kranjčevo, igralca Pfeiferja, piamista dr. Fišingerja, znani trio nekdanjih gdč. Dobrškovih, primeren Kovičev orkester; pa med alkademiki samimi so zelo upo-ralbne moči; in mihvauški igralci so samo (!) 90 milj oddaljeni. Pri vseh teh so čikaški akademiki našli razumevanje in pripravljenost za sodelovanje pri akademiji. Spored je napovedoval g. Jože Bernik, v katerem imajo čikaški slov. akademiki dobrohotnega in izkušenega mentorja. Da se Je akademija začela z “Gaudeamus igitur” je naravno. Ta začetek naj bi ostal tudi v bodoče. Saj pesem predstavlja najistarejšo študentovsko tradicijo med nami — poleg “cap and gown,” ki sta žal pri nas doma že izumrli. Pesem je nastala v visokem srednjem veku, v ozračju razigranih študentovskih, večkrat pivskih bratovščin, tedaj ko so študentje med seboj govorili po latinsko. Je dovtipna, a ne žaljiva mladostna reakcija na tedaj znano življensko pravilo: man organizacije ter namen družabnega večera: ohraniti bomo skušali slovenstvo med nami akademiki in v naših družinah; obenem pa bedo v svojih bodočih inteligenčnih poklicih, za katere se pripravljamo na amer. univerzah, skušali razširiti poznanje slovenskega imena v ameriškem kulturnem svetu. G. Arko je obenem poudaril, da bo SAVA poslala dobiček akademskega večera slovenskim koroškim alkademikom, kii si na Dunaju ustvarjajo svoj novi slovenški akademski dom. — Vsekakor pohvale vredni nameni, ki zaslužijo vso pozornost slovenskih ljudi. Koroškim akademikom pa bo v veliko moralno oporo zavest, da slov. akademiki po Šimi Ameriki skušajo čutiti z njimi. Z akademiki vred pa se zavedajmo vsi, da so Slovenci na Koroškem del slovenskega naroda, ki “umreti nočejo,” kot je zapisal pisatelj Ivan Pregelj. (Slov. koroški rojak mi je dejal, da je Preglja prosil, da naj bi naslovil tisto znano povest “Živeti hočejo,” a Pregelj je ostal pri svoji odločitvi.) Za nagovorom sta ga. Ema Ermanova in ga. Milena šouka-lova dovršeno zapeli Volaričevo “Divjo rožico” in duet iz “PQko-ve Dame.” Ga. šoukalova je obe pesmi sama spremljala na kitaro. Ko sem vprašal poznavalca Chicaga, zakaj nista peli ob klavirski spremljavi, sem dobil odgovor^ da sta ga. šoukalova in njena kitara neločljivo povezani. Pojasnilo ki veliko pove. G. Ciril Pfeifer je nato recitiral Župančičevega “Kra_ Ija Matjaža.” Ne vem, zakaj sta se mi vrivala dva različna vtisa ob tej tako lepi narodni pesmi: po eni strani dovršena recitacija Župančičeve mojsterake besede, po drugi pa misel, zakaj je v nas bilo in je še toliko kralj Mat-jazevskega duha? K pestrosti programa je pripomogel baletni nastop Miss Margie Prah, ki je lepo zaplesala točko iz “Moonlight” sonate. — memento mori. Zaradi te zdra. Škoda, da zaradi prehlada gdč. ve dovtipnosti je pesem postala Marija Kranjc ni mogla zapeti evropskih študentov, arij iz “Prodane neveste” in “La Gioconde.” Namesto teh dveh last vseh Celo ameriškim študentom, ki imajo za tradicijo veliko manj smisla kot evropski, se je pesem tako priljubila, da jo cesto zapo-jo, celo pred športnimi prireditvami. 'čeprav vsakdo ne razume latinskega, gotovo razume: vlivat Academia (univerza), vi-vant profesores ... Za to študentovsko himno je sledila pri-merna pesem Slovenski svet. Obe je dobro zapel mladinski pevski zbor pod vodstvom p. Vemdelima. Na klavir je pesmi spremljal dr. Fišinger. točk je nastopil mladinski pevski zbor. Višek je akademija dosegla s Prešernovo “Železno cesto,” ki sta jo dovršeno podala g. Pfeifer in ga. Marija Rodetova, o,ba v narodnih nošah. Navzoči so ju zasluženo nagradili s priznanjem. Šaljivi prizor “Telefonski pogovor” ge. Ivanke Gerželjeve je nudil zabavo s prijetno preti rameni j o ponazorjene govorice o-pravljivke: sem rekla, da nisem je ona rekla . . . 