TELEFONIJA
NA ČRNO
Stran 5
PREVEČ PREPIHA V
ŽUPANOVI PISARNI
Stran 6
IVAN JE NA
INFEKCIJSKI KLINIKI
Stran 4
NOVI TEDNIK
ŠT. 50 - LETO 57 - CELJE, 12.12.2002 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
ZARADI SMRTI
V ZAPOR?
Stran 26
CE NI POPLAV,
SO PLAZOVI
Stran 7
2 !
DOGODKI
UVODNIK
Odrinjeni
Ko si v teh dneh pošiljamo
dobre želje za prihajajoče le-
to, je med njimi praviloma na
prvem mestu zdravje. To je os-
nova, na kateri lahko gradi-
mo svoje življenje, svoj obstoj.
Bolj kot zdravi se tega zave-
dajo bolni. Veliko jih je, tudi
takšnih, ki so že izgubili upa-
nje. Bolnikov z neozdravljivi-
mi boleznimi, starih in one-
moglih. Njim je najhuje. Če
imajo svojce, ki so sposobni poskrbeti zanje, je to velika
sreča. A je težko. Domača nega je pogosto nemogoča, saj
bi v prenekaterem primeru moral vsaj eden izmed svoj-
cev pustiti službo. Bolniškega staleža za nego staršev ni,
prav tako ne finančne pomoči za namestitev v dom brez
koncesije (nega v takem domu stane od 150 do 260 tisoč
tolarjev mesečno), domovi upokojencev ne morejo spreje-
ti vseh nepokretnih bolnikov, negovalnih bolnišnic ni.
Resda v kratkem pričakujemo nove domove upokojen-
cev, ki bodo vsaj nekoliko omilili prostorsko stisko, res je
v bolnišnicah v Sežani in v Murski Soboti mogoče podalj-
šano zdravljenje - a samo, če pričakujejo izboljšanje bol-
nikovega zdravja, pa še omejeno je na 32 dni. Kaj pa vsi
tisti, za katere vedo, da si ne bodo več opomogli? Naj
skupaj s svojci molijo za hitro smrt? Tudi tako hudo je. A
za hudo bolne, onemogle, je vseeno mogoče najti pomoč -
če nimajo bolezni, ki seje okolica boji ali jo celo obsoja. V
takih primerih ni videti rešitve, še zlasti, če bolnika za-
pustijo tudi najbližji. Potem se jim lahko zgodi kot seje z
aidsom obolelemu Ivanu, o katerem pišemo že nekaj ted-
nov. Morda ni prav, da mu namenjamo toliko pozornosti
- a če bodo poskrbeli zanj, smo lahko vsi brez skrbi. Družba
bo poskrbela za vse druge, ki se bodo znašli v hudi stiski.
Tudi za nas. Da se nam kaj takega ne more zgoditi, je
namreč pesek v oči. Lahko se nam, že danes ali jutri.
Samo upamo lahko, da se bo do takrat v glavah Sloven-
cev, predvsem pa tistih najbolj odgovornih, vendarle ne-
kaj spremenilo. Do besed smo že prišli. Čakamo na deja-
nja.
MILENA B . POKLIC
Slike za sondo
Velika humanitarna akcija Slike za sondo, ki jo je or-
ganiziral Novi tednik-Radio Celje, v njej pa je poleg spon-
zorjev sodelovalo kar 73 slikarjev, je zaključena. Prejš-
nji četrtek je direktor Novega tednika-Radia Celje Srečko
Šrot slovesno izročil predstojniku Oddelka za bolezni
prebavil Splošne bolnišnice Celje Matiji Jurkoviču,
dr.med., ček za nakup endoskopske ultrazvočne sonde
v vrednosti 3 milijone 200 tisoč tolarjev.
Ultrazvočna sonda omogoča preiskavo sicer težko dostop-
nih organov, kot je na primer trebušna slinavka. Z njegovo
pomočjo hitreje odkrijejo predvsem rakave spremembe in
se tudi lažje odločijo za ustrezno zdravljenje. »Bolnikom
bo olajšala preglede, na katere morajo sedaj v druge sloven-
ske bolnišnice, nam pa omogočila korak naprej v strokov-
nosti dela,« je ob zahvali poudaril Matija Jurkovič.
Akcija za zbiranje denarja za sondo, ki rešuje življenja,
se je pričela že zgodaj pomladi. Aprila je Novi tednik- Ra-
dio Celje pripravil slikarsko kolonijo v Domu svetega Jože-
fa v Celju, med katero je 12 slikarjev ustvarilo in v dobro-
delne namene podarilo 34 likovnih del. Potem se je akciji
pridružilo še 61 slikarjev. Likovna zbirka je tako narasla na
95 del. Največ je bilo prodanih že 7. maja ob odprtju razsta-
ve v Celjskem domu, potem pa je prodajo prevzela galerija
Mozaik. Skupaj je bilo prodanih 52 slik, ostale pa je prev-
zela celjska bolnišnica, kjer se prodaja likovnih del iz zbir-
ke Slike za sondo nadaljuje. Upajo, da bodo tako s pomočjo
te prodaje kot s sponzorskimi sredstvi lahko zagotovili manj-
kajoča sredstva za nakup sonde, ki stane 10 milijonov tolar-
jev.
MBP, Foto: AŠ
KRATKE-SLADKE
Razlaga
neuspeha
Borut Alujevič je sicer po-
končno prestal svoj poraz
na volitvah, je pa, prizna-
va, zelo nezadovoljen z do-
seženim. In kako razlaga
dejstvo, da mu volivci niso
namenili niti 8 odstotkov
glasov? »Glede na to, da mi
je vsaj pet tisoč ljudi, ki me
srečujejo, zagotovilo, da so
volili zame oni in njihovi
družinski člani, si lahko
neuspeh razlagam le z be-
sedami, da so me vsaj že
pettisočkrat nategnili.« Soč-
no, mar ne? Pa vendar veli-
ko bolj realno kot v stranki
DeSUS, kjer so si obetali kar
šest svetniških mest, dobili
pa dve. Tam neuspeh razla-
gajo z dejstvom, da v repub-
liki nimajo karizmatičnega
voditelja, s tem, da voliv-
cem niso metali peska v oči
z obljubami o novih delov-
nih mestih in še s tem, da
so imeli za kampanjo zelo
malo denarja...
Od bogov do
beračev
»Za zdravnike pravijo, da
se obnašamo kot bogovi v
belem, počutimo pa se kot
berači v belem,« je ob pre-
daji donacije za novo son-
do ugotovil predstojnik od-
delka za bolezni prebavil v
celjski bolnišnici Matija Jur-
kovič. Zdravniki namreč
svoje delo vedno težje oprav-
Ijajo brez pomoči dobrih
ljudi, ki prispevajo denar za
nakup sodobne medicinske
opreme. Ampak pravim be-
račem gre posel bolje od
rok...
Rekorder v
žicanju
Po preselitvi na novo lo-
kacijo je zavetišče zapustil
bržčas najbolj znani celjski
brezdomec Kiker, ki je tu-
di rekorder po dnevnem iz-
kupičku žicanja. V samo
enem dnevu je poleti »na-
bral« 18 tisočakov in jih v
varstvo izročil upravniku za-
vetišča.
Konjiška
gimnazija
v Slovenskih Konjicah je
bila prejšnji teden javna
obravnava zazidalnega na-
črta za šolski kompleks
gimnazije, ki predvideva
gradnjo preko 2 tisoč kva-
dratnih metrov velikega ob-
jekta neposredno nad šport-
no dvorano. Odziv je bil
presenetljiv: zazidalni na-
črt je zanimal eno samo kra-
janko, pa še ta je novinar-
ka. Če bi po tem merili za-
nimanje Konjičanov za gim-
nazijo, se ji slabo piše.
Luč miru
v Celju jo bodo skavti sprejeli v
nedeljo zjutraj
Združenje slovenskih ka-
toliških skavtinj in skavtov.
Zveza tabornikov Slovenije,
Zveza bratovščin odraslih
katoliških skavtinj in skav-
tov, Mladinski ceh in Druš-
tvo MMM - stičišče mladih
so tudi letos organizatorji ak-
cije Luč miru iz Betlehema.
Organizatorji želijo, da bi
na božični večer Luč miru iz
Betlehema gorela v čim več
družinah in jim prinašala mir.
Sprejeli jo bodo na prireditvah
14. decembra v Mariboru in
na Bledu in dan pozneje v Ljub-
ljani. Plamen bo nato še vse
do božičnega večera potoval
po Sloveniji z vlakom in bu-
som veselja, na njunih posta-
jah pa bodo prireditve s spre-
jemi. V Celju bodo luč miru
skavti sprejeli v nedeljo, 15.
decembra zjutraj, na železniš-
ki postaji. Tako kot lani bo tu-
Geslo letošnje akcije je
Dar sosedu. Ob letošnji ak-
ciji želijo nagovoriti ljudi,
naj se spustijo z gora pred-
sodkov in sprejmejo svoje-
ga soseda, sočloveka kot
dar.
di letos skupina skavtov po-
nesla plamen luči miru na Tri-
glav.
Projekt Luč miru iz Betle-
hema se je začel leta 1986 na
Avstrijski televiziji ORF, ko so
v oddaji Luč v temi, namenje-
ni invalidnim otrokom, orga-
nizatorji v zahvalo sodelujo-
čim namesto drobnih daril de-
lili plamen iz votline Jezuso-
vega rojstva v Betlehemu. V do-
brih desetih letih se je akcija
razširila po celotni Evropi. Pla-
men Luči miru iz Betlehema
so člani Združenja slovenskih
katoliških skavtinj in skavtov
prvič ponesli po Sloveniji leta
1991 s sporočilom Mir je čas
brez vojne.
BS
Brez razpisa za
direktorja
Po oktobrski seji, na kateri je predčasno razrešil direk-
torja bolnišnice Sama Fakina, se bo danes prvič ponovno
sestal Svet javnega zavoda Splošne bolnišnice Celje. Kljub
napovedi, da bo na tej seji razpisal delovno mesto direk-
torja, tega nimajo na dnevnem redu.
Kot pojasnjuje vršilka dolžnosti direktorice bolnišnice Štefka
Presker, bodo razpis objavili šele prihodnje leto, na tej seji
pa se bodo posvetili številnim aktualnim vprašanjem. Na
prvem mestu so spremembe financiranja bolnišnične dejav-
nosti in finančni načrt za prihodnje leto. Vse kaže, da bodo v
bolnišnici prisiljeni še bolj zmanjšati stroške, sicer se bo
izguba (letos pričakujejo podobno izgubo kot lani, torej prib-
ližno 170 do 180 milijonov tolarjev) še povečala.
Svet bo obravnaval tudi nekatere spremembe statuta bolni-
šnice, ki se med drugim nanašajo na vodenje bolnišnice ozi-
roma na razmejitev pristojnosti med strokovnim in poslo-
vodnim direktorjem. Vsekakor pa bo eden trših orehov spre
memba delovnega časa zdravnikov v skladu z novelo zakona
o zdravniški službi. Čeprav so v bolnišnici bolj kot ne pred-
log za spremembe uskladili, pa vseeno upajo, da bo pred
uveljavitvijo zakona ta doživel nekatere nujne spremembe,
kar odločno zahteva tudi slovenski sindikat zdravnikov in
zobozdravnikov Fides. MBP
Prvi mesti Laškemu in Gorenju
Turistična zveza Slovenije je v petek v Slovenj Gradcu razglasila rezultate letošnje
ga ocenjevanja akcije Moja dežela, lepa in gostoljubna ter predstavnikom najvišja
uvrščenih krajev podelila priznanja.
Z našega območja sta se na prvo mesto uvrstila Laško v kategoriji turističnih in Gorenja
nad Zrečami v kategoriji hribovskih krajev. Med večjimi mesti se je na 2. mesto uvrstil'^
Velenje, med izrazito turističnimi kraji pa prav tako na 2. mesto Podčetrtek. S Celjskeg'|
so priznanja prejeli še v Gornjem Gradu (3. mesto med izletniškimi kraji); Logarski
dolini (2. mesto med hribovskimi kraji) ter v Vojniku (3. mesto v kategoriji drugih kr^i
jev). I?
St. 50-12. december 2002

DOGODKI
3
Boj za celjski
(študentski) denar
Mladinski center Celje želi dobiti denar, ki ga je izgubil - Javna razprava o njegovem pomenu
in obstoju v ponedeljek____^
Mladinski center Celje
;MCC) je ena izmed najbolj
igilnih organizacij v mestu
)ri skrbi za aktivnejše in
u-eativnejše preživljanje pro-
stega časa mladih ter mladih
p srcu. Po znanih težavah
ICluba študentov celjske re-
gije (KŠCR), ki ga je zveza
študentskih klubov izobči-
li in mu tako onemogočila
redne finančne prilive iz štu-
lentskih servisov, pa je po-
stalo pomembno tudi vpra-
Sanje financiranja MCC-ja,
jaj je KŠCR eden od njego-
vih dveh soustanoviteljev.
KŠCR je v novembru izgu-
bil še zadnje prilive, ki mu
jih je vztrajno nakazoval eden
rečjih celjskih študemskih
servisov. Za to je poskrbela
Zveza študentskih klubov
Slovenije (ŠKIS), ki je po be-
sedah njenega predsednika
Marca Ožbeja pred kratkim
»prejela aneks k pogodbi
omenjenega servisa in ugo-
tovila, da je KŠCR še vedno
naveden kot prejemnik sred-
stev iz koncesijske dajatve«.
Ministrstvo za delo, družino
in socialne zadeve so opozo-
rili na napako, tako da je to
do konca privilo pipico klu-
)U.
Še vedno nam ni uspelo
preveriti trditve, da se je
KŠCR zaradi tega odločil za
tožbo in proti komu, saj je
predsenika kluba Marka Ro-
naniča pred mikrofon tež-
je zvabiti kot predsednika
države, po trditvah Marca
Ožbeja pa KŠCR naj ne bi
tožil ministrstva (kot nam
je bilo rečeno pred dnevi),
ampak Študentsko organi-
zacijo Slovenije (ŠOS).
Slednja je tista, ki lokalnim
študentskim klubom pode-
ljuje status ŠOLS-a (študent-
ska organizacija lokalne
skupnosti - ta omogoča pre-
jemanje denarja s študent-
skih servisov), ministrstvo
samo upošteva odločitve
Študentske organizacije
Slovenije, trdi Ožbej. Hkrati
ie poudaril, da odločitev
Upravnega sodišča, ki je za-
'rnilo tožbo celjske študent-
ke opozicije in potrdilo
tnenovanje Romaniča za le-
talnega predsednika KŠCR-
a, »nima nikakršne pove-
zave (razen demagoške) z
odv/.emom statusa ŠOLS-a
KŠCR-ju«.
Ob tem se je na Celjskem
Ivignilo precej prahu, ker de-
lar, ki ga s svojim delom pri-
služijo dijaki in študentje,
(»dhaja v Ljubljano, kot žr-
'ev pa so navajali Mladinski
Center Celje, saj naj bi tako
listal brez finančne podpo-
re KŠCR-ja. Jasno pa je tre-
lia povedati, da je klub fi-
lančno pomoč MCC-ju od-
''lerjal izredno varčno. Ta-
^0 se je v lanskem proraču-
nu centra, ki je znašal prib-
ližno 32 milijonov tolarjev,
delež študentskega kluba
povzpel do ubogih 4,3 mili-
jona tolarjev. Ob tem, da v
klubu niso uspeli pripraviti
niti enega omembe vredne-
ga projekta, vsak mesec (do
maja) pa so prejeli od 4 do
6 milijonov tolarjev konce-
sijskih dajatev študentskih
servisov. Prejšnji finančnik
kluba, razvpiti Alek Gradi-
šnik, je ob tem na MCC ce-
lo naslovil uradni dopis, v
katerem je ukinil vsakome-
sečno financiranje centra in
zahteval, da ta pošilja proš-
nje za vsak projekt posebej.
Še bolj zanimivo je ravna-
nje njegovega »šefa«, nekda-
njega predsednika KŠCR-ja
Boruta Čmera, ki je grozil,
da bo klub ukinil MCC ali
vsaj odstopil kot soustano-
vitelj, nazadnje pa je letos
kandidiral za direktorja te-
ga zavoda;..
»Denar se bo
vrnilff
Marc Ožbej trdi, da se de-
nar celjskih servisov nakazuje
na Študentsko organizacijo
univerze v Ljubljani (ŠOU).
»Na ravni Študentske orga-
nizacije Slovenije smo se že
ob odvzemu statusa KŠCR-ju
dogovorili, da se bo ves de-
nar vrnil nazaj v Celje takoj,
ko klub iz Celja zopet dobi
status ŠOLS-a. Naj opom-
nim, da je glede na obstoje-
ča pravila to dobra volja ŠOU-
va v Ljubljani,« opozarja Ož-
bej.
Kljub temu so se pojavili
celo namigi, da je KŠCR pač
prva žrtev (prihajajoče) no-
ve študentske ustave, po ka-
teri naj bi se denar namesto
v lokalnih študentskih klu-
bih kot sedaj zbiral v Ljub-
ljani, od koder bi ga nato raz-
deljevali na podlagi posamez-
nih projektov. Ob dogajanju
v Celju se zdi takšna uredi-
tev celo smiselna, čeprav je
to seveda čisti centralizem,
ob katerem se bo redila pred-
vsem ljubljanska študentska
organizacija.
V Mladinskem centru Ce-
lje, ki se vsaj na podlagi svo-
jega dela lahko šteje za edi-
nega kredibilnega predstav-
nika mlade (in študentske)
populacije v Celju, pravijo,
da za svoje osnovno delo-
vanje potrebujejo vsak me-
sec milijon tolarjev s strani
Mestne občine Celje. »Ven-
dar nam to zagotavlja le os-
novni, tako rekoč hzični ob-
stoj, za pripravo program-
ske ponudbe pa nujno po-
trebujemo še 12 milijonov
letno, ki naj bi jih zagoto-
vil drugi soustanovitelj, se
pravi KŠCR. S prijavljanjem
na razpise bi iskali še do-
datno programsko ponud-
bo centra in tako dobili do-
datnih 12 milijonov tolar-
jev za njegovo izvedbo,«
ugotavlja v.d. direktorice
Tanja Čajavec.
Po mnenju Čajavčeve bi
moral ŠOU skupaj s pravi-
cami (denarjem celjskih
študentskih servisov) spre-
jeti tudi obveznosti KŠCR-
ja, to je financiranje MCC-
ja. Kot pravno podlago za
takšno zahtevo navaja 15.
člen statuta ŠOU-va, ki v
tretjem odstavku navaja, da
mora ŠOU zagotavljati de-
nar za obštudijske dejavno-
sti. »Nikjer ni navedeno, kdo
in kje jih mora opravljati,
torej bi lahko mirne duše
denar nakazovali tudi celj-
skemu Mladinskemu centru,
ki se ukvarja s tovrstnimi
dejavnostmi,« trdi Čajavče-
va.
Žrtve
brezbrižnost
v. d. direktorice MCC-ja se
mora ob tem ubadati tudi s
takšnimi ocvirki, kot nejasno
doročeno vlogo
soustanoviteljev (Mestna ob-
čina in KŠCR), ki pa jo
izpolnjuje le Mestna občina.
Morda bo k čiščenju celjskih
mladinskih Avgijevih hlevov
pripomogla javna razprava,
ki jo bodo v ponedeljek ob
13.30 pripravili v Mladin-
skem centru in na katero so
povabljeni predstavniki drža-
ve, občine, študentska zdru-
ženja in mladi Celjani. Prav
pri slednjih pa se zdi, da je
stopnja ravnodušnosti dose-
gla obupa vredne razsežno-
sti. »Ko sem pred tremi leti
kandidirala za predsednico
KŠCR-ja, so si protikandida-
ti kupovali glasove z
neursničljivimi obljubami.
Če so mladi pripravljeni ta-
ko poceni prodati svoje pra-
vice, potem je to jasen znak,
da jim je vseeno,« pravi Ča-
javčeva. Morda jo bodo v po-
nedeljek presenetili...
SEBASTUAN KOPUŠAR
Foto: GREGOR KATIC
Predsednik ŠKIS-a Marc Ožbej (desno) na razvpiti marčevski volilni skupščini KŠCR-ja, ko je ostal pred
vrati.
Marko Romanič vztraja, da je le-
galen in legitimen predsednik
KŠCR-ja.
V. d. direktorice MCC-ja Tanja
Čajavec
Upanje za KŠCR?
Marc Ožbej, predsednik zveze študentskih klubov Slovenije (ŠKIS), trdi, da njihova
osnovna želja ostaja povrnitev statusa ŠOLS-a KŠCR-ju. »Pogoj je zelo enostaven in po.
našem mnenju ob dobri volji vodstva KŠCR-ja zelo hitro izvedljiv. KŠCR mora izvesti
popolnoma legalno in legitimno skupščino, ki ne bo pustila niti trohice dvoma o kakr-
šnih koli vsebinskih ali proceduralnih zapletih ali podobnih okoliščinah.«
Sedanji predsednik KŠCR-ja Marko Romanič pa seveda trdi, da nihče ni dokazal nele-
gitimnosti in nelegalnosti sedanjega vodstva, poleg tega pa »z vso negativno famo (na
novih volitvah) nimajo možnosti znova priti v vodstvo kluba«. In jih zaradi tega ne name-
ravajo (predčasno) razpisati.
Strah za kruh
Bodo bolniki s celiakijo in fenilketonurijo ostali brez
posebne moke?
Kos kruha, ob praznič-
nih dneh potica in pecivo.
Večini ljudi o tem ni potreb-
no razmišljati. Samo v tr-
govino stopijo in že lahko
izbirajo med različnimi vr-
stami kruhov ter v vse bolj
pestri paleti mok. Vsi pa ni-
so tako srečni. Oboleli za
celiakijo in za fenilketonu-
rijo, ki so obsojeni na do-
življenjsko strogo dieto,
smejo jesti le kruh in peci-
vo iz čisto posebne moke.
Zaenkrat jo še najdejo na
(nekaterih) policah, a med-
nje se je naselil strah, da
jutri morda ne bo več ta-
ko.
Obe obolenji namreč ni-
sta pogosti. Celiakijo, kro-
nično bolezen tankega čre-
vesa, ki jo je mogoče zdra-
viti samo z dieto, ima v Slo-
veniji približno 850 obole-
lih vključenih v društvo; fe-
nilketonurijo, presnovno
motnjo, pri kateri je mote-
na presnova aminokisline fe-
nilalanin, pa blizu 150 lju-
di. Eni in drugi so obsojeni
na doživljenjsko dieto. Brez-
glutenska dieta pri celiakiji
prepreči dolgoročne zaple-
te bolezni, kot so anemija,
osteoporoza, nizka rast, za-
kasnela puberteta pri otro-
cih... Če strogih nizkobelja-
kovinskih dietnih navodil ne
upoštevajo bolniki s fenilke-
tonurijo, vodi to v duševno
in telesno zaostalost.
Ob vseh drugih problemih,
ki jih imajo eni in drugi z
zagotavljanjem ustrezne
prehrane, so bili doslej brez
skrbi vsaj glede moke. Do-
mača proizvajalca Klasje
Celje in Kruh, pecivo Ma-
ribor sta jim prisluhnila že
pred leti in redno skrbita, da
ne zmanjka brezglutenske
moke in kruha ter moke z
nizko vsebnostjo beljakovin
- fenilalanina. »S preskrbo
so pričeli tudi nekateri uvoz-
niki. Žal so prodajna mesta
s tovrstnimi izdelki redka,
poleg tega pa so ti dietni pre-
hrambeni izdelki dražji od
običajnih in si jih oboleli le
s težavo privoščijo (doma-
ča moka stane 400 tolarjev,
uvožena 1100). Bojimo se,
da se bodo naši proizvajalci
odločili za ukinitev proizvo-
dov, ki niso ekonomsko za-
nimivi. To bi pomenilo za
naše družine hud udarec, ker
so nekateri izdelki življenj-
sko pomembni, predvsem pa
finančno ugodni in doseglji-
vi,« je zaskrbljena predsed-
nica Društva za fenilketonu-
rijo Slovenije Sonja Vode-
nik.
Hkrati tudi poudari, da je
pri proizvajalcih dietetike
potrebno ceniti, da proizva-
jajo proizvod, ki ni ekonom-
sko zanimiv. K temu jih vo-
di tudi humanost, ki v no-
vih kapitalističnih časih mar-
sikje izgublja svoj pomen.
Ob tem upa, da bo ravno hu-
manost pri naših proizvajal-
cih odtehtala čisto računico.
Ne nazadnje s proizvodnjo
dietetičnih izdelkov dokazu-
jejo, da izdelujejo dobro in
varno,skrbno nadzorovano
hrano. To pa dandanes, ko
ne vemo več, kaj lahko je-
mo in kaj še lahko pijemo,
kupcem veliko pomeni. Ne
samo tistim, ki imajo poseb-
ne potrebe. Zato je verjetno
strah za (domači) kruh od-
več. Pa čeprav v Klasju iz
ekonomskih razlogov resno
razmišljajo o smotrnosti na-
dalje proizvodnje. »Odloči-
li se še nismo, saj razume-
mo potrebe teh bolnikov. Če
se bomo odtočili za ukini-
tev proizvodnje posebnih
mok, tega ne bomo storili
čez noč,« je zagotovil direk-
tor komerciale v Klasju Ro-
man Tehovnik.
MILENA B. POKLIC
Št. 50-12. december 2002
4
DOGODKI
Enfant
terrible
Spočet v celjskem mest-
nem parku, rodi se materi
samohranilki, otroštvo pre-
življa s staro materjo in te-
to. Od štirinajstega leta da-
lje ga vzgaja ulica. Vpišejo
ga tudi v gimnazijo, kjer ga
na koncu tretjega letnika
spoznajo za krivega, ker
»šprica«, kadi travo, preveč
protestira, ko razmišlja o
smislu življenja, ima do pa-
su dolge lase, se neugledno
oblači... in ga izključijo. Ven-
dar si tega sploh ne jemlje k
srcu. Gre v vojsko, se vrne,
nato se poroči in dobi sina,
se zaposli in v prostem času
popiva. Gre na zdravljenje,
pet let ostane trezen, in us-
tanovi svoj bend: Kladivo,
konj in voda. Piše skladbe,
tekste, igra na kitaro, posna-
me kaseto in ploščo, potem
pa spet po starem: pivo, vi-
ski, trava. Spet zdravljenje,
druženje z dr. Rugljem, v
tem času napiše seminarsko
nalogo o njegovih metodah
dela z alko-
holiki. Loči-
tev in druga
resna zveza.
Spet pet let
treznosti, ta
čas študira,
se ukvarja s
temeljnimi
filozofskimi
vprašanji in
»požira« Ma-
slowa, dobi
diplomo ter
postane so-
cialni dela-
vec. A s sabo
in svojim živ-
ljenjem še
vedno ni za-
dovoljen, zato išče direkt-
no izkustvo Resnice in preiz-
kuša različne tehnike samo-
razvoja. Tri leta obiskuje al-
pinistično šolo in postane al-
pinist.
Leta 1992 se skupaj s pe-
timi odličnimi alpinisti pr-
vič odpravi v Nepal in pre-
pleza do takrat še neosvoje-
no vzhodno steno Khumba-
karne, na tej poti izgubi pri-
jatelja Damjana. Njegova
smrt ga prizadene, zato zač-
ne še bolj razmišljati o smi-
slu bivanja in posmrtnem
življenju. V Kathmanduju
se, večinoma zadet in pijan,
potika okrog budističnih
templjev, se srečuje z me-
nihi in občuti nenavaden
mir, spokojnost. Čuti, da ga
kljub bednemu stanju oko-
lica sprejema takšnega, kot
je.
Vrne se v Slovenijo, me-
ditira in skrbi za duhovno
rast. Ustanovi lastno versko
skupnost. Univerzalno gno-
stično cerkev, nekateri ne-
strpni nepoznavalci mu oči-
tajo bratenje s hudičem. A
notranjega miru še vedno ne
najde, spet pije, znova se po-
da v Nepal ter se v tempi jih
Himalaje in Kathmanduja
druži z menihi in lamami,
ki mu dovolijo prisostvova-
ti svečeniškim obredom. Po-
stane budist, v Gradcu prej-
me iniciacijo.
Po tretji vrnitvi iz Nepa-
la, še vedno precej zapit, se
odloči za zdravljenje v Voj-
niku, kjer slabi dve leti de-
la kot pripravnik in terapevt
ter pomaga sebi in drugim
odvisnikom od alkohola. Le-
ta 1996 se pridruži gibanju
AA (Anonimni alkoholiki),
ki mu je zvest še danes, ta-
krat tudi razpusti versko
skupnost, ki jo je ustanovil.
Začne zdravo živeti, se pre-
daja budistični literaturi,
meditira in še nekajkrat
obišče Nepal. Globoko v se-
bi sprejme budizem kot svo-
je videnje sveta, kot svojo
pot, ki je skladna tudi z nje-
govim poklicem socialnega
delavca. »Kot socialni dela-
vec, torej strokovnjak za de-
lo z ljudmi v stiski, in kot
budist vem, da ljudje potre-
bujejo ljubezen, mir ter so-
čutje in da ne marajo trp-
ljenja,« pravi.
Nekaj časa z vso vnemo
in posluhom dela z mladost-
niki kot pro-
stovoljec v
celjskem
Kriznem
centru za
mlade, kjer
je nočni de-
žurni in vo-
di skupino za
rekreativno
plezanje. Pa
se mu zgodi,
dž ga dve de-
kleti prijavi-
ta, ker naj bi
ju na nekem
izletu v hri-
bih prišiUl v
spolni od-
nos. Pravi,
da gre za ljubosumje in neu-
resničene fantazije ter po-
sledično maščevanje. Sledi-
ta kazenska ovadba in ob-
tožnica. V sodnem procesu
si še vedno prizadeva doka-
zati in prepričati oblast, da
je nedolžen.
Pred štirimi leti mu takrat-
ni direktor centra za social-
no delo Branko But ponudi
mesto profesionalnega vodje
celjskega zavetišča za brez-
domce. V propadajočem in
smrtno nevarnem objektu
ustvarja pogoje za čim pri-
jaznejše domovanje ljudi
brez doma, ves čas pa gore-
če in preteče opozarja na nuj-
nost preselitve. To dejanje
se zgodi 5. decembra 2002.
Dosežen je še en cilj.
Vmes se Dani Bedrač for-
malno loči od svoje druge
žene, s katero ima hčerko,
staro petnajst let. Z njima
živi v skupnem gospodinjs-
tvu in ima lepe odnose s pe-
tindvajsetletnim sinom iz pr-
vega zakona. Je tudi že de-
dek. In kaj je zanj sreča? »-
Sreča je zame previsoko le-
teča beseda, zato ne hlepim
po njej. Bolj mi je blizu izraz
notranji mir. Kot budist pa
se držim zelo strogega mo-
ralnoetičnega kodeksa, bu-
dizem je zame eksistenčna
nuja.«
MARJELA AGREŽ
Foto: GREGOR KATlČ
Danijel Bedrač
Ivan je na
infekcijski kliniki
Bodo bolniku z aidsom uspeli najti domsko oskrbo v Ljubljani? - V Celju
dvomijo in se pripravljajo na njegovo vrnitev
Ivan, 41-letni bolnik z
aidsom iz okolice Celja, o
katerem smo obširno pisa-
li že januarja in ponovno
zadnja dva tedna, je od
prejšnjega torka na zdrav-
ljenju na Kliniki za infek-
cijske bolezni in vročinska
stanja v Ljubljani.
»Zdravje se mu je izrazito
poslabšalo, zato je bil spre-
jem v bolnišnico nujen. K nam
so ga pripeljali oslabelega, z
močno povišano telesno tem-
peraturo in s preležaninami,«
pojasnjuje doc.dr. Janez To-
mažič z infekcijske klinike,
kjer zdravijo bolnike z aid-
som iz vse Slovenije. »O po-
slabšanju Ivanovega zdravja
me je obvestila patronažna
medicinska sestra,« še doda.
Podrobneje o Ivanovem
zdravstvenem stanju ne go-
vori, saj to ne bi bilo etično.
Pove pa, da je »krivda« za Iva-
nove težave razdeljena. »V
zadnjih letih smo imeli že
marsikaterega bolnika z aid-
som. Nekateri so se tudi poš-
kodovali ali se jim je zgodi-
lo kaj drugega, pa so vseeno
poskrbeli zase. Ivan je še mlad
in pričakovali bi, da se bo do
sebe obnašal odgovorno, da
bo poskrbel zase. Pa se je či-
sto prepustil družbi in drža-
vi. Ta pa tudi ni naredila ti-
stega, kar bi lahko. Doma so
zanj slabo skrbeli, v domsko
varstvo ga niso sprejeli.«
Na infekcijski kliniki bo
Ivan ostal samo tako dolgo,
dokler se mu zdravje vsaj ne-
koliko ne popravi - pade vro-
čina, za silo zacelijo prele-
žanine, določijo novi odmer-
ki zdravil, ki jih Ivan zadnje
čase sploh ni več jemal. Po-
tem pa... »Aktivirali bomo so-
cialno službo Kliničnega cen-
tra, da bi našla zanj namesti-
tev v eni izmed ustanov,« pravi
doc. dr. Tomažič. Upa, da bo-
do uspeh - kljub izkušnji, da
doslej še nobenemu bolniku
z aidsom niso uspeli zagoto-
viti namestitve v katerem iz-
med domov.
Tudi v Celju dvomijo v us-
peh, pa naj si ga še tako že-
lijo. »Ne pričakujemo, da bo-
do v Ljubljani uspeli, zato
se pripravljamo na Ivanovo
vrnitev domov,« pravi direk-
torica centra za socialno delo
Janja Peterman. To pome-
ni ureditev pogojev pri Iva-
nu doma in hkratno nadalj-
nje iskanje domskega vars-
tva. Na poziv prostovoljcem
(objaviU smo ga prejšnji te-
den), ki bi bili Ivanu priprav-
ljeni pomagati, se ni javil
nihče. Malo boljši je bil od-
ziv na prošnjo za peč oziro-
ma drugo ustrezno grelno te-
lo: »Zapisali smo si telefon-
sko številko gospe, ki je za
Ivana ponudila ustrezno peč.
Če se bo vrnil domov, bo vsaj
ta problem rešen,« pravi
vodja centra za pomoč na do-
mu, ki deluje v okviru celj-
skega doma upokojencev.
Maja Vivod. Tudi oblačila
in posteljnina čakajo na Iva-
na. Če bo prišel domov, če
mu tudi tokrat ne bodo us-
peli najti tople postelje med
ljudmi.
MILENA B. POKLIC
KOMENTIRAMO
Korak naprej
v uvodniku, objavljenem
v Novem tedniku 28. novem-
bra, smo zgroženo ugotavlja-
li, da se za ljudi, kakršen je
Ivan, nihče ne zmeni. Za
obolele z aidsom ali katero
drugo nalezljivo boleznijo, za
ljudi, ki niso sposobni poskr-
beti same zase, v bolnišnico
pa tudi ne sodijo. Da vesolj-
no slovensko javnost dosti bolj
zanima usoda psov, smo se
zgražali. Potem, tudi zaradi
sočasnosti svetovnega dneva
boja proti aidsu, pa se je jav-
nost zganila. Pravzaprav ne
vesoljna slovenska javnost,
ampak samo nekateri novi-
narji. Razpisali so se o ža-
lostni usodi nesrečnika in si
hkrati že pričeli pripenjati
priznanja za dobro opravlje-
no delo. Ivana so namreč
sprejeli na zdravljenje tako
rekoč isti dan, kot je bila ob-
javljena zgodba o njem v
enem izmed slovenskih
dnevnikov. Pa žal ni šlo za
moč medijev, temveč za na-
ključno hkratno močno po-
slabšanje Ivanovega zdrav-
ja. Potem pa smo lahko pre-
brati še marsikaj. Kako da
so Ivanu že prej pomagati na
primer prostovoljci Aids fun-
dacije Robert. Ne, pa mu ni-
so. Nikakršnih prostovoljcev
ni bilo in kot kaže, jih tudi
še ne bo. Ker jih na celjskem
območju ni, vsaj ne takih, ki
bi biti pripravljeni pomaga-
ti bolniku z aidsom, takih,
ki bi prostovoljno pomagati
Ivanu. Celo na neposreden
poziv se ni javil nihče.
Upanje, da bo Ivanu v pn-
hodnje lažje tudi zaradi me-
dijske podpore, je na trhlih
nogah. Takšne so izkušnjeji
Ko smo v Novem tedniku jm
nuarja prvič pisati o Ivanm
so se njegove težave pričem
pospešeno reševati. A zeldk
zelo kratek čas. Potem so nanf
tako rekoč vsi pozabiti. Ko
smo ga ponovno obiskati zac
nji teden v novembru in gi
našli v človeka nevrednen
položaju, so se spet vsi zgc
niti, pričeti ukrepati. Trenm
no je na varnem v okrilju bo
nišnice. Lahko verjamemo
da se ne bo stara zgodba spet
ponovila, da bodo potem, ko
ga bodo odpustili iz bolnišni-
ce, za Ivana res poskrbeti kot
se za človeka spodobi? Mor-
da, samo morda, saj to po-
meni, da ga morajo nekje,
nekdo sprejeti v domsko vari
tvo. Tega pa se vsi otepaf
kljub že več let trajajočemu
ponavljajočemu se osveščc
nju javnosti o načinih okui
be z virusom HIV. Kot da nii
ne slišimo, nič ne vidimo. Al^
pa samo nič ne verjamemo^
Če je tako na splošni ravni ■
lahko pričakujemo, da bo ^
konkretnem primeru drugc
če? Morda pa le - če bomo t
sti, ki opozarjamo na nesre
nike, kakršen je Ivan, bo
številni, če bomo to delati pt
gosteje. Če nihče ne bo vi
mogel reči, kar mi je pred tri
mi tedni doc.dr Janez Tomi
žič: »A veste, da ste edini, *
vas skrbi za tega človeka?<^
MILENA B. POKLI
Dom starejšiii
vse bližje
Dom starejših v Vojniku
težko pričakujejo številni
bodoči stanovalci, njihovi
svojci, iskalci zaposlitve ter
investitor, celjsko podjetje
Contraco. Objekt za 170 sta-
rejših bo pripravljen za teh-
nični pregled v januarju,
vselitev pa bo predvidoma
1. februarja.
Trenutno opravljajo za-
ključna dela na fasadi, mon-
tirajo požarna stopnišča ter
balkonske ograje, začeli pa
so s polaganjem talnih oblog.
V okolici objekta, kjer ure-
jajo poti in zelenice, bodo za-
čeli v prihodnjih dneh še z
rekonstrukcijo ceste ter grad-
njo pločnika.
Tudi postopek za sprejem
stanovalcev poteka po načr-
tih, saj tisti, ki so se prijavili
na evidenčni vpis, pravkar do-
polnjujejo vloge z zahteva-
nimi listinami. Sicer pa
opravljajo obenem izbor za
vodilna delovna mesta, ki bo
končan konec meseca. Za
šestdeset delovnih mest v do-
mu, za katera so prejeli bli-
zu tisoč prošenj, so že zaklju-
čili s predizborom, kar so što-
rih v sodelovanju z zavodom
za zaposlovanje.
Sicer pa v podjetju Contra-
co opozarjajo, da bodo za-
čeli zaposlovati vzporedno z
vseljevanjem v dom.
BRANKO JERANKO
St. 50-12. december 2002
TEMA TEDNA
5
Telefonija na črno
Zaradi zapletenih postopkov za izdajo soglasij za gradnjo baznih postaj mobilne telefonije vse več operaterjev gradi na črno
I Zadnji dogodki na Polzeli, v
Žalcu in na Ljubečni, kjer so se
prebivalci odločno uprli postavi-
tvam baznih postaj za mobilno
telefonijo, potrjujejo vsaj nekaj
stvari. V prvi vrsti to, da ponud-
niki storitev mobilne telefonije hi-
tijo na vse pretege, pri čemer po-
gosto zaobidejo tudi zakonite in
predpisane postopke, saj gradijo
brez gradbenih dovoljenj.
Po drugi strani protesti dokazu-
jejo visoko stopnjo osveščenosti lju-
di, ki v svojem prostoru zavračajo
kakršne koli nove vire sevanj. Pri
tem je manj pomembno, kakšna se-
vanja bazne postaje v resnici pov-
j zročajo. Značilno slovensko je, da
praktično vsi, ki postavitvi baznih
postaj nasprotujejo, uporabljajo
mobilne telefone, hočejo dober sig-
nal in v en glas zahtevajo »naj se
postaja postavi kje drugje«, pri če-
mer ne opredelijo, kje je »kje drug-
•je«. Na ta način primernih lokacij
za postavitev baznih postaj počasi
zmanjkuje.
Operaterji mobilne telefonije hi-
tijo in so pogosto pripravljeni iti
tudi »čez trupla«, vendar ne zato,
ker si tako srčno želijo čim bolj-
šo pokritost Slovenije s signalom.
Bolj se jim mudi zaradi določil
koncesije, ki jim jo je podelila
država. Koncesija namreč opre-
deljuje tudi roke za dograditev
omrežja. Ker je za izdajo dovo-
ljenj za posege v prostor, ki ve-
ljajo za postavitev baznih postaj
mobilne telefonije, potrebno pri-
praviti zajetno dokumentacijo, ve-
činoma ravnajo mimo zakona. Po-
j staje gradijo na črno v upanju, da
nihče ne bo reagiral in da jih bo-
do legalizirali naknadno. Na mi-
nistrstvu za okolje in prostor, kjer
t izdajajo dovoljenja za tovrstne po-
sege v prostor, so dobesedno za-
suti z vlogami. Pri tem so investi-
torji izumili še eno novost - vlo-
ge v paketu. Ko pripravijo doku-
mentacijo, jo pripravijo za več lo-
kacij naenkrat.
Zapleteni
postopki
Ponudnike storitev mobilne te-
lefonije lahko razumemo, saj so
postopki za izdajo dovoljenj za
posege v prostor izjemno zaple-
I teni. Investitorji morajo za vsa-
ko lokacijo ob dokumentaciji pri-
ložiti štiri, glede na posamezno
lokacijo tudi do osem različnih
soglasij. Ob tem morajo imeti ure-
jeno lokacijsko dokumentacijo,
izris iz prostorskega izvedbene-
ga akta, projekt za pridobitev
gradbenega dovoljenja in oceno
obremenitve okolja zaradi seva-
nja.
Nikakor pa zapletenost postop-
l^ov izdaje dovoljenj za posege v
prostor ne opravičuje ravnanj mi-
nio zakona, po sistemu zgradimo,
; legalizirali bomo kasneje.
Ob zadnjih dogodkih na celj-
skem območju je bil najbolj iz-
postavljen Simobil s svojima no-
rima postajama na Polzeli in Lju-
; l^ečni, za kateri pričakujejo izdajo
j dovoljenj v nekaj dneh. Na mini-
strstvu za okolje in prostor pra-
vijo drugače: »Po naših podatkih
i    ministrstvu ni nobene vloge za
, "^^tastrsko občino Žalec in tudi
I ^3 lokacijo na Ljubečni po naših
Podatkih še ni prišla vloga s stra-
•^i Simobila.«
Še deset postaj
In kaj pravijo pri Simobilu, ki
pokriva že 97 odstotkov ozemlja?
»Vsekakor moramo pokritost do-
polnjevati in svoje storitve nudi-
ti vsem prebivalcem. K temu nas
obvezuje tudi koncesijska pogod-
ba za opravljanje storitev mobil-
ne telefonije, ki nam jo je leta
1999 izdala Vlada Republike Slo-
venije. Območja pokritosti s sig-
nalom delimo na regije, v savinj-
ski regiji imamo trenutno več kot
40 baznih postaj, po ocenah stro-
kovnjakov jih potrebujemo še
približno deset. Bazne postaje po-
stavljamo tja, kjer je zagotovlje-
na dobra lokacija. To ugotovimo
z različnimi orodji za predikcijo
GSM-signala. Pokritost izboljšu-
jemo povsod, tudi v strnjenih na-
seljih. Tako našim uporabnikom
zagotavljamo, da lahko mobilni
telefon uporabljajo povsod, tudi
v kletnih prostorih, kjer je obi-
čajno signal zelo slab,« pojasnju-
je Eldina Knez, ki pri Simobilu
skrbi za odnose z javnostmi. Za
vsako bazno postajo pripravijo tu-
di oceno vplivov na okolje. »Pri tem
je potrebno vedeti, da mobilni te-
lefoni in bazne postaje povzročajo
zelo različne sevalne obremenitve.
Elektromagnetna sevanja (EMS), ki
jim je nekdo, ki živi blizu bazne
postaje, izpostavljen, so navadno
nižja kot tista, ki jim je izpostav-
ljen uporabnik mobilnega telefo-
na. Sevalne obremenitve niso od-
visne od števila baznih postaj, tem-
več od števila istočasnih klicev. Te
klice lahko ureja manjše število baz-
nih postaj z veliko zmogljivostjo
ali večje število postaj z manjšo
zmogljivostjo. Obremenitev oko-
Uce s sevanji se zmanjša, kb se po-
veča gostota baznih postaj. Antene
so vedno nameščene dovolj viso-
ko, na primer na vrhovih stolpov,
da je v njihovo območje nemogo-
če zaiti po naključju oziroma je ce-
lotno območje težko dostopno. V
sami višini antene, v njeni nepo-
sredni bližini, je lahko mejna vred-
nost sevanja presežena, vendar je
to značilno le za glavni snop seval-
ne karakteristike v ravnini antene
in v tisti smeri, kamor je usmerjen
glavni snop. Največje oddajne moči
baznih postaj Simobila redko pre-
segajo 100 W na posamezno ante-
no. Za primerjavo: radijski oddaj-
nik seva približno z močjo 500 W,
mikrovalovna pečica z močjo 600
do 1000 W,« pojasnjuje Simobil.
Podobno je tudi z Vego, sloven-
sko družbo ameriške korporacije
Western Wireless, ki je vodilni po-
nudnik brezžičnih telekomunika-
cijskih storitev na zahodu ZDA in
ki mu je slovenska vlada leta 2000
podelila licenco za opravljanje sto-
ritev GSM 1800, torej nove gene-
racije. Mobitel s tem večjih težav
nima, saj je svoje omrežje zgradil
že pred leti.
Cilj opravičuje
sredstva
Tudi če se strinjamo z ugotovitva-
mi o majhnem sevanju baznih po-
staj, ki jih je opravil inštitut za va-
rovanje zdravja (čeprav nekateri
znanstveniki dokazujejo negativne
vplive na zdravje tudi pri manjših
sevanjih), se ne moremo strinjati z
načinom, na kakršnega operaterji
te postaje postavljajo. To počnejo
brez ustreznih dovoljenj za posege
v prostor, ljudi postavijo pred izvr-
šeno dejstvo. Tudi izgovor, da po-
staje postavljajo pač tam, kjer z nji-
mi dosežejo najboljši učinek, je po-
gosto vprašljiv. Bolj se zdi, da s po-
stavljanjem antenskih stolpov na ob-
jektih, tudi v strnjenih naseljih, ope-
raterji varčujejo. Odškodnine, ki jih
plačajo različnim društvom, ki do-
volijo na svojih objektih postavitev
baznih postaj, so pač bistveno manj-
še od stroškov morebitnih gradenj
objektov. Na Ljubečni naj bi gasilci
dovolili postavitev postaje na pod-
strešju svojega doma za 2 tisoč evrov.
Dejstvo, da operaterji v lovu na kon-
cesijske roke vse več baznih postaj
postavljajo na črno in jih legalizira-
jo kasneje, gotovo ne potrjuje trdi-
tve o pravni državi. Prej to, da lah-
ko pri nas tisti, ki so močni in boga-
ti, počnejo pravzaprav vse, kar se
jim zahoče, ker naj bi jih pri tem
vodilo »plemenito poslanstvo«. V tem
primeru večja pokritost s signalom
in s tem boljše storitve za uporabni-
ke.
Ob protestih prebivalcev se je mo-
goče strinjati še z nečim. Četudi so
sevanja baznih postaj majhna, so. In
s tem predstavljajo dodatno motnjo
v okolju, ki so ji izpostavljeni vsi pre-
bivalci. Prav tako je treba zapisati,
da sta ministrstvo za informacijsko
družbo in ministrstvo za zdravje na-
redila bistveno premalo za seznanja-
nje z vplivi sevanj. Pa bi morala.
BRANKO STAMEJČIČ
Sporna antena na gasilskem domu na Ljubečni.
Krajani Žalca so odločno protestirali proti gradnji bazne postaje v središču Žalca.
Protest v Žalcu
Ob stari sušilnici za stavbami ob Šlandrovem trgu v
Žalcu je bil odmeven protestni shod krajanov Žalca,
ki nasprotujejo postavitvi Vegine bazne postaje gene-
racije 1800 na stavbi stare hmeljske sušilnice, ki je v
lasti KZ Gotovlje. Čeprav upravna enota tudi v tem
primeru ni soglasodajalec, iz sprejete urbanistične
dokumentacije za to območje izhaja, da postavitev
takšnega objekta v mestnem jedru ni mogoča. Pri pre-.
verjanju na ministrstvu za okolje in prostor so tudi v
tem primeru ugotovili, da Vega še ni vložila niti proš-
nje niti dokumentacije za gradnjo bazne postaje na
tej lokaciji. (TT)
Št. 50-12. december 2002
6
INTERVJU
Preveč prepiha v
županovi pisarni
s prvakom celjske LDS, Zdenetom Podlesnikom, o novi opozicijski vlogi stranke v mestnem svetu
Celjska liberalna demokracija je na vo-
litvah osvojila tretjino sedežev v mestnem
svetu, a po ponesrečenih pogajanjih z žu-
panom in njegovimi odposlanci pristala v
opoziciji. Kako torej v najmočnejši celj-
ski stranki ocenjujejo volitve, smo naj-
prej povprašali predsednika mestnega od-
bora LDS, Zdeneta Podlesnika.
»Rezultat delim na dva dela - na svetniški
in županski. Poudarek smo dali na svetniški
in s tem ekipni del. V tem smo uspeli, saj
smo v odstotkih dobili več kot pred štirimi
leti, v sedežih mestnega sveta pa enako, za
las se nam je izmuznil še en sedež.«
Toda na prejšnjih volitvah ste imeli tudi
listo mladih, ki se je kasneje priključila
LDS...
Da, na prejšnjih volitvah smo imeli tako
imenovano by-pass listo. Letos je nekaj tak-
šnih list naredila SLS. Ker nismo hoteli za-
vajati volivcev, se za to tokrat nismo odloči-
li. Kako se bo zavajanje volivcev pokazalo
pri drugih strankah, bomo videli na nasled-
njih volitvah. Najbolj sporna je lista Vse za
nova delovna mesta, sploh za tiste, ki so naj-
več zaposlovali na občini. .
S svetniškimi volitvami ste torej zado-
voljni...
Da, jaz še posebej, ker sem bil nosilec li-
ste v drugi volilni enoti, ki je dobila skoraj 5
odstotkov več kot na prejšnjih volitvah. Za
stranko je bil nekoliko manjši odstotek na
obrobju občine, kjer pa je bilo tudi nestran-
karskih list več. V Sloveniji pa smo dosegh
nadpovprečen rezultat.
... in z županskimi...
Že lani sem povedal, da v pri-
meru, če bo kandidiral Šrot, sam
ne bom. V dilemi sem bil ob žu-
panovi bolezni, a ko se je odlo-
čil, da bo kandidiral, mi je kar
odleglo. Držim besedo do voliv-
cev.
Zakaj ste potem izbrali prav
Alujeviča, ki volivcev ni prepri-
čal, niti 8 odstotkov glasov ni
dobil, torej mu je tudi vaša
stranka obrnila hrbet.
Iskali smo kandidata, ki bi bil
znan, poskušali smo določiti tip
človeka, ki bi lahko bil kandi-
dat. Eden aktivnejših svetnikov
je...
A vendar v stranki veste, da
se ga drži sloves nastopača,
igralca... Vnaprej ste morali ve-
deti, da mu ne bo uspelo...
Vedeli smo, pričakovali, da ne
bo zmagal. Resno smo računali
na drugi krog. Žal je bil rezultat
drugačen, čeprav smo pričako-
vali nad 20 odstotkov glasov
zanj.
Za koga je torej volil LDS?
Tega ne vem.
Slovite kot nedisciplinirana
stranka...
O tem bi se dalo kaj reči. In
tudi o tem, kaj pomeni »D« v ime-
nu naše stranke in kaj v nazivu
katere druge. Zagotovo so tudi
mnogi naši člani za Boruta upo-
rabljali izraz »schauspieler«, kar
se mi zdi nekorektno in zato še
bolj cenim njegovo pripravlje-
nost, da se je odločil za kandida-
turo. Še zlasti, ker moraš iti tudi
po koncu morebitnega mandata
kam v službo. Kandidirati s po-
zicije odvetnika ali kakšnega dru-
gega samostojnega poklica, je ze-
lo praktično. Vrata nazaj niso ni-
koli zaprta. V vseh drugih poklicih je druga-
če, si na slabšem, še posebej, če kandidiraš
iz gospodarstva.
Ste se torej zavestno odločili, da ne bo-
ste ciljali na župansko mesto?
Vedeli smo, da je možnosti za to zelo ma-
lo.
Kako komentirate rezultat Janje Romih?
Dovolj dober je, še zlasti zato, ker so nas
nagovarjali, naj sam ne kandidiram in da
naj skupaj podpremo Šrota. Odgovoril sem,
da nam niti na kraj pameti ne pade, da ne bi
imeli svojega kandidata.
In vendar je iz vaše stranke slišati o za-
merah proti vam osebno, češ da niste ime-
li dovolj poguma za spopad s Šrotom.
Sprejemam očitek, da bi bil lahko rezul-
tat bistveno boljši, če bi kandidiral sam, pre-
pričan sem, da bi prišel na drugo mesto, se-
števek pa bi najbrž prinesel drugi krog, ki je
vedno zelo negotov. Da se odločiš za kandi-
data, pa moraš sprejeti tri odločitve. Naj-
prej sam pri sebi, strinjati se mora tvoja dru-
žina in kolektiv, kjer delaš in kot tretji - vo-
livci. Z lastniki sem se jasno dogovoril, da
do konca speljem projekt prevzema ene od
borznih hiš v Ljubljani in podvojitve izven-
bilančne vsote, kar je tudi uspelo. Potem bom
poskusil na državnozborskih volitvah, ker
je velika verjetnost, da dr. Slavko Gaber ne
bo ponovil kandidature na Celjskem. Stran-
ki sem obljubil, da bom kandidiral, če ne
grem na županske volitve. Mislim, da imam
na bodočih volitvah od članov stranke naj-
več možnosti, lahko pa se mi zgodi isto kot
v prvih, ko sem imel enajsti rezultat v drža-
vi, kar pa po veljavnem sistemu ni zadošča-
lo za državni zbor.
LDS je najmočnejša stranka v mestnem sve-
tu, dobili ste več glasov, ne pa tudi več sede-
žev, v koaUcijo pa niste bili povabljeni oziro-
ma ste za vstop vanjo zahtevali preveč...
Koalicijo naj bi sestavljala tista stranka, ki
je dobila največ glasov, in ne župan. Ta je
župan vseh in moral bi zavzeti drugačno dr-
žo. V pogovorih z njim smo imeli več pogo-
jev, pri čemer pa kadrovski niso bili v os-
predju. Nismo ponujali imen niti lovili funk-
cij. Ker imamo tretjino vseh sedežev, smo pri-
čakovali tretjino mest v delovnih telesih in
odborih mestnega sveta. Torej po dva člana v
vsakem. V prejšnjem mandatu je isto imela
SLS, ki pa je imela pol manj svetnikov. Toda
to je bila šele prva ponudba, pri kateri se obi-
čajno pogajanja ne končajo. Pri tem je treba
tudi vedeti, da noben občinski odbor ne spre-
jema odločitev. Njegova naloga je, da obrav-
nava problematiko, predlaga sklepe, odloča
pa mestni svet, odločitve pa so popolnoma
neodvisne od stališč delovnih teles.
Kakšni so bili pogovori z županom?
Pogovarjali smo se tudi o tretji stranki v koa-
liciji, ki naj bi bila SDS ali združena lista, pri
čemer se je župan bolj nagibal k SDS. Vsebin-
ski del pogovorov se je ustavil pri naši zahtevi,
da vsebinsko prevetrimo vse akte mestnega sveta
in njegovih podjetij. Moja zamisel je, da bi
moral biti mestni svet skupščina podjetij, ki
jih je občina ustanovila ali soustanovila ali je v
njih večinska lastnica. Konec koncev gre pri
poslovanju teh družb, nekatere so tudi enoo-
sebne, za denar vseh Celjanov.
Ste zahtevali še kaj?
Da, vztrajali smo pri svojih pro-
gramskih sklopih na področju
družbenih dejavnosti, gospodars-
tva, lokalnega programa. Nismo
vsiljevali imen, funkcij, smo pa
vztrajali pri programu.
Po volitvah je kazalo na za
suk v levo, zdaj kaže drugače.,,
Celjska združena lista je, žal,
zelo daleč od sredine in zelo nag-
njena v desno, kar je dokazala z
vstopom v koalicijo z SDS in SLS,
In kako se bo zdaj LDS ob
našala v mestnem svetu?
Konstruktivno in korektno.
Se pogovarjate o protikoali-
ciji? Iščete podporo za protipred-
loge, s katerimi boste zaneslji-
vo nastopali v mestnem svetul
Pri vseh projektih, ki bodo do-
bro pripravljeni in iz katerih bo
razvidno, da so na realnih teme-
ljih, bomo za, ne glede na to, kdo
bo predlagatelj. V primerih pa,
ko stvari ne bodo argumentira-
ne, dovolj razdelane, ko bodo pri-
hajale na klopi nepravočasno, bo-
mo nastopih z nasprotnimi pred-
logi. Z argumenti bomo skušali
pritegniti kogarkoli. Pogovarja-
li smo se z združeno listo, en-
krat tudi skupaj z DeSUSom, in
razpravljali o programu. Dogo-
vorili smo se, da k našemu pro-
gramu treh strank povabimo še
župana in njegovo stranko. Zdru
žena lista je takrat vztrajala, da
bi raje ostala v opoziciji. Poeno-
stavljeno - bili bi skupaj, a ne z
županom. Zato me še bolj prese-
neča njihov vstop v koalicijo.
Kako je biti po toliko letih v
opoziciji?
Prav veselim se te vloge. Lah-
ko je pomemben korektiv. Sicer
pa to vlogo že poznam iz prvega mandata,
ko smo bili opozicija in ko smo dosegli od-
stop takratnega predsednika izvršnega sve-
ta, Mirka Krajnca. Naš cilj sicer ni, da bi
rušili župana, če bodo cilji pravi. Nekatere
stvari bomo pač lahko povedali tudi na ne
koliko drugačen način. To je prednostna na
loga opozicije.
Kako ocenjujete prvi mandat Bojana Šra
ta?
Kadar župan odloča sam, se v zelo velike
primerih, za moje pojme, odloči dobro. Nč
žalost pa je preveč tistih, ki po njegovi pisar
ni delajo prepih, prišepetavajo, tako da po
tem iz odličnih odločitev pride ven nek^
čisto drugega.
Ker gre v drugem mandatu Bojana Šrot^
vsaj na nek način za nadaljevanje dela b
prvega, ki ste ga sooblikovali tudi sami 2
vašo stranko, me zanima, do kakšne mer«
boste vztrajali pri opredeljenih prioritetahi
Pred štirimi leti smo se dogovorili za skup
no delo, čeprav se po štirih letih medalje if
diplome lepijo le na stene ene pisarne. So
delovali bomo pri projektih, ki se nam bo
do zdeli pametni. Ne bomo rušili kar po
čez, mislimo pa marsikatero zadevo popra
viti ali spremeniti. Javno bomo opozarjal
na stvari, ki ne bodo dovolj dobro priprav
Ijene, ki ne bodo pregledne. Tudi v prej^
njem mandatu nismo hoteli zavirati ali ovi
rati stvari, četudi so marsikdaj tekle prevei
po domače. Tudi zdaj ne bomo ovirali, ji^
bomo pa skušali pravilno utiriti.
BRANKO STAMEJČl^
Foto: Gj
St. 50-12. december 2002
lovi TEDNIK
AKTUALNO
7 I
Zemeljske raztrganine
opozarjajo
Ohromljen promet med Koroško in Dolenjsko - Sanacijo na cestah oviralo slabo vreme
F
Močno deževje, ki je novem-
ber prevesilo v december, je na
Celjskem v glavah ljudi, ki živi-
jo na poplavno ogroženih območ-
jih, prožilo alarme: »Bo voda spet
narasla, zalivala domove?« K sre-
či je ostala v strugah, prišlo je le
do nekaj manjših razlitij, ki pa
niso povzročila škode. Zato pa
je razmočena zemlja ogrožala
drugače. Vzhodneje na Štajer-
skem, na Mariborskem, so ljud-
je bežali z domov, oči so bile uprte
v Macesnikov plaz, ki še ni sa-
niran, a se je tokrat k sreči po-
tuhnil... Na Celjskem pa se je us-
tavil - promet.
Na glavni cesti Celje-Krško, pri
naselju Veliko Širje na odseku Rim-
ske Toplice-Zidani Most, je prišlo
zadnji novembrski torek do kruše-
nja skalnega previsa ter odrona več-
je količine skal z visoke, 15-metr-
ske brežine na vozišče. Zaradi tega
so takoj vzpostavili polovično za-
poro omenjene ceste. Dva dni ka-
sneje, 28. novembra, je polovično
zaporo nadomestila popolna zapora
ceste, saj so se ob zunanjem robu
vozišča pojavile razpoke. Zunanji
rob se je začel posedati zaradi po-
večanega prometa in močno poš-
kodovane betonske krone sicer
kamnitega podpornega zidu. Voz-
nikom je ostal na voljo obvoz... Ali
pa hazardersko preizkušanje sreče
in vožnja na lastno pest mimo opo-
zorilne signalizacije po nevarnem
odseku. Ker je bilo voznikov, ki so
se odločili za drugo možnost kar
nekaj, so delavci VOC kot eno svo-
jih prvih opravil namestili fizične
ovire. Cesta je tudi dejansko po-
stala neprevozna in takšna ostala
vse do poznih popoldanskih ur v
petek, 6. decembra.
V Velikem Širju ni zadoščala zgolj opozorilna signalizacija, na cestišče je bilo treba namestiti celo fizične ovire.
Preicinjena
prometnica
v času popolne zapore prometa
je bil obvoz za osebna vozila ure-
jen od Rimskih Toplic, preko Mar-
nega, Hrastnika do Zidanega Mo-
sta. Voznikom je pot podaljšal za
slabih 10 kilometrov. Precej dalj-
ši obvoz pa je bil za tovornjake,
ki so imeli v Celju na voljo dve
obvozni smeri; do Trojan, Ljub-
ljane in Novega mesta v Krško ali
pa preko Mestinja, Bistrice ob Sot-
li, Bizeljskega in Brežic v Krško.
Strokovnjaki Direkcije RS za ce-
ste so si teren v Velikem Širju na-
tančno ogledali in v petek, 29. no-
vembra, dan po zaprtju ceste, pri-
pravili navodila izvajalcu VOC Ce-
lje za sanacijo tega dela glavne ce-
ste. Brežino je bilo treba očistiti in
zavarovati s težkimi, deloma sidra-
nimi mrežami ter obnoviti in oja-
čati krono obstoječega podporne-
ga zidu v skupni dolžini približno
20 metrov. Z deli so začeli takoj, a
kot je povedal vodja gradbišča Bo-
rut Škegro, težav ni in ni zmanj-
kalo: »Najhujše je vreme, zaradi dež-
ja preprosto ne moremo betonira-
ti opornega zidu.«
Od 29. novembra do 6. decem-
bra so delavci VOC v težkih vre-
menskih pogojih, ko je s krajšimi
prekinitvami deževalo vse dni, us-
posobili cesto. Za izmenični eno-
smerni promet, več se ni dalo. Kar
tri dni jim je vzelo čiščenje breži-
ne na območju zruška in nad njim.
V izjemno zahtevnih pogojih, ob
dežju in na višini 15 do 30 metrov
nad cesto, v praktično previsni ste-
ni. Vse je bilo treba opraviti roč-
no." Zaradi tega se ni dalo odstra-
niti večjih labilnih blokov, mini-
ranje pa v danih pogojih tudi ni
bilo mogoče...
V petek, 6.decembra, so bile na
celotnem predvidenem odseku po-
ložene zaščitne mreže, niso pa bi-
la še zaključena dela na obnovi kro-
ne podpornega zidu. Kljub temu so
v popoldanskih urah ukinili popol-
no in vzpostavili polovično zapo-
ro ceste s semaforskim urejanjem
prometa.
»Popolna zapora prometa je sku-
paj trajala 8 dni, od 28. novembra
do 6. decembra,« pojasnjuje pred-
stavnica za odnose z javnostmi Di-
rekcije RS za ceste Tanja Barašin
in napoveduje, da bodo dela pred-
vidoma končana do danes, četrt-
ka. Zapore zaradi narave del ni bi-
lo mogoče skrajšati ali predčasno
ukiniti, v direkciji so z opravlje-
nim delom celjskega VOC zadovolj-
ni in poudarjajo, da se je z zača-
snim zavarovanjem brežin v naj-
krajšem možnem času omogočila
varna prevoznost ceste. Da je var-
nost na prvem mestu, se strinja tu-
di minister za promet Jakob Pre-
sečnik, ki sicer dodaja, da je zelo
pomembna tudi prevoznost te pro-
metnice.
Glavna cesta Celje-Krško je da-
nes v Velikem Širju prevozna, po
zagotovilih odgovornih tudi var-
na. A vprašanje je, kako dolgo...
Na novo so sicer nameščene moč-
ne zaščitne mreže, glede na to, da
delavci niso uspeh odstraniti več-
jih labilnih kamnitih blokov, pa
je vprašanje, koliko časa bodo vzdr-
žale.
Kdaj bo cesta
varna?
v strokovnih službah laške ob-
činske uprave so po besedah Lu-
ke Piceja v preteklosti že nekaj-
krat opozorili, da je potrebno
cestni odsek v Velikem Širju te-
meljito sanirati. Cesta ni nevar-
na samo zaradi zdrsov kamnitih
gmot ter ugrezanja cestišča, pač
pa je za promet, ki se na edini
oziroma najkrajši cestni povezavi
med severom Slovenije in Do-
lenjsko povečuje, tudi občutno
preozka.
Trajnejša rešitev z razširitvijo
cestišča v dolžini dobrih 100 me-
trov bi terjala med 250 in 300 mi-
lijoni tolarjev. Denar kljub smrt-
nim žrtvam na tem odseku še ni
zagotovljen. Trajna sanacija cest-
nega odseka v Velikem Širju je v
načrtih direkcije, a ne še za pri-
hodnje leto. »Celotna in temelji-
ta sanacija brežine pri naselju Ve-
liko Širje bo izvedena v sklopu
rekonstrukcije odseka glavne ce-
ste. Projektna dokumentacija za
naložbo je že pripravljena, zače-
tek njene realizacije pa je pred-
viden v letu 2005,« pravi Tanja
Barašin.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: SHERPA
Papora tudi
v Žegru
Prejšnji četrtek in petek, do poz-
nih popoldanskih ur, je bila za ves
promet zaprta tudi regionalna ce-
sta Šentjur-Kozje, med Črnolico in
Lesičnim na odseku Košnica-Žegar.
V četrtek nekaj pred 6. uro zjo-
kaj je na tem območju zdrsnil plaz
I 'n cesto so zaprli za vsa vozila. Če-
Prav je bilo predvideno, da bi ce-
sto za enosmerni promet odprli še
istega dne popoldne, je po ogledu
plazu strokovnjak iz Ljubljane od-
ločil, da so potrebna večja sanacij-
ska dela, ki jih ni mogoče opraviti
^tako kratkem času.
Obvoz je bil urejen po lokalni cesti
l^ošnica-Gorica pri Slivnici-Črnolica-
^ežno-Loke-Ledinščica-Žegar in v
obratni smeri; za lokalni promet z
osehnimi vozili pa tudi po cesti Gori-
^-Hrastje-Žegar in Žegar-Presečno-
^obje.Tudi pri sanaciji tega plazu je
^Plavce celjskega podjetja za vzdrže-
vanje in obnovo cest močno oviralo
slabo vreme. Vodja gradbišča Dam-
'^1 Maček je povedal, da je bilo po
•^^rnestitvi varovalne ograje najtežje
Prav čiščenje cestišča, saj se je dež
f^očasi spreminjal v sneg in se z nagr-
"^^deno zemeljsko gmoto mešal v zdri-
^sto, težko odstranljivo plundro.
Plaz v Žegru je cesto zaprl za dva dni.
Št. 50-12. december 2002
8
REPORTAŽA
Vino iz Štor je
laiiico odlično
Štorski vinogradniki stopajo iz anonimnosti - Glavačev hektar vinograda^
»Vinogradniško društvo
v Štorah, mar je to mogo-
če?« se vprašujejo površni
poznavalci zanimive obči-
ne. Seveda je, še več. Druš-
tvo beleži peto obletnico ob-
stoja, nekateri najprizadev-
nejši člani pa osvajajo na
vinskih ocenjevanjih v
Šmarju pri Jelšah ter Šent-
jurju celo najvišja odličja.
Sicer pa je Jani Glavač,
predsednik Vinogradniškega
društva Polič Štore, začude-
nih vprašanj o tamkajšnjem
vinogradništvu navajen.
»Ljudje ne poznajo zgodovin-
skega ozadja,« pravi. »Vse do
pojava trsne uši je v okolici
Štor raslo veliko žlahtne tr-
te. Zaradi industrializacije vi-
nogradov pozneje niso veli-
ko obnavljali.« Iz starih knjig
je izvedel, da so biU nekoč v
predelu od Rifnika, preko
Kranjčice, Prožinske vasi,
Kompol in Pečovja, vse do
celjskega Starega gradu, ve-
liki vinogradi.
Dandanašnji je v občini
Štore največ vinogradnikov
v Prožinski vasi ter Pečovju
nad Štorami. Letos sta posa-
dila žlahtno trto še prva vi-
nogradnika v Kompolah. Ob-
novljeni vinogradi, ki nado-
meščajo samorodnico, zah-
tevajo veliko znanja, kar na-
rekuje potrebo po vinograd-
niškem društvu. Poimenovali
so ga po »poliču«, ki opozar-
ja na lončarsko tradicijo v
okolici Prožinske vasi.
Strokovnjaki pravijo, da je
vinogradnikom v občini Štore
uspelo veliko narediti v krat-
kem času. Na prvo mesto po-
stavljajo izobraževanje čla-
nov, zato se vrstijo predava-
nja od spomladi do novega
leta. Vrhunec je zdaj že tra-
dicionalna decembrska po-
kušina vin.
V zadnjem obdobju je ve-
liko članov opravilo kletar-
ski tečaj. Radi pogledajo tu-
di čez domače planke in lani
so bili celo na ekskurziji po
vinogradih Francije. Danes je
v društvu 66 vinogradnikov,
tudi občanov Štor, ki imajo
vinograde v drugih občinah.
Strokovnjaka mag. Tone
in Tadeja Vodovnik spodbu-
jata, da bi začeli v Štorah s
svojimi društvenimi ocenje-
vanji vin. Zaenkrat preverjajo
kakovost na društvenih oce-
njevanjih v Šmarju pri Jel-
šah in Šentjurju, kjer se iz-
kaže, da za drugimi ne zao-
stajajo. Nekateri vino tudi
stekleničijo. Pionir stekleni-
čenja je bil predsednik Jani
Glavač, zdaj se ukvarja s tem
več vinogradnikov.
Predsedniicovi
trsi
Predsednik Glavač je naj-
večji vinogradnik v občini
Štore. V Straži, na območju
Prožinske vasi, kjer živi, ima
kar hektar vinograda. Njego-
vi starši so imeli pred njim
manjši vinograd s samorod-
nico, sin pa se je pred dva-
najstimi leti odločil za prvi
nasad žlahtne trte. K temu je
prispevalo seveda dejstvo, da
izhaja predsednikova sopro-
ga Darja iz vinogradniške
družine v Sladki Gori. Gla-
vačevi imajo med štiri tisoč
trsi pretežno mladega nasa-
da največ chardonaya, ker-
nerja in sauvignona, nekaj je
še drugih sort.
Na začetku so nekateri dvo-
mili, da bo trta v Straži dobro
uspevala, toda izkazalo se je dru-
gače. Jani Glavač je pred štiri-
mi leti prejel za svojo vinsko
kapljico prvo priznanje, od ta-
krat jih je že dobrih dvajset.
Sodeluje na društvenih ocenje-
vanjih v Šmarju pri Jelšah in
Šentjurju, najvišja prejeta ocena
pa znaša celo 18,46 točk.
Sicer pa ima predsednikova
služba z vinogradi malo
skupnega, čeprav se rad po-
šali, da se obe dejavnosti od-
lično dopolnjujeta. Kot raču-
nalniški programer dela v sve-
tu računalništva ter preživi
veliko časa ob ekranu. Naj-
prej je bilo to v nekdanji štor-
ski železarni, zdaj že blizu
eno desetletje v tamkajšnjem
računalniškem podjetju Etra.
BRANE JERANKO
Priznanja za štorske vinogradnike. Predsednik društva Jani Glavač pred najvišjima priznanjema z
ocenjevanj v Šmarju pri Jelšah in Šentjurju.
Zimska lepota cvetoče
brogovite
v parku nasproti gledališča v Celju se v prvih decembr-
skih dneh bohoti velik cvetoč grm z imenom brogovita.
Cvetovi so oranžno beli in imajo prijeten vonj. Ing. Irena
Ašič z Vrtnarstva v Celju je povedala, da gre za vrsto grma,
ki cveti v zimskem času, ko drugo cvetje počiva. Zaradi
toplega vremena v preteklih tednih je zacvetela že sedaj.
Brogovita uspeva tudi v večjih cvetličnih loncih (na primer
pred Žano v Žalcu), je pa tudi v okras mnogih domačij.
Zaradi časovno zanimivega cvetenja bi kazalo lepi brogovi-
ti nameniti več pozornosti, saj je še posebej opazna v času,
ko sicer večina narave miruje. TV,
Št. 50-12. december 2002
10
GOSPODARSTVO
Vroča
odločitev
šele
priliodnje
leto?
Po napovedih direktorja
Urada za varstvo konkuren-
ce Andreja Plahutnika ta
mesec še ni mogoče priča-
kovati dokončne odločitve
o tem, ali Pivovarna Laško
sme prevzeti ljubljanski
Union.
Potem ko so sredi oktobra
Laščani predali uradu anali-
zo ekonomskega inštituta, s
katero so podkrepili svoje pre-
pričanje, da je nameravana
koncentracija največjih slo-
venskih pivovarn v skladu s
pravili konkurence in da
združeni podjetji ne bi mo-
gli zlorabiti svojega položaja
na domačem trgu pijač, je štu-
dijo o koncentraciji na sloven-
skem pivovarskem trgu po-
slal pred dnevi še belgijski In-
terbrevv. V uradu pravijo, da
ta mesec pričakujejo še ne-
katere druge podatke, ki jih
potrebujejo poleg obeh ana-
liz, šele nato se bodo lotili
končnega odločanja. Pri tem
se lahko zgodi, da bodo laš-
ko in belgijsko pivovarno po-
vabili še na ustno obravna-
vo.
Kot je znano, je urad za:
varstvo konkurence Interbre-
wu že pred časom dovolil
prevzem Uniona, Pivovarna
Laško pa je vlogo za priglasi-
tev koncentracije oddala po-
leti, in sicer po tem, ko je 16.
julija kupila 21,94 odstotka
delnic Pivovarne Union, s či-
mer je postala največja, 46,18-
odstotna, lastnica ljubljanske
pivovarne. JI
Usoda Jurmesa
v rokah upnikov
Šentjursko podjetje ima za 1,9 milijarde tolarjev terjatev - Rešitev v
dezinvestiranju in spreminjanju dolgov v lastniške deleže
Bo prisilna poravnava v
šentjurski Grudi-Jurmes
uspela, ali pa držijo vse bolj
glasne govorice, da je pod-
jetje tik pred stečajem? Pri-
silni upravitelj Branko Djor-
djevič v začetku tedna urad-
nega mnenja o načrtu fi-
nančne reorganizacije, ki
ga je vodstvo podjetja že od-
dalo stečajnemu senatu, še
ni imel. Ocenil pa je, »da bo
šlo zelo na tesno.«
Če bodo upniki sprejeli pri-
silno poravnavo, bodo na-
mreč Šentjurčani morah v
dveh letih vrniti za okrog mi-
lijardo tolarjev dolgov, pri
tem pa normalno poravnavati
tudi vse tekoče obveznosti.
Glede na to, da so skoraj vse
posle in tudi večino od 118
zaposlenih prenesli na letos
ustanovljeno hčerinsko pod-
jetje Gruda-Jurmes Trgovina,
bo poslovanje najbrž vse prej
kot preprosto.
Branko Djordjevič meni,
da bi v Grudi-Jurmes, če se
bodo hoteli otresti vseh sta-
rih »grehov«, morali proda-
ti nepotrebno premoženje in
del terjatev spremeniti v last-
niške deleže, tako kot so v
začetku leta storili tudi v pri-
silni poravnavi Mesarstva.
Vodstvu Jurmesa se je sicer
z nekaterimi bankami uspelo
dogovoriti za reprogramira-
nje posojil, vendar to ne bo
dovolj za uspešno sanacijo
podjetja. Upniki so prijavi-
li kar za 1,9 milijarde tolar-
jev terjatev, od katerih je 781
milijonov tolarjev zavarova-
nih terjatev, ki morajo biti
vrnjene v celoti. Od navad-
nih terjatev jih je prisilni
upravitelj za zdaj priznal za
656 milijonov tolarjev. Če
bodo upniki sprejeli pred-
lagano poravnavo, jim bo
Jurmes moral vrniti dve pe-
tini te vsote. Največ, 300 mi-
lijonov tolarjev, dolguje Me-
sarstvu Šentjur, druga največ-
ja upnica je s 131 milijoni
tolarjev Nova Ljubljanska
banka, Emonina farma Ihan
pa je prijavila za 41 milijo-
nov tolarjev terjatev. Med
večjimi upniki sta še Petrol
in Avto Celje.
Ker bodo glavni upniki na
glasovanju o prisilni porav-
navi imeli skupaj več kot
60 odstotkov glasov, koli-
kor jih je potrebnih za po-
trditev poravnave, bo torej
od njih odvisno, kakšna bo
nadaljnja usoda šentjurske-
ga podjetja. Branko Djor-
djevič predvideva, da bo
narok konec januarja ali v
začetku februarja prihod-
njega leta.
JANJA INTIHAR
Štante na dveh stolih
Delničarji celjskega grad-
benega podjetja Ingrad VNG
so na nedavni skupščini raz-
rešili dosedanji in imenovali
nov nadzorni svet, ki je ta-
koj po seji imenoval tudi no-
vo tričlansko upravo podjet-
ja. Za predsednika uprave
so postavili Sama Štanteta,
ki od junija letos vodi tudi
Ingrad Koncern.
Namesto predlaganih Da-
nijela Trajkovskega, Blaža
Kolarja in Sama Štanteta so
delničarji podprli nasprotni
predlog, ki je bil podan šele
na seji, in za nove člane nad-
zornega sveta imenovali
Franca Vetriha in Mata Bla-
gusa (oba sta iz velenjskega
Vegrada, ki je pomemben
Samo Štante
lastnik Ingrad Koncema - ta
pa je večinski lastnik Ingra-
da VNG) ter Bogdana Koše-
nino, predstavnika Ingrada.
Poleg Sama Štanteta je nov
nadzorni svet v upravo ime-
noval še Antona Aškerca, ki
je zadolžen za komercialno
področje, in Gregorja Jana,
ki bo v Ingradu VNG vodil
proizvodnjo. Aškerc je bil v
upravi podjetja še v času Beate
Kanduti Šumej in je po njeni
odstavitvi začasno vodil pod-
jetje, Gregor Jan pa je bil do-
slej direktor hčerinskega pod-
jetja Ingrad Gramat.
Kot je neuradno slišati,
imajo v Ingradu VNG vse hujše
finančne težave, delavci pa
še vedno čakajo na oktobr-
ske plače, ki bi jih morali do-
biti že 18. novembra.
JI, Foto: GK
NA
KRATKO
Maxima spet
dela
Delavci celjske Libela Ma-
xima, ki izdeluje trgovinske
tehtnice in gorilnike, so prejš-
nji petek dobili preostali del
oktobrske plače in prekinili
tridnevno stavko. Prekinitev
je samo začasna, saj stavkovni
odbor ta teden pričakuje še
odgovor strokovnih služb, ali
je podjetje delavcem res po-
ravnalo tudi vse letošnje pris-
pevke in dajatve iz naslova
plač. Prejšnji teden je Maxi-
mo obiskal delovni inšpek-
tor, kaj je pri pregledu ugo-
tovil, pa za zdaj še ni znano.
Obisk je zahteval območni
odbor sindikata kovinske in
elektro industrije, ker pod-
jetje, kot je ugotovil, že dlje
časa krši kolektivno pogod-
bo. Delavcem dolguje sep-
tembrsko plačo iz leta 1999
in regres za zadnja tri leta,
še vedno pa jim ni v celoti
poravnalo tudi terjatev iz pri-
silne poravnave.
Štiri med
najbolje
urejenimi
Združenje za trgovino pri
Gospodarski zbornici Slove-
nije je letos četrtič zapored
izvedlo projekt Najbolje ure-
jene slovenske prodajalne.
Za sodelovanje v projektu se
je prijavilo 409 prodajaln,
ocenili pa so jih 375, kar je
za 13 odstotkov več kot lani.
V drugi krog ocenjevanja se
je uvrstilo 82 prodajaln, med
katerimi je posebna repub-
liška komisija izbrala 23 na-
grajencev. Med prejemniki
diplom in priznanj za ureje-
nost so letos tudi štiri proda-
jalne s Celjskega. V katego-
riji blagovnic je diplomo do-
bila žalska blagovnica Žana,
priznanje pa Mercatorjeva bla-
govnica Boč v Rogaški Slati-
ni, v kategoriji samopostrežb
in marketov je bil z diplomo
nagrajen tudi Mercatorjev su-
permarket Jelša v Šmarju pri
Jelšah, diplomo pa je dobila
tudi prodajalna Tempel, ki
jo ima Steklarna Rogaška v
Rogaški Slatini.
Rekordni
obisk
Planet Tuš je v prvih de-
setih dneh po otvoritvi obi-
skalo več kot 113 tisoč lju-
di, kar je preseglo vsa pri-
čakovanja lastnika objekta,
celjsko podjetje Engrotuš.
Rekordno število obiskoval-
cev so zabeležili 30. novem-
bra, ko se je v največjem Tu-
ševem hipermarketu, 45
prodajalnah, sedmih gostin-
skih lokalih in kinemato-
grafskem središču drenjalo
kar 20.000 ljudi. Tega dne
so bile vse kino predstave
razprodane, sicer pa si je v
prvih petih dneh filme og-
ledalo več kot 10.000 lju-
di, kar je približno toliko,
kot junija in julija skupaj v
obeh mestnih kinodvora-
nah.
Erico ob bok tujim laboratorijem
Bodo analize, ki jih sedaj opravljajo tuji referenčni laboratoriji, kmalu opravljali v Velenju?
Velenjski inštitut za eko-
loške raziskave Erico je pri-
dobil akreditacijsko listino
o laboratorijski kakovosti
po standardu ISO 17025 ter
prvič doslej podelil nagra-
de podjetjem in posamezni-
kom, ki so najbolj zasluž-
ni za njegov hitri razvoj.
Priznanje Zlata vidra sta do-
bila Termoelektrarna Šo-
štanj in Premogovnik Ve-
lenje, srebrne in bronaste
vidre pa je dobilo osem do-
mačih strokovnjakov.
Erico, ki sodi med gazele
na področju ekološkega mo-
nitoringa in raziskav, so pred
desetimi leti ustanovili ter-
moelektrarna, premogovnik
in podjetje ESO. Naloga in-
štituta je bila, da ugotovi stop-
njo prizadetosti in predlaga
rešitve za Šaleško dolino, ki
je takrat veljala za eno naj-
bolj onesnaženih območij v
Sloveniji. Danes je dolina
med najbolj raziskanimi pri
nas, podatki, ki so jih zbrali
v inštitutu, pa so bili odlič-
no izhodišče največjim one-
snaževalcem za ekološko sa-
nacijo.
Ob ustanovitvi je delalo v
Ericu dvanajst ljudi, danes
pa sodi inštitut med večje v
državi, saj zaposluje 65 vi-
soko izobraženih ljudi raz-
ličnih strok. Doma in v tuji
opravljajo vse vrste raziskav,
povezanih z onesnaževanjem
in njegovimi posledicami, v
okviru tehnoloških storitev
in svetovanja sodelujejo pri
uvajanju gospodarnejših in
okolju prijaznejših proi-
zvodnih metod, izdelujejo
poročila o vplivih na okolje
ter pripravljajo sanacijske
programe. Zadnje čase pri-
pravljajo tudi programe
varstva okolja in lokalne
agende. V okviru inštituta de-
luje sodoben laboratorij za
fizikalne, kemijske in bio-
loške analize, ki naj bi se po
napovedih direktorja mag.
Franca Avberška kmalu us-
posobil tudi za opravljanje
analiz, kot je na primer ugo-
tavljanje kloramfenikola v
mleku, ki jih sedaj za Slo-
venijo opravljajo tuji labo-
ratoriji.
Erico je bil med prvimi slo-
venskimi inštituti, ki so pri-
dobili certifikat kakovosti
ISO 9001, za pridobitev akre-
ditacijske listine o laborato-
rijski kakovosti ISO 17025 pa
so se začeli pripravljati že pred
štirimi leti. Danes je v Slo-
veniji na področju fizikalno-
kemijskih analiz akreditira-
nih še šest laboratorijev, za
analize vzorcev tal pa samo
še eden. Kot poudarja mag.
Avberšek, bo razvoj inštitu-
ta tudi v prihodnje temeljil
na uspešnem laboratoriju.
Zato so se letos odločili, da
bodo podvojili površine la-
boratorija, ki meri sedaj 400
kvadratnih metrov.
JANJA INTIHAR
Foto:
Velenjski Erico je letos pn/ič podelil zlate, srebrne in bronaste vidre.
IZJAVA TEDNA
Zvonko Murgelj, direktor
Vitala in svetovalec predsed-
nika uprave Radenske:
»Dandanes lahko z
gotovostjo rečeš, da si
direktor, samo še med
eno in drago sejo nad-
zornega sveta.«
St. 50-12. december 2002
GOSPODARSTVO
11
Učbeniki za
otroice ne štejejo
Še je čas, da si znižate dohodninsko obveznost - Uveljavljanje olajšav samo z
m- računi na vaše ime
čeprav sta do konca do-
hodninskega leta samo še
dobra dva tedna, morda ven-
darle ni prepozno, da si z
nakupom knjig, državnih
vrednostnih papirjev ali
okolju prijaznega gospo-
dinjskega aparata še v zad-
njem hipu zmanjšate dohod-
ninsko obveznost. Omenje-
ni nakupi in še nekaj dru-
gih sodijo namreč v triod-
stotno olajšavo, za katero
je v dneh do 31. decembra
mogoče največ storiti.
Če ste morda že pozabili,
zakon o dohodnini deli olaj-
šave na pet skupin. Poleg splo-
šne 11-odstotne olajšave ter
posebne olajšave za vzdrže-
vane družinske člane in olaj-
šav, ki se priznavajo starej-
šim, invahdom in študentom
za delo preko študentskega
servisa, je davčno osnovo mo-
goče znižati še s 3-odstotno
olajšavo, ki jo država prizna
za nekatere izdatke, in z olaj-
šavo za sredstva, namenjena
za prostovoljno dodatno po-'
kojninsko zavarovanje.
Tisti, ki so med letom vla-
gali večje zneske v vzdrževa-
nje svojega stanovanja, si s
triodstotno olajšavo najbrž
ne belijo več glave. Kaj pa vsi
ostali, ki teh treh odstotkov
svoje davčne osnove še niso
porabili?
Država je v zakonu o do-
hodnini določila nekaj vrst
porabe, za katero »velikodu-
šno« ponuja popust. Dohod-
ninsko obveznost je tako mo-
goče znižati na račun sred-
stev, porabljenih za izobra-
ževanje, za višanje življenj-
skega standarda, za članari-
ne, za vrednostne papirje, za
povečanje socialne varnosd
in za ekologijo.
Samo računi z
vašim imenom
Olajšava za izobraževanje
bo veljala le, če ste denar po-
rabili za lastne namene. To
pomeni, da, na primer, uč-
benikov vašega malčka, ki
obiskuje tretji razred, ne mo-
rete vključiti v to olajšavo,
lahko pa vključite učbenike.
ki ste jih kupili zase osebno.
Država vam bo priznala po-
pust tudi za strokovno lite-
raturo, za nakup računalni-
ka ter za plačilo šolnin, te-
čajev ali seminarjev. Pri tem
je treba opozoriti, da mora-
te vse olajšave iz te skupine
dokazati z računi, ki se mo-
rajo glasiti na vaše ime. Ena-
ko velja tudi za nakup likov-
nih del, leposlovnih knjig ter
gramofonskih plošč ali zgoš-
čenk umetniške vrednosti.
Osnovo za dohodnino v ok-
viru 3-odstotne olajšave zni-
žujejo tudi članarine politič-
nim strankam in sindikatom
ter prostovoljni prispevki or-
ganizacijam, ki so v skladu s
posebnimi predpisi organi-
zirane za delovanje na huma-
nitarnem, kulturnem, izobra-
ževalnem, znanstvenem,
športnem, ekološkem ali re-
Ugioznem področju.
Olajšavo boste lahko uve-
ljavili tudi za nakup vred-
nostnih papirjev, vendar ne
prav vseh. Država vam bo
priznala samo vlaganja v
dolgoročne vrednostne pa-
pirje, katerih izdajatelj je
Republika Slovenija, v sklade
za razvoj znanosti in tehno-
logije ter v delnice in druge
deleže v kapitalu družb in
zadrug, vpisanih v sodni re-
gister v Sloveniji.
V davčno olajšavo se šteje
tudi denar, ki ste ga porabi-
li za nakup zdravil, zdravs-
tvenih in ortopedskih pripo-
močkov ali za plačilo pre-
mij za prostovoljno zdravs-
tveno zavarovanje. Davčno
osnovo boste lahko znižali
še z izdelki, ki zmanjšujejo
porabo pitne vode, električ-
ne energije in so, prijazni do
okolja. Dokazilo, da to za-
res drži, mora priskrbeti
proizvajalec oziroma proda-
jalec.
Napoved po
žici
Vlada je že nekajkrat ob-
ljubila, da bo kmalu napo-
ved za odmero dohodnine
možno oddajati tudi po elek-
tronski poti. Ali nam bo to
ugodnost privoščila že nasled-
nje leto, za zdaj še ni jasno.
Morda bo čakala na nov za-
kon o dohodnini, ki naj bi
predvidoma začel veljati 1.
januarja 2004. Zakon naj bi
bistveno spremenil sedanji si-
stem dohodnine, kar pome-
ni, da bi se spremenile tudi
olajšave.
JANJA INTIHAR
Podjetje Interdent je že skoraj četrt stoletja izključno v družinski lasti.
Na fotografiji Iztok, Urša in Barbara Zagožen.
Interdent
povečuje izvoz
V novih prostorih celjskega podjetja
tudi učni center za zobozdravnike in
zobotehnike
Celjsko podjetje Inter-
dent, ki se ukvarja s proi-
zvodnjo in prodajo materia-
lov in opreme za zoboz-
dravstvo, je pred dnevi od-
prlo nove poslovne prosto-
re pod Golovcem, kjer je
uredilo tudi sodobno oprem-
ljen učni center.
Naložba v 1.000 kvadrat-
nih metrov veliko stavbo je
veljala okrog 180 milijonov
tolarjev. Izobraževanju je
namenjeno celotno pritlič-
je, kjer sta sodobno oprem-
ljen demonstracijski zobni
laboratorij in predavalnica,
v kletnih prostorih pa ima-
jo poleg učnega centra za zo-
bozdravnike z dvema zob-
nima ordinacijama še ser-
vis za zobotehnične in zo-
bozdravstvene aparate. V
učnem centru, ki je name-
njen domačim in tujim kup-
cem, so izvedli že nekaj te-
čajev. Družinsko podjetje
Interdent sta leta 1978 us-
tanovila Barbara in Iztok
Zagožen, ki sta v Gornjem
Gradu najprej začela s proi-
zvodnjo voskov za tehnič-
ne laboratorije, danes pa
podjetje proizvaja že okrog
300 različnih izdelkov za zo-
botehnike. Ponudbo dopol-
njuje še z izdelki trinajstih
svetovno znanih proizvajal-
cev, ki jih trži tudi na Češ-
kem in Slovaškem ter v Ma-
kedoniji, Srbiji in na Hrvaš-
kem, kjer ima svoja podjet-
ja. Pa tudi sicer Interdent,
ki trenutna zaposluje 34
ljudi, skupaj z družbami v
tujini pa skoraj 70, izvozi
več kot 60 odstotkov proi-
zvodnje. Njihovi najpo-
membnejši trgi so na ob-
močju jugovzhodne Evrope,
vsako leto več pa prodajo,
tudi v državah Evropske
unije, zlasti v Nemčiji, Dan-
ski in Grčiji.
V Interdentu pričakujejo, da
bodo letos ustvarili za okoli
pet milijonov evrov prome-
ta, v prihodnje pa želijo iz-
voz še povečati, zlasti na ru-
sko tržišče.
JI, Foto: GK
V celjski APP
dvanajst presežkov
Ob ukinitvi Agencije RS
za plačilni promet (APP) bo
s 1. januarjem prihodnje le-
to celjska podružnica ime-
la 12 trajno presežnih de-
lavcev. »S takšnim izidom
smo zadovoljni, saj je še sre-
di leta kazalo, da bo presež-
kov več,« je povedala direk-
torica Darja Lipičnik.
V celjski podružnici agen-
cije za plačilni promet, kjer
je v letih 1996/97 delalo 210
ljudi, so imeli aprila letos še
99 zaposlenih. Največ jih je
prevzela Banka Celje, nekaj
se jih je zaposlilo na davčni
upravi, med tistimi, ki niso
bili predvideni za prerazpo-
reditev v novoustanovljeni
agenciji - to je agencijo za jav-
nopravne evidence in stori-
tve (AJPES) ter upravo za jav-
na plačila (UJP), pa se bo ne-
kaj delavcev invalidsko upo-
kojilo, dvema bodo dokupi-
li delovno dobo. Tako kot vsi
ostali odpuščeni iz APP se bo
tudi dvanajst presežnih de-
lavcev iz celjske podružnice
lahko vključilo v različne ob-
like aktivne politike zaposlo-
vanja v skladu z zakonom o
Zaposlovanju in zavarovanju
2a primer brezposelnosti, je
Še povedala Lipičnikva. Svet
APP se je namreč odločil, da
bodo v okviru republiškega
Zavoda za zaposlovanje od-
prli posebno stroškovno me-
sto z imenom denarni sklad
Za razreševanje presežnih de-
lavcev APP, na katerem bo-
^0 sredstva, namenjena za pro-
grame aktivne politike zapo-
slovanja, ki jih presežni de-
lavci potrebujejo.
Na Celjskem bo imel
AJPES, ki bo operativno de-
loval na območju celjske gos-
podarske regije, informacij-
sko pa bo pokrival celotno
statistično Savinjsko regijo,
sedež v Celju, uprava za jav-
na plačila, ki skrbi za prora-
čunske porabnike, pa že od
I. julija deluje v Žalcu in za-
posluje 21 delavcev. V celj-
ski agenciji, ki se bo do 16.
decembra preselila v Gubče-
vo ulico 2 (nad restavracijo
McDonalds), bo delalo 16
ljudi. Kot je povedala Darja
Lipičnik, bodo zasedli prvo
in drugo nadstropje, poslov-
ni prostori pa so v njihovi la-
sti. V tej zgradbi je imela na-
mreč svoje prve prostore še
SDK, predhodnica agencije
za plačilni promet.
JI
Celjska podružnica Agencije za javnopravne evidence in storitve bo predvido-
ma že prihodnji ponedeljek začela delati v novih prostorih v Gubčevi ulici.
Erini nagrajenci - drugič
v prejšnji številki Novega tednik^ nam jo je računalniški krt pošteno zagodel. K članku
o izboru najboljših prodajalcev in poslovalnic velenjske Ere je »prilepil« fotografijo s
podelitve nagrad Gospodarske zbornice Slovenije za najbolje urejena podjetja, ki je bila
prav tako v Velenju. Danes napako popravljamo in objavljamo pravo fotografijo, na kateri
sta ob predsedniku uprave Ere Gvidu Omladiču (na sredini) najboljša poslovodja Helena
Vrečar iz Celja in Bojan Kugonič iz Žalca. Eri, ki je na prireditvi podelila milijon tolarjev
varnima hišama v Celju in Velenju, ter dobitnikom zborničnih nagrad, ki smo jih nehote
razglasili za »naj« prodajalce, se iskreno opravičujemo. Foto: JM
Št. 50-12. december 2002
12
Streha^ postelja in hrana
To nudi celjskim brezdomcem novo zavetišče na Kosovi 7
v Celju so prvo zavetišče
za brezdomce odprli že ko-
nec leta 1997, minuli teden
pa so v novem domu, v uprav-
ljanje jim ga je podarila Mest-
na občina Celje na Kosovi 7,
pripravili dan odprtih vrat.
Hišo, ki je v neposredni bh-
žini poštnega razpečevalnega
središča in je eno od treh slo-
venskih zavetišč za brezdom-
ce, so lepo obnovili. V njej je
24 postelj, dve kopalnici, sa-
nitarije in družabni prostor s
priročno kuhinjo. Posebno so-
bo in sanitarije imajo tudi za
ženske. Med dnevom odprtih
vrat, dober mesec dni potem,
ko so brezdomce preselili na
novo lokacijo, so želeli jav-
nosti predstaviti bistveno bolj-
še pogoje za delo, ki so jih
dobili s preselitvijo, kot tudi
novo, v republiki dogovorje-
no -strategijo dela s to občut-
ljivo populacijo.
Ker so bili pogoji bivanja v
nekdanji stavbi kina Dom že
življenjsko nevarni, je nov
dom vsekakor pomembna pri-
dobitev. In to navkljub neka-
terim zadržkom, da so s tem
brezdomce, ki na nek način
dajejo mestnemu središču svoj
značaj in dušo, odrinili na
obrobje. »Do središča mesta
je bližje kot iz podobnega do-
ma v Ljubljani,« je zatrdil vod-
ja zavetišča Dani Bedrač, ki
je tudi povedal, da imajo v
zavetišču približno tretjino
stalnih »gostov«, druga tretji-
na je občasnih, ki prihajajo,
izginejo, pa se spet vračajo,
tretjino zmogljivosti pa name-
njajo tako imenovanim pre-
hodnim brezdomcem, ki pri-
hajajo v zavetišče le zato, da
bi prespali, si nekoliko opo-
mogli, potem pa nadaljujejo
življenje, kot so si ga izbrali
sami. »Za to imajo vso pravi-
co in nihče jim je ne more
odreči. Mi smo tu zato, da jim
ponudimo streho, red, poste-
ljo, sanitarije in en topel
obrok dnevno. Zdravljenje al-
koholizma in gerontološki
problemi so stvar drugih in-
stitucij,« je še povedal Bedrač.^
Za mesečno oskrbo prispe-
vajo brezdomci od svoje 36
tisočakov vredne mesečne
podpore, ki jim jo namenja
država, 15 tisočakov. V zave-
tišču jih porabijo za higien-
ske pripomočke in drobne na-
kupe. Ker denarja vedno pri-
manjkuje, se še posebej vese-
lijo, ker bodo z novim letom
prišli v čvrstejšo organizacij-
sko obliko novega celjskega
zavoda Socio, kar bo tudi omo-
gočilo trajnejšo zaposlitev vsaj
dveh skrbnikov in še kakšne-
ga pomočnika. V zavetišču pa
trenutno biva 18 (v poprečju
pa 17) ljudi, kar je le tretjina
vseh brezdomcev. Ostali ži-
vijo na ulicah in spijo po ve-
žah in kleteh celjskega knež-
jega mesta.
Veseli so tudi uspeha nedav-
nega bazarja Sile, saj si od
skupnega iztržka treh milijo-
nov lahko obetajo milijon to-
Župan Bojan Šrot si je na
dan odprtih vrat ogledal za-
vetišče, v svojem sporočilu
pa povedal, da je prav to
eden od dokazov, kako se
lahko lokalne skupnosti bo-
rijo proti značilni sloven-
ski ksenofobiji. Hkrati se
je javno zahvalil vsem šte-
vilnim darovalcem, v prvi
vrsti psihiatrični bolnišni-
ci Vojnik, ki so poskrbeli
za najnujnejšo opremo do-
ma.
larjev za potrebe zavetišča. Te
pa so še velike. Potrebovali
bi televizor, vsaj še en pralni
stroj, računalnik, pa tudi ma-
lenkosti, kot so odeje, zobne
ščetke in podobno.
Z veseljem so tudi pove-
dali, da kakšnih negativnih
odzivov sosedov na preseli-
tev ni bilo, prav tako pa so,
ob zahvalah Mestni občini
Celje, ki je zagotovila nov
dom in plačuje tople obro-
ke, povedali tudi, da so ob-
močno zavetišče in da kak-
šen tolar in sosednjih občin
ne bi bil odveč. Pa se pri so-
sedih, kot že tolikokrat do-
- slej, tudi v tem primeru de-
lajo gluhe.
BRST
Foto: GK, SHERPA
Z otvoritve novih prostorov zavetišča na Kosovi ulici. Vodja zavetišča Dani Bedrač in župan Bojan Šrot.
V zavetišču je, vsaj zaenkrat, tudi najbolj znani celjski brezdomec Lor-
ger, že kar nekakšna ikona Glavnega trga. Koliko časa bo ostal, je težko
napovedati, a po izkušnjah delavcev iz zavetišča ne dlje kot do pomladi.
Vabljeni med pravljice
Celje bo od ponedeljka do silvestrovega živelo s pravljicami v Pravljični
deželi
Celje si bo od 16. do 31.
decembra nadelo pravljič-
no podobo. Prihodnji po-
nedeljek bodo v središču
mesta, v Stanetovi in Pre-
šernovi ulici, odprli že tra-
dicionalni božično-novo-
letni sejem, že v sredo pa
bo zaživela tudi pravljič-
na dežela.
Na sejmu bo letos sode-
lovalo 23 prodajalcev in dva
gostinca, v ponudbi obljub-
ljajo pester izbor drobnih
daril. Celjski sejem, ki ga
pripravlja, obljublja tudi
preglednejšo in prijaznejšo
postavitev stojnic.
Tudi v Pravljični deželi na
dvorišču Knežjega dvorca
bo kar nekaj novosti. Pro-
gram bodo pričenjali že ob
16. uri, otroke bodo animi-
rale pravljične vile. Ob dveh
stojnicah se bo mogoče
okrepčati in tudi kupovati
izvirna darila, poskrbeli so
za zanimiv spored, ki ga bo-
do oblikovali lutkovni,
dramski in glasbeni krožki
celjskih šol in vrtcev. Že tret-
je leto zapored pripravlja-
jo tudi vodenja po Celju, ko
vile popeljejo otroke po
mestu in njegovih muzejih.
Letos je zanimanje izredno,
zlasti za zadnje šolske dni,
ko prostih terminov za vo-
denja ni več.
Novost bo pravljična ko-
čija, s katero se bo mogoče
popeljati po Gosposki uli-
ci do mestne zvezde ali pa
z drugo na razstavo jaslic v
pokrajinski muzej. Plačil-
no sredstvo v deželi bodo
pravljični zlatniki, vsak bo
vreden 100 tolarjev, zanj pa
boste dobili vroč čaj ali za
dva kuhano vino. Prav tako
bo novo večerno petje, kjer
se bodo vsak dan ob 18. uri
na mestni zvezdi s priklad-
nim programom predstav-
ljali pevski zbori in sesta-
ve. Tudi letos pripravljajo
organizatorji - program, ki
so ga pripravile kulturne in-
stitucije mesta, usklajuje Za-
vod za turizem - otroško sil-
vestrovanje. To pot bodo
otroke na silvestrovo od pol
enajstih naprej zabavale
Foxy Teens. Zvečer pa
odrasle čaka silvestrovanje
na Trgu celjskih knezov, ob
povezovanju Iztoka Gart-
nerja bodo za dobro počut-
je skrbeli člani ansambla
Journal.
BS
Celjani v debatnem finalu
Minuli vikend je bil v Ce-
lju regionalni debatni tur-
nir za srednješolce. Deba-
tirali so o dveh trditvah: Slo-
venija bi morala vstopiti v
Nato in Pravica do zaseb-
nosti je pomembnejša od
pravice staršev, da vedo.
Celjskega regionalnega tur-
nirja so se udeležili debater-
ji in debaterke iz mariborske,
pomurske, koroške in celj-
ske regije, skupaj skoraj sto
udeležencev in udeleženk.
Debate so potekale ves dan,
ob 17. uri pa je bilo v Mla-
dinskem centru Celje še fi-
nale. V finalu debatnega tur-
nirja sta se na temo sloven-
skega vstopanja v Nato po-
merili ekipi Gimnazije Ce-
Ije-Center (v postavi Jernej
Ostruh, Gašper Babic, Lan
Jankovič) na zagovorniški
strani ter ekipa gimnazije
Lendava (Lara Požanec, Mar-
ko Krapec, Matej Vučko) na
negacijski strani. Po mnenju
petčlanskega sodniškega zbo-
ra je bila debata zelo urav-
notežna, zmagala pa je eki-
pa iz Lendave.
Debate razvijajo kritično
mišljenje, učijo retoričnih
sposobnosti ter kako jasno in
jedrnato predstavljati posa-
mezna stališča, bodisi v trič-
lanski ekipi, ki ji je naključ-
no dodeljeno, da trditev za-
govarja, ali pa ji nasprotuje
v časovno omejenih govorih.
S.B.
NA KRATKO
Podžupan bo Jože Kragelj
Štorski župan Franc Jazbec bo na naslednji seji občinske-'
ga sveta predlagal za podžupana Jožeta Kraglja iz Združe-!
ne liste. V koaliciji so skoraj vse stranke, z izjemo Liberalne '
demokracije Slovenije, ki ima tri svetnike. Prejšnji teden
so na ustanovni seji imenovali za predsednika komisije za ;
volitve, imenovanja in administrativne zadeve Marjana Do- *
brska iz Socialdemokratske stranke Slovenije. (BJ) '
V Kompolah k pouku       J
Po slovesni otvoritvi prenovljene podružnične šole v Kom-;
polah, ki je bila konec novembra, se je v ponedeljek tami
začel pouk. Učenci iz Kompol so se morali že vse preteklo
šolsko leto voziti k pouku v Štore, saj je inšpekcija dotraja-
no šolo zaprla. Po novem bodo v Kompolah obiskovali prve^'
tri razrede osemletke ter prvi razred devetletke. Kompol- i
sko šolo obiskuje vsega skupaj 41 učencev. (BJ) i
Planet Živi
Planet Tuš je v dobrem tednu dni obiskalo že več kot 113.000,
ljudi. Kompleks, zgrajen v 191 dneh, obsega največji Tuševi
hipermarket, 45 prodajaln, sedem gostinskih lokalov ter.
kinematografsko središče z osmimi kinodvoranami. Rekordni i
obisk je center zabeležil ob nastopu skupine Game over, ko i
je bilo v Planetu kar 20.000 ljudi. Zelo dober je tudi obisk"-
multikina, v katerem si je predstave v prvih petih dneh ogle-,
dalo kar 10.344 ljudi. ;
Impro šola
Redno decembrsko predavanje v okviru šole za starše, i
ki jo pripravlja Lokalna akcijska skupina za prepreče-j
vanje zasvojenosti v Celju, so nadomestili z gledališko)
predstavo. I
Danes ob 17. uri bo tako v Mladinskem centru »Impro šola^
za starše«. Gledališka skupina M'rš u impro bo namreč star-^
šem na zanimiv način predstavila splet komičnih situacij, do^
katerih prihaja v vsaki družini. S tem je celjski LAS hotel J
prispevati k bolj sproščenemu zaključku leta tudi v okvirui
šole za starše, ki se bo z bolj resnimi temami in predavanji j
nadaljevala vse do konca prihodnjega maja. BS '
Št. 50-12. december 2002
13
Pred pomembnimi naložbami
Nepremičnine Celje bodo gradile nov blok, garaže in varovana stanovanja
Celjsko podjetje Nepremič-
nine je letos na stanovanj-
skem področju leto nameni-
lo predvsem pripravam na
pomembne gradnje, ki se bo-
do pričele prihodnje leto in
ki bodo, s pridobljenimi
sredstvi soinvestitorjev vred,
stale kar 2 milijardi tolarjev.
Že marca naj bi pričeli gra-
diti severni blok ob ulici me-
sta Grevenbroich, v katerem
bo 46 stanovanj. Zanj so kot
prvi v Sloveniji dosegli soin-
vestitorstvo Stanovanjskega
sklada Republike Slovenije,
ki bo v naložbi sodeloval s
približno 170 milijoni tolar-
jev in še z 200 milijonov to-
larjev vrednim posojilom.
Stanovanja naj bi bila zgra-
jena do februarja 2004.
Junija naj bi začeli za trg
graditi 350 milijonov tolar-
jev vredna garažna objekta na
Dolgem polju, v katerih bo
čez 400 garaž, pri čemer bo-
do eno garažno mesto pro-
dajali po 7 tisoč evrov. Gara-
že naj bi zgradili do konca
prihodnjega leta.
Med najpomembnejšimi
projekti prihodnjega leta pa
bo gradnja varovanih stano-
vanj ob Domu upokojencev,
kjer bodo ob sofinanciranju
Nepremičninskega sklada
pokojninskega in invalidske-
ga zavarovanja zgradili 26 va-
rovanih eno- in dvosobnih sta-
novanj, kar bo stalo 320 mi-
lijonov tolarjev. Stanovanja
bodo s pokritim prehodom
povezana z domom upoko-
jencev.
Nepremičnine so na svo-
jem internetnem naslovu
www.nepremicnine-celje.si
uvedle tudi medmrežno
dražbo oziroma vpeljale si-
stem povpraševanja po na-
kupih, najemih ali prodaji
oziroma oddaji nepremič-
nin. Za vstop v bazo tovrst-
ne nepremičninske borze je
potrebno le izpolniti pre-
prost formular na internet-
ni strani.
Na področju poslovnih
prostorov in objektov se pri-
pravljajo na tri pomembne
naložbe. Najbližje izvedbi je
gradnja prizidka k Narodne-
mu domu v Celju, ki bo stala
kar pol milijarde, pri čemer
gradnjo z dobro tretjino so-
financira servis skupnih služb
vlade Slovenije. V prizidek,
kjer bodo končno urejeni tu-
di potrebni dodatni prostori
za dvorano narodnega doma,
se bo preselila celjska upravna
enota, v spraznjene prostore
pa komunalna direkcija,
medtem ko bodo pritlične
prostore namenili razširitvi
Likovnega salona in postavi-
tvi mestne kavarne. Prizidek
bodo začeli graditi februar-
ja, marca 2004 pa naj bi se
upravna enota že selila vanj.
Pripravljena je že tudi idej-
na in programska zasnova za
nadaljevanje prenove Knež-
jega dvorca. Od ministrstva
za kulturo so za predvidena
dela pridobili 22,5 milijo-
nov tolarjev, ob pogoju, da
Mestna občina Celje zagotovi
90 milijonov. Denar bi na-
menili sanaciji temeljev
dvorca, ki so jih s svojimi
izkopavanji še dodatno
ogrozile arheološke raziska-
ve. Prav tako želijo rušiti
zgornjo etažo in višino stre-
he uskladiti s tisto, na že ob-
novljenem delu dvorca. Če
bo občina zagotovila svoj de-
lež denarja, bodo dela opra-
vih v pol leta.
Nepremičnine gospodari-
jo s 320 objekti, ki so v la-
sti Mestne občine Celje.
Kot so povedali v torek na
novinarski konferenci, pa so
v Nepremičninah pripravlje-
ni tudi na sodelovanje v mo-
rebitni gradnji nove športne
dvorane, pri kateri naj bi so-
delovali s 100 milijoni tolar-
jev, zanje pa bi pridobili po-
slovne prostore, ki bi jih lahko
po dograditvi dvorane pro-
dali ali oddaH v najem.
BRST
Upokojenci o sebi
Na letnem občnem zboru so se v ponedeljek v Narod-
nem domu v Celju sestali predstavniki 20 društev upo-
kojencev na območju Upravne enote Celje, člani društev,
ki sestavljajo Zvezo društev upokojencev Celje.
Osrednjo pozornost so predstavniki skoraj devet tisoč or-
ganiziranih upokojencev na tem območju posvetili obrav-
navi za njih ključnih področij - vprašanj zdravstvenega in
pokojninskega zavarovanja, ki vsako leto doživlja nove in
nove spremembe. Govorili pa so tudi o zamisli, da bi se
zveze društev upokojencev po novem organizirale po nače-
lu bodočih pokrajin. Svoje delo bodo še naprej usmerjali
zlasti v različne oblike humanitarne pomoči upokojencem
in tudi v družabno življenje društev.
Končne smernice za delovanje v prihodnjem letu pričaku-
jejo od letnega zbora republiške organizacije, ki bo nasled-
nje dni v Ljubljani opredelil smernice delovanja. BS
Častilci krompirja tudi dobrotniki
Društvo za priznanje pra-
ženega krompirja kot samo-
stojne jedi je otroškemu od-
delku celjske bolnišnice
izročilo ček v vrednosti 300
tisoč tolarjev in se s tem vpi-
salo tudi med slovenske do-
natorje.
Društvo, ki danes združu-
je že blizu devetsto članov
iz vse Slovenije in iz tujine,
je konec letošnjega septem-
bra v Celju priredilo 2. sve-
tovni kongres praženega
krompirja, denarni izkupi-
ček od družabnih aktivno-
sti, ki so se odvijale na ta
kongresni dan, so takrat skle-
nili podariti. Zdaj so ta na-
men tudi uresničili.
Darilo je zelo dobrodoš-
lo, saj bo pospešilo nakup
razmeroma drage aparature
za 24-urno merjenje srčne-
ga ritma (EKG) pri malih
bolnikih.
M.A.
Foto: ALEKS ŠTERN
Izročitev čeka In skupinska slika za spomin: Štefka Preskar, v.d. direktorice
bolnišnice Celje, Jure Lenard (predsednik donatorskega društva) in trije
člani: Vito Gradišnik, Stanko Ciglar in Štefan Jug ter predstojnica otroške-
ga oddelka Ana Meštrovič, dr. med., in glavna sestra Jožica Ribič.
NAICRATKO
Sociološko
srečanje
maturantov
Na Šolskem centru Celje
so pripravili tradicionalno so-
ciološko srečanje maturan-
tov celjskih gimnazij, ki ga
organizirajo učitelji sociologi
za gimnazijce, ki se v šolskem
letu 2002/2003 pripravljajo
na maturitetni izpit iz socio-
logije kot svojega izbirnega
predmeta. Dr. Ksenija Vid-
mar Horvat iz Oddelka za so-
ciologijo Filozofske fakultete
v Ljubljani je dijakom pre-
davala na temo Potro(š)eno
telo: ženska v sodobni tiska-
ni podobi, Metka Kuhar iz Ra-
ziskovalnega inštituta Fakul-
tete za družbene vede v Ljub-
ljani pa na temo Telesna sa-
mopodoba mladih.
Učno podjetje
Na Srednji ekonomski šo-
li Celje so danes, v četrtek,
pripravili predstavitev učil-
nice in vsebine pouka v uč-
nem podjetju šole. Gre za eno
pomembnejših novosti v pro-
gramu izobraževanja eko-
nomski tehnik, ki poteka v
tretjem letniku. Za izvajanje
praktičnega pouka v učnem
podjetju so z usklajeno ak-
tivnostjo v okviru Ministrs-
tva za šolstvo, znanost in šport
Uspeli na večini slovenskih
ekonomskih šolah urediti
specializirane učilnice.
Srečanje
Unesco šol
v Ljubljani je bilo v torek
četrto srečanje ASPnet
UNESCO šol Slovenije. Sre-
čanje je bilo posvečeno dne-
vu človekovih pravic, pred-
stavitvi dejavnosti, povezo-
vanju in druženju. S Celjske-
ga je IV. Osnovna šola Celje
predstavila projekt Naše me-
sto - vaše mesto, dijaki I. Gim-
nazije Celje so predstavili
Mednarodne povezave, učen-
ci I. Osnovne šole Rogaška
Slatina pa Projekt. V kultur-
no-zabavnem programu so z
našega območja nastopili
učenci I. OŠ Rogaška Slati-
na, OŠ Griže, I. Gimnazije
Celje ter OŠ Frana Kranjca
Celje.
S.B.
Novoletne delavnice
Medobčinsko društvo pri-
jateljev mladine Celje pri-
pravlja v decembru brezplač-
ne novoletne delavnice. Vsa-
ko sredo med 10. in 12. uro
so namenjene organizira-
nim skupinam, vsak četrtek
med 16. in 18. uro pa otro-
kom, ki se nanje predhod-
no prijavijo. Mladi od 7. do
14. let lahko pod mentors-
tvom izdelujejo drobna bo-
žična darila, novoletne če-
stitke in podobno.
Delavnice bodo pripravili
tudi 27., 30. in 31. decembra
v Celju, na Frankolovem in
na Dobrni. Otroci bodo lah-
ko obiskali pravljično deže-
lo in izdelovali novoletne
okraske in darila, pa tudi no-
voletne voščilnice. Mladi se
lahko na počitniške delavni-
ce prijavijo do 17. decembra.
Na sedežu Društva prija-
teljev mladine Celje je mla-
dim vsak ponedeljek in sre-
do med 13. in 15. uro na vo-
ljo brezplačen internetni do-
stop. Nudijo tudi pomoč pri
učenju, ki jo lahko organizi-
rajo na vseh osnovnih šolah
v občinah Celje, Vojnik in Do-
brna, enkrat tedensko po dve
uri. Brezplačna pomoč je na
voljo tudi na sedežu društva
vsak ponedeljek, torek in če-
trtek od 16. do 18. ure. Brez-
plačen je tudi tečaj angleš-
kega jezika, ki ga za učence
od 1. do 4. razreda organizi-
rajo vsak torek in četrtek na
sedežu društva od 18. do
19.30 ure ter na osnovni šoli
Nova Cerkev in osnovni šoli
Socka vsak četrtek.     S.B.
Gasilsko i
sodekiiiaiije;
v Varaždinu sta se sreča-;
li tamkajšnja in celjska ga-
silska zveza, ki sodelujeta
že dvajset let. Ob tej prilož-
nosti so na novo podpisali^
listino o medsebojnem so-j
delovanju ter podelili od-\
likovanja in plakete gasil-t
cem, ki so največ naredili;
pri medsebojnem sodelova-j
nju. Odlikovanja CZ Hrvaš-
ke so podelili Janku Rebo-j
vu, Janku Turnšku in Vin-1
ku Sentočniku ter plakete!
GZ Hrvaške Albinu Turnš-
ku, Emilu Žlendru in Mir-
ku Lešerju. 1
V četrtek, 13. decembra,J
pa so predstavniki GZ Ce-I
Ije v Grevenbroichu v Nem-1
čiji ponovno podpisali li-
stino o sodelovanju. Nav-
zoči so bili tudi predstav-
niki Mestne občine Celje,
ki sodeluje z omenjenimi
nemškim mestom. Nemš-I
ki gasilci bodo listino pod-
pisali prihodnje leto aprila
na občnem zboru GZ Celjet
v Celju. TVJ
St. 50-12. december 2002
14
REPORTAŽA
Tolkli
so po
mizi in
vpili
Sedemdesetletnik Marjan Ašič o svojem
življenju, oblasti, glasbi in Celju, ki ga
ima rad
Na zmenek se je pripeljal
z mopedom. »Kolki me da-
jejo, z mopedom je najlaž-
je.« Prišel je točno ob dogo-
vorjeni uri, v neizogibnem
trenču in baretki. Eden bolj
zanimivih Celjanov, Marjan
Ašič, že dobra dva meseca
dni čil sedemdesetletnik.
Dolga leta je krojil življe-
nje Celjanov. Bil je predsed-
nik izvršnega sveta takratne
občinske skupščine, vrsto let
vpet v življenje in razvoj me-
sta, pa zagret turistični dela-
vec in z dušo in svojo pozav-
no nepogrešljiv Žabar.
V Celje je prišel leta 1943,
ko je s starši zbežal pred oku-
patorjem iz Šentlenarta. Ker
ni hotel govoriti nemško, v
Celju ni mogel nadaljevati šo-
lanja. Družina se je preselila
na Kozjansko, kjer je bil mah
Marjan tudi partizanski ku-
rirček... Po vojni so se vrnih
v Celje, katerega je hitro
vzljubil in mu ostal zvest.
Nikoli se ni popolnoma
odločil, kaj ima raje - pra-
vo, ki ga je doštudiral, ali
glasbo, ki ga je neznosno vle-
kla k sebi. Po študiju prava
se je zaposlil v radijskem
simfoničnem orkestru, ki
ga je vodil Uroš Prevoršek,
kasneje še v plesnem orke-
stru, ki ga je vodil Bojan
Adamič. V Celju pa je, med
Žabami, s čela presedlal na
pozavno. Obvladal je pač
bas ključ... »Oboževal sem
džez, pozavno sem poklic-
no vlekel tja do drugega le-
ta akademije. Potem sem šel
v svoj poklic«
Ni znal
improvizirati
»čeprav sem veljal za po-
zavnista z dobro tehniko, sem
imel premalo intuicije za pra-
vega džezista. Nikoli se ni-
sem naučil prav improvizi-
rati. In ko je prišla še poro-
ka, sem se odločil za mirnej-
še življenje, za pravo, čeprav
glasbe nikoli nisem obesil na
klin.« Čeprav ga je vleklo v
glasbo, se je odločil za delo
v upravi, kjer je tudi končal
poklicni del življenja.
»Mnogi so me spraševali,
če bi bil tudi izvršnik. In od-
govarjam, da. Rad bi še vo-
dil občinsko upravo, kot to
danes počne župan. A v mo-
jih časih je vladala reelekci-
ja. En mandat in - konec. Ta-
ko je bilo.«
Rad govori o svojem delu
na najvišjih občinskih polo-
žajih. »Gradili smo veliko sta-
novanj, asfaltirali veliko cest,
delali regulacije. Vse to je bilo
v tistih letih, ko sem že me-
šal štrene v celjski politiki.
Tudi ko nisem bil več pred-
sednik izvršnega sveta, sem
bil zraven. Kot odbornik, pa
član samoupravnih intere-
snih skupnosti ali kot pred-
sednik krajevne skupnosti...
Zlezel sem kar visoko. V vo-
darstvu do Beograda, tudi v
turizmu. Dobro mi je šlo od
rok. Zdi se mi, da sem nare-
dil nekaj koristnega.«
Ko ga povprašam o vplivu
politike na takratno uprav-
no delo, je zelo jasen. »Moje
delo ni bilo pohtično, delo-
val sem kot strokovnjak, ven-
dar s političnim posluhom.
Imel sem srečo, da sem bil v
zelo pametni ekipi.« Nikoh
ni šlo povsem gladko, a zna-
li smo se dogovoriti. Tudi ko
je bilo treba pridobivati zem-
ljišča za stanovanjsko grad-
njo, ko so balansirali med za-
koni, politiko, interesi in stro-
ko. »Zlasti z arhitekti je bilo
včasih kar težko.«
Demokrati za
tiste čase
Se je v tistih časih res veli-
ko delalo po direktivah? »Ne-
kajkrat zanesljivo, a bolj smo
tolkli po mizi zaradi strokov-
nih kot zaradi političnih vpra-
šanj. Z odličnim sodelavcem
Jožefom Jakopom sva dosti-
krat v vročih debatah tolkla
po mizi in kričala, tako da je
tajnica prišla pogledat, kaj se
dogaja. Krivično je bilo, da
sem nekoliko tlačil njegove
ideje, ker so bile za tisti čas
preveč liberalne. Precej je bi-
lo tudi kritik in protestov, ker
smo začeli obnavljati fasade,
pa zaradi Šlandrovega spo-
menika pri 11. Osnovni šoli,
pa novovaške Četkovičeve
skulpture, kjer so bentili, da
zapravljamo denar, ko nam
manjka 2.000 stanovanj.«
Ko govori o tistih časih, ne
pozabi omeniti sekretarja ZK
Staneta Seničarja, Jožeta Vol-
fanda, Toneta Zimska, Jožeta
Marolta... »To so bili za hste
čase veliki demokrati. Ne bom
pozabil, kako mi je Seničar za-
brusil, da naj ne pozabim, da
je Marine predsednik v Ljub-
ljani in naj kar godrnja in kli-
če, medtem ko sem jaz pred-
sednik v Celju in moram stva-
ri urejati tako, kot misUm, da
je za Celje prav. Zaradi tovrst-
nih stališč teh fantov imamo
na primer Golovec, pa še mar-
sikaj drugega.«
In kako gleda na današnje
čase? Večstrankarski sistem
mu je všeč, posebej se je ta
sistem dokazal v manjših ob-
činah, kjer znajo ljudje sto-
piti skupaj v dobrobit razvo-
ja kraja, ne glede na stran-
karsko pripadnost. »Tudi v
Celju se premika ogromno
stvari in čestitam županu šro-
tu za drugi mandat. Kaže zna-
ke, da bi lahko bil dober dol-
goletni župan, za kar ima in-
teres, znanje in voljo.«
In kaj ga danes najbolj moti?
»Poenostavljeno - nepotreb-
na bitka med klerikalci in li-
beralci. Tu bi se morah do-
govoriti. Za strankarsko za-
plankanost in ideološke raz-
prtije pač ni več potrebe.«
Svoj pečat je z delom, mor-
da najbolj opazno, zapustil
v vodarstvu. Zato mu je žal,
da smo odpravili poprejšnjo
organiziranost vodnih skup-
nosti, ki je bila dobra, pov-
zeta po ameriškem modelu.
Zdaj je preveč delnih rešitev,
kjer vsaka od številnih občin
dela po svoje, to pa ne vodi k
enotnemu reševanju proble-
ma v državi. Še zdaj mu je
žal, da niso v časih, ko oko-
Ijevarstvena zakonodaja še ni
bila tako stroga, postorili vse-
ga, da bi probleme rešili z
ustreznimi zajetji »gorvod-
no«. »To, kar počnemo sedaj,
je predvsem reševanje enega
okolja na račun drugega.«
Celjski geni v
Evropi
Uprava, pravo, glasba in
vodarstvo mu niso bili dovolj.
Dodatno zadoščenje je iskal
v turizmu. Zato, ker sam rad
veliko potuje in tudi zato, ker
se mu zdi, da v domačem Ce-
lju še zdaleč nismo postorili
vsega, kar bi lahko. »Celot-
na Slovenija v svoji turistič-
ni ponudbi premalo gradi na
zgodovini celjskih knezov, ki
so edini veliki plemiči z na-
ših tal in so še danes njihovi
geni v več kraljevih rodbinah
po Evropi.« Sam je spisal pro-
gram sedemdnevnega aktiv-
nega turističnega počitniko-
vanja v Celju, ki vključuje tu-
di zelo zanimive izlete. Pri-
sega tudi na odlično zaledje
zdravilišč in pravi: »Celje bo
vedno imelo dovolj tranzit-
nega turizma, še posebej, če
se bodo vključih ponudniki
storitev, zlati hotelirji.« Žal
mu je tudi, da zavod za turi-
zem na nek način izriva turi-
stično društvo, ki pa' ima iz-
jemno tradicijo in med čla-
ni navdušence, ki bi lahko
prispevali k hitrejši turistič-
ni dramitvi območja.
Pa k Žabam, še zaide?
»Grem na koncerte, na tra-
dicionalni piknik, pa tudi za
njihovo delo se še zanimam.
Je bil pa skrajni čas, da smo
stari šli. Skupaj z izjemno ge-
neracijo mladih glasbenikov
pač ni šlo več. Petdeset in več
let razlike je bilo... Mi smo
bih že sitni. Hoteli smo le še
prihajati, se zabavati, posta-
li pa smo hlistri.«
Tudi z glasbeniki iz legen-
darnih sestav povojnih let - Ve-
seli berači, Metro - se še dobi-
va. In pogosto obudijo anek-
doto iz leta 1957, ko so kot
plesni orkester RTV-ja gosto-
vali v Rusiji, peli sta Marjana
Deržaj in Zlata Gašperšič. »Ime-
li smo kurz, kako se je treba
obnašati v Rusiji, takratni ve-
leposlanik pa nam je zabičal:
>lgrajte tako, kot znate. Poka-
žite Rusom, kaj je džez.< Igrah
smo, a kmalu je kar 18 članov
orkestra zbolelo za azijsko gri-
po. Še danes menim, da so nam
jo podtaknili. Pa se nismo vda-
li, čeprav nismo igrali v Pala-
či pravde in ne na Rdečem tr-
gu, kot je bilo predvideno. Smo
pa naredili ad-hoc narodno za-
bavni sestav in z Avsenikovi-
mi vižami tako navdušili pre-
bivalce kolhozov okoli Mosk-
ve, da nas niso hoteU spustiti
domov.«
Skica za portret Marjana
Ašiča, sedemdesetletnika, z
zapisanim niti približno ni
popolna. Kot ni nobena ski-
ca. A um in modrost, ki jo je
vselej pripravljen deliti s so-
govorniki, kar kličeta k te-
mu, da bi ga kdaj še kdo kaj
vprašal...
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIC
MESTNI SVET
MESTNE OBČINE CELJE
RAZPISUJE
ZLATI, SREBRNI, BRONASTI IN
KRISTALNI GRB ZA LETO 2003
za uspehe in dosežke na kateremkoli področju dela in življenja
Skladno z Odlokom o priznanjih Mestne občine Celje (Ur.list
RS, štev 9/95, 30/96, 71/97 in 93/99) podeljuje Mestni
svet Mestne občine Celje
ZLATI CEUSKI GRB
- za izredno življenjsko delo ali za vrhunske uspehe in dosež-
ke, ki so pomembni za razvoj in ugled Mestne občine Celje,
SREBRNI CEUSKI GRB
- za vrsto odmevnih dosežkov v daljšem časovnem obdobju,
pomembnih za razvoj Mestne občine Celje,
BRONASTI CELJSKI GRB
- za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot spodbudo za
nadaljnje ustvarjalno delo .^^ .
KRISTALNI CELJSKI GRB
- za odličen uspeh in perspektivnost celjskih diplomantov viso-
košolskega študija.
Pobude za podelitev vseh štirih celjskih grbov lahko
podajo posamezniki, skupine oseb, podjetja, zavodi,
organizacije in skupnosti ter društva.
Pobude za podelitev Zlatega, Srebrnega ali Bronaste-
ga celjskega grba morajo vsebovati:
D podatke o pobudniku;
z> podatke o kandidatu;
o utemeljitev pobude in predložitev podrobnejšega opisa, ela-
borata ali na drug ustrezen način predstavljen uspeh ali do-
sežek, za katerega je predlagana podelitev grba;
o podatke, ki omogočajo primerjavo z drugimi podobnimi us-
pehi in dosežki, v kolikor je to možno;
o datum pobude.
Na razpis za Kristalni celjski grb se lahko prijavijo di-
plomanti, ki so v letu 2002 zaključili visokošolski študij
ter v celotnem študijskem obdobju dosegli poprečno
oceno od 9.0 do 10.0.
K prijavi je potrebno priložiti:
D podatke o pobudniku;
z> podatke o kandidatu (kratek življenjepis z opisom izobraže-
valne poti in dosežki na njej ter druge obštudijske aktivnosti
in dosežene uspehe);
o potrdilo o diplomi;
o potrdilo o poprečni oceni v celotnem študijskem obdobju
vključno z diplomo (od 9.0 do 10.0);
o potrdilo o stalnem bivališču v Mestni občini Celje;
o naslov diplomskega dela, njegov povzetek ter mnenje o po-
menu, ki ga ima diplomsko delo za Celje;
o datum prijave.
Pobude sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve, ime-
novanja, priznanja in nagrade Mestnega sveta Mestne občine
Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje, do 20. januarja
2003.
Mestni svet
Mestne občine Celje
Št. 50-12. december 2002
MOZIRJE       VRANSKO     GORNJI GRAIl
15
Pogled za Karavanke
Preko Karavank je na-
slov knjige, ki jo je napisal
nekdanji generalni konzul
RS v Celovcu Jože Jeraj in
Ici v obliki dnevnika prina-
ša doživetja in poglobljena
razmišljanja osemletnega
dela v diplomatski službi.
Knjigo so v soboto predsta-
vili v avtorjevem rojstnem
kraju, na Rečici ob Savinji.
V knjigi Preko Karavank
Jeraj razkriva marsikatero di-
plomatsko skrivnost, ki po
navadi ostaja zamolčana. »V
politiki in diplomaciji je ve-
liko različnega spreneveda-
nja,« je omenil avtor in do-
dal, da je v bistvu pričakoval
hujše reakcije, predvsem za-
to, ker je »obelodanil« neka-
tere igre, ki so pripeljale do
padca Marjana Podobnika.
Jeraj je opozoril na ogrože-
nost Slovenije, ki bo po vsto-
pu v Evropsko unijo postala
neke vrste manjšina - kot so
manjšina koroški Slovenci,
o katerih pripoveduje Jeraj
v svojem dnevniku. Med dru-
gim je med službovanjem v
Celovcu spoznal, da je neka-
terim koroškim politikom
slovenska manjšina odveč in
da se prava diplomacija prav-
zaprav odvija na diskreten na-
čin, v krogu družin.
V knjigi je veliko govora o
avstrijskih in slovenskih po-
»Lepo je biti med domačini,« je zatrdil Jože Jeraj (desno), za katerega je moderator Edi Mavric poudarjal,
da vedno ostaja Frešarjev Jože.
litikih, med njimi o dr. Jorgu
Haiderju, pa o odprtju mej-
nega prehoda Pavličevo sed-
lo ter o mnogih pritiskih, ki
so jim izpostavljeni koroški
Slovenci. »V tem tveganem po-
slu, imenovanem politika, je
treba nekoliko sreče ter ve-
liko poguma,« je poudaril Je-
raj.
Rdeča nit sobotnega pogo-
vora, ki ga je vodil Edi Ma-
vric, je bila Jerajeva naveza-
nost na rojstno Frešarjevo do-
mačijo in Rečico, posebej pa
se je avtor zahvalil tudi ženi
in štirim otrokom, ki so mu
vedno stali ob strani. Bivši
generalni konzul, ki kot upo-
kojenec živi v Ljubljani, je
od zadnjih vohtev novi član
državnega sveta. Številni gost-
je so med sobotno predsta-
vitvijo z veseljem prisluhni-
li rečiškim učencem ter kvar-
tetu Koledniki iz mozirske-
ga Kulturnega društva Jurij.
Skupaj so zapeli nekaj pesmi.
ki so Jeraja spomnile na le-
pe mladostne trenutke v kro-
gu družine.
U. SELIŠNIK
Z OBČINSKIH SVETOV
Zaživela sveta
POLZELA, BRASLOVČE -
Polzelski svetniki so se na pr-
vi seji potrdili vse svetniške
mandate in mandat župana
Ljuba Žnidarja, za predsed-
nika komisije za mandatna
vprašanja in imenovanja, vo-
litve in odlikovanja pa so ime-
novah Emila Praznika. V to-
rek pa je po ustanovni seji
občinskega sveta vodenje Ob-
čine Braslovče prevzel nov
župan Marko Balant.
Dve vabili za
prvo sejo
TABOR - Bivša županja Vi-
da Slakan je novoizvoljenim
članom občinskega sveta va-
bila za ustanovno sejo poslala
za ponedeljek (16. novem-
ber), vendar pa je predsed-
nica občinske volilne komi-
sije Rosita Gabrilo na zahte-
vo svetnikov prvo sejo nove-
ga občinskega sveta sklicala
že predvčerajšnjim, torej v
torek. Po pričakovanjih no-
vega župana Občine Tabor
Vilka Jazbinška so na seji iz-
volili mandatno komisijo ter
potrdili mandate svetnikov in
župana, ki bo svojo funkcijo
opravljal neprofesionalno.
Zavod
namesto
ŽMC?
ŽALEC - Svetniki se bodo
na današnji že tretji seji v no-
vem mandatu spoprijeli z ob-
sežnim dnevnim redom, med
drugim pa naj bi govorili tu-
di o Žalskem mladinskem
centru. Po predlogu strokov-
nih služb bo občina Žalec z
novim letom prenehala fi-
nancirati delovanje centra na
sedanji lokaciji, za proračun-
sko leto 2003 pa naj bi pro-
grame za mlade sofinancira-
li preko javnega razpisa ali
pa ustanovili komisijo, ki bo
pripravila projekt ustanovi-
tve Zavoda za mlade Žalec.
US, TT
NA KRATKO
Srečanje
župnijskih
zborov
v počastitev praznika sv.
Cecilije, ki je zavetnica cerk-
vene glasbe in cerkvenega
petja, so v župnijski cerkvi
na Polzeli nastopili vsi pev-
ski zbori, ki prepevajo tudi
pri cerkvenih slovesnostih.
Predstavili so se otroški pev-
ski zbor Cekinčki, ki ga vodi
Tina Novak, združena meša-
na pevska zbora pod vodstvom
Marka Slokarja, vokalni sku-
pini Lastovka pod vodstvom
Francija Ogrizka in Marga- \
reta, ki jo vodi Sabina Flor- j
janc, ter moški pevski zbor J
pod vodstvom Mije Novak. ■
Župnik in dekan Jože Kova- \
čec se je zahvalil vsem pev- J
kam, pevcem, organistom in \
zborovodjem za njihovo so- \
delovanje pri bogoslužnih slo- ]
vesnostih. ;
TT \
Slap petič
Na Miklavžev večer so v i
Radmirju zgornjesavinjski j
amaterski pesniki in pisate- j
Iji predstavili zbirko poezi- ;
je Slap 5. V knjigi je svoja
občutja, predvsem ljubezen-
ska, ter domoljubna prepri-
čanja s pomočjo poezije pred-
stavilo 17 pesnikov iz različ-
nih krajev Zgornje Savinjske
doline, zbirko pa je lektori-
rala in tudi predstavila Na-
taša Terbovšek Coklin. V
knjigi so zbrana najboljša de-
la posameznih avtorjev, ki se
družijo v društvu Slap - sa-
vinjskih literarnih amater-
skih pesnikov. Večer poezije
sta v Radmirju popestrili se-
stri, citrarki Mojca in Mira
Lenko z Ljubnega.        US
Otroški pevski zbor vodi Andreja Vahen.
Otroci otrokom
v vranski osnovni šoli so minulo sobo-
to četrtič pripravili dobrodelni koncert, na
katerem so poleg učencev Osnovne šole
Vransko-Tabor nastopili ansambel Zupane
in mešani pevski zbor Tabor z zborovod-
jem Milanom Kasesnikom.
Izkupiček z dobrodelnega koncerta so na-
menili humanitarnemu skladu Žarek upa-
nja in mladinskemu pevskemu zboru. Go-
stitelje, OŠ Vransko-Tabor, so predstavljali
otroški in mladinski pevski zbor z zboro-
vodkinjo Andrejo Vahen in pianistom Simo-
nom Dvorškom, zborovsko petje pa so po-
pestrili flavtistka Saša Mančak in pianistka
Severina Reberšek ter otroška folklorna sku-
pina z mentorico Lavro Končnik. Ravnate-
ljica Valerija Pukl je povedala, da so v prete-
klem šolskem letu namenili v sklad Žarek
upanja skoraj 395 tisoč tolarjev, z denarjem
pa pomagali 51 otrokom. Mladinski pevski
zbor je izkupiček z lanskega dobrodelnega
koncerta v višini 94.500 tolarjev namenil za
intenzivne pevske vaje.
T TAVČAR
Center na miklavževo
V Gornjem Gradu so v pe-
tek uradno predali namenu
težko pričakovan Center za
starejše občane, ki pa ga je
investitor, ljubljansko za-
sebno podjetje Deos, na pod-
lagi koncesije ministrstva
za delo dogradilo pred do-
govorjenim rokom.
Center s 5.200 kvadratni-
mi metri uporabnih površin
so začeli graditi v začetku leta,
prve stanovalce naj bi spre-
jel 6. januarja prihodnje le-
to, spomladi pa naj bi ga do-
končno naselili. V centru, za
katerega je veliko zanimanje,
saj so rezervirane skoraj že
vse sobe, je 34 eno- in 49 dvo-
posteljnih sob, skupno pa bo
v centru 147 oskrbovancev.
Skoraj vse sobe imajo lasten
balkon, sanitarije, hladilnik
ter druge potrebne priključ-
ke. Glede na to, da želi drža-
va poenotiti cene v domovih,
naj bi stanovalci z dodatno
domsko oskrbo okvirno od-
šteU 170 tisoč tolarjev, osnov-
na oskrba pa naj bi se gibala
med 80 in 100 tisočaki na me-
sec.
V centru, ki ga bo vodila
Frančiška Voler, bo 65 za-
poslenih, največ seveda me-
dicinskega osebja. Vsem os-
krbovancem bosta na voljo
zdravstvena in sanitetna os-
krba, vključno s fizično in de-
lovno terapijo. Za starejše
prebivalce v bližnji okolici
Gornjega Grada nameravajo
organizirati oskrbo na domu
in dnevno varstvo, gornjegraj-
ski župan Toni Rifelj pa že
razmišlja tudi o univerzi za
tretje življenjsko obdobje.
Sploh je s centrom poveza-
nih veliko načrtov v gornje-
grajski občini. O skrbi drža-
ve za populacijo starejših ljudi
je govoril minister za delo,
dom in družino dr. Vlado Di-
movski, ki je med drugim
omenil, da je bilo v zadnjih
dveh letih v Sloveniji zgraje-
nih šest podobnih centrov,
kot je gornjegrajski.
US
Foto: EM
Med uradnim odprtjem milijardo tolarjev vredne naložbe.
St. 50-12. december 2002
16
ŠENTJUR
LAŠKO
Preventiva,
izobraževanje
in druženje
Mladi Šentjurčani prenovili Prostor, zdaj bi radi uredili
še dodatne prostore v športnem parku
Niz prireditev, ki so jih ob
6-letnici delovanja Študent-
skega kluba mladih Šent-
jur poimenovali Šest fest, so
v Šentjurju zaključili z od-
prtjem prve galerije v kra-
ju. V galeriji Tretje oko ob-
ljubljajo enkrat mesečno
novo razstavo, vselej pa bo
odprtje povezano z različ-
nimi kulturnimi dogodki,
ki bodo temeljili na perfor-
mansih in improvizaciji.
Pred kratkim so v ŠKMŠ
izvedb letni voHlni občni
zbor, na njem pa temeljito
prenovili vodstvo kluba.
Mladi so v organe izvolili no-
va, sveža imena, od preiz-
kušenih je ostal le doseda-
nji predsednik Bogdan Rah-
ten, ki bo klub vodil še eno
leto. Kadrovska prenova ne
pomeni, da se dosedanji ak-
tivni člani kluba umikajo, vsi
bodo s svojim delom še na-
prej prisotni. »Radi bi okre-
pili delo z mladimi, razmiš-
ljamo o različnih delavnicah,
preventivi in izobraževanju.
Največ pa bo odvisno od de-
narja, ki ga bomo imeli na
razpolago za svoje delo. Pre-
pričan sem, da je nujno so-
delovanje z institucijami v
kraju,« našteva Rahten in do-
daja, da bo sobotno sreča-
nje v Novem mestu, na ka-
terem bodo slovenski štu-
dentski klubi sprejeli finanč-
ni pravilnik o delitvi denar-
ja med klubi, zelo pomemb-
no
Bogdan Rahten
V ŠKMŠ, ki šteje blizu 390
članov, so čez poletje preno-
vili svoje prostore v Kultur-
nem domu Šentjur. V Prosto-
ru so uredili tudi galerijo Tret-
je oko, za katero skrbi Mati-
ja Koštomaj, konec oktobra
so dobili tudi dodatne pro-
store v večnamenskem objek-
tu v športnem parku. »Slabih
80 kvadratnih metrov je zaen-
krat praznih, zanje priprav-
ljamo ureditveni projekt, a
brez hnančne pomoči s stra-
ni občine ne bo šlo. Zato upa-
mo, da se bo v proračunu za
prihodnje leto našel denar tu-
di za nas,« pravi Rahten.
V ŠKMŠ so tudi letos izda-
li novo številko časopisa Moč
inteligence, v prenovljenem
Prostoru pa za december pri-
pravljajo niz prednovoletnih
prireditev. Že v soboto zve-
čer so pripravili predstavitev
literarnega zbornika Majol-
sneguljčica, v katerem so
zbrani zapisi, zlasti poezija
mladih šentjurskih avtorjev.
V klubu so se za izdajo zbor-
nika, ki ga je uredil Luka
Hvale, oblikoval Nedeljko
Cocej, odločili zato, da bi dali
priložnost mladim, ki ima-
jo sicer velike težave z obja-
vo prvencev.
Iz dejavnosti študentske-
ga servisa, poslovalnico so
v Šentjurju odprli šele lani
poleti, v ŠKMŠ dobijo le do-
brih 600 tolarjev na člana,
povprečje v Sloveniji pa pre-
sega 15 tisočakov. V Novem
mestu naj bi se dogovdtili
o »pravičnejši« razdelitvi de-
narja.
Mlade so z razpisom po-
vabili k sodelovanju septem-
bra, selekcije med prispevki
pa niso delali in jo prepuš-
čajo bralcem. Literarni zbor-
nik so poimenovali Majol-
sneguljčica, po eni od pesmi
lani tragično preminulega
Aleša Kopa, ki so mu zbor-
nik in sobotni literarni večer
tudi v celoti posvetili. V pri-
hodnje nameravajo v Študent-
skem klubu mladih Šentjur
še negovati literarno ustvar-
janje svojih članov, vendar bo-
do zaradi visokih stroškov
zbornik izdajali bienalno.
IVANA STAMEJČIČ
Z otvoritvijo ceste se v Trnov Hnb vrača življenje.
V icraj se vrača življenje
Krajani Trnovega Hriba
v KS Sedraž so dolgo misli-
li, da so od vseh pozabljeni
in so bili morda tudi zato
nejevoljni še sami nase.
Pred dvema letoma so do-
bili pitno vodo iz javnega
vodovoda in ko so v nede-
ljo odprli za promet še sko-
raj 800 metrov asfaltirane
ceste, je iz njih kar žarelo
zadovoljstvo in upanje, da
bo poslej res boljše.
V lep kraj se je začelo vra-
čati življenje. »35 let je mi-
nilo od takrat, ko smo prvič
zavihali rokave in kolovoz-
no pot udarniško uredili v
cesto,« pravi domačinka
Magda Sabotin in dodaja,
da so prve metre asfalta do-
bili pred osmimi leti. Letos
je bil čas od odločitve do iz-
vedbe zelo kratek. »Vse sku-
paj je trajalo le dober me-
sec, kar je bilo za marsiko-
ga pravo presenečenje,« je bil
vesel predsednik režijskega
odbora Vladimir Jovan, ki
se je zahvalil krajanom za
složnost ter občini za vso
podporo. Na novourejeno
cesto je vezanih nekaj manj
kot trideset domačij, ki so
složno prispevale za pripra-
vo asfalta, občina in krajev-
na skupnost pa sta primak
nih še 4,5 milijona tolarjev.
V Trnovem Hribu čaka na as-
falt le še 300-metrski, manj
kritičen cestni odsek, ki pa
naj bi tudi prišel na vrsto že
kmalu. »A le želja ni dovolj,
potrebni sta tudi volja in
enotnost ljudi, da se jo ure-
sniči,« je dejal župan Jože
Rajh, ki je skupaj z doseda-
njim predsednikom KS Se-
draž in izvajalcem del obe-
nem Primožem Nemcem ter
Vladimirjem Jovanom as
faltno cesto tudi odprl za pro-
met.
VLADO MAROT
Ceste so nekoč
gradili brigadirji
Volilnega občnega zbora
Kluba bivših brigadirjev
prostovoljnih delovnih bri-
gad Laško se je konec ted-
na v Sindikalnem domu v
Rečici udeležilo 73 brigadir-
jev iz Laškega, Radeč in Ce-
lja.
Člani kluba so opozarjali,
da so generacija, ki nima na-
slednikov. Mnogi danes na de-
lo brigadirjev pozabljajo, še
zlasti ga ne poznajo mladi.
Nihče jim ne pove, da so ne-
koč brigadirji gradili ceste in
številne druge za obnovo do-
movine potrebne objekte.
Prav tako mladih nihče ne
motivira za tovrstno delo, če-
prav bi bilo velikokrat to še
vedno potrebno in koristno.
»Rezultati ankete med osmo-
šolci to potrjujejo; vsaj sto
od 228 vprašanih se prosto-
voljnega dela ne bi udeleži-
lo, 40 jih še odgovorilo ni,
veliko jih za brigadirsko de-
lo sploh ni nikoli slišalo,« je
razočaran predsednik kluba
Rudi Vrečar.
Bivše brigadirje so nago-
vorili župan Jože Rajh ter
gosta; predstavnica regijske
koordinacije Ivica Fišer in
predstavnik celjskega kluba
Branko Gartner. Poudarili
so, da so zdaj drugačni časi,
vendar bi prav zato morali
iskati nove načine, kako mla-
dim na primeren način pred-
staviti delo brigadirjev, skr-
beti za povezovanje in med-
sebojno pomoč med klubi,
predvsem pa vztrajati na za-
črtani poti. To in skrb za le-
po in čisto okolje so tudi na-
loge, ki so si jih v laškem klu-
bu, zadali za v naprej. Klub
Rudi Vrečar ostaja predsednik
brigadirskega kluba v Laškem.
bo še naprej vodil Rudi Vre-
čar, za podpredsednika so iz-
volili Franca Rada Plaznika,
za tajnico pa Tatjano Zarič.
VLADO MAROT
Jaslice pri
Žličarjeviii
Oče Bernard in sin Jan-
ko Žličar v Šentjurju že
dva meseca pripravljata
velike božične jaslice
združene s pravljično de-
želo, ki bodo na ogled od
15. decembra do svečnice,
2. februarja prihodnje le-
to.
Doslej sta jaslice pripra-
vila že desetkrat, lanske si
je ogledalo kar okoli tri ti-
soč ljudi iz mnogih krajev
Slovenije. Z jaslicami in dru-
gimi prizori bosta Žličarje-
va tudi letos presenetila obi-
. skovalce. Povsem na novo
sta postavila maketo znane
božje poti k sv. Roku z dva-
najstimi kapelami in cerk-
vijo, v dveh prostorih bo-
do predstavljeni Šentjur ter
slovenska pokrajina z naj-
zanimivejšimi objekti od
kozolcev, mlinov, žag in
mostov do raznih hiš in
cerkva, poseben prostor pa
bo namenjen božičnim ja-
slicam.
Žličarjeva sta za okrasitev
pripeljala pet prikolic ma-
hu, kamenja in okrasnega
zelenja, napeljala več kilo-
metrov kablov za pogon po-
tokov in slapov, osvetlitev,
delovanje mlinov in druge-
ga, kar sodi v pravljično de-
želo. Letos bosta bolje kot
prejšnja leta označila poti
do njunega doma z jaslica-
mi, vseskozi pa bosta tudi
skrbela za prevozno cesto in
parkirne prostore.
T. VRABL
NAKUATKO
Priznanja prostovoljcem
Društvo za mednarodno pomoč in prijateljstvo je v če-
trtek za 29 šentjurskih otrok-prostovoljcev pripravilo pri-
reditve Ogenjček išče ognjišče in koncert Josepha Rako-
torahalahya z Madagaskarja.
Zlasti učenci od 2. do 8. razreda osnovne šole so se vklju-
čili v projekt prostovoljnega dela, za prizadevnost pa so jim
v društvu podelili priznanja. Konec avgusta je društvo v Šent-
jurju pripravilo mednarodni družinski projekt o miru in
sodelovanju, ki so se ga udeležile tri slovenske in štiri dru-
žine iz tujine, pri delu pa so se jim hitro pridružili tudi
otroci. 29 najbolj vztrajnih je z delom nadaljevalo tudi po
zaključku projekta.
Uslužbenki meseca
V prizadevanjih za učinkovitejšo in prijaznejšo državno
upravo so v Vladi RS januarja uvedli akcijo izbiranja
naj uslužbenca meseca. Vrstni red upravnih enot, v ka-
terih je izbor v posameznem mesecu, so določili z žre-
bom, novembra sta prišli na vrsto UE Laško in Šmarje
pri Jelšah.
V Laškem so občani za najbolj učinkovito in prijazno
uslužbenko izbrali Cvetko Pišotek, ki dela na področju
prometa, izdaje vozniških in prometnih dovoljenj ter re-
gistracije vozil. Izbor za naj uslužbenko je komentirala z
besedami, da zelo rada dela s strankami in tako kot vsi
uslužbenci UE Laško, ljudem, če le lahko, pomaga in sve-
tuje, kako najhitreje in brez odvečnih zapletov opraviti
upravni postopek. V UE Šmarje pri Jelšah so občani izbra-
li Ireno Kitak.
Pomoč socialno ogroženim
v Območnem združenju Rdečega križa Šentjur so pred
dnevi začeli z razdeljevanjem 298 paketov najnujnejše
humanitarne pomoči socialno ogroženim družinam in
posameznikom v občinah Šentjur in Dobje.
Sto prehrambenih paketov so v šentjurskem združenju
dobili od RK Slovenije, preostali dve tretjini so že pred ča-
som naročili sami, plačali ju bodo z denarjem, ki so ga
zaslužili z organizacijo tečajev in izpitov prve pomoči. Pa-
kete pomoči delijo v skladu s kriteriji, ki veljajo v humani-
tarni organizaciji. Največ, 29, jih bo ostalo v Šentjurju, po
24 jih bodo razdelili na Planini, v Kalobju, Dobju in Slivni-
ci. Od 10 do 20 paketov bodo prejeli na Ponikvi, Blagovni,
v Dramljah, Loki pri Žusmu in Prevorju.
St. 50-12. december 2002
m
ROGAŠKA s.   ŠMARJE P. J.       KOZJE
17
Poezija in glasba za
radost življenja
Kulturnik Martin Druškovič iz Kostrivnice je človek mnogih danosti
štiridesetletnega učitelja
razrednega pouka v ko-
strivniški podružnični os-
novni šoli bi lahko označi-
li za nekakšnega vodjo kul-
turnega življenja v vasi, ki
je na tem področju precej ži-
vahna. Lahko bi rekli, da
ni lokalne prireditve brez
njega. Martin Druškovič je
vodja tamkajšnje folklorne
in dramske skupine, kul-
turno prosvetnega društva,
otroškega pevskega zbora,
vokalno instrumentalne
skupine Sled in še česa.
Glasbeno žilico, ki jo dopol-
njuje ljubezen do poezije,
je prenesel tudi na svoje na-
slednike, ki bodo najverjet-
neje nadaljevali očetovo
pot.
Martin, čigar korenine iz-
hajajo iz Olimja, živi zadnjih
18 let v Kostrivnici. Prav tu.
so mu namreč ponudili prvo
službo, ki jo z veseljem, kot
pravi, opravlja še danes. Po
nekaj letih pedagoškega de-
la je napredoval v vodjo po-
Martin Druškovič
družnice, Kostrivničani so ga
obenem vpregli v kulturno
dogajanje, ki je bilo v prete-
klosti dokaj razvito. V vme-
snem času je nekoliko zamr-
lo, z voljo in svežimi ideja-
mi pa ga je Martin ponovno
obudil.
Zasluge gredo
ravnatelju...
Ljubezen do glasbe, bese-
de in plesa je v njem tlela že
od otroških let. Že takrat je
opravljal delo predsednika
šolskega kulturnega društva,
prepeval in nastopal na odr-
skih deskah. Zasluge za to gre
pripisati nekdanjemu ravna-
telju osnovne šole v Podče-
trtku Jožetu Brileju, ki je bil
tudi sam precej vnet za kul-
turo, med tamkajšnjim pre-
bivalstvom pa znan predvsem
po svoji napredni miselno-
sti.
Zaradi slabih gmotnih raz-
mer v družini, v kateri je bi-
lo pet otrok, bi moral Mar-
tin takoj po končanem ob-
veznem šolanju začeti z de-
lom. Druškovičevim življe-
nje nikakor ni prizanašalo in
ko je bil Martin v sedmem
razredu, je družina ostala
brez očeta. Na ravnateljevo
prigovarjanje je Martinova
mati sina poslala naprej v šo-
le, za kar mu je le-ta še da-
nes hvaležen. Kot mladinec
je aktivno sodeloval na raz-
ličnih prireditvah, s kultur-
nim udejstvovanjem pa na-
daljeval tudi kasneje. Eno je
vodilo k drugemu in tako je
novica o »vsestranskem šol-
niku« prispela tudi v Kostriv-
nico, kamor se je kasneje pre-
selil.
Z njegovo pomočjo je
vzniknila folklorna skupina,
v kateri je med drugim sode-
loval tudi kot plesalec, oži-
velo je dramsko področje...
Svoj prispevek je dodala tu-
di domačinka Vida But. Sku-
pinici sta se iz leta v leto pom-
lajevali in nadgrajevali, kma-
lu pa bosta obeležili 15 let
aktivnega delovanja.
Družina
razume
članstvo je tako pri folklo-
ri kot v dramski skupini pre-
cej mešano. »Imamo vse od
osnovnošolcev do 60-letni-
kov,« z nasmeškom pojasni
Martin. »Dokaj pisana druš-
čina, ki po moje najbolje
funkcionira,« še doda. Mla-
di imajo pač svoje muhe, ki
pa ob prisotnosti starejših
enostavno poniknejo. Mno-
gokrat se zgodi, da so plesal-
ci in igralci eni in isti. »Manjši
kraj je, pa vzameš tiste, ki
jih imaš,« pojasni in z vese-
ljem prida, da se njihov krog
neprestano širi.
Sicer pa Martin nastopa tu-
di v vlogi vodje vokalno in-
strumentalne skupine Sled,
je zbiratelj kulturne dedišči-
ne, eden od organizatorjev
tradicionalne prireditve Od-
mev izpod Boča, predsednik
Sveta za kulturo Rogaška Sla-
tina, član odbora za družbe-
ne dejavnosti, poznajo pa ga
tudi kot vnetega planinca,
poeta in nenazadnje skrbne-
ga družinskega človeka, ki
kljub mnogim obveznostim
vselej najde čas za svoje tri
nadebudneže - enajsdetno Ja-
sno, šestletnega Tilna in šti-
rimesečno Manco.
»Družina ima posluh za to,
kar počnem,« hvaležno po-
jasni. »Vedo, da me ob pet-
kih zvečer in ob nedeljah pred
drugo mašo pač ni doma. Z
ženo morava vse načrtovati
vnaprej, včasih pa na pomoč
priskočijo tudi stari starši,«
pripoveduje Martin, ki na
splošno ne mara publicitete.
Prepričan je namreč, da se
vsak posameznik najbolje
promovira s tistim, kar poč-
ne. To velja tudi za okolico,
ki ga očitno dobro sprejema.
»Drugače tega prav gotovo ne
bi počel,« mi še zatrdi sogo-
vornik, ki se bo prav gotovo
zapisal v zgodovino kraja in
spomin tamkajšnjih ljudi.
BOJANA JANČIČ
Običajno v vlogi režiserja, včasih pa tudi vskoči namesto glavnega
igralca (posnetek iz veseloigre Radikalna kura).
Napitnice »Pod cvetočo drnulocc
Kulturno in turistično društvo Pilštan|
- Lesično bosta v soboto, 14. decembra,
pripravila 8. glasbeno prireditev »Pod cve-
točo drnulo«, kjer bodo letos v ospredju
slovenske napitnice.
Drnula z drenom je kozjanska posebnost,
s katero se v zadnjem času domačini uspe-
šno predstavljajo doma in v tujini. Drnula
je opevana v mnogih pesmih, uspešno pa jo
predelujejo v različne marmelade in iz nje
delajo odlične napitke. Prireditev bo v kul-
turnem domu v Lesičnem ob 18. uri z na-
stopom ljudskih pevcev in godcev s Kozjan-
skega. V programu se bodo predstavili ter-
cet DOMIMA s Preverja, brata Vuk iz Trebč,
Obsoteljske slavčice iz Milnega, ansambel
Unikat iz Gorice pri Slivnici, Primož Dani
iz Zagorja, Tina Faller iz Pilštanja, Martin
Gril iz Doblešiča, Pilštanjski gospodarji.
Ljudski pevci s Prevorja, harmonikarji To-
nija Sotoška, Polona, Sara in Ana iz Doble-
šiča in Veseljaki iz Dobja ter kot gostje Oda
iz Moravč in Viki Ašič st. z glasbenimi pri-
jatelji iz Celja, ki je ob letošnjem Martinu
izdal ploščo s slovenskimi vinskimi napit-
nicami. T.VRABL
Serija novib izdelkov iz »etno-slo« programa iz Dekorja Kozje.
Čelade iz Kozjega za Formulo 1
v Dekorju Kozje priprav-
ljajo kar nekaj zanimivih
lovih programov, s kateri-
mi bodo presenetili doma-
če in še posebej tuje kupce
in naročnike. Za letošnjo se-
zono božično - novoletnih
obdaritev iz sveta plemeni-
tega kristala so s konstruk-
torji v domači hiši pripra-
^'ili nov program, ki so ga
Poimenovali »etno-slo«.
Direktor Dekorja Jože Bo-
žiček pojasnjuje, da gre za
l^ristalne ročno obdelane mi-
•^iature iz slovenske etnograf-
ske kulturne dediščine kot so
ljudska skrinjica, likalnik,
znamenita frajtonarica, kov-
ček in drugo. Za promocij-
ski nastop »etno-slo« progra-
ma so kozjanski brusiici iz-
brali prav čas novoletne po-
nudbe, ki označuje tudi ce-
lotno ponudbo za slovenski
turistični spominek v letu
2003.
V Dekorju so se posebej raz-
veselili naročila za izdelavo
steklenih čelad za potrebe
Formule 1. Iz kozjanske uni-
katne brusilnice so naročni-
ku v Berlin že odpremili pet
vzorcev kristalnih čelad, v pr-
vem naročilu pa naj bi jih iz-
delali 600, ki bodo namenje-
ne za darila v Formuli 1.
Ponosni pa so tudi na na-
ročilo izdelave tridelnega
kompleta keliha, krožnika in
križa z imenom Solun, kate-
rega avtor je domačin Franc
Černelč, za pravoslavno cer-
kev v Beogradu. Navdušenje
nad kreacijami je bilo zelo
veliko, tako da je Rogaška De-
kor sprejela ponudbo, da iz-
dela še dodatno kolekcijo iz-
delkov za srbsko in rusko pra-
voslavno cerkev.
TONE VRABL
Ko goduje Barbara
Kot veleva tradicija, pri-
pravijo v Šmarju pri Jelšah
4. decembra, na god svete
Barbare, Barbarin sejem z
raznoliko ponudbo najraz-
ličnejših ročnih in drugih
izdelkov. Tudi letos so se
na njem predstavili člani
domačega društva vino-
gradnikov in kletarjev Tr-
ta ter mojstrice odlične do-
mače kulinarike, ki delu-
jejo v okviru Društva kme-
tic Ajda. Seveda pa ni manj-
kalo tudi drugih ponudni-
kov.
Barbarin sejem se je spr-
va odvijal v neposredni bli-
žini cerkve sv. Barbare na
Vinskem Vrhu pri Šmarju,
kjer so prodajali tudi živi-
no in je po dobičkonosnosti
daleč presegal današnjega.
Središče dogajanja se je ka-
sneje z razvojem prometa in
trgovine preselilo v Šmarje,
z njim pa tudi Barbarin se-
jem. Še pred drugo svetov-
no vojno je bila na semanji
dan ob 10. uri tudi posebna
sejemska maša, ki pa je ka-
sneje utonila v pozabo. Ker
sv. Barbara goduje dan pred
Miklavževim večerom, naj
bi tukaj darila nabiral tudi
sam Miklavž. Njegovo letoš-
nje darilo otrokom je bila
lutkovna predstava z naslo-
vom Vilinska pravljica, ob
kateri so se malčki navzlic
slabemu vremenu nadvse za-
bavali.
Obiskovalci, ki so se tudi
tokrat množično udeležili tr-
govanja, so izbirali med su-
ho robo, kovaškimi in tekstil-
nimi izdelki, suhim sadjem,
usnjeno galanterijo, orodjem
in keramiko, čebelarskimi iz-
delki domače čebelarske dru-
žine, na voljo pa so jim bile
med drugim tudi zanimive no-
voletne voščilnice, ki so jih
izdelali mali umetniki iz šmar-
skega vrtca in tamkajšnje os-
novne šole.
BoJ, foto: VK
St. 50-12. december 2002
18
Gozdne živali v Konjicaii
v Vrtnarstvu Polegek v
Slovenskih Konjicah so sre-
di prejšnjega tedna pričarali
naravno okolje gozda, vanj
pa so naselili preko 150 ži-
vali, ki si jih je do nedelje
ogledalo preko tisoč obi-
skovalcev.
Čeprav so bile razstavlje-
ne živali samo lovske trofe-
je, torej nagačene, je članom
Lovske družine Slovenske
Konjice uspela zanimiva po-
stavitev. Potrudili so se, da
je bila vsaka žival predstav-
ljena v čim bolj pristnem na-
ravnem okolju: ptice in ve-
verice na drevesih, vodne pti-
ce in druge vodne živali ob
vodi, divje svinje med smreč-
jem, visokogorske živali na
skalovju... »To je naša prva
tako obsežna razstava in ko-
likor vem, doslej edina lov-
ska razstava v naravnem oko-
lju v Sloveniji,« je bil upra-
vičeno ponosen starešina lov-
ske družine Niko Laznik.
Razstavljene živali so pris-
pevali člani konjiške lovske
družine, redkejše primerke
oziroma živali, ki jih na tem
območju ni, jim je pomaga-
la zagotoviti Zveza lovskih
družin Slovenije. Vse živaU,
ki si jih je bilo mogoče ogle-
dati, živijo v Sloveniji, razen
črnega medveda, ki so ga pri-
peljali iz Kanade.
Razstavo so si organizirano
ogledali učenci konjiških, zreš-
ke, vitanjske in oplotniške os-
novne šole. Za strokovno vo-
denje so poskrbeli lovci, ki so
veliko besed namenili tudi nuj-
ni zaščiti nekaterih redkih ži-
vali, pravilnemu odnosu do ži-
vali, ki jih srečamo v gozdu,
in skrbi zanje. Svoje besede
in razstavljene živali so dopol-
nili še s prikazom filmov. Or-
ganizatorji razstave so bili po-,
leg Vrtnarstva Polegek in Lov-
ske družine Slovenske Konji-
ce še Zavod za gozdove in Ob-
čina Slovenske Konjice.
MILENA B. POKLIC
Jože Šild in starešina Niko Laznik, med njima muflon, ki ga lahko srečate tudi na Boču. Spodaj beli gorski
zajec.
2 OBČINSKIH SVETOV j
Podražitui
DOBRNA - Nov občinski svet se je odločil za dve podraži- ■
tvi. Tako je najprej povišal cene grobnin, pri čemer znaša j
nova cena za kvadratni meter grobnega prostora v celoti;
865 tolarjev ter za žarni grob 1.752 tolarjev. Svetniki so se J
obenem odločili za povišanje vrednosti točke za izračun ;
nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2003 ;
(na 0,0735), kar morajo po občinskem odloku storiti še •
pred koncem leta. Sicer pa sta obe podražitvi v višini 6,6 i
odstotka ter sta v skladu z rastjo življenjskih stroškov v pr-:
vih desetih mesecih letošnjega leta. Nove cene bodo začele ;
veljati od novega leta. (BJ) '
Povolilne ohceti ne bo
DOBRNA - Kot je povedal na zadnji seji občinskega sveta ^
neodvisni župan Martin Brecl, v majhni občini velikih poli- \
tičnih koalicij ne bodo sklepali. Moč posameznih strank v j
občinskem svetu, ki je v skladu z volilnimi rezultati, pa se i
izraža v imenovanju delovnih teles občinskega sveta. Tako so i
občinski svetniki po večkratnem predhodnem usklajevanju'
v ponedeljek še enkrat glasovali o posameznih novih imenih:
članov različnih občinskih odborov. Pri tem so ugotovili, da ]
je v 7-članskem odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja \
premalo pravih kmetov, vendar do sprememb kljub glasova-1
nju ni prišlo. Sicer pa je v novi sestavi občinskega sveta kar^
polovica svetnikov iz LDS, ki bo zato dobila podžupansko
mesto. Za podžupanjo je župan že predlagal liberalno demo-
kratko Marijo Deu-Vrečer. Zaradi postopka spremembe ob-;
činskega statuta njeno imenovanje še ni prišlo na vrsto. (BJ)
Drugi popraveic proračuna
DOBRNA - Na ponedeljkovi seji občinskega sveta so sprejeli]
predlog drugega popravka letošnjega občinskega proraču-!
na, s skupnimi prihodki v vrednosti 343 milijonov tolarjev.;
Z drugim rebalansom so predvideni prihodki višji od prve-
ga rebalansa za 8,8 odstotka ter so predvsem iz naslova pla-j
čila komunalnega prispevka. Skupni odhodki se z drugim;
popravkom proračuna niso bistveno spremenili. V letu 2002.j
bodo kar za 30 milijonov tolarjev nižji od skupnih prihod-i
kov. (BJ) j
Sedem proti tri
VITANJE - Prejšnji teden se je v Vitanju na konstitutivni!
seji sestal novo izvoljeni občinski svet, v katerem je med i
desetimi člani kar 7 svetnikov iz vrst socialdemokratske stran-;
ke. Na njej so potrdili mandate vsem desetim svetnikom in|
županu Slavku Vetrihu. Za predsednika komisije za mandat-j
na vprašanja, volitve in imenovanja so izvolili Andreja Po-1
klica. Na prihodnjo sejo, ki bo 20. decembra, bodo povabili;
tudi člane starega občinskega sveta, saj bodo na njej obravna-;
vali finančno poročilo za preteklo obdobje. (MBP) ]
Zimsica pravljica na
Trebniku
Dvorec Trebnik v Slovenskih Konjicah privablja ved-
no več gostov s svojo drugačnostjo. Za praznično ob-
dobje so pripravili zanimiv projekt »Zimska pravljica
na Dvorcu Trebnik.«
Od ponedeljka, 16. decembra, pa vse do konca leta bodo
vsak dan med 8. in 18. uro zaživeli dvorski prostori, graj-
ski park, ribnik in grajsko dvorišče. Vsak delavnik bodo
ob 11. in 17. uri (za sobote in nedelje prosijo za najavo) za
otroke pripravili predstavo Rešimo božička!, med 10. in
12. uro ter med 16. in 18. uro pa se bodo vrstile animacij-
ske ustvarjalne delavnice in kreativne igrice.
Odrasli si bodo lahko na Trebniku privoščili celo prgišče
romantike. Vabijo jih na sprehod v soju bakel skozi grajski
park po potki, ki se vije ob skrivnostni Gospodični, v grajski
kleti si bodo lahko privezali duše z različnimi dobrotami,
se zaupali grajski vedeževalki in prisluhnili nasvetom graj-
skega zeliščarja, pa še v Knjigo želja bodo lahko zapisali
svoje skrite želje, ki se jim bodo uresničile le, če jih bodo
zaupali tudi magičnemu ribniku želja tik ob skrivnostnem
dvorcu... Mamljivo, kajne? MBP
NA KRATKO
Ustvarjalne delavnice
v Mladinskem centru Dravinjske doline v Slovenski!
Konjicah se pričenjajo novoletne ustvarjalne delavnice
Vsako sredo ob 18. uri bodo v prostorih Dobre družb(
izdelovali voščilnice in okraske v različnih tehnikah. Č(
bo zanimanje veliko, bodo delavnice ponovih ob sobotah
prav tako ob 18. uri. Za material bodo poskrbeli v mladin
skem centru.
Manj lukenj proti Dobrni
v preteklih dneh je bila zaključena rekonstrukcija odse-
ka regionalne ceste med Vojnikom in Dobrno. Gre za 750
metrov dolg odsek pri Novi Cerkvi, kjer je investitor držav-
na direkcija za ceste. Predračunska vrednost naložbe je znašala
55 milijonov tolarjev. Država namerava prihodnje leto po-
skrbeti še za izgradnjo rondoja pred Novo Cerkvijo, na kri
žišču cest proti Dobrni oziroma Vitanju.
Delavci podjetja Ceste mostovi pa se bodo po vsej verjet
nosti prihodnji teden preselili v Višnjo vas pri Vojniku. Tam
bodo zgradili dvesto metrov pločnika ter poskrbeli za ure-
ditev avtobusnega postajališča. (MBP, BJ)
Punčuh ostaja na čelu
Svet Krajevne skupnosti Slovenske Konjice je na svoji pr-
vi seji izvolil za predsednika Božidarja Punčuha, ki je to
delo opravljal tudi do sedaj. Napovedal je, da bodo nadalje
vali z začetim delom, podroben program pa bodo pripravil
v prihodnjih dveh tednih. (MBP)
Most v Draži vasi
v Draži vasi pospešeno nadaljujejo z gradnjo novega
mostu, ki naj bi bil zgrajen do junija prihodnje leto. Na
novem mostu bosta na obeh straneh tudi pločnika za peš-
ce in urejena javna razsvetljava. Uredih bodo tudi del
vodotoka reke Dravinje v bližini mostu. Celotna naložba
bo stala 100 milijonov tolarjev, financiralo jo bo mini-
strstvo za promet in zveze, izvajalec del pa je podjetje
Ceste mostovi Celje.
Zreče za otroke
Društvo tabornikov rod Zelena Rogla, Mladinski cen-
ter interesnih dejavnosti, društvo prijateljev mladine, os-
novna šola in vrtec Zreče so skupaj pripravili bogat pro-
gram za praznični december. V mladinskem centru inte
resnih dejavnosti v Zrečah so se prireditve pričele prejš-
nji petek, vrstile pa se bodo vse do konca leta. Otroci
izdelujejo okraske, sodelovali so na bolšjem sejmu, pri-
sluhnili bodo pravljicam, plesali in se zabavali - tudi v
družbi dedka Mraza. (MBP)
Čistilna naprava v Novi Cerkvi
v občini Vojnik, kjer gradijo čistilno napravo za Nove
Cerkev ter del Višnje vasi pri Vojniku, so z letošnjimi deli
zaključili. Stavba je postavljena ter večina kolektorjev zgra-
jena. Naprava bo dokončana prihodnje leto ter bo začela
obratovati s 600 populacijskimi enotami (grajena je za 1.20C
enot). Sicer pa ima občina Vojnik že skupno čistilno napra
vo s Celjani, ki je v Škofji vasi ter obratuje od lani. Služi za
potrebe v KS Vojnik, ima pa dva tisoč enot. (BJ)
Evropa odpira blagajno
Evropski projekt Vojnika in koroških Slovencev - Z veliko dela do veliko
denarja
Med kulturnimi društvi
v občini Vojnik ter sloven-
skimi v Pliberku na avstrij-
skem Koroškem je bilo ne-
koč živahno sodelovanje.
V okviru projekta Phare
prihaja zdaj z evropskim
denarjem do obujanja le-te-
ga, pa tudi do dokončanja
slovenskega kulturnega do-
ma v Pliberku ter rekon-
strukcije kulturnega doma
v Vojniku.
O tem so prejšnji teden
podrobno razpravljali na
okrogli mizi v Vojniku, z na-
slovom Problematika in raz-
vojne možnosti kulturnih
društev. Udeležili so se je
Slovenci iz avstrijskega Pli-
berka ter predstavniki šte-
vilnih kulturnih društev iz
občin Vojnik, Celje in Do-
brna. Vodja celjske izposta-
ve javnega sklada za ljubi-
teljske kulturne dejavnosti
Marijana Kolenko je ko-
roškim Slovencem poveda-
la, da tarejo društva na na-
šem območju predvsem
prostorski in materialni po-
goji, ti pa, da je njihovo slo-
vensko društvo s strani lo-
kalne in deželne oblasti hu-
do zapostavljeno.
Slovensko društvo Kultur-
ni dom Pliberk je kljub te-
mu proti koncu gradnje ime-
nitnega kulturnega doma, na-
ložbe, ki bo bistveno prese-
gala lokalni prostor. Tako ra-
čunajo po vstopu v Evropsko
unijo na številne obiskoval-
ce s slovenske strani meje,
iz treh koroških dolin, saj bo-
do med drugim ponudili
abonmaje z gledališčema iz
Celja in Maribora. Z odpira-
njem na sončno stran Alp že-
lijo tudi ustaviti vse večjo asi-
milacijo.
Evropskega projekta se prav
tako veselijo naši kulturni-
ki, saj vključuje posodobitev
kulturnega doma v Vojniku,
ki jim ni ravno v ponos. Te-
žave imajo tudi v Novi Cerk-
vi ter še posebej na Franko-
lovem, kjer se poslužujejo
šolskih prostorov. Kot je po-
vedal vojniški župan Beno
Podergajs, so dali v prete-
klih osmih letih prednost dru-
gim naložbam, med drugii
domači knjižnici.
Alenka Vodončnik, vo(
ja omenjenega projekta, j
opozorila na različne moi
nosti, ki jih ponujajo evroj
ski razpisi. Ti zahtevajo v(
liko dela, tudi pisati je treb
zaenkrat še v tujem jeziki
vendar pa so tudi sredstva rai
meroma visoka.
Vrednost pliberško-vojnii
kega projekta Phare znaša ki
44 tisoč evrov, od česar daj
Evropska unija tri četrtin
sredstev. Izvajajo ga Občini
Vojnik ter domače kulturrK^
društvo France Prešeren,
avstrijski strani pa društvo
Pliberka.
BRANE JERANK^
St. 50-12. december 2002
KULTURA
19
lUlohorska bera 2002
v kraljestvu knjige najstarejše slovenske založbe
pri Mohorjevi družbi, ki
jma sedež v Celju, je pred
Iconcem leta spet izšla red-
na letna zbirka knjig za le-
to 2002, ki so jo pred dnevi
že predstavili v Ljubljani,
^anes (četrtek) ob 19.15 uri
pa jo bodo ob bogatem kul-
turnem programu in ob pri-
sotnosti nekaterih avtorjev
predstavili še v Celjskem
domu v Celju. To je vsako
leto za Mohorjane in za vse
ljubitelje knjig velik praz-
nik. Dogodek bo obogatil
Mladinski orkester I. Gim-
nazije Celje pod vodstvom
Simona Dvoršaka.
In kaj prinaša Mohorjeva
knjiga med svoje bralce le-
tos? Kot vsako leto priljub-
ljen Mohorjev koledar 2003
in tako imenovani namiznik.
Koledarja prinašata uporab-
ne podatke in vrsto prispev-
kov o sodobnih temah (npr.
iz cerkvenega življenja raz-
mišljanje misijonarke Mari-
je Sreš o položaju današnje
ženske v tej organizaciji; o
verskih vsebinah na interne-,
tu; iz narodne aktualnosti ob-
širen oris položaja Slovencev
v Italiji), pomembnih oblet-
nicah, velikih Slovencih, ne-
kaj leposlovja, ugank in ve-
sti iz življenja treh Mohorje-,
vih.
Stalnica Mohorjeve so Slo-
venske večernice 152. To je
knjiga z naslovom Rep ma-
vrice avtorice Mire Dobravec,
ki pripoveduje o tem, kako
v življenjsko idilo mladopo-
ročencev zareže nezgoda in
postavi na preizkušnjo nju-
no ljubezen in skupno živ-
ljenje.
Zlasti Celjani bodo z zani-
manjem vzeli v roke knjigo
znane Celjanke in popotni-
ce Alme Karlin z naslovom
Pod košatim očesom. V moj-
strsko zapisanih kratkih
zgodbah iz svojega sodobne-
ga življenja na Daljnem vzho-
du lušči Karlinova življenj-
ske resnice. Navdajata jo so-
čutje in želja po pravičnosti,
ki pa ne moreta vedno pre-
magati trpkega, zakonom
podvrženega življenja. Iz dela
ni težko začutiti velikega sr-
ca drobne, a pogumne Celjan-
ke.
Med otroškimi publika-
cijami je potrebno omeniti
predvsem delo Celjanke, pi-
sateljice in pesnice Bine
Štampe Žmavc, Duhec Mo-
timir. Duhovita zgodbica bo
zabavala stare in mlade, tu-
di z domislicami in barvni-
mi ilustracijami Damjana
Stepančiča.
Urednik redne zbirke Mo-
horjeve družbe Matija Rem-
še je v izbor uvrstil tudi knji-
go Jeana Vanierja Vsak člo-
vek je sveta zgodba. Kanad-
čan Vanier, najprej oficir an-
gleške vojne mornarice in na-
to doktor filozofije, je v
Troslyju v Franciji ustanovil
skupnost Barka. Moški in
ženske z motnjami v razvo-
ju živijo z zdravimi sprem-
ljevalci v družinskih skupno-
stih. Življenjsko reahstično
delo, ki je daleč od črno-be-
lega slikanja, izžareva neug-
nani optimizem. Barko ima-
mo tudi v Sloveniji.
Ljubitelji kuhanja se bodo
razveselili Kuharske knjige
Ade Cerkvenik, Vere Gantar
in Tadeje Petrovčič Jerina.
Redna zbirka Mohorjeve je
samo ena veja iz bogate za-
ložniške dejavnosti te najsta-
rejše založt3e pri nas, pri Mo-
horjevi je bera mnogo boga-
tejša, njen pogled pa je že za-
zrt v leto 2004. Tik pred izi-
dom je še nekaj zanimivih na-
slovov, tako s področja filo-
zofije in religije kot leposlov-
ja in del za otroke.
Med bralce je v tem letu
prišla tudi drobna knjižica
dr. Stanka Klinarja, Slomš-
kova pot, ki vodi od Bizelj-
skega do Nove Cerkve in
predstavlja vse večje kraje, v
katerih je deloval Slomšek.
Dr. Stanko Klinar je tudi av-
tor knjige, ki je izšla v sode-
lovanju s Slovensko kultur-
no akcijo v Argentini in nosi
naslov V kraljestvu kondor-
jev in neviht.
MATEJA PODJED
OCENJUJEMO
Črvi v Plesnem
forumu
Avtor gibalno plesnega
projekta Črvi, David Čeh, se
je z gibom srečal na AGRFT
v Ljubljani, kjer je leta 2002
diplomiral iz igre in umet-
niške besede. Profesional-
na pot ga je pripeljala v Ce-
lje in tako je začel sodelo-
vati z Gogo Stefanovič Er-
javec že ob proslavi 25-let-
nice Plesnega foruma in ka-
sneje tudi v njeni plesni
predstavi Alma ali Angel na
Zemlji. Sam pravi, da ga
nadvse zanima medij gibal-
nega izraza, kar je botro-
valo tudi idejni zasnovi
predstave Črvi, ki so jo
premierno prikazali 7.
decembra.
V prvi fazi je delovni pro-
ces potekal ob študijskem ra-
ziskovanju prvinskih gibal-
nih oblik. Proces je zorel kar
nekaj mesecev, da so ga lah-
ko kasneje izoblikovali v toč-
no določeno koreografsko
celoto.
Zgodba Črvi poteka v šti-
rih slikah in govori o rojs-
tvu, življenju in smrti nekih
čudnih bitij, ki jih lahko v
gibalnih refrenih razpozna-
mo kot črve. Po rojstvu prič-
nejo spoznavati svet okoli se-
be, potek dogodkov pa nare-
kuje naključni prihod tujca,
črva iz drugega okolja. Dru-
ga slika predstavlja zarotniški
ples uničenja tujca, da bi ga
v tretji sliki ritualno tudi
umorili, v četrti sliki pa se
zaključi življenski proces
preostalih črvov.
David Čeh je v odrski pro-
stor vnesel gibalno dinamiko,
ki jo je prostorsko razgradil,
in tako izoblikoval zanimivo
dramaturško in efektno ple-
sno predstavo. Plesalke obli-
kujejo prvinske gibe (ki jih
lahko imenujemo tudi pragi-
bi in ki spominjajo na elemen-
tarno živalsko podobo črva)
ozaveščeno, doživeto in smi-
selno izhajajoče iz premikov
lastnih energetskih centrov.
Tako zastavljena gibalna for-
ma izpostavi tudi zakrito no-
tranjost človeških vzgibov, ki
v določeni zasvojenosti sku-
pine vodijo do ritualnega iz-
ničenja in celo do umora. V
zadnji sceni, smrti črvov, je v
gibu in izrazu odlično pred-
stavljen naravni življenjski
proces, ko notranje energije
prevladajo telesne vzgibe in
posameznikove želje, ko gre
življenje po poti lastne dolo-
čenosti, transformacije in ga
"ni več moč individualno ob-
vladati.
Avtor: David Čeh, izvaja-
jo: Sanja Milenkovič, Ma-
ja Kalafatič, Meta Lenart,
Kaja Rebek, Tina in Tanja
Šentjurc, Špela Vodeb, idej-
na zasnova kostumov: Po-
lona Dolžan, glasba: Ma-
šina (Rabih Abou-Khalil),
Indian Polk Music, Beetho-
ven, C. Saint Saens.
Plesalke Plesnega Foruma
so doživeto sledile zahtevni
dramski in gibalno izrazni iz-
povedi Davida Čeha. Dolo-
čene solistične plese bo po-
trebno gibalno še izčistiti,
vendar so v celoti gledano vse
nastopajoče osvojile prezen-
co odrskega izraza, kar veli-
kokrat pogrešamo ravno v
plesnih predstavah. Scensko
zanimivi kostumi, črna dol-
ga platnena krila so pripomo-
gli k poglobitvi ritualne te-
matike in skupinske zavrto-
sti, obenem pa omogočili
plesalkam povsem svobodno
gibanje.
Predstava Črvi je koreo-
grafski prvenec igralca Davida
Čeha, v katerem se je izka-
zal kot zanimiv gibalni razi-
skovalec in dober graditelj
prostorskih form, kjer sta še
posebej prišla do izraza
svojstvena muzikalnost in nje-
gov dramaturški potencial.
DALIBORKA PODBOJ
Foto: AŠ
Od zibelke do brusa
Muzej novejše zgodovi-
ne Celje zbira, evidentira,
ohranja in razstavlja tudi
takšne predmete, ki jih ljud-
je pogosto zavržejo, ker so
bodisi prišli iz mode ali jih
je načel zob časa. Namesto
na smetišču se bo približ-
no sto takšnih predmetov
znašlo na razstavi, ki jo bo-
do danes (četrtek) ob 18. uri
odprli v občasnih razstav-
nih prostorih muzeja ob ve-
selih zvokih Prifarskih mu-
zikantov.
»Saj ni res, pa je!« se bodo
čudili obiskovalci razstave,
ko si bodo ogledovali vsemo-
goče predmete, ki so jih mu-
zealci pridobili v tem letu z
odkupom na terenu ali pa so
jih zasebniki ali podjetja po-
darili. Letos so zbirali večje
kose in na njihovem sezna-
mu se jih je znašlo kar 3.145,
tako da je bilo kar težko na-
rediti izbor za pričujočo raz-
stavo z naslovom Tudi to je
muzejski predmet. Tako pra-
vijo kustodinje muzeja, ko
naštevajo za razstavo odbra-
ne predmete: od pladnja do
prodajnega pulta, od sani do
srpa, kovaškega meha... Vse
io je bilo nekomu v napoto.
Muzeju novejše zgodovine,
ki ga sicer pesti prostorska
stiska, pa ti predmeti pome-
nijo muzejski eksponat. Obi-
skovalci se bodo najbrž ču-
dih, kako vse hitro postane
zgodovina.
MATEJA PODJED
Bozic
po
špansko
Mlado, poleti ustanov-
ljeno Društvo ljubiteljev
umetnosti Celje je v krat-
kem času delovanja opo-
zorilo nase z organizaci-
jo zanimivih kulturnih do-
godkov in jutri zvečer, v
petek trinajstega, napove-
dujejo v Narodnem domu
v Celju Španski božič - La
Navidad Espanola, z bas-
baritonistom Juanom Va-
sletom.
To bo drugi večji koncert,
ki ga prireja društvo. Ob iz-
vrstnem koncertantu in čla-
nu ansambla ljubljanske
opere bodo nastopili še dru-
gi glasbeni gostje, ki bodo
obogatili Španski božič: vo-
kalna skupina Canticum,
kvartet pozavn Fourtissi-
mo, ljubljanska pianistka
Olena Boljubaš in maribor-
ski pianist Otmar Plavčak.
Nastopil bo tudi trobentač
Tomaž Gorenšek ter Mla-
dinski orkester I. Gimnazije
v Celju pod vodstvom Si-
iiuma Dvoršaka.
tk)siie bodo z božično glas-
bo pričarali vzdušje dežel
od Španije in Baskije do Ar-
gentine in Andov.
M P
TOP za otroke
Od 16. do 24. decembra
bodo otroci romali v Tali-
jin hram, kjer se bo zvr-
stilo 12 predstav Tedna
otroškega programa, ki se
ga je prijelo ime TOP. Po-
kale bodo salve smeha
otrok in mladine s širše-
ga celjskega območja in
dlje.
Teden otroškega progra-
ma je že skoraj polnoleten.
Letos bo star 17 let. Vsako
leto ga obišče od 3.500 do
4.000 otrok in zlahka je
mogoče zmnožiti, koliko
otrok in generacij mladih
gledalcev so v teh letih raz-
veselili v celjskem gledališ-
ču s strnjeno, nekajdnevno
ponudbo predstav.
Zaradi kroničnega po-
manjkanja denarja so se v
gledališču tudi letos odlo-
čili za program po preizku-
šenem vzorcu izmenjav
predstav z drugimi gledališ-
či in za večkratno ponovi-
tev domače, zelo uspele
predstave z veliko glasbe.
Vitez na obisku.
Program se bo pričel z do-
mačo predstavo Martin Kr-
pan, naslednji dan bo v zna-
menju Viteza na obisku. Na-
to pa pride v goste Moje gle-
dališče iz Ljubljane s pred-
stavo Mali Muk. Med gostu-
jočimi predstavami bo tu-
di koprska z naslovom Kat-
ka in Bunkec, nato bo zno-
va razveseljeval Vitez na obi-
sku. Vse do 24. decembra,
ko bo predstavo obiskal tu-
di dedek Mraz.
MP
Miklova Zala za vse čase
V letu, ko se spominjamo 150-letnice
rojstva pisatelja Jakoba Sketa ter 90-let-
nice njegove smrti, prihaja na police knji-
garn nova izdaja njegove ponarodele po-
vesti o Miklovi Zali. V knjigi je objavlje-
na tudi Žižkova dramatizacija »povesti iz
turških časov«.
Jakob Sket je bil rojen v Mestinju, zato je
izšla knjiga v sodelovanju med celjsko Mo-
horjevo družbo ter Občino Šmarje pri Jel-
šah. Ena največjih slovenskih knjižnih us-
pešnic se bo v knjigarnah pojavila v tem ted-
nu. Zalin mit očitno navdušuje slovensko
literarno občinstvo še v 21. stoletju. Zakaj?
»Miklova Zala se je že svojem času povzdig-
nila v enega redkih mitov o slovenski samo-
zavesti in odpornosti,« je o mitu pred leti
zapisal Matjaž Kmecl.
K priljubljenosti Miklove Zale so veliko
prispevale njene dramatizacije. Prva je bila
že pred 105 leti v Gorici. Po drugi svetovni
vojni se je pojavila potreba po sodobnejši
dramatizaciji. Najbolj znana, iz leta 1946,
je delo Frana Žižka ter je objavljena v knji-
gi, ki je pravkar izšla.
BJ

Št. 50-12. december 2002   -
ŠPORT
21
Bravo^ fantje: v Prilep na izlet!
Celje Pivovarna Laško praktično že v četrtfinalu pokala pokalnih zmagovalcev - Učinkovita in atraktivna igra - Tudi
v Makedoniji na zmago
Da makedonski predstav-
nik ne bo previsoka ovira
za celjski klub, je bilo ja-
sno pravzaprav vsakomur.
Obenem pa najbrž nihče ni
pričakoval tako lahkega de-
la in sprehod med osmeri-
co najboljših moštev. Tre-
ner Miro Požun je, resnici
na ljubo, pred obračunom
odkrito rokomet gostov oce-
nil za staromoden, po njem
pa razkril, da je pričakoval
razliko 15 golov.
Njegovi fantje so torej pre-
segh pričakovanja, obenem
pa navdušiU najzvestejše na-
vijače, kajti ob veliki premoči
jim kaj drugega, kot da so
igrali hitro in domiselno, tudi
ni preostalo.
Kot atleti
proti
rekreativcem
Tako bi lahko ocenili raz-
merje prikazanega v prvi tret-
jini tekme, ko so rumeno-ze-
leni brzeli po parketu, gost-
je pa delovali, kot da so v službi
imeli slab dan in jim pač ni
do igre. Vodstvo s 17:3 v 22.
minuti je že pomenilo do-
končno odločitev o skupnem
zmagovalcu - ponovila se je
zgodba z izraelskim Hapoe-
lom, ko je le po četrtini igral-
nega časa že bil znan tisti, ki
bo napredoval.
Sodila bosta Portugalca
Marreiros in Gil, delegat bo
Hrvat Mošnička, prenos na
Radiu Celje pa se bo začel
nekaj minut pred 18.30.
Kruta razlika med tekme-
ci je najbolj prišla do izraza
na polovici prvega dela: »Ži-
le ekspres« (Milosavljevič)
je izgubil žogo, nato pa jo
ukradel nazaj brez prekrš-
ka po 15 metrih šprinta.
Obramba 5-1 s konicama
Kokšarovom ali Žvižejem je
delovala brezhibno, dopol-
njeval pa jo je še Dejan Pe-
ric, ki je do odmora obranil
10 strelov.
Nezaustavljivi sta bili naj-
boljši krili sveta v letu 2000,
Edvard Kokšarov in Žikica
Milosavljevič, a na žalost ji-
ma ni uspel atraktivni cepe-
lin.
Padla zbranost
Po osmih minutah manj
zavzete igre v nadaljevanju
(delni izid 6:3 za goste) je
trener Miro Požun streznil
svoje, malce že lahkomisel-
ne varovance in spet je vse
steklo po ustaljenih tirnicah.
Da bi se vsi vpisali v listo
strelcev, je kazenski strel pri-
padel Roku Ivančiču, ki ga
je izkoristil, nato pa še dva-
krat zadel iz igre. Tudi »dru-
ga« postava je dobila polčas,
za končnih 19 golov zaloge
pred povratno tekmo. Bolj
vroče kot v Prilepu pa bo v
torek na Dunaju. Predvsem
bi se Celjani radi v četrtfi-
nalu izognih letos fenome-
nalnemu Lemgu, ki blesti v
Bundesligi, pa španskima
Ciudad Realu in Ademarju,
tudi Pick Szegedu in Cham-
beryju. Čeprav se v mesecu
marcu z zdravim Alešem Pa-
jovičem prav gotovo ne bo-
do bali nikogar. »V tretje gre
rado,« tuhta športni direktor
Slavko Ivezič. Dvakrat za-
pored je imel izjemno sre-
čo, ko je vlekel kroglice iz
steklene posode. Torej šved-
ski Redbergslids (oziroma
finski Dennis) ali ruska Ener-
gia (oz. Lovčen).
Za mesto pod
soncem
»Pred nami je strahovita
obveznost. Našemu občins-
tvu se moramo predstaviti v
svetlejši luči kot celjskemu.
Moramo spet najti svoj pro-
stor pod rokometnim son-
cem,« se je slikovito izrazil
trener Prilepčanov Radomir
Kostič. In s tem že napove-
dal boj za prestižno zmago.
Proti Skopju bodo Celjani po-
leteli jutri popoldne, vrnili
pa se bodo šele v nedeljo zve-
čer. Po petkovem večernem
treningu bodo vadili še v so-
boto dopoldne. Doma bo os-
tal Nenad Bilbija, ki mora
opraviti zdravniški pregled.
Ostali izidi: Gudme -
Chambery 24:33, Lovčen -
Energia 30:29, Ciudad Real
- Zaporožje 24:15, Ademar
- Haukar 29:21, Constanta
- Lemgo 27:38, Pick Szeged
- Tatran 36:22, Redbergslids
- Dennis 27:23.
Obračun Prul in Banika v
LP si je z družino ogledal Ed-
vard Kokšarov, da bi poz-
dravil bivšega soigralca iz
Krasnodarja Radčenka, diri-
genta češkega prvaka. »Gle-
de na vse težave, ki smo jih
imeli v tej sezoni, smo prav-
zaprav izpolnili vse začrta-
no, čeprav bi naš izkupiček
lahko bil še večji. Tudi v Pri-
lepu bomo dokazali, da smo
boljši,« je slovensko govo-
ril Edi. Drugi krožni napa-
dalec pivovarjev Marko Oš-
tir (na treh tekmah PPZ je
zbral 8 blokov in 10 pridob-
ljenih žog) nima lepih spo-
minov na Makedonijo pred
štirimi leti: «Ko smo z Go-
renjem gostovali v Skopju
pri Vardarju, smo izgubili za
6 golov v neregularnih raz-
merah. Streha dvorane je
prepuščala vodo, a parket so
brisah le tam, kjer jim je ko-
ristilo. Portugalska sodnika
sta bila poglavje zase. Če bo
tudi sedaj tako >vroče<, bo to
zelo koristna izkušnja za mo-
jo nadaljnjo kariero.« Zma-
ga res ni imperativ, a poraz
bi malce zagrenil silvestro-
vanje.
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIC
Celjski krili sta leteli v protinapade, Edvard Kokšarov...
...in Žikica Milosavljevič.
Celje Pivovarna Laško -
Tutunski kombinat
41:22 (23:7)
CEUE - Dvorana Golovec, 800 gledalcev. Sodnika:
Hansen Mads in Martin Gjeding (Danska).
CEUE PIVOVARNA LAŠKO: Peric (10 obramb),
Lorger (4); Rutenka 5, Vugrinec 4, Bilbija 1, Oštir 2,
Gajič 2, Maksič 3, Ivančič 3 (1), Tomšič 3, KozHna 1,
Milosavljevič 8 (3), Žvižej 3 (1), Kokšarov 6.
TUTUNSKI KOMBINAT: Čuparkoski (11 obramb),
Sokoloski; Makaloski 3 (2), Lokvenec, Laškoski 5,
Trajkoski 4, O. Ilieski, Bozaroski , K. Ilieski, Šokoski
2, S. Iheski S. 5, Sokoloski , Lukič, Kogoj 2.
Sedemmetrovke: GPL 5-5, Prilep 2-2.
Izključitve: CPL 8 min, Prilep 8.
Bistveni potek rezultata: 2-0, 6-1, 8-2, 17-3, 23-6,
24-8, 26-12, 31-15, 34-16, 38-20, 41-21, 41-22.
Bilo jih je strah
»Tekma s Slovanom je bila za nas ključnega pomena, kajti
poraza si enostavno nismo mogli privoščiti. Ta sicer ne bi bil
katastrofa, toda nadaljevanje prvenstva bi bilo za nas precej
težje. Moram priznati, da smo se nasprotnika kar malo bali,«
je po zmagi v Ljubljani strnil svoje misli trener Gorenja Ivan
Vajdl. Velenjčani so nastopili brez poškodovanega Luke Do-
belška, ki se je zaradi nalomljenega rebra pridružil Branku
Bedekoviču na listi poškodovanih. Na mesto dirigenta je
brez treninga vskočil Sebastjan Sovič - prejšnji teden je mo-
ral oditi na služenje civilnega vojaškega roka v samostan Stična.
Prav gotovo je bil mož odločitve vratar Gorazd Škof, ki je v
končnici srečanja branil mogoče in nemogoče, celo tri sede-
metrovke zapored. Gorenje se je znova povzpelo na 3: me-
sto, jesenski del sezone pa je včeraj zaključilo z lokalnim
derbijem s Celjem Pivovarno Laško.
MITJA GAVRILOSKI
Sešlar, Koren in Pušnik
Po 18. odigranih krogih
v ligi Simobil smo povlekli
črto in izbrali najboljšo
enajsterico jesenskega de-
la DP izmed ligašev s celj-
skega območja.
Zaradi izjemnih iger je v njej
kar deset igralcev CMC Pub-
likuma, le vratar Rudarja Jan-
ko Šribar se je enkrat več uvr-
stil v postavo kroga od Alek-
sandra Šelige. Najboljši igra-
lec kroga je bil Robert Koren
trikrat, Simon Sešlar in Do-
men Beršnjak pa po dvakrat,
medtem ko je bil med tre-
nerji Marijan Pušnik izbran
desetkrat. V enajsterico kro-
ga sta športni redakciji
NT&RC in TVC Simona Seš-
larja uvrstili kar trinajstkrat,
zato mu je pripadel naziv naj
igralca jeseni.
DŠ
ENAJSTERICA JESENI
Igralec jeseni Simon Sešlar (CMC Publikum), trener jeseni Marijan Pušnik (CMC Publikum)
St. 50-12. december 2002
22
ŠPORT
»Ni bilo finiša,
skoraj iiodile smolcf
Helena Javornik kronala dolgoletno garanje - Zlatega odličja na EP v krosu
nihče ni pričakoval - Seznanjena s progo in burjo
članica AK Zreče, 36-let-
na Helena Javornik, je v Me-
dulinu najhitreje pretekla
dobrih šest kilometrov. Za
dve sekundi je prehitela
Rusinjo Galino Bogomilo-
vo in za tri Turkinjo Elvan
Abeylegesse.
»Dober občutek me je prev-
zel že po uvodni minuti teka
navzdol, kajti po 300 metrih
sem bila med vodilnimi. Ba-
la sem se prvega spusta, ki
pa me je navdal z upanjem.
Pred tekmo je bil cilj uvrsti-
tev na vsaj 12. mesto. Po treh
krogih pa sem še bila v os-
predju. Nato sem izvedela,
da smo »v špilu« le še tri, os-
tale pa 30 metrov za nami.
Medaljo sem že imela v že-
pu. Le 500 metrov pred ci-
ljem mi je Rusinja ušla za 10-
15 metrov. Nisem se vdala,
kopica navijačev mi je dala
krila. Burja je pihala 75 ki-
lometrov na uro, v ciljni rav-
nini prav v prsa. Suhcani tek-
mici sta imeli težave in prav-
zaprav sploh nismo finišira-
le, skoraj hodile smo. Bila
sem najmočnejša in seveda
presrečna.«
Koliko so vam koristile
izkušnje iz Medulina?
Ogromno, priznam. Do
potankosti sem poznala pro-
go, saj sem zadnji vikend
pred EP tri dni vadila na njej.
Že 12 let je MeduUn dvakrat
v sezoni naša baza za pripra-
ve, tako da sem tudi burje že
vajena.
Povezani ste tudi s Ce-
ljem!
Tu sem začela trenirati. Ni-
sem se zadržala dolgo, mor-
da tri mesece. Nato sem bila
v Slovenski Bistrici, zadnjih
10 let pa sem v Mariboru. No,
od leta 2000 sem edina regi-
strirana atletinja pri zreškem
klubu, kjer je tudi nekaj
podmladka. Pred leti sem bila
zaposlena pri Cometu, ki me
še podpira. Z medaljo sem
rešila mednarodni status, ki
ga potrebujem, saj sem za-
poslena na ministrstvu za
obrambo. Sicer sem doma iz
Sp. Grušovja pri Tepanju.
Čestitke za vztrajnost, ni-
ste več rosno mladi...
Hvala. Dokazala sem, da
leta ne pomenijo nič. Ampak
moj atletski staž je razmero-
ma kratek, začela sem na-
mreč pozno. Moj šport zah-
teva za uspeh 10 ali celo 15
let garanja. V atletiki ne po-
staneš zvezda preko noči. Ob
tem dodajam: ne počutim se
toliko staro, kot kažejo leta.
In verjamem, da svojega vr-
hunca še nisem dosegla.
DEAN ŠUSTER
Foto: BLAŽ SAMEC
Laščani slavili v
Banja Luki
Junak spet Kenyan Weaks - Tretjič
zapored slavil Kemoplast
še kako zanimiv košar-
karski vikend je za nami,
s tremi zmagami ekip s Celj-
skega v obeh najmočnejših
ligah. Zelo blizu uspeha so
bili tudi Zrečani, ki pa so
zmago sami izpustili iz rok.
So kritike
zalegle?
Pripombe z vseh strani na
igro in rezultate Laščanov so
očitno naletele na plodna tla,
kajti ekipa Predraga Kruš-
čiča je v minulem tednu do-
segla dve zmagi; ki bosta vsaj
začasno vrnili mir v njene vr-
ste. Sobotno gostovanje v
Goodyear ligi so Laščani pri-
čakovali celo s strahom, kajti
v Banja Luki se je opekla že
Krka. Polna dvorana sila buč-
nih navijačev pa ni zmedla
laške igre. Igralci so dokaza-
li, da le imajo dovolj močan
karakter za uspeh v negoto-
vem srečanju. V Boriku niso
podlegli pritisku niti v raz-
burljivem finišu. S koši Ken-
yana Weaksa in natančnim
izvajanjem prostih metov so
zadržali vodstvo in tretjič
zmagali. Kot rečeno bo se-
daj nekoliko lažje, čeprav pre-
daha ni, kajti že v soboto ča-
ka Laščane neugodna ekipa
Širokega, ki je presenetljivo
v igri celo za nastop na za-
ključnem turnirju.
Štiri sekunde
do zmage
Najbolj vroči obračun kro-
ga so videli v Zrečah, kjer je
odločal celo podaljšek. Fa-
vorizirani Kodeljevčani so bi-
li na robu drugega poraza v
sezoni, a so se izvlekh, zah-
valjujoč tudi domačinom.
Rogla je namreč imela 13 se-
kund pred koncem dve toč-
ki prednosti, Boštjan Sivka
pa dva prosta meta. Zadel je
le enega, gostje pa so v zad
njih sekundah uspeli zadeti
trojko in izenačiti. V podaljš-
ku je igra Rogle povsem raz-
padla, saj so v samo petih mi-
nutah prejeli 20 točk in do-
živeli peti poraz, ki že priži-
ga rumeno luč na semaforju
alarma.
Peterka kroga: Andrej
Maček (Kemoplast), Miljan
Čustič (Elektra), Matjaž To-
vornik (Savinjski Hopsi),
Mario Dundovič (Rogla),
Kenyan Weaks (Piv.Laško).
Igralec kroga: Kenyan
Weaks (Pivovarna Laško).
Trener kroga: Miloš Sa-
gadin (Elektra).
Zato pa so izhod iz krize s
tretjo zaporedno zmago našli
Šentjurčani, ki so se že pre-
bili do 5. mesta na lestvici.
Proti Zagorju, ki je za Šent-
jurčane še kako zaželena eki-
pa (v lanski sezoni 4:0 za Ke-
moplast), je zmaga prišla si-
cer v samem finišu, ki pa so
ga domači odigrali izredno
zrelo. Brez preveč izrazite-
ga posameznika, pa zato z
igralci, od katerih je vsak imel
»svoje« minute, je moštvo
Igorja Pucka dokazalo^, da
mu je mesto v zgornji polo-
vici. Nemalo zaslug za to ima
tudi uprava, ki ni pristala na
menjavo trenerja pred mese-
cem dni po štirih zapored-
nih porazih, temveč je ver-
jela v delo Pucka in njegove-
ga pomočnika Dejana Mi-
hevca. Zato tudi ne čudijo
nasmeški na obrazih vodil-
nih v klubu po zmagi nad Za-
gorjani in zasluženo nazdrav-
ljanje igralcem v šentjurskem
motelu po srečanju. Pohva-
le za zrelo igro si še posebej
zasluži nadarjeni branilec
Andrej Maček.
Eleictrika
stresla
Polzelane
Sosedski dvoboj na Polze-
li je imel pričakovan zače-
tek z vodstvom Hopsov, za 8
točk po prvi četrtini, to pa je
bilo na žalost Hmelj boysov
tudi vse, kar je uspelo njiho-
vim ljubljencem. V preosta-
lem delu je bila namreč na
parketu le še ekipa Elektre,
ki je za razliko od minulega
tedna odigrala zelo preudar-
no. Tandem branilcev Miljan
Čustič (32 točk) -Dagmar
Dražovič (22) je bil gonilna
moč ekipe. Na drugi strani
je bil Matjaž Tovornik (33)
osamljen v boju s Šoštanjča-
ni, kar je z ustrezno taktiko
predvidel trener gostov Mi-
loš Sagadin, še lani strateg
Polzelanov. Dovolil je namreč
mete Tovornika, preprečil pa
njegove asistence, kar je bi-
lo dovolj za peto zmago v se-
zoni.
Tudi naslednji krog prina-
ša lokalni derbi, tokrat v Šo-
štanju, kamor prihaja ranje-
na Rogla. Šentjurčani odha-
jajo na težko gostovanje v
Domžale, Hopsi pa v Kranj k
Triglavu.
JANEZ TERBOVC
PANORAM/i
NOGOMET
IVIALI NOGOMET
1. SL, 9. krog: Dobouec -
Tomaž MP 10:4 (4:2); Vreč-
ko (2, 6, 10, 25, 25, 31), La-
zič (9), Svetelšek (23, 39),
Poredski (32). Vrstni red: Li-
tija 25, Beton 24, Puntar 18,
Dobovec 16, Metropol 14,
Kix 10, Sevnica 9, Napoh 7,
Tomaž 5, T. Grafis 3.
KOŠARKA
POKAL ULEB
6. krog: Pivovarna Laško
- Ostende 76:68 (22:22,
33:41, 62:55); Weaks 29,
Dojčin, Popovič 11, Nečas 8,
Kuqo 7, Miletič 6, Brolih 4.
Vrstni red: Pamesa 11, Že-
leznik, Roseto, Pivovarna Laš-
ko 9, Opel Skyliners 7, Os-
tende 6.
GOODVEAR LIGA
10. krog: Borac Nektar -
Pivovarna Laško 82:86
(58:59, 38:42,20:22); Weaks
26, Pavič 14, Kobale 13, Ku-
qo 12, Dojčin 9, Popovič 7,
Brolih 3, Miletič 2. Vrstni
red: Union Olimpija 19, Mac-
cabi, Zadar 17, Crvena zvez-
da 16, Krka, Feal Široki, Za-
greb 15, Gibona, Split 14, Pi-
vovarna Laško 13, Borac 12,
Bosna 10.
1.SKL-moški
10. krog: Savinjski Hopsi
-Elektra 77:94 (54:71,33:39,
21:14); Tovornik 33, Kadič
15, Čovič 12, Čatovič 8, Ci-
zej 4, Skok, Gržina 2, Arčan
1; Čustič 32, Dražovič 20, Taj-
nik 11, Nuhanovič 9, Bela-
novič, Latovič 6, Divjak, Vi-
dovič 5. Alpos Kemoplast -
Zagorje 78:71 (59:63, 41:37,
20:21); Novak 17, Petrovič
14, Kahvedžič 13, Novako-
vič 12, A. Maček 9, Jovano-
vič 6, Ribezi 5, Hunski 2. Ro-
gla - Geoplin Slovan 79:84
(64:64, 50:49, 34:35,
15:20); Dundovič 23, Sivka
17, Brolih 16, Meško 9, Str-
nad 6, Mihajlovič 5, Zinrajh
2, Hohler 1. Vrstni red: Geo-
plin Slovan 19, Koper 16, He-
lios 15, Elektra, Alpos Kemo-
plast 14, Rogla, Savinjski
Hopsi, Kraški zidar 13, Tri-
glav, Zagorje, Birokrat 11.
TROCAL LIGA
9. krog: Merkur - Jezica
70:43 (40:35, 27:19, 11:10);
Jocič 17, Temnik 14, Perlič
9, Markovič 8, Čonkova,
Ramšak 6, Jereb 5, Tratsiak
3, Potočnik 2. Vrstni red:
Merkur 16, Gospič, Željez-
ničar 14, Šibenik, Montmon-
taža 13, Wels, Jezica 12, Je-
dinstvo 11.
SAVINJSKA LIGA
6. krog: Prebold - Polzela
63:53, Gornji Grad - Laško
47:57, Parižlje - Žalec 76:85,
Velenje - Gomilsko 93:85.
Vrstni red: Velenje 12, Go-
milsko 11, Pivovarna Laško,
Gornji Grad 10, Žalec 9, Pre-
bold, Parižlje 7, Polzela 6.
ROKOMET
1. SRL - moški
10. krog: Celje Pivovarna
Laško - Prevent 33:23
(15:13); Maksič 7, Rutenka,
Vugrinec 6, Žvižej, Kokšarov
4, Tomšič 3, Milosavljevič 2,
Gajič 1. Slovan - Gorenje
30:34 (13:15); Sirk 10, J. Do-
belšek, Kavtičnik 7, Tamše
6, Sovič 2, Mlakar, Štefanič
1. Vrstni red: Mobitel Prule
67 20, Celje Pivovarna Laš-
ko 18, Gorenje 14, Prevent,
Trimo 13, Rudar 9, Škof ja Lo-
ka, Velika Nedelja 7, Slovan
6, Cimos, Inles 5, Pivka 3.
ODBOJKA
1. DOL - moški
10. krog: Thglav - Šoštanj
Topolšica 2:3, Salonit - SIP
Šempeter 3:0. Vrstni red: Sa-
lonit 27, Calcit 21, Fužinar 20,
Svit 19, Maribor 16, Merkur
15, Šoštanj Topolšica 11, As-
tec, Pomurje 8, Šempeter 5.
v/roroio
1.DVL
2. krog: Posejdon - Kokra
9:12 (3:4, 0:2, 2:2,4:4); Za-
gernik 4, Trbušič 2, Tihec
1, Kajolič, Kacafura 1. Vrst-
ni red: Triglav4, Branik, Ko-
per, Kokra 2, Olimpija, Po-
sejdon 0.
Celjanke niso
v formi!?
Košarkarice celjskega
Merkurja so kar s 70:43 od-
pravile Ježičanke. Sloven-
ski derbi mednarodne lige
Trocal je imel sila nenava-
den potek, kajti pred zad-
njo četrtino je bil izid 40:35.
Celjanke v sedmih minu-
tah zadnjega dela obračuna
niso prejele niti točke, same
pa so jih nanizale kar 22 za-
pored. »Visoka zmaga je po-
vsem zaslužena, vendar z igro
nisem zadovoljen. Moja ekipa
trenutno ni v formi. Teden
pred tekmo smo se povsem
usmerili h kondicijski vad-
bi. Dekleta imajo težke no-
ge, zato jim čestitam za zma-
go. Veliko sem menjaval za-
radi vzdrževanja ritma. Na-
ša dobra pripravljenost je
prišla do izraza v zadnji če-
trtini,« je pojasnjeval trener
Dragomir Bukvič, ki je v od-
ločilnih trenutkih zaupal Da-
liborki Jocič, Katji Temnik,
Alenki  Potočnik,  Mojci
Dragomir Bukvič in pomočnik
Bojan Sušin.
Markovič in Nadji Ramšak.
Zaključni turnir lige Trocal
bo konec januarja v Saraje-
vu, Celjanke pa bodo v ne-
deljo in ponedeljek odigrale
dve tekmi v Bosni in Herce-
govini.
DŠ, foto: AŠ
St. 50-12. december 2002
ŠPORT
23
Andreja Razlag je na SP v Osijeku osvojila dve bronasti medalji, zato
prave tekmice ni imela.
Razlagova
kegljavka
leta
Dan slovenskega kegljanja v Celju -
Miroteksu ekipni naslov
v soboto so se na Golov-
cu zbrali najuspešnejši keg-
Ijači in kegljavke Sloveni-
je na proglasitvi najboljših
v letu 2002. Pred tekmova-
njem je bila letna delovna
skupščina kegljaške zveze,
na kateri so med drugimi
objavili tudi rezultate toč-
kovanja klubov in posa-
meznikov v minuli, za slo-
vensko kegljanje zelo us-
pešni sezoni.
Najboljši kegljač leta je Tr-
boveljčan Boris Benedik,
član kranjskega Iskraemeca,
med kegljavkami pa je ta na-
slov osvojila članica celjske-
ga Miroteksa Andreja Raz-
lag, pred klubskima kolegi-
cama Mariko Kardinar in Bi-
serko Petak. Celjski klub je
zmagal v absolutni konku-
renci med ženskami ter tudi
v članski, mladinski in ka-
detski kategoriji. Barbara Fi-
del je bila izbrana za najbolj-
šo kadetinjo leta, tretje me-
sto pa je pripadlo še Nadi Sa-
vič pri mladinkah in Sabini
Koljič pri kadetinjah.
Ob dnevu kegljanja so pri-
pravili tudi nastop zvezda naj-
boljših štirih v posameznih
starostnih kategorijah. Po
novem tekmovalnem siste-
mu je med člani zmagal Be-
nedik, pri članicah pa doma-
činka Kardinarjeva, Razlago-
va je bila tretja, Petakova pa
četrta. Med mladinkami sta
bili Celjanki Dobrila Vuče-
novič druga in Zorica Glu-
vič tretja. Rada Savič je
zmagala pri kadetinjah, pred
klubskimi kolegicami Fide-
lovo, Koljičevo in Nado Sa-
vič.
JOŽE KUZMA
Foto: GREGOR KATIC
Velenjčani
suvereno do finala
Rudar in Publikum na zaključnem turnirju v Celju
v vzhodni kvalifikacijski
skupini zimske lige male-
ga nogometa na odboj so se
v Rdeči dvorani pomerile
ekipe domačega Rudarja,
CMC Publikuma, Ere
Šmartno, Dravograda, Ma-
ribora Pivovarne Laško in
Mure. Celjani so imeli kot
organizatorji zaključnega
turnirja napredovanje že
zagotovljeno, drugo prosto
mesto za finale četverice pa
si je zanesljivo priborilo
moštvo gostiteljev.
Velenjčani so pred svojimi
gledalci dobili prve štiri tek-
me, klonili so le v zadnji z
Ero, vendar je bil takrat
končni zmagovalec že odlo-
čen. »Po mojem mnenju in
po mnenju vseh gledalcev,
smo danes prikazali največ
znanja in kvalitete v malem
nogometu. Zasluženo smo se
uvrstili na zaključni turnir.
Tam bomo poleg Celjanov
glavni favoriti za naslov. Na-
pornega ritma nismo zdrža-
li do konca, zadnja tekma je
bila odveč. Pet zapored jih
je zelo težko odigrati,« je po
končnem zmagoslavju dejal
Željko Spasojevič.
Tudi za dobro pripravlje-
ne prvoligaške nogometaše je
bil turnir zelo naporen, tek-
movanje je trajalo šest ur, vsa-
ka ekipa je odigrala po pet
tekem (2x 10 minut), skupaj
smo tako videli kar 15 sre-
čanj. Domačini so zaneslji-
vo slavili pred Ero, ki je zbrala
enako število točk kot Mura
in Publikum, vendar z bolj-
šo razliko v danih in preje-
tih zadetkih. Zaključnega tur-
nirja pa kljub temu ne bo vi-
dela, drugo prosto mesto je
bilo namreč že prej oddano
Celjanom, ki so zaradi neo-
bremenjenosti z napredova-
njem v Velenju nastopili s
svojo drugo postavo. Izmed
ključnih igralcev, ki so nosi-
li največje breme v jesenskem
delu državnega prvenstva, sta
se turnirja udeležila le Se-
bastjan Gobec in Andrej
Kvas. »Trener nam je po kon-
cu prvenstva namenil zaslu-
žen počitek, vendar po po-
govoru s kapetanom sva se
odločila, da vendarle poma-
gava našemu klubu ohraniti
ugled, ki smo si ga priigrali
jeseni,« je dejal Kvas, ki je
bil s 14 doseženimi zadetki
tudi najboljši strelec turnir-
ja, in dodal: »Po strelsko
neuspešni jeseni, so moji da-
našnji zadetki dober obet
pred nadaljevanjem lige Si-
mobil. Mislim, da bo pom-
lad ponovno bmoja<, saj
sem bil na začetku leta po
prestopu v Celje v izjemni
formi. Trener Marijan Pušnik
nam je že razdelil plan indi-
vidualnih treningov, po ka-
terem bomo sami vadili med
premorom. Za zaključni tur-
nir v dvorani Golovec bomo
dobro pripravljeni. Pred svo-
jimi gledalci želimo prika-
zati največ in osvojiti na-
slov!«
Izidi: CMC Publikum-Ru-
dar 2:7, Era Šmartno - Mari-
bor Pivovarna Laško 2:1, Pub-
likum - Dravograd 5:4, Ru-
dar - Maribor 5:4, Mura - Era
3:2, Dravograd - Rudar 2:5,
Era - Publikum 2:4, Dravo-
grad - Era 3:4, Rudar - Mura
7:4, Publikum - Maribor 5:4,
Era - Rudar 6:4, Mura - Pub-
likum 7:5. Vrstni red: Rudar
12, Era Šmartno, Mura, CMC
Publikum 9, Maribor Pivo-
varna Laško, Dravograd 3.
Iz zahodne kvalifikacijske
skupine sta se na zaključni tur-
nir uvrstila Korotan in Ljub-
ljana Viator&Vektor, ki je tu-
di pripravila turnir v Ljublja-
ni. V Celje sta se tako uvrstila
oba organizatorja, in če bo
imela prednost domačega
igrišča tako veliko vlogo tudi
v finalu, lahko 12. januarja v
dvorani Golovec pričakujemo
nov uspeh CMC Publikuma.
PETRA ŠAFRAN
Trener Gregor Lebič in njegovi PosejdonovcI
Težko bo
Vaterpolisti Posejdona so v premiernem nastopu pred domačimi gledalci v 1. državni ligi
izgubili s Kokro z 12:9. Srečanje je bilo zelo pomembno, saj se bosta ti dve ekipi najverjet-
neje borili za obstanek v druščini najboljših. Nezbrana igra Celjanov v prvih dveh četrtinah
je prinesla gostom prednost treh zadetkov. Domačini so se v zadnji četrtini približali na
10:9, na koncu pa jim je zmanjkalo moči za preobrat. (JK), Foto: GK
ŠPORTNI
KOLEDAR
SOBOTAH. 12.
ROKOMET
Pokal pokalnih zmago-
valcev, osmina finala, dru-
ga tekma, Prilep: Tutunski
kombinat - Celje Pivovarna
Laško (18.30).
KOŠARKA
Goodyear liga, 11. krog.
Laško: Pivovarna Laško - Feal
Široki (19.30).
1. SKL - moški, 11. krog,
Šoštanj: Elektra - Rogla (19),
Domžale: Helios - Alpos Ke-
moplast (19), Kranj: Triglav
- Savinjski Hopsi (20.15).
ODBOJKA
1. DL - moški, 11. krog,
Šempeter: SIP Šempeter - Tri-
glav, Šoštanj: Šoštanj Topol-
šica - Pomurje.
VATERPOLO
1. DL, 3. krog, Kranj: Tri-
glav - Posejdon.
NEDEUA15.12.
Trocal liga, 11. krog, Tuz-
la: Jedinstvo - Merkur
(19.30).
PONEDEUEK16.12.
Trocal liga, 10. krog, Sa-
rajevo: Željezničar - Merkur
(17)._
SREDA18.12.
KOŠARKA
Pokal Uleb, 8. krog,
Frankfurt: Opel Skyliners -
Pivovarna Laško.
NA KRATKO
Dušan Poženel
že petič!
Rečica pri Laškem: Na
odprtem turnirju v strelja-
nju s pištolami in revolver-
ji velikega kalibra je nasto-
pilo 22 slovenskih ekip.
Domače strelsko društvo
Dušan Poženel, ki je že pe-
tič najboljša strelska druži-
na leta v Sloveniji, je osvo-
jilo ekipno tretje mesto v
streljanju s pištolo in dru-
go mesto z revolverjem.
Med posamezniki iz celjske-
ga območja so se najbolje
odrezali Slavko Frece (SD
Celje), ki je s pištolo osvo-
jil 2. mesto, Andrej Brun-
šek (SD Dušan Poženel) je
bil v isti kategoriji 4., pred-
sednik domačega kluba Vin-
ko Lavrinc je bil drugi v stre-
ljanju z revolverjem, Slav-
ko Frece je bil v tej katego-
riji četrti, peto mesto pa je
pripadlo »Poženelovcu« Ni-
ku Zorcu. V Leskovcu pa je
Rečičan Peter Tkalec osvo-
jil 2. mesto na tretjem kon-
trolnem tekmovanju v stre-
ljanju z zračno pištolo.
Zmaga pred
dolgim
odmorom
Celje: Rokometašice ŽRK
Celje so v zadnjem letošnjem
krogu gostile Millennium iz
Radeč in z odlično igro ce-
lotne ekipe, kjer sta izstopa-
li Nina Majcen in Ula Toplak,
visoko zmagale s 44:20. Ro-
kometašice bodo prvenstvo
v l.B državni ligi nadaljeva-
le 8. februarja. (JK)
Petra spet
odlična!
Fukuoka: Članica celjske-
ga Sankakuja Petra Nareks je
na močnem mednarodnem
turnirju na Japonskem osvo-
jila tretje mesto. Najprej je
premagala Belgijko in Japon-
ko, v boju za finale je izgubi-
la s francosko predstavnico,
v borbi za tretje mesto pa je
premagala še drugo japonsko
tekmovalko. Na turnirju je so-
delovala tudi Urška Žolnir, ki
je v kategoriji do 63 kg za-
sedla deveto mesto.
4. Sunkov
memorial
Celje: Rekreativni igralci
namiznega tenisa so tudi le-
tos pripravili tradicionalni
turnir v spomin na nekdanje-
ga vodjo Karia Šunka, za me-
morialni pokal veteranov do
60 in nad 60 let. V dvorani
Cinkarne je nastopilo 30
igralcev, po izenačenih dvo-
bojih pa je bil med veterani
do 60 let najboljši Marjan Vi-
tanc iz Gomilskega, pred Što-
rom in Turkom iz Celja. V
starejši skupini je slavil Sta-
ne Leber iz Šoštanja, pred Ce-
ljanom Milanom Hohnjecem
in Antonom Fundom iz Pe-
trovč. (JK)
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarna Celje vabi 21. 12. na tradi
cionalni pohod na Javornik. Odhod ob 6. uri z avtobusnega
postajališča ob Glaziji. Prijave do 16. 12. na tel. 03 545 29
27 ali 040 324 669.
Št. 50-12. december 2002
stopi
do ea
Zabavno, kričeče in nas-
ploh prijetno je bilo. Na še-
stem Full Cool Demo Topu
Radia Celje namreč. Kar ne-
kaj sto obiskovalcev različ-
nih starosti se je nagnetlo v
celjskem Memphis clubu, ki
je bil v torek prizorišče te jav-
ne finalne prireditve za mla-
de pevske in plesne talente.
Edine tovrstne na Celjskem.
Na odru pred zbrano mno-
žico se je namreč zvrstilo le-
po število slavčkov, ki se lah-
ko brez sramu kosajo z mar-
sikaterim že priznanim slo-
venskim estradnikom. Letos
sta se najbolje odrezali Sa-
ša Zamernik, ki si je prislu-
žila največ glasov v katego-
riji do 14 let, in Mojca Ram-
šak v starejši kategoriji.
Postopek je bil tudi letos
enak kot prejšnja leta. Na za-
ključni prireditvi so se pred-
stavili zmagovalci mesečnih
oddaj na Radiu Celje, ki jih
že šest let vodi novinarka Si-
mona Brglez. Najboljše je
izbrala strokovna komisija,
v kateri je že od vsega začet-
ka naš glasbeni urednik Sta-
ne Špegel, pet let pa v tova-
rišiji sodeluje tudi Vojko Sfi-
ligoj, sicer glasbenik, aran-
Zmagovalki letošnj
sta Saša Zamer
žer in producent, ki se ga nekaj
morda še spominjate kot člana i|
danje skupine Don Juan. Tretji
komisije pa vsako leto zastopa k
šna znana pevska zvezda. Toi
je to nalogo opravila stasita Na
lija Verboten. i
Njihovo delo, pri katerem soj
bili delno v pomoč poslušalci s s
jimi glasovi, tudi letos - ali pa
posebej letos - nikakor ni bilo ei
stavno. Med osemnajstimi ptid
mi, ki so bile ena boljša od dry
je bilo potrebno izbrati le prve
v vsaki kategoriji. Le ena nagra
pa je bila namenjena najboljšin
scenskem nastopu. Poleg glasovi
misije so bile odločilnega pomf
tudi glasovnice občinstva in gla
vi preko SMS sporočil. Takoj
objavljenem začetku glasovanja
tako prijatelji, sošolci, družin
člani - praktično vsi vneto vtip
vali ime svojega favorita.
Koliko navijačev je imel kdo,
je bilo slišati pravzaprav že ob
mem nastopu. Tako navdušenih
vijačev ne vidiš še na katerem
večjih koncertov! Pri tem je še
sebej izstopala bučna skupina n
dušencev, ki so stiskali pesti za
no, Patricijo, Sanjo in Tejo. Kar
Čokoladice so imele po mnenju komisije in obiskovalcev najboljši scenski nastop - in najbolj glasno navijaško ekipo.
Dve tretjini strokovne komisije (levo Vojko Sfiligoj, zraven Stane Špegel) in radijska ekipa, ki je pomagala pri preštevanju glasov.
Tonska tehnika Mitja Tatarevič (levo) in Sašo Matelič, ki sta skrbela, da je tehnika delovala brez težav, sta bila očitno dobro razpoložena.
-   Št. 50-12. december 2002   -
Sebastian in Simona Brglez, idejna mati in voditeljica Full Cool Demo Top
je med zvezde med drugim izstrelil tudi članico skupine Bepop, Tinkaro Zo
r
ckah
rade
Cool Demo Topa
loj ca Ramšak
temu ni bilo primerljivo s
ijem množice zlasti mlajših
fvalk Sebastiana, ki se je tu-
trai pojavil v družbi plesalk,
koliko preveč zagretega tele-
i stražarja.
bliko manj navdušenja je po-
»iatalija, zato pa več simpatij
mi starejšega, seveda moške-
lanstva, ki je raje opazovalo
anka. Pa da ne pozabimo na
k Divas. Seksi bejbe so po
iu mnogih zasenčile naše bolj
? plesne skupine. S svojo us-
iostjo, mladostno energič-
)in samozavestjo so dokaza-
iples obvladajo do obisti in
si zaslužile še več takšnih in
inih priložnosti za svojo pred-
ev.
• tu so bili rezultati glasova-
retje mesto v kategoriji do 14
pripadlo Mojci Bitenc iz Re-
ib Savinji, ki se je predstavila
idbico Skupaj midva, drugo
J pa je na veliko zadovoljstvo
ntnenjenih navijačev zasedla
»la deklet iz Tabora in Vran-
.ki si je prislužila tudi nagra-
najboljši scenski nastop. Ni-
fetovič, Patricija Nemivšek,
Marn in Teja Goropevšek
ahas Čokoladice, kot so se
poimenovale, so navdušile s
pesmijo Ostati tu ne smem.
Za zmagovalko v mlajši kate-
goriji je bila izbrana Saša Za-
mernik iz Rečice ob Savinji s
svojo Boginjo.
V kategoriji nad 14 let je
bron pripadel Šentjurčanki
Lidiji Križnik, ki je nastopi-
la s skladbo To je to, drugou-
vrščena je bila Martina
Skurnšek s pesmijo Ob me-
ni si, prvo nagrado pa si je s
skladbico Most pripela Moj-
ca Ramšak iz Velenja. Tako
kot zmagovalka v mlajši ka-
tegoriji je prejela krožnik
NT&RC, nagradni menu v Mc-
Donaldsu in možnost snema-
nja lastne skladbe v glasbenem
ateljeju Coda iz Celja. Nagrad
so bili mladi pevci, ki jim je
lahko Full Cool odlična od-
skočna deska v svet zvezdniš-
tva, nadvse veseli, saj solzic
ni manjkalo. Kakorkoli, do-
kazali so, da je med nami pre-
cej perspektivnih mladih lju-
di, ki potrebujejo le malce
vzpodbude in pomoči, da jav-
no pokažejo, kaj znajo in zmo-
rejo.
BOJANA JANČIČ
Foto: GREGOR KATIC
V IVIemphis clubu se je nagnetlo kakšnih petsto obiskovalcev. Največja gneča je bila seveda v prvih vrstah ob odru.
Natalija Verboten v elementu.
"^Orado - snemanje lastne skladbe v glasbenem ateljeju Coda - je Saši
podelil lastnik ateljeja Igor Korošec.
Glasovalci, ki so vneto pritiskali na telefonske tipke.
Št. 50-12. december 2002   -
26
KRONIKA
Zaradi smrti v zapor?
Na Golteh sta napak ravnala vodja del in vodja delovne skupine, pravijo na celjski policiji - Za to bosta odgovarjala
v ponedeljek je minilo na-
tanko dva meseca od trage-
dije, ki je Golte zavila v čr-
no. In ravno dva meseca ka-
sneje so na celjski policiji
predstavili svoje izsledke o
smrti 33-letnega Bojana Ma-
zeja, ki je skupaj s svojim
kolegom, 30-letnim Pavlom
Herlahom iz Globokega, ta-
krat omahnil v smrt. Nesre-
ča se je zgodila na spodnji
postaji nihalke Žekovec.
Toda 9. oktober ni bil uso-
den le zanju in za njuni dru-
žini. Usoden zna biti tudi za
dvojico, ki so jo celjski poli-
cisti kazensko ovadili zaradi
suma kaznivega dejanja ogro-
žanja varnosti pri delu. Če ju
sodišče spozna za odgovorna
in kriva, ju čaka od enega do
dvanajst let zapora. Na dan
nesreče so Žekovcu menjavali
jekleno vrv, delo pa je, kot je
bilo sklenjeno s pogodbo, iz-
vajalo avstrijsko podjetje Teu-
felberger Seil Ges. m. b. h.
To je potrebovalo deset po-
možnih delavcev, ki jih je pri-
skrbelo podjetje Golte, med
njimi sta bila tudi Bojan Ma-
zej in Pavel Herlah.
»Že osmega oktobra so je-
kleno vrv namestili na vodi-
la v spodnjem delu nihalne
kabinske žičnice. S hidravlič-
nim vitlom so nato začeli vrv
napenjati,« je povedal načel-
nik Urada kriminalistične po-
licije PU Celje Robert Mrav-
Ijak. »Dela so bila zavarova-
na z dvojnim škripčevjem in
sicer z varovalnim škripčev-
jem na jekleni vrvi, nameš-
čenim na zunanjem delu
strojnice, in varovalnim
škripčevjem pod utežjo. Ko
je bilo napenjanje končano,
so delavci začeli vrv monti-
rati na boben 72- tonske pro-
tiuteži. Vrv je bila nanjo pri-
peta z vrvnima čeljustima. Pr-
va je varovalna, druga pa no-
silna.« Ko so bila dela že kon-
čana, gradbeni oder pa umak-
njen, je vodja del F. G. opa-
zil, da je protiutež ostala pre-
visoko, zato se je odločil, da
jo je potrebno spustiti. »Po-
novno je naročil montiranje
hidravličnega vitla in varo-
valnega škripčevja ter odre-
dil, da dva delavca odideta
demontirat varovalno vrvno
čeljust,« so na policiji pove-
dali v ponedeljek, natanko
dva meseca po tragični ne-
sreči.
Vodja naj bi tja napotil de-
lavca, ki za takšno delo nista
bila usposobljena niti nista
bila ustrezno varovana, je
poudaril Mravljak. Mazej in
Herlah sta najprej demonti-
rala varovalno vrvno čeljust
in po vsej verjetnosti popu-
stila še nosilno čeljust, čeprav
jima slednje ni bilo naroče-
no. Zaradi tega sta skupaj z
72-tonsko protiutežjo padla
v šestmetrski betonski jašek.
Oba sta umrla na kraju ne-
sreče.
»F. G., avstrijski državljan,
kot vodja del, in B. F. iz Slo-
venije, kot vodja delovne sku-
pine, bi morala vedeti, da sta
bila delavca le pomožna in
da nista bila usposobljena za
tovrstno delo,« je povedal
Mravljak. Zraven pa naj ne
bi bilo nikogar, ki bi delo nad-
zoroval.
V razpletu tragedije na Gol-
teh, ki bo še nekaj časa od-
mevala v javnosti, bodo po-
glavitno vlogo odigrali pra-
vosodni organi, saj bodo mo-
rali poskrbeti, da bo avstrij-
ski državljan za svojo (ne)od-
govornost odgovarjal pred so-
diščem, za zdaj pa je znano
tudi to, tako pravi šef celj-
skih kriminalistov, da kriv-
da za nesrečo ni na strani last-
nikov smučarskega centra.
Novico o napisanih kazen-
skih ovadbah je vdova Bojana
Mazejeva izvedela iz medi-
jev. In bolečina je bila takrat
še večja. Mazejevi je že ta-
koj po Bojanovi smrti poma-
gala mozirska občina, pred
dnevi so jo klicali tudi z Golt.
Ponudili so ji šestmesečno fi-
nančno pomoč v višini Boja-
nove plače. S tremi otroki ji
Izgubljena
sezona
v RTC Golte očitno vse
bolj izgubljajo upanje, da
bodo naprave pognali še
v letošnji sezoni. Neurad-
no je namreč slišati, da je
večina delavcev že prijav-
ljenih na zavodu za zapo-
slovanje oziroma na do-
pustu, zaenkrat pa niti ni
jasno, kdaj bodo ponov-
no namestili sporno nosil-
no vrv za nihalko Žeko-
vec. (US)
je po moževi smrti težko, ob
strani ji finančno in moral-
no stojijo še številni znanci
in prijatelji, nam je dejala.
Toda še vedno je sUšati zlob-
ne opazke s strani nekaterih
posameznikov, ki ne vedo, kaj
pomeni, če tri mlade dekli-
ce ostanejo brez očeta... »No-
ben denar, nič ne more vrni-
ti Bojana nazaj. Rane so še
preveč odprte...« je z boleči-
no Mazej eva končala pogo-
vor.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: GREGOR KATIC
Žekovec je 9. oktobra vzel dve življenji.
Zvita natakarica
Natakarica v enem izmed gostinskih lokalov na Celjskem bi v preteklem tednu lahko
obogatela za dobrih 150 tisoč tolarjev, če ji ne bi na prste stopil lastnik. Zaposlena si je
namreč nameravala prisvojiti ves dnevni izkupiček, še pred tem pa ga je skrila v skladiš-
čnih prostorih. Ko je lastnik opazil razliko, ga je začel iskati in ker imajo šefi dober nos,
ga je tudi našel. Manjkal je le bankovec za deset tisočakov, ki si ga je natakarica že
prisvojila.
PROMETNI NEZGODI
Zbil in odpeljal
V soboto, 7. decembra, je petnajst minut čez dvaindvajseto uro v križišču Kidričeve ceste
in Kersnikove ulice v Velenju neznani voznik osebnega avtomobila na prehodu za pešce
trčil v 21-letnega pešca. Slednji je bil lažje ranjen, neznani voznik pa je odpeljal, ne da bi
pešcu nudil prvo pomoč. Voznika oziroma vse, ki bi karkoli vedeli o okoliščinah nesreče,
policisti naprošajo, naj pokličejo na številko 113 ali anonimni telefon policije 080 1200.
Voznica osebnega vozila O. A. naj bi v petek, 6. decembra, v križišču Mariborske in
Kidričeve ceste izsilila prednost voznici F. T. Slednja naj bi se najprej zaletela vanjo, nato
še v kombi, ki ga je vozil G. G. Huje poškodovanih ni bilo, le promet je bil zaradi nesreče
nekaj časa oviran. (Foto: SHERPA)
MINI KRIMICI
Okradeni sredi
belega dne
v četrtek, 5. decembra, je
neznanec v Ulici 14. divizi-
je v Celju vlomil v osebni av-
tomobil znamke VW Polo,
last M. Z. Vlomilec je odne-
sel avtoradio in polnilec mo-
bilnega telefona. Lastnico je
oškodoval za dobrih sto ti-
sočakov.
Istega dne je v Kersniko-
vi ulici v Celju pogumnež
iz osebnega avtomobila VW
Golf demontiral avtoradio,
odnesel pa je tudi nekaj
zgoščenk. Prizanesel ni ni-
ti denarnici, še manj pa de-
narju v njej. Tudi tu je na-
stalo za okrog sto tisočakov
škode.
Dan prej so tatovi krožili
na parkirišču pred celjskim
Intersparom. Iz odklenjene-
ga kombiniranega vozila
znamke Citroen so odnesli
skoraj tristo tisočakov. M. M.
zdaj ve, da v vozilu ne sme
puščati denarja.
Ostali brez
prikolice
v Novi Cerkvi so v sredo,
4. decembra, izpod gospodar-
skega poslopja neznanci od-
peljali kamp prikolico Adria,
belo-modre barve z registr-
sko oznako H1-27CE. Poli-
cisti o zadevi še vedno zbira-
jo podatke, in sicer na tele-
fonski številki 113 ali ano-
nimnem telefonu 080 12 00.
Spretni tatovi
Kar nekaj tatov je v pre-
teklih dneh izkoristilo pri-
ložnost. V petek, 6. decem-
bra, je neznanec izkoristil
odsotnost lastnice lokala na
območju Laškega, Š. Z. , in
iz kuhinje odnesel denarni-
co z denarjem in dokumen-
ti. Iz razstavne police v tr-
govini Janus Trade na Ma-
riborski cesti v Celju je is-
tega dne nekdo neopaženo
odnesel dva videorekorder-
ja in mobilni telefon. Kako
je to mogoče, ni znano, ško-
de je za dobrih dvesto tisoč
tolarjev.
Okradli so tudi gostjo ho-
tela Planja na Rogli, saj ji je
nekdo od petka do sobote iz
sobe ukradel prenosnr raču-
nalnik. Podjetje iz Trzina,
kjer je gostja zaposlena, je
oškodovano za pol nnilijona
tolarjev.
V nedeljo zgodaj zjutraj je
nepridiprav vlomil v trgovi-
no Era Šport na Šaleški cesti
v Velenju. Okoristil se je z
večjim številom bund in hlač.
Oblekel se je namreč kar za
tri milijone in pol.
Strel v prazno
Dogajanje v soboto, 7. de-
cembra, v diskoteki Duo v Si-
lovi ulici v Velenju se je kon-
čalo srečno. Nekaj minut pred
četrto uro zjutraj je do sedaj
še neznani strelec v lokalu iz
pištole izstrelil tri naboje, nat(
pa jo popihal v noč. Kljub te
mu, da je bilo v lokalu prece
gostov, ni bil nihče ranjen, po
licisti pa strelca in vzroke, ti
kaj je neznanec uporabil strel
no orožje, še iščejo.
Ukradli
angelčka
v Bezgovici na območji
Zibike je nekdo v minuli
dneh vlomil v kapelico in oc
nesel približno meter viso
kipec Matere božje ter dv
kipca angelov, visoka okrp
trideset centimetrov. Gre z
kipe starejše izdelave, najve
jetneje iz lesa, njihove vrec
nosti zaenkrat še ne vedo. Kdl
je storil greh, še ni znano. 1
iUenavadna tatvina
Iz ordinacije dispanzerja za žene v celjskem zdravstve-
nem domu je nekdo v minulih dneh odnesel aparat za
poslušanje otroških srčnih utripov pri nosečnicah. Gre
7A tako imenovani Minifeton-fetalni dopplex fd2 z vi-
zualnim displayem in sondo. Omenjeni aparat je vreden
več kot dvesto tisoč tolarjev in je podoben diktafonu.
Uporabljajo ga zdravniki specialisti. Neznanca zato po-
licisti naprošajo, da aparat vrne oziroma ga prinese na
Policijsko postajo.
St. 50-12. december 2002
KRONIKA - PISMA BRALCEV
27
Naj bo vama
smuka
Največ nesreč na snegu med mladoletniki
- Precenjevanje svojih sposobnosti lahko
vodi tudi med smreke
Lani se je na našem ob-
močju na snegu zgodilo 222
nesreč, kar je za osem od-
stotkov več kot leto prej.
Največkrat je do nesreč priš-
lo na Rogli, tri nezgode so
se pripetile na Golteh, dve
pa na Celjski koči. Številni
še vedno precenjujejo svo-
je snežne sposobnosti, saj
je to najpogostejši razlog za
poškodbe na snegu. Teh je
največ med mladoletniki.
Pohcisti so v opisanih pri-
merih povzročiteljem napi-
sali štiri kazenske ovadbe, tri
osebe pa so poslah k sodni-
ku za prekrške. Iz leta v leto
se povečuje število nesreč z
motornimi sanmi. Kar nekaj
se jih je zgodilo lani na ob-
močju Pohorja, k sreči je v
vseh primerih nastala le
gmotna škoda. Poleg obve-
stila o prekršku so povzroči-
telje po žepu udarili še s pla-
čilnim nalogom.
Smuka je odlična prilož-
nost tudi za tatove, saj je bi-
lo lani na smučiščih in ob njih
kar 25 tatvin. V policijskih
beležkah je še manjše števi-
lo poškodovanj tujih stvari,
zatajitev in ogrožanja varno-
sti. Vse to pa očitno ni do-
volj, saj nekateri v vozilih še
vedno puščajo vrednejše
predmete in celo denar. Še
več. Nekateri svoja vozila pu-
stijo celo odklenjena. »Smu-
čarje je potrebno večkrat
opomniti, naj poskrbijo za
večjo varnost in tudi brezhib-
nost svoje opreme. Seveda tu-
di za svoje psihofizično sta-
nje. Alkohol ne sodi na sneg,«
navaja načelnik uniformira-
ne policije PU Celje Bojan
Vrečic. Tudi opozorilni in ob-
vestilni znaki niso brez po-
mena postavljeni na smučiš-
čih, čeprav se številni pož-
vižgajo nanje. Mnogi niso sez-
nanjeni niti z desetimi Fis ve-
denjskimi pravili za smučar-
je.
Na smučiščih so prisotni
tudi reditelji, reševalci in po-
licisti. Ti imajo pravico kr-
šitelja legitimirati in zoper
njega tudi ukrepati. »Polici-
ja je tudi v tej zimi za najm-
lajše smučarje izdelala pobar-
vanko, s katero jim želi prib-
ližati pravila obnašanja na
smučiščih,« še dodaja Vrečic.
Voznikom preglavice povzro-
čajo tudi zimske razmere na
cestah, ki vodijo do smučar-
skih centrov. Zato morajo biti
poleg smučarjev zimsko
opremljena tudi vozila.
Na KTC Rogla imajo poli-
cisti svojo pisarno v objektu
pri zgornji postaji sedežnice
Planja, kot v preteklih letih,
kjer poteka tudi prodaja kart.
SIMONA ŠOLINIČ
^ODMEVI
Modra
cona za
zgled
v zvezi z vašim člankom
Modra cona za zgled z dne
21.11.2002 dajem nekaj pri-
pomb.
Stanovalci starega mestne-
ga jedra (SMJ) že nekaj časa
opozarjamo pristojne na
probleme, ki nam jih povzroča
modra cona. Ne vem, ali naj
jo pišem z veliko ali malo za-
četnico; mi, ki moramo z njo
živeti, bi jo pisali z malo za-
četnico, tisti, ki od nje živi-
jo, jo pišejo z velikimi zlati-
mi črkami. Vedno bolj spoz-
navam, da imata župan in po-
džupan prav, ko pravita, da
smo stanovalci SMJ privile-
girani, saj modra kokoška nosi
zlata jajca, mi pa jo lahko vsak
dan opazujemo, kako se kre-
pi in širi. Tudi hsice ji poma-
gajo. Torej je modra kokoš-
ka bolj zvita, kot modre lisi-
ce. Celo čez županovih deset
predvolilnih zapovedi se je
razširila, tako teritorialno kot
časovno. Hudo pa je to, da so
v tem modrem kurniku po-
zabili na nas, stanovalce SMJ.
Vendar pa zadeva v vsakda-
njem življenju ni nič smešna,
saj vsak dan spoznavamo, da
so občinski birokrati skupaj
s t.i. politiki pozabili na nas
stanovalce in kar nekako no-
čejo priznati, da sploh obsta-
jamo, čeprav imajo na voljo
vse evidence kot osnovo za bi-
rokratsko delo, ki ga davko-
plačevalci pridno plačujemo.
Sicer se včasih zmotijo in iz-
dajo nekaj dovolilnic, ki jih
potem hočejo nazaj. Ali se mo-
goče norčujejo iz nas, ki jih
volimo in enkrat na štiri leta
uživamo v prazniku demokra-
cije, oni pa potem uživajo en
dan manj kot štiri leta? Oh,
kako velik praznik, in to vsa-
ka štiri leta.
Občina je sklicala novinar-
sko konferenco na temo par-
kirišč, nas pa o tem ni želela
obvestiti. Podžupan za komu-
nalne zadeve, kljub glavni be-
sedi, ki jo je imel na sestanku
dne 28.10.2002, še ni uspel
sestaviti zapisnika, torej ni niti
dober birokrat. Na samem se-
stanku ni potreboval naših
mnenj. Kljub poskusom, da
bi mu segli v besedo, se ni pu-
stil motiti v razvijanju svojih
modrih misli o modri coni.
Nekako bi bilo pričakovati od
voljenih, da so voljni prisluh-
niti prizadetim. Vendar se je
tudi to pričakovanje izjalovi-
lo. Lepo pa prosim za čim-
prejšnjo izdajo posebnih do-
volilnic (zopet diši po privi-
legiju) za parkiranje v modri
coni med 16. in 7. uro nasled-
njega dne, kar bo nov dokaz
birokratske neumnosti in do-
datna potrditev, da ne vedo,
kaj delajo. Očitno so nas tudi
prešteli - osemnajst. Veste,
spoštovani podžupan, če se
med 7. in 16. uro pripeljem v
bližino svojega stanovanja in
se takrat spomnim na modro
cono, potem pa moram takoj
na WC - seveda domov, me to
stane približno 200 tolarjev.
Oh, ti privilegiji! Pa šalo na
stran, četudi je resnična. Spra-
šujem se, zakaj pobiralec par-
kirnine ne plačuje določene
premije zavarovalnici, da bi
tudi ta sirotica nekaj zasluži-
la. Vsi smo za nekaj zavaro-
vani, samo v modri coni po-
biralci parkirnine dobesedno
mlatijo našo gotovino in nam
za to nudijo samo granitne koc-
ke iz Kraljevine Jugoslavije.
Trditev podžupana za komu-
nalne zadeve, da se bojimo,
da bi morali odšteti 72 tisoč
tolarjev za parkiranje tam,
kjer živimo oziroma stanuje-
mo, ne drži, ker tega ne bo-
mo plačali, saj smatramo, da
občinski komercialisti, biro-
krati in politiki niso pristoj-
ni za nabijanje novih davkov
občanom. Trdimo, da smo di-
skriminirani in omejeni v ne-
katerih človekovih pravicah,
ki jih večina občanov Celja
zaenkrat še ima. Rad bi opo-
zoril občane širšega mestne-
ga jedra, da se tudi njim pri-
pravljajo podobne zadeve, saj
je potreba po denarju stalni-
ca »proračuna«. Zares je po-
trebno opozoriti na občinsko
aroganco, ki se najbolj izra-
zito kaže v »primeru Kink«,
ki ga omenjate kot občinske-
ga rekorderja v neplačevanju
položnic. Vsi dogodki -
vključno z dovolilnicami, ka-
žejo, da nam zgoraj omenje-
ni kazijo življenje, obenem
pa se sprenevedajo, kako si
vse napačno razlagamo, ka-
ko poskušamo rušiti njihov
(z muko ustvarjeni) red par-
kiranja, obenem pa niso pri-
pravljeni priznati, da je bis-
tvo v denarju, ki ga pobirajo.
Ne spomnim se več, kje sem
prebral stavek: Za mesto po
meri ljudi!
RISTO SOVČEV,
Celje
Radarski nadzor
cestnega prometa bo:
• jutri, 13. decembra, dopoldne na območju Velenja, po-
poldne na območju Šmarja pri Jelšah;
• v soboto, 14. decembra, dopoldne na območju Mozirja,
popoldne na območju Laškega;
• v nedeljo, 15. decembra, popoldne na območju Sloven-
skih Konjic;
• v ponedeljek, 16. decembra, dopoldne na območju Laš-
kega, popoldne na območju Rogaške Slatine;
• v torek, 17. decembra, dopoldne na območju Slovenskih
Konjic, popoldne na območju Velenja;
• v sredo, 18. decembra, dopoldne na območju Rogaške
Slatine, popoldne na območju Laškega;
• v četrtek, 19. novembra, dopoldne na območju Šentjur-
ja, popoldne na območju Celja;
CVETKE
• Celjski policisti se bodo
zdaj specializirali za polici-
ste opazovalce. Njihova na-
loga je skrivati se po bližnji
gozdičkih in za smrekami ob
Znanih smučiščih in opreza-
ti za kršitelji na snegu. Za-
kamuflirali se bodo tudi v
snežene može, če bo to po-
trebno, zato ima vsak s se-
boj tudi korenček. Namesto,
da bodo proti kršiteljem ukre-
pali s plačilnim nalogom, jih
bodo dodobra nakepali.
• Posebna petardna skupina
Celjske policije pa se bo skri-
\'ala za prodajnimi policami
trgovinah s pirotehničnimi
izdelki in jezno eksplodira-
la, če bodo petarde kupovali
otroci brez nadzora staršev.
• Iz celjskega zdravstvenega
doma je izginil aparat, po-
t^emben za merjenje otroko-
vega srčnega utripa pri no-
sečnicah. Ker pa so v celjski
bolnišnici že nekako navaje-
ni, da kakšen aparat čudež-
no izgine (na Kosovo), pred-
lagamo, naj dajo svojim ko-
legom iz zdravstvenega do-
ma kakšen nasvet. Kdo ve,
mogoče pa ga že uporablja-
jo na Kosovo devojkah...
• Celjski policisti so deja-
li, da bodo »napeli vse sile
pri iskanju nepridipravov«.
Glede na to, da je zadnje ča-
se vse več govora o njihovi
prekoračitvi pooblastil, ne
bi bilo narobe, če bi si po-
gledali tudi ostala poglavja
fizike, kot so zakon o med-
sebojnem delovanju, o sili
trenja in sunku, zakon o
ohranitvi energije terpoglav-
ja o vrelišču in dvigu priti-
ska ter napetosti.
REPUBLIKA ^W   SLOVENIJA
UPRAVNA ENOTA CEUE
Oddelek za okolje in prostor
Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje
p.p. 432, 3001 Celje
Tel.: (03)4265366 Fax: (03)4265304
Upravna enota Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje, na podla-
gi 4.odstavka 60.čl. Zakona o varstvu okolja (Ur.list RS, št.
32/93 in 1/96) v postopku izdaje lokacijskega dovolje-
nja za gradnjo poslovnega centra ETT, nakupovalnega
centra »Supernova« in poslovnega objekta EMO ETT,
uvedenem na zahtevo investitorja EMO ETT, d.o.o. in
ELEKTRO TURNŠEK - JANKO TURNŠEK s.p., Mariborska
86, Celje,
OBJAVLJA
1.
Dne 3.12.2002 je Upravna enota Celje z odločbo, št.
35102-955/2002-8/AB, izdala lokacijsko dovoljenje za
gradnjo poslovnega centra ETT, nakupovalnega cen-
tra »Supernova« in poslovnega objekta EMO ETT.
2.
V postopku izdaje lokacijskega dovoljenja je bilo dne 20.11.2002
izdano okoljevarstveno soglasje, št. 35405-144/2002.
3.
Med javno predstavitvijo in na javni obravnavi in zaslišanju inve-
stitorja s strani zainteresirane javnosti ni bilo podanih pripomb.
Vodja oddelka
Leo R. Goetz
MODRI TELEFON
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Milena Brečko Po-
klic. Na telefonsko številko 031/
569-581 jo lahko pokličete vsak
dan med 10. in 17. uro. Svoja vpra-
šanja za Modri telefon lahko med
ponedeljkom in petkom zastavite
tudi po telefonu 42-25-190.
PREJELI
^SMO
Samo ^
trenutek]
vašega j
časa... i
Spoštovana gospa, ki je v
ponedeljkovem novembr-
skem popoldnevu spregleda-
la stopnico pred trgovino Mo-
da, naj mi oprosti, ker bom
uporabila njeno zgodbo.
Za uvod: Urejena gospa
srednjih let s kupom naku-
povalnih vrečk obleži v cen-
tru mesta. Jedro: ki ni hvala
lastni dobroti, ta se največ-
krat začne in konča že pri
manjših stvareh. Jaz, bodo-
ča mamica z omejeno koor-
dinacijo gibov, in gospodič-
na, ki ji na oko prisodim
skromnih petdeset kilogra-
mov, se po minuti, dveh iz-
luščiva iz množice in pristo-
piva. In zaključek: Horda
dedcev gre mimo. Tudi ta-
kih, ki bi nas vse tri z levo
roko za malo malico odne-
sli do Celjske koče in še na-
zaj. Pa vendar ostanemo sa-
me in z nekaj napora reši-
mo težavico.
Dragi someščani, dragi
ljudje, boste nemara tudi vi
kdaj bolni, malenkost nerod-
ni, malce neprevidni, potreb-
ni drobcene pozornosti? Ne?
Bomo videli...
MOJCA FURMAN OMAN,
Celje
Podjetje NT&RC d.o.o.
Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03)42 25 190,
fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Ta številka je bila natisnjena v
16.015 izvodih. Cena izvoda je
350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek
Mesečna naročnina je 1.200
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 28.800 tolarjev.
Številka transakcijskega računa:
06000-0026781320.
Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko
središče. Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8,5% davek
na dodano vrednost.
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn
Urednik fotografije:
Gregor Katic
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi
Računalniški prelom:
Igor Šarlah
Oblikovanje: Minja Bajagič
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail tehnične-
ga uredništva
tehnika .tednik@nt-rc. si
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek
Glasbeni urednik:
Stane Špegel
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič
Telefon studia
(za oddaje v živo);
(03] 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
Marjela Agrež, Milena Brečko-
Poklič, Simona Brglez, Janja
Intihar, Bojana Jančič, Brane
Jeranko, Mateja Podjed, Urška
Selišnik, Branko Stamejčič,
Ivana Stamejčič, Simona
Šolinič, Tone Vrabl
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič
Koordinator trženja:
Jože Cerovšek
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič
Propaganda: Vojko Crabar,
Zlatko Bobinac,
Polona Rifelj, Petra Vovk
Telefon: (03) 42 25 190
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA
MLADE
Telefon 493-05-30
DRUŠTVO REGIONALNA
VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
CSD-MATERINSKI DOM
Telefon 425-63-00 in
425-63-18
DRUŠTVO OZARA
CEUE
pomoč ljudem s težavami v
duševnem zdravju; Krekov trg 3,
Celje, tel.: 03 492 57 50.
Himalajsko
kolesarjenje
s kolesom čez najvišji cestni odsek na svetu - Z avtobusom je šlo počasneje
Polletno načrtovanje, zbi-
ranje informacij in nabira-
nje kondicije se je začelo spre-
minjati v resničnost v Ma-
naliju, kraju ob vznožju in-
dijske Himalaje in izhodiš-
ču za najino kolesarsko po-
potovanje, kamor sva pris-
pela po dvodnevni vožnji z
razdrapanim avtobusom in
v družbi z uživalci drog iz
celega sveta. Južna pobočja
Himalaje so namreč znana
po rastiščih konoplje, ki ra-
ste tukaj tako bujno, kot pri
nas navadna trava, zato ni
čudno, da je kraj že vse od
šestdesetih let raj za užival-
ce najrazličnejših opojnih
substanc.
Toda sem, pod vznožje Hi-
malaje, nisva prišla kadit tra-
ve, ampak sva imela v načrtu
precej bolj zanimiv podvig.
Namenila sva se namreč s ko-
lesom premagati približno 600
km dolg odsek ceste od Ma-
nalija v dolino reke Nubre, ki
leži že globoko v Tibetu. Gre
za najvišji cestni odsek na sve-
tu, saj je na celotni trasi pet
prelazov, od tega kar trije čez
5.000 metrov visoko, med dru-
gim tudi najvišji cestni prelaz,
dostopen za motorna vozila,
5.602 metra visoki Kardung
La.
Cesto je v 70-ih letih iz stra-
teških razlogov gradila indij-
ska vojska, za tujce pa je od-
prta šele dvanajst let, tako da
je še ni odkrilo veliko turistov.
Zaradi velikih višin je odprta
le od sredine junija do konca
oktobra, oziroma dokler je ne
zamede prvi sneg. Toda tudi
ko je odprta, se morajo delav-
ci z vzdrževanjem zelo potru-
diti, saj jo uničujejo snežni in
zemeljski plazovi, erozija in
nešteti gorski hudourniki, ki
se proti dolini prebijajo kar
po cesti. Zanimivo je opazo-
vati, kako cestarji pripravlja-
jo asfalt, saj skupaj zmešajo
pesek in vroč katran, ki ga ku-
hajo ob cesti, potem pa vse
skupaj zmečejo na cesto, kjer
mimo vozeči tovornjaki zmes
malo potlačijo in cesta je go-
tova. Ostankov katrana, kant
in druge nesnage, ki jo pri tem
ustvarijo, seveda ne pospravi-
jo, raje jo vržejo v reke, kjer
veselo onesnažuje vodo.
Spanje pri
nomadih
Kolesarjenje po cesti je se-
veda zelo naporno, saj pred-
stavlja pravi tehnični, fizič-
ni in psihični podvig. Poleg
nemogoče ceste, ki je mar-
sikje makadamska, predstav-
ljajo dodatne težave še veli-
ka višina, zaradi katere po-
noči bolj malo spiš, težko ko-
lo, na katerem sva imela vso
prtljago za preživetje v go-
rah, in tudi nenaseljena po-
krajina. Toda razen manjše
težave pri prečenju gorske-
ga hudournika, v katerega me
je zaneslo skupaj s kolesom,
večjih težav na poti nisva ime-
la.
Pokrajina, po kateri sva ko-
lesarila, je spektakularna. Naj-
prej so ob poti še naselja z ri-
ževimi polji, vrhovi se dvigu-
jejo že nad 6.000 metrov. Za
premaganim 4.800 metrov
visokim prelazom Baralača
preideš glavno himalajsko ve
rigo in prideš v skrajne zahod-
ne predele tibetanske piano
te, v polpuščavsko pokrajino,
kjer je manj padavin, saj vre-
menske fronte z juga ustavijo
visoke gore. Stalno naseljene
prebivalce zamenjajo noma
di in šotorska naselja ob cest
za oskrbovanje vojske in to
vornjakarjev. Ta naselja, ki sc
postavljena na vsakih 70 dc
90 kilometrov, so bila kak te
den, kolikor sva potrebovali
za vožnjo do Leha, tudi najii
edini stik s svetom, saj sva si
le tu lahko oskrbela s hrani
in pijačo. Trudila sva se, d;
sva dnevne etape zaključila'
njih, saj sva lahko prenoče
vala pri nomadih in nama n
Včasih je bilo potrebno premagati tudi zelo deroče hudournike, ki so nama prečkali pot.
Najvišji cestni prelaz na svetu - 5.602 metra visoki Kardung La
Št. 50-12. december 2002   -
Cestni delavci pri polaganju asfalta
bilo potrebno postavljati last-
nega šotora.
Naporno, toda
lepo
Leh, edino večje naselje v
Ladaku, je izhodišče za na-
skok na najvišji prelaz na svetu
Kardung La, za katerega sva
si morala priskrbeti dovolje-
nje. Ob urejanju dokumenta-
cije se je pokazala sposobnost
domačinov, da te kot tujca fi-
nančno oderejo, kolikor se
največ da. Na obrazcu je na-
mreč prostora za štiri osebe,
zato so naju podučili, da manj
kot štirje ne morejo biti vpi-
sani nanj in seveda sva za manj-
kajoča dva, katerih podatke
so si izmislili, morala dodat-
no plačati.
Vožnja je bila zahtevna, saj
ni tako enostavno prekolesa-
riti v enem dnevu iz višine
3.500 na 5.600 metrov, toda
vseeno prijetna, saj sva bila
dobro aklimatizirana, bilo je
lepo vreme, uživala sva lah-
ko v čudovitih razgledih na
mesto Leh pod nama. Toda
kljub temu zaradi pomanj-
kanja kisika proti vrhu pre-
laza nisem več mogel nor-
malno kolesariti, saj sem mo-
ral veliko počivati, pa tudi
kolesariti in piti nisem mo-
gel več hkrati. Toda ko pri-
deš na vrh, te objame lep ob-
čutek, da si premagal najviš-
ji cestni prelaz na svetu in da
na Zemlji više s kolesom ne
gre.
Vrnitev S
težavami
Najina pot se je še isti dan
nadaljevala naprej v dolino
Nubre, v katero sva prispela
po spektakulamem spustu, dol-
gem kar 57 km. Dolina Nu-
bre je najsevernejši kraj v In-
diji, ki si ga lahko ogledajo tujci
in je strateško izredno pomem-
bna, saj sta blizu tako Kitaj-
ska kot Pakistan.
Vračala naj bi se z avtobu-
si. Toda že takoj sva naletela
na težave, kajti izvedela sva,
da nekaj avtobusu podobne-
ga pelje šele naslednji dan, saj
Vozila vozijo po cesti izme-
nično, en dan v eno smer, drug
dan v drugo. Tako sva preži-
vela ves dan v neki umazani
Vasi ob vznožji prelaza, do-
l^ler se ni pojavil avtobus. Le-
po smo se naložili in se pelja-
li 10 minut, ko nas je ustavila
policija, ki je ugotovila, da šo-
fer nima nekega dovoljenja in
morali smo se vrniti. Na vi-
dez majhen problem, toda ne
»na koncu sveta«, v Himalaji,
saj je naslednji avtobus peljal
šele čez dva dni. Tako sva poi-
skala drugo varianto, tovor-
njak, ki naju je skupaj s kole-
si in še štirimi drugimi potni-
ki zapeljal čez prelaz. Tako
sva za pot s kolesom potre-
bovala en dan, za povratek pa
kar dan in pol.
DAMJAN TAJNŠEK
Št. 50-12. december 2002
30

Moja obilna
grška poroka
Nia Vardalos? Joel Zwick?
Kdo sta? Ona je scenaristka
in igralka Moje obilne grš-
ke poroke, on pa režiser. Am-
pak kaj sta počela prej? Sta
sploh kaj počela? Sta. Snema-
la sta TV-nadaljeuanke.
Knight riderja pa Love boat
in podobno. In to se grški po-
roki pozna. Grška poroka je
u celoti sestavljena iz skečev,
logike in vrednot TV-nada-
Ijevank. Poglejte, kakšna je
Nia na začetku filma: neu-
rejena in zanemarjena. Pra-
va junakinja postane šele te-
daj, ko se uredi. In kadarko-
li so njeni osvajalci kakorkoli
neurejeni, jih film označi kot
negativneže. John Cor-
bett, v katerega se
Nia zaljubi, je po-
zitivnež: obraz kot
dojenčkova ritka,
pravi popstar. Tu po-
časi naletimo na
vzroke, ki delajo film dober
(Kljub nekaterim notranjim
neskladjem... ah pa recimo
temu raje lovljenjem občins-
tva na katerikoli trnek, na-
mesto na konceptualnega.)
Corbett je popstar Okej,
ampak kaj to pomeni? Cor-
bett nima mnenja niti pri-
jateljev, starša sta praznogla-
va blebetava dolgočasneža,
ki na poroko ne moreta po-
vabiti nikogar, ker je njun spi-
sek povabljencev prazen kot
trebuh fakirja, ki se je postil
tri mesece; Corbetta vsakdo
lahko nategne, za osvajanje
zna uporabljati le stare sit-
com štose... v principu: do-
ber je le za to, da se z njim
pokažeš in da se z njim ko-
pulira. Corbett je prazen. Grš-
ka kultura pa je polna: nje-
ni ljudje so polni. In če je Cor-
bett sinonim pop kulture, po-
tem grška poroka v bistvu ne-
nehno govori, kako je ta praz-
na - in da potrebuje tujce, da
jo napolnijo. S pravim me-
som. S prepiri. Z ubežniški-
mi babicami. Z nekorektnost-
jo. (Pri čemer pri-
demo tudi do neke
zabavne rušitve
klasičnega razmer-
ja: v odnosu med Nio
in Corbettom v bistvu
ona polni njega. He he.)
Grška poroka je v bis-
tvu sočni in poznavalski et-
nični predlog za osvežitev po-
pa - in s tem, do neke mere,
Amerike. Ravno to: kje je na-
stal, kdaj in kaj si upa reči,
filmu podarja »obilnost«. In
to brez pridiganja, brez pre-
velike pretencioznosti: niz-
koproračunec, ki se mu manj
denarja tudi pozna, ki bi ga
lahko zlahka posneli v Slo-
veniji (s srbsko družino na-
mesto grške), ki drži za ro-
mantično komedijo izjemno
stanoviten ritem in čigar ju-
naki so - skupaj z vsem ti-
stim o sitcomih - pametno iz-
delan model za poistovete-
nje. Film je dovolj sveža laid
back zabava, ki pokaže, za-
kaj toliko druge»laid back«
zabave ne deluje več. In to
prija.
PETER ZUPANC
Piše: PETER ZUPANC
Najboljša igralka je - osem igralk iz Osmih žensk.
Zmagovalec
Almodovar
Podeljene evropske filmske nagrade
Evropski film je kralje-
val sedmega decembra v Ri-
mu, kronanje pa sta vodi-
la angleški komik Mel
Smith in italijanska igral-
ka Asia Argento (ki smo jo
nedolgo tega gledali v Troj-
nem X). Čeprav je bila pri-
reditev zastavljena široko-
potezno, ne bi mogli reči,
da so se mediji tepli zanjo.
Vsekakor se zanjo ni tepla
nobena od domačih televi-
zij. Sicer pa tudi tuji kanali
niso bili mnogo boljši - os-
kar v gledanosti še vedno
precej vodi...
Tovrstne nagrade niso sa-
mo stvar bleščic, ampak tu-
di vsebine. In tukaj imajo
evropske filmske nagrade ne-
kaj prednosti pred ameriški-
mi. Oskarja recimo ne bosta
videla Almodovar in njegov
zadnji film Govori z njo. Špa-
nija se je namreč odločila,
da ga ne bo poslala v boj za
ameriški kipec. Pa je ravno
Almodovar deležen največ-
jega priznanja: Govori z njo
je najboljši evropski film, na-
gradi za režijo pa je - neobi-
čajno! - prejel tako od aka-
demije kot od občinstva.
(Film Govori z njo ni ravno
izjemen v Almodovarjevem
opusu, je pa dovolj dober...
Almodovar je sedaj že tako
profesionalen, da njegova re-
žija izgleda kot igračkanje.)
Najboljši igralec je Sergio
Castellitto, in to kar v dveh
filmih: Mostly Martha in My
mothefs smile. Najboljših
igralk je - kot smo tudi napo-
vedovali - kar osem: celotna
igralska ekipa filma 8 žensk.
(Kar je morda povsem prav:
film, v katerem si posamez-
ne režiserjeve želje precej raz-
bijajo glave druga na drugi,
najbolj nosijo igralke.)
Evropsko odkritje nista
Maja Weiss in njen Varuh
meje, temveč Gyorgyj Palfi
s filmom Hukkle. Najbolj-
ši neevropski film je Divi-
ne intervention Elia Sulei-
mana (adijo Spielberg - ki
je bil tudi nominiran). Za
delo s kamero je bil nagra-
jen Pavel Edelman za Pia-
nista (zopet trezna odloči-
tev: Polanski si tokrat, Can-
nes gor ali dol, ni prislužil
nagrade... medtem ko so
»tehnikalije« v filmu zelo
dodelane). Nagrado za živ-
ljenjsko delo je prejel To-
nino Guera, nagrado za po-
seben prispevek filmski in-
dustriji pa (Almodovarju
včasih zelo ljuba) Španka
Victoria Abril.
v na novo odprtem art ki-
nu Metropol bo ta petek
dan odprtih vrat. Od 16. ure
naprej se boste lahko sez-
nanili z delovanjem Klu-
ba Metropol in se vanj tu-
di včlanili, ob 17. uri se bo
(zastonj) zavrtel film pre-
senečenja, ob osmih pa se
začne redni program...
Nagrajeni kratki film je 10
minut bosanskega režiserja
Ahmeda Imamoviča. In se-
veda, ne smemo pozabiti
omenitil Sladkih 16 Kena
Loacha, ki so ga v Rimu na-
gradili kritiki in ki ga boste
v Celju izjemoma lahko gle-
dali ravno ta konec tedna.
Sicer pa letos še kar sledi-
mo tudi evropskim nagraje-
nim stezam: v kinematogra-
fih se vrti tudi 8 žensk, pri-
haja odlični nemški Ekspe-
riment, ki je bil nominiran
za najboljši evropski film,
Almodovar je tik pred star-
tom, le Polanski bo menda
počakal na naslednje leto...
PETER ZUPANC
Pedro Almodovar je najboljši režiser, evro oskarja je dobil tudi njegov
zadnji film Govori z njo.
EL JSKIH 5 PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (2. 12. do 8.12.
Najboljši evropski igralec Sergio Castellitto v filmu Mostly Martha.
-   Št. 50-12. december 2002   -
PRIHAJATA
Absolutnih
100
Apsolutnih 100
Igrajo: Vuk Kostič, Srdan
Todorovič, Paulina Manov,
Saša AU, Bogdan Diklič, Mi-
lorad Mandič Manda, Dra-
gan Petrovič
Režija: Srdan Golubovič
Scenarij: Dorde Milosav-
ljevič, Srdan Golubovič, Bi-
Ijana Maksič
Zvrst: komedija
Dolžina: 96 minut
Igor Gordič je do nedav-
nega slovel kot olimpijski pr-
vak v streljanju, danes pa to-
ne v pozabo in se vdaja ma-
milom. Njegov mlajši brat
Saša, ki nadaljuje Igorjevo
športno kariero, ga skuša iz-
vleči iz brezizhodnega po-
ložaja, saj nad bratovo gla-
vo preži mafija. Obenem se
vneto pripravlja na svetov-
no prvenstvo. Kljub njegovi
izjemni nadarjenosti, mu no-