77krat ponovljeni refren, morda trikrat manj! — Študentovski oktet je nato zapel narodno “Ko so fantje proti vasi šli.” Ker so peli brez pevovodje, bi se naj postavili malo bolj tako, kot so se nekdaj fantje na vasi. Kot predzadnja točka je sledil odlomek iz Jurčičevega “Desetega brata,” ki so ga prikazali mihvauški gostije. V režiji g. Vlada Kralja je; v prijetni do-lenjščini podal Krjavlja g. Ivan Bambič, študenta z Dunaja pa g. Karel Kveder. Prizor sem videl tretjič, a gotovo je bil ta najboljši. Boljšega Krjavlja si sko-ro ni mogoče predstavljati. I-gralca sta bila zato deležna krepkega priznanja. Spored akademije je bil zaključen s Prešernovo “Zdravico.” Vsekako posrečena zamisel. Pre. šeren je v revolucijonamem letu 1848, ko se je po Evropi začutila pomlad narodov, kot pesnik napil zdravico vstajajočemu slovenskemu narodu, kateremu dotlej ni še noben vladar napil. Pesem bi pri akademiji je prišla zato bolj do izraza kot striktno zborna deklamacija ali pa kot pevska točka. V obliki kot je bila prikazana — deklamatorjd stoječ okrog gostilniške mize — je bila pesem podana premalo slovesno. Naj mi akademiki ne zamerijo te dobrohotne pripombe. Reči smem, da je bil program pester in za dane razmere bogat. Bilo je opaziti dve, tri hibe, ki niso bile prehude. Vem pa, da se akademiki zavedajo ob teh hibah, da gre vsaka rast od spodaj navzgor. — Za bodoče bi rad izrelkel dva nasveta k sporedu. Prvi: s samostojno točko naj bi nastopil dr. Fišinger. Letos je bil v preskromni vlogi spremljevalca. Drugi nasvet pa je načelnega značaja: mar ne bi kazalo staviti v spored dve ameriški točki? Ena naj bi bila primerna pesem, ki naj bi jo v angleščini zapel pevski zbor. Ni nujno, da je to ameriška himna. Druga, važnejša točka pa bi bila, da bi kdo od akademikov v angleščini podal primerno pesem kakega ameriškega pesnika ali pa ricitiral primeren odstavek iz kakega amerišltega romana ali eseja z motivom, ki bi bil sličen motivu v Prešernovi “Zdravici.” Čeprav smo tu sredi Amerike, kjer pravijo, da je ameriški nacionalizem doma, sc: tudi tu na velikih univerzah krepko zavedajo, da je Amerika eno z zahodno Evrqpo, del zahodne kulture. Računati je namreč treba s tem, da bo prihodnjič prišel na pova-tDalje na 3. strani) -------O-------- Letaa ssjs Lpbljans EUCLID, O. — V nedeljo, 10. decembra, ob dveh popoldne je v SDD na Recher Ave. seja Kluba Ljubljana. To bo glavna letna seja in dolžnost vsega članstva je, da se seje udeleži. V decembru moramo urediti vse potrebno za prihodnje leto in izvoliti uradnike, ki bodo klub vodili skozi leto 1962. Po seji bo domača zabava, na katero so prav tako vabljeni vsi člani in članice kluba. Na svidenje! Stefi Koncilja, taj. Podružnica št, 47 SŽ2 Garfield Heights, O. — Zopet je čas vabiti članstvo na glavne letne seje. Koliko bo članstvo upoštevalo te pozive in vabila društvenih uradnic in uradnikov, bomo poročali pozneje. Podružnica št. 47 SŽZ ima ta važni dan v nedeljo popoldne ob dveh v navadnih prostorih na 8601 Vineyard Ave. Zapomnite si cenjene članice dan 10. decembra. Pridite vse. Samo bolne članice so oproščene. Na dnevnem redu bo ureditev društvenega poslovanja za 1. 1962. Na glavni letni seji se lahko spremeni vse; doda se, kar je koristnega, kar večini ni všeč, Koncert Planine Planina je zbor izvežbanih pevcev in pevk, ki z ljubeznijo goje slovensko pesem za družbo, ki se zbira v Slovenskem narodnem domu na Maple Heights. Njihov koncert redno privabi Slovence iz tega okoliša. Tudi letos jih je. Dvorana Narodnega doma je bila premajhna. Vse je bilo zasedeno in okoli, ob straneh in v ozadju, so ljudje stali, po hodniku in stranskih prostorih in kotih so se tiščali in poslušali. Zbor ima 11 pevk in 13 pevcev, vsaj nastopilo jih je toliko. So zliti v celoto, da vsak akord lepo doni zajame vso dvorano, vsak stavek je enoten izraz raz-pclložemja, ki ga hoče skladba izraziti. Pojo strnjeno in sigurno, izgovarjajo jasno in brez napake, povdarjajo pravilno. Pesem tega zbora je močna, uglajena, lepa, v mnogem vzorna. Mešani zbor je začel in zaključil. Dali so najprej Zormanovo “Carmen,” sledia je Vodopičeva ‘Naročilo.” Zelo gibko so zajeli Zormanovo “Čez tri gore.” Kvartet: F. Urbančič, J. Zupanc, R. Kastelic, Al. Glavič je zapel Karl Adamičevo “Slanica” in Gregorčičevo “Njega n'i.” Od. lično so peli in želi pohvalo vse dvorane. Kot solisti so nastopili Marie Matis s pesmijo “A Kiss in the Dark” in “Regiment po cesti gre,” Olga Ponikvar z Vilharjevo “Nezakonska mati” in At. Glavič z “A thousand Leagues Beneath the Sea.” Lepo so izrazili vsebino vsake skladbe. Ženski zbor je gladko in ljubko odpel slovenski narodni “Dve zvezdi” in “’Jaz pa vrtec bom kopala,” vmes pa dve angleški “Should I” in “Sweet Cider Time.” Po odmoru je nastopil moški zbor z Ipavčevo “O mraku,” ponarodelo “Moj dom,” Hubadovo “Moja kosa je križavna” in Haj-drichovo “Jadransko morje.” Vžgali so in morali ponavljati. Čim bolj je bila pesem domoljubna, tem bolj se je prijela, tem bolj je žela odobravanje. To se: je zlasti čutilo v zadnjem delu, ki ga je zopet odpel mešani zbor. Narodna “Na Gorenjskem je fletno,” je razigrala občinstvo. Sledila ji je Jerebova “Kam si šla?” Aljaževa “Domovini” se je vsipala z odra kot solnčni dan z gora. Za zaključek so dali še “Star of Descending Night” od Emersona. Pritrjevanja in ploskanja je bilo obilo, tako, da so nekatere morali ponavljati. Soliste in zbor je odlično spremljala pri klavirju gospa Vera Milavec-Stlejko. Dirigent Frank Vauter ima zbor solidno v oblasti, tako, da so mu pevci sledili na migljaj, 'izčrpali lepo te' vsake skladbe do potankosti in razvili, kadar je bilo treba, mogočno glasovno silo. Koncert v celoti je bil res lep uspeh. Občudoval sem požrtvovalne sodelavce Planine in si želel, da bi še dolgo vztrajali in poživljali našo družbo, ki živi raztreseno po tem okolišu mesta in vzhodnih predmestnih občinah, i# 'L • i M. Kr. se lahko spremeni. Volile bo-rno odlbor za leto 1962. Po končani seji bo na razpolago okrepčilo. Sledila bo izmenjava daril. Vsaka naj prinese $1.00 vreden dar. Pogovorile se bomo, kako smo preživele poletje in si izmenjale' dobre nasvete. Pripeljite s seboj tudi svoje hčerke, ki so v mladinskem odseku, da se povesedijo z nami. Letos smo izgubile dve članici. Pavlina Lozar je umrla 20. oktobra in zapustila dva sinova, snahe, vnuke in vnukinje. Pred letom in pol ji je umrl mož. Naj počivata v miru. Sorodnikom naše sožalje! Več naših članic je bolnih pod zdravniško oskrbo. Dolga bolezen muči sledeče sestre: Ivano Dedek, Josephino Kmet, Antonijo Sila, M. Gregel in Jennie Novak. Vsem želimo, da bi jim Bog skoro vrnil ljubo zdravje in jim dal potrpežljivosti za voljno prenašanje bolezni.' Vse vabim na glavno letno se. jo v imenu vseh odbornic! Pozdravljene in na svidenje! Jennie Pugely) taj. ------o------ Trgstev, sv. feSia In sv. Miklavž v Hamilton) Hamilton, Ont. — S prihodom hladnejšega vremena so se začeli daljšati večeri in je napočil čas za družabne prireditve. Gradbeni odbor je sklenil prirediti vrsto zabavnih večerov za vso slovensko javnost v Hamiltonu in okolici. Namen teh prireditev je dvojni: prvič, da se spoznamo in povežemo v enoto in skupnost; in drugič, da zberemo nekaj denarja za'naš gradbeni sklad, da čimprej zgradimo svojo cerkev in dom. Dne 14. oktobra smo zarajali na “Trgatvi” vsi skupaj kot bratje in sestre pod vinsko trto obloženo s sladkimi grozdi. Vsi, ki so se je udeležili, so bili izredno zadovoljni, so dali priznanje odboru in rekli, naj bi bilo še več takih večerov. Naravno je, da trgatvi sledi krst in pokušanje novega vina. Zato smo se zbrali po prazniku sv. Martina, ki je blagoslovil novo vino; “Prišel je sv. Martin in nam požegnal vin’, žegnal ga je Martin, jaz ga bom pil.” Namesto pečene goske smo prigrizovali okusne kranjske klobasice in slovenske potice. Ob zvokih vesele godbe smo zaplesali, da so se kresale iskre. Glavni dobitek je bila lepa živa gos v kletki. Otroci so jo božali toliko časa, da je začela ncje" voljno majati z glavo, kot ^ hotela reči: “Tak, dajte mi že enkrat mir!” V nedeljo, 10. decembra, vas vabimo na sprejem sv. Miklavža, ki bo obiskali naše otroke. Prišel bo v spremstvu angelov in parkljev. Pripravljamo se uprizoritev spevoigre “Miklavž prihaja”. Prvič bo nastopalo na odru 40 otrok in odraslih s slo* vensko besedo in pesmijo. Prvo dejanje: V nebesih. " Sv. Peter (g. Frank Jeraj) vodi rajanje in nežno petje 25 ljub' kih angelcev, obdanih s takim sijajem, da boste strmeli vanje> kot da so se nebesa zares od' prla. Drugo dejanje: V Peklu. Lucifer (g. Drago Ložar) v so-lospevu razglasi vražje zapovo' di in daje takt pošastnim P^e' som peklenske sodrge, ki nau odpeva v divjem zboru, sr . črne jame, osvetljene z rdečim bliski. Tretje dejanje: V Hamilton11-— Sv. Nikolaj (g. V. Trček) Prl' de z nebeškim in peklenski111 spremstvom, da nagradi pridni poredne, lene pa parkljem iz roči. Sledi obdarovanje otrok i1^ odraslih. Vstopnina je $1 za 0 ^ rasle; za otroke je 'prosto. -^vae ležno sprejmemo prostovo jn^ prispevke poleg vstopnine, pokrijemo znatne stroške, ^ smo jih imeli s predstavo, čeli bomo z igro točno ob 3htP ^ poldne v ST. MICHAEL HALL na 213 JAMES ST. N-HAMILTONU. F. L. Tomtz IVAN PREGEU: Bogovec Jernej Medel smehljaj je dahnil ženski čez ustnice. Mehko je spregovorila in vprašala: “Gnad und frid in Christo. Outer!” (Milost in mir v Krista, prijatelj!) Kje je bogovec?” Mladenič je pokazal na vrata, odkoder je prišel. ‘‘Ei, ja, Outer,” je rekla deklica, pokimala z glavo in šla. Mladi je strmel za njo in jecljal; “Gertrud, Gertrud, Gertrud!” srce. ‘Agnes,” je odvrnil bolno bogovec. Potem je dodal: “Pa je minilo, Juta. Duhovina je nema. Pustiva jo, naj spi, naj ima mir.” “Naj spi, naj ima mir,” je ponovil mladec pred vrati. Bogovec pa je zaklical: V božjem imenu, Juta, pojdiva na pot!” Erazem pred vrati je odstopil in pohodil pobožno igračo mrtve duhovine v mrzlem grobo na Suhi. Ni vedel. — Bogo- Utonila je v bogovčevem Vec in deklica sta stopila iz stanu. Wassermannov je slišal, stanu na stopnice. Bogovec je kako je zaklical predikant zagiedal mladega in ostrmel. presenečeno, Vrnil se je pred vrata in poslušal trepetajoč. Spomin pokojne bogovčeve hčere je izpustil na tla. Kaj mu je še bilo za nedolžno igračo mrzle duhovine v grobu! Gertruda je živela; bila je lepa, mlada prijazna. — “Gnad und frid in Christo, Guter!” Mladec si je roko pritisnil na srce: “Gertrud viellieb!” Potem je posluhnil in je spoznal, da govori bogovec. “Juta torej? Hči logarja Gregorja iz Kokre? Kdaj pa Je umrl tvoj oče, Juta?” Juta je govorila: “Pred tremi leti. Ali ne veste več? Saj ste morali1 čez go-vo priti, ker so kmetje pred Dvorom zastražili pot.” “Spomnim se,” je dejal bogovec. “Pa reci, kdo ti je zdaj zbolel? Tvoj mož, tvoj ženin?” “Moj brat,” je odvrnila in pripovedovala, da mu je neprevidnemu ranjena planinska koza presekala z nogo drob Bogovec je vzdihnil: “Ubogi človek! Strašno mora trpeti. Ali je za smrt?” “Zato sem hitela,” je rekla Juta, “da bi prišli čim prej. “Takoj Juta,” je odvrnil bogovec. Wassermannov je Poznal njegov glas in ga ni Poznal. Kakor omočenemu iz Pijače so mu vstajale misli; “Gertruda je umrla, a Juta živi. O, Juta! Zakaj je sladka tvoja beseda, Meister? Ali ji 2a prijazen hiniš? Vstani, bogovec! Na pot! Njen brat urnika, tudi jaz bi zanjo umrl.” Notri je govoril bogovec: “Zdaj se te spomnim, Juta. A kroto si zrastla in, ko si vstopila, sem mislil, da je neka ^uga.” “Gertruda, kajne?” je vPrašala. Erazem pred vrati J6 krotil z roko svoje nemirno CHICAGO, ILL. “Kaj si še tu?” se je začudil nejevoljno. “Hitro mi strežeš, Iz Gradca si se vrnil.” ‘Gospod,” je odvrnil Erazem, “storil bom, kakor sem obljubil. Prej pa dovoli, da te spremim z gospodično.” ,‘Ne maram,” je rekel odločno bogovec. “Pomisli na snegove,” je ugovarjal mladec, “visoki so. Bredel bom in delal pot.” ‘Res je, snegovi so visoki,” je rekla Juta in vzdihnila. ‘Ali ti je všeč, da gre v nama?” je vprašal bogovec. ‘Zelo je prijazen,” je odvrnila. 1 M Mladcu se je vse osrčje vne- lo in je občutil: “Juta, ko boš trudna, da ne boš več mogla hoditi, kakor mati dete te ponesem. In če te bo zeblo, z vsem svojim srcem te bom grel, in če boš hotela in boš rekla: pojdi in umri zame! Glej, vstal bom pri priči, pojdem in umrem.” “In Gottes namem,” je zamrmral bogovec. “Hlapčič hodi pred menoj.” Šli so po ozki gazi. Večkrat so morali celo bresti v celo: Erazem prvi, Juta za njim in zadnji bogovec. Iz mirnega, v gaz uravnanega koraka je blodila mladcu noga, da je Stopal iz phojenega v mehko. Ni se oziral. Včasih Pa je čudno presenečeno1 obstal: ko je zaslišal zasoplost Jutinih pljuč, zaslutil vejan je njene sape na svojem tilniku. Strašno je ljubil. Vnemalo se mu je v mislih, nikoli še tako: nadležen mu je bil bogovec, starec krgavi, ki se je za sladko lakomil. “Spoditi me je kanil,” je trpel mladec. “Odkod starcu pravica?” Bridko se je karal za nezvestobo proti gospodu, kateremu je s stražo stregel: (Dalje prihodnjič) vršen nastop na odru. Ena ali dve ameriški točki sporeda pa mu bosta dokaz, da se slov. akademiki zavedajo tistega širšega kulturnega okvira, v katerem so — poleg velike ameriške svobode — velike možnosti za slovensko kulturno delovanje. Naj bi SAVA skušala najti primerno gradivo iz ameriške: literature. S tem bi obenem nakazala delno novo obliko slovenskih akademij med nami. Akademski družabni večer je bil dobro obislkan. še bolj razveseljivo pa je bilo, da so bili navzoči z večerom zadovoljni, če naj bi na kratko označil to zadovoljnost, bi dejal dvoje: prvo, akademija je bila potrebno in prijetno osvežilo za vse obiskovalce. Drugo pa: nič bučnega, nič preglasnega ni bilo na tem AKADEMSKI DRUŽABNI VEČER V CHICAGU (Nadaljevanje z 2. strani) bilo na podobni družabni večer kak ameriški intelligent. Slovenskega jezika ne bo razumel, a užiival bo lepoto naše govorice v recitaciji in petju in užival do. DRUŠTVENI liERISC (( Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. JS V BLAG SPOMIN DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA SOPROGA OČETA IN BRATA Johna Oblak ki je preminul dne 7. decembra 1951 * Kako še vedno žalujemo za Teboj, ki si bil tako dober in ljubezniv do nas vseh. Pa božja volja bila je, da na zemlji več ne vid’mo se. Le križ nam sveti govori, da zopet vid’mo se nad zvezdami. Vse mine, vse zgine, le večnost trpi. V nebesih pri Bogu se snidemo vsi! žalujoči: MARY, soproga TRI HČERE, SIN in SESTRI Cleveland, Ohio, 7. decembra 1961. večeru. To je potrebna ugotovitev. Zelo prav je, da so akademiki vabili neiglede na akademski naslov. Tako je prav. Dobrodošel je bil vsakdo, ki ima nekaj prist, nega razumevanja za študentovske potrebe in njihova prizadevanja. Čas prireditve je bil zelo primeren. Za Zahvalni dan so prišli domov študentje izven Chicaga. Ker pa je bilo obenem tisto soboto vreme suho; so mogli priti gostje tudi iz South Benda, kot prof. Jeglič z gospo, dalje iz Wauikegana in Milwaukeeja, od boder je prišlo čez 20 gostov. Opazili pa smo celo posameznike iz Washingtoina, New Yorka in od onstran velike luže. Prepričani smo, da bodo prihodnje leto čikaški akademiki zopet pripravili podoben večer z akademijo, pri tem pa pokazali neko rast. Upati je, da bo SA- Ženske dobijo delo Iščemo žensko, ki bi hotela stanovati skupaj s starejšo vdovo. Lepo stanovanje, spodaj, lastna o-premljena soba. Zglasite se o-sebno med 4. in 5. uro pop. na 5445 Stanard Ave., spodaj. —(236) VA po čikaškem zgledu priredila podobne večere z akademijo povsod, kjer so njene podružnice. JaGr. Hranite denar z« deževne dneve •—kupujte U. S. Savings bonde! MALI OGLASI Radi bi kupili hišo za 2 družini v bližini E. 185 St. Kličite KE 1-1466 pred 7. uro zvečer. (237) Ženitbcna ponudba Slovenec, 37 let star, obrtnik, sedaj ameriški državljan, se želi seznaniti z dekletom, ki bi si želela ustvariti lasten dom. Ponudbe, po možnosti s sliko, poslati na A.D. pod značko: Sireča in dom. —(237) Hiša naprodaj 4 sobe in kopalnica spodaj, velika zgotovljena soba zgoraj, dvojna garaža, plinski furnez, vse ograjeno. Kličite EN 1-1473. —(WTF) Sobe v najem Odda se 5 sob in kopalnica na 1232 E. 173 St., poleg Groven-wood Ave. Ogleda se lahko od 4. do 7., v soboto celi dan. —(236) V najem Oddam dve opremljeni, na novo dekorirani sobi s kopalnico, parna gorkota, privatni vhod. Za pojasnila kličite HE 1-0535. —(236) Dom in dohodek Zelo ugodno, pod sodnij sko ocenitvijo, za $12,500, 2-družin-ska hiša, 5 in 5, na 6800 Edna Ave. Moramo prodati, da uredimo zapuščino. Za sestanek kličite YE 2-5044. (236) Naprodaj Oprema tri kose za spalnico se proda. V izvrstnem stanju. Radi selitve. 18514 Shawnee Ave. IV 1-3877. Sobe se odda 5 sob zgoraj se odda na 8010 Medina Ave. Kličite po 5. uri EX 1-2745. (236) Sobe se odda Štiri sobe se oddajo zgoraj, in garaža, na 16108 Parkgrove Ave. Kličite IV 1-1523. (5, 7 dec) Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IV 1-223T EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV EAGLE ZNAMKE POMENIJO ŠE VEČJE PRIHRANKE m Real estate for sale LlNCOLNWOOD — BY OWNER. , Twin size bedrms. 2 baths. Bi-1 *eyel. Sep. din. rm. leading to patio, •^h cond. 108x161 corn, fully Ind-®cPd. In $30’s. 4465 LUNT. After 5 r-M. — all day week-ends. OR 3-7563. (235) NORTH RIVERSIDE — BY OWNER 4 bedroom Cape Cod. 2 baths. I Many closets. W-W crptg. in liv.-rm. area. Washer, dryer. Lot e°x25. Fruit trees. Nr. public & I paroc. schls. $27,000. HI. 7-2863. (235) T OAK LAWN — BY OWNER . mspect this quality built 2 bdrm. ranch — Cab. kit.; hardwood floors r~ Gas heat; new furnace; att. gar.; Pdscpd.; y2 acre lot; nr. schools & 'ransp. REASONABLE — GArden | 2'2264. (237) HOUSEHOLD HELP COOK—LIGHT HOUSEWORK Oman 30 to 45 yrs. Other help p Ployed. Must love children. °od home. Own room, bath, TV. op salary. Ref. req. Write or Phone. Mrs. Phillip F. Vogel, 317 Acacia Rd., Milwaukee, Wis. 2-8428. (235) DOWNTOWN - HEIGHTS - PARMATOWN - SOUTHGATE Slovita “DREAM GIRL” domača oblačila za deklice iz mehke acetatne trikotaže Za večjo in manjšo sestrico Z RESAMI OBROBLJENE prešite halje Mere 4 do 6X Mere 7 do 14 3 4 .99 .99 • Rožnate • Modre “Dream Girl” halje za vaše najljubše male deklice! Te bodo rade nosile razkošne trikotažne halje, ki so zajamčeno pralne in okrašene z resicami in pentljo na ovratniku. ugajalo vam bo Se spomnite, ko so se zadnjič prijatelji nepričakovano ustavili pri vas, niste imeli pri roki dovolj okrepčila? Tu je, kako ste lahko vedno, pripravljeni. Ko boste prihodnjič nakupovali, vprašajte za en zaboj lahkega, gladkega Stroh’s piva. Stroh’s bo ugajalo boljše vam... in vašim gostom. Vedno prvovrstne kakovosti... po priljubljenih cenah kjerkoli. boljše! lahko mehko z ognjem BEER I varjeno & iti Stal “SiKt.aiiciSJ' kliiR Za velike deklice Irikoiažna prešita halja 4" “Dream Girl’” halja z rožnatim ob-šivom. Zelo lahka acetatna trikotaža v mehkih barvah safirno-modre in koralne. Mere 7 do 14. la male deklice, prešita halja 3 .99 ‘Dream Girl” halja •obrobljena s čipkami. Prešita acetatna trikotaža v lepih barvah breskvine in modre. Mere 4 do 6. TRGOVINA V MESTU ODPRTA Kletni oddelki otroških dekliških oblačil. The May Company, vse 4 trgovine OD PONEDELJKA OD 9:30 do 9 PODRUŽNICE — OD PONEDELJKA DO SOBOTE OD 9:30 do 9:30 Evcrg TkxrWay for th« JcsoaUiT« la Wucoasia • Tedenska priloga za Slovenca ▼ Wisconsin« THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFLIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAIH' Adrfruw SO Is O0XOH rUBUSHIMO COMPANY Maric« R. Stasi, Publisher lie »o. sik »t MilvaskM 4, Wls. T«L Mitchell 4-4171 Sen in tja po Milwaukee Iz cerkvenega oznanila sv. Janeza Evangelista: . . . “tudi letos bomo imeli silvestrovanje ali zabavo na večer pred Novim letom. Vstopnina je $3.50 za osebo. Prijave že sprejemamo. Kdor prej iride — prej melje!” Pridružite "WHAT? A SALE ON 10NG DISTANCE? LET'S CALL! THAT’S RIGHT. In effect, that’s what you get when you call long distance after six PM—and all day on Sunday. Rates are lower then. And do you know what happens every night at nine on calls within Wisconsin? That’s when "extra bargain time” begins. You can talk 10 mijiutes for the price of five, and keep right on talking at “half price” as long as you wish. Telephone out-of-town family or friends, you’ll feel wonderful when you hear a familiar voice say “Hello!” CAU tONG DISTANCE • it's easy • /t's fast • it’s fun WISCONSIN TELEPHONE COMPANY se tudi vi, da v krogu prijateljev in znancev pozdravite novo leto 1962 z željo, da bi bilo bla-gonosno) zdravo in srečnoi predvsem pa, da bi bilo v istini leto željnega blagoslovljenega in božjega miru širom sveta. 9 Naročnikom Mohorjeve družbe naznanjamo, da so knjige tukaj — pri zastopniku g. Franku Rozina, 827 Scott St., telefon ORchard 1-1712. Ker je število knjig omejeno le na število naročnikov, pa pravi g. Rozina, da rad vzame nadaljna naročila za knjige, ki jih more v razmeroma kratkem času naročnikom preskrbeti. Prijatelji tu se vam nudi prilika, da gmotno pomagate dobremu katoliškemu književne, mu porastiku v staremu kraju im sebi pa v pouk, zabavo in kratek čas! i , r«! njimi pesmimi: “Zabučale gore,” “Mrzel veter,” “Travniki dehtijo” “Kaj oštirji delajo,” “En starček je živel.” S tem je bil ipevski program končan. Pevci in pevke so bili v resnici odlični, za kar srno jim dolžni resnično j hvalo. Zavedamo se, koliko truda in časa žrtvujejo za božjo čast in narodno zavest. Zahvalo smo dolžni tudi Father Vende-linovemu orkestru za njegovo gladko sodelovanje. Še enkrat č. pater Vendelin in šentštefam-ski zbori — hvala vam. stotera in pridite zopet kmalu! Zborom sv. Janeza Evangelista — NAŠIM — pevkam in pevcem pa kličemo srčno zahvalo in njih lepo in milo prepevanje naj bo še nadalje njim v čast in nam vsem v PONOS! č. pater Vendelin in Mr. Majhenič — nas poklon! Karel Mauser: LJUDJE POD BIČEM UL del. 2 S tl*"’ i S3 S? i M M mg V nedeljo, 26. novembra, popoldne in zvečer se je v farni dvorani sv. Janeza Evangelista vršil pevsiki koncert cerkvenega pevskega zbora fare sv. Štefana (Chicago) pod vodstvom č. p. Vemdelima špendova OEM, vzajemno s cerkvenim pevskim zborom fare sv. Janeza Evangelista (Milwaukee) pod vodstvom Erneata Majheniča. Svetošte-famski zbor je popoldan podal sledeče pevske točke: “Slovenska zemlja,” “Pojte slavo Bogu”, “Ave Maria,” “Naše gore,” “Ko so fantje po vasi šli,” “Venček narodnih” in “Moj dragi dom.” Domači zbor pa je pokazal svoje zmožnosti s sledečimi: “Pozdrav,” “Pozdravljam te Gorenj. c,ka stran,” “Pojdem v Rute,” “Na nebu zvezde sevajo.” Po premonu je nastopil mladinski zbor sv. Štefana ter ljubko podal: “Študentovska,” “Vsi so prihajali,” “Kaj veseli bi ne peli,” “Ptička,” “če o tebi kdaj.” Po odboru je ponovno nastopil svsitoštefan/s/ki zbor z nasled- ^Wne so Vale oči! : AKO RABITE OČALA— u obrnite se z zaupanjem r c “a zanesljivo tvrdko z i dolgoletno izkušnjo GLOBE OPTICAL C0. Telefon Mitchell 5-7174 1732 So. 11th Street Milwaukee 4, Wi*. Smart Santas give better electrically. For gifts that please, give electric appliances... large or small. At your dealer or our stores. | 'kČ, WISCONSINJJ.KTRIC POWM COMPANY lipHb Live Better ... Electrically V avtomobilu se je oddahnil. Svetla okna v vili so bila za njim, ko se vrne, bodo že temna. Dovolj, da bo Natašino mučenje moral gledati jutri cel dan. Vali še ni bila opravljena, ko je prišel. V samem spodnjem perilu je letala po predsobi. — Se ti zdi, da bova pozna, dragec? — In ne da bi čakala na njegov odgovor, je pričela vleči nase dolgo, temno plesno obleko. — Poglej, Blaž. če so gube zadaj vse na svojem mestu. — — Vse je prav — je rekel mrtvo. Niti pogledal jih ni. Zdaj šele se je obrnila proti njemu. Ujel se je z očmi v njen širok in globok izrez na prsih. — Slabe volje si videti — Je rekla. — Nataša je slabša. — Stresel je z glavo in ko je stopila čisto zraven njega in mu razkuštrala lase, se je naglo sklonil in jo poljubil na belino. Nato ji je pomagal obleči plašč. — človek samo enkrat živi — je rekla malomarno. Nista bila med prvimi, toda Bregar je že od vrat videl, da je na levi strani dvorane, čisto | zadaj ena miza že popolnoma zasedena. Prvega je opazil Sašo in ko je z mrzlimi pogledi seka! v omizje, je zapazil tudi tovariša Cestnika in še dva, ki ju je poznal samo slučajno. Sašine žene ni bilo. Od štirih žensk je poznal samo dve, ki sta bili uslužbeni v pisarni spodaj. Takoj poleg Sašine mize je bila Želakova. Ta je imel s seboj ženo in hčer. Bregar je pozdravil z mahanjem roke kakor da dela veter. Nato si je izbral mizo na desni strani, toda ne daleč od vhoda. — Ko bi teh ne bilo, bi lažje dihal — je rekel, ko je sedel. Vali se je samo zasmejala. Ni se mogel zbrati. Topo je zijal v bela Valenkina ramena in v njena stisnjena prša, ki so kipela čez izrez. Ko je Vali z roko zamahovala novim gostom, je samo medlo pogledal proti vratom. V resnici je naredil vražjo neumnost, da je prišel. In ta bedasta vzhičenost, ki jo Vali pokaže nad vsakim, ki pride. Prav kakor nalašč. To njeno mahanje z roko in način, kako si po vsakem/ zamahu popravi lase. Ko so pričeli prinašati prigrizek in vino in je dvorana začela toniti v ropotu kozarcev in v išumenju govoričenja, je pričel prihajati k sebi. Ti valovi so ga poplavljali in ga vsaj za spoznanje odtrgali od brega morečega razmišljanja. — Še vedno si strašno slabe volje, dragec — je šepnila. — Poglej druge. Ali se ti ne zdi, da je obleka želakove hčerke naravnost smešna? Ta pentlja na njenem koščenem hrbtu — prav kakor rep. — Samo za spoznanje je dvignil glavo in se mučil, da bi gledal v pravo smer. Briga ga, kako se Žehakova hčer oblači za ples. V BLAG SPOMIN ŠTIRINAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA John Urbas ki je umrl 7. decembra 1947. leta. Čas beži v naglem teku! Štirinajst let je že minilo, ko smo žalostni, v joku, truplo Tvoje v grob zasuli. Le počivaj v božjem miru, kjer ni gorja in ne solza, in trudapolna pot na svetu naj nas pripelje k Tebi — , vrh zvezda! Žalujoči: SOPROGA SINOVI IN HČERE Cleveland, 7. decembra 1961. V blag spomin ČETRTE OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE SOPROGE, NAŠE DOBRE MATERE IN STARE MATERE Mary Jančar ki je po volji Stvarnika izročila Bogu svojo blago dušo dne 7. decembra 1957. Kako bi bili še vsi veseli, ko bi skupaj še živeli, pa prišla je bolezen, za njo smrt, preselila Te v božji vrt. V nebesih Ti, med angeljci, zdaj nebeški raj uživaš. Ko poteče življenje nam, se bomo skupaj veselili. Še vedno žalujoči: JOSEPH JANČAR, soprog, hčere, vnuki, vnukinje, sorodniki. Cleveland, O., 7. decembra 1961. FEATURES GALORE! ECONOMY PRICED! >.60 cu. ft. net capacity KRIGI DA.! FIE »»RODUCT MOTORS Famed Frigidaire Dependability—plus: • 54-lb. across-the-top Freezer Chest. • Room for 10 pounds of fresh meat in sliding Chill Drawer. i • Big fruit and vegetable Hydrator. • Storage door holds lots more. Com-partmented egg shelf. Shelf for Vz gallon milk bottles! CHRISTMAS SPECIAL $179 95 easy terms NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 ST. CLAIR AVENUE JOHN SUSNIK & SONS Natočil je kozarec Valenki nato sebi. — Na tvoje zdravje, Vali.— Ona je samo omočila ustnice, sam je kozarec izpraznil na dušek. Take volje kakor zdajle je bil takrat, ko je bil v Dobrepoljah pri Silvi in mu je pokazala vrata. Tedaj se je pričelo z Natašo. Ko bi vsaj pričeli igrati za ples, je pomislil. — Za hip bom stopila do Saše, Blaž. In ne drži se vendar tako kislo. — — Le pojdi — je rekel mrtvo in jo začudeno pogledal. — Seveda, le pojdi, Rad ima lepe ženske. — (Dalje prihodnjič) V $CIILF RAWQE 3601 Greeti M. SIC 2-4880 8 701 Brookpork ($9. of Chagrin BUd.) (West ol Ridge Rd.) NAROČITE ŽE SEDAJ ZA BOŽIČNE PRAZNIKE 712 East 200. St. KE 1-7777 RUDI ŠPEHAR, lastnik PRISTNE DOMAČE MESENE, RIŽEVE IN KRVAVE KLOBASE, ŠUNKE IN ŽELODCE DOVAŽAMO NA DOM, KJERKOLI V CLEVELANDU Sprejemamo tudi poštna naročila in Vam točno in pošteno odpošiljamo po pošti PIVO IN VINO LAHKO VZAMETE VEN, ALI VAM DOSTAVIMO. IMAMO TUDI KISLO ZELJE IN REPO EUCLID POULTRY V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in sl Izberite! HOWARD 549 EAST 183 STREET, EUCLiD BAKER K E 1-8187 rxxxxxxxxxxxxxxixxxxxrxxxzxxxzxxxxxxxxxxixxxxxxxxxx*'. 1 1 Božični prazniki so najiepži, 2 če je stanovanje lepo, čisto, prenovljeno. Še je čas. Pokličite "J nas, bomo prebarvali Vaše sobe po želji. Proračun brezpla-^ čen, vsi nasveti neobvezni za Vas. Izposojamo “steamer” za odstranjevanje stenskega papirja. TONY KRI5TAVNIK, Painting & Decorating UT 1-4234 HE 1-0965 riXXXXXXTXXTl XXXXxxxXxxxmxiTTTYVTt» »ttititttttti * fTYl MARY A. SVETEK POGREBNI ZAVOD — KE 1 - 3177 Popolno pogrebno službo vršimo sedaj iz Grdinovega pogreb, zavoda na LAKE SHORE Blvd. Na razpolago smo vam podnevi in ponoči.. Samo Telefonirajte! Urad pa imamo sedaj na 472 East 152 St. in to v torek in četrtek od 2. do 7. ure popoldne, druge dneve pa po dogovoru. £iiiiMiiiMiigiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiimiiiiMiMi||l| JOS. ŽELE IN SINOVI 1 E 6502 ST. CLAIR AVENUE POGREBNI ZAVOD Tel.: ENdicott 1-0583 g COLLINWOODSKI URAD 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3D8 g E Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolag0 g Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo S ;?iininiitniiiiiinn»miniiniiiiiininiiininnnmiiminniimiimiinimnim»)lll,l?l: GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St.17002 Lakeshore Bird. / Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEmnore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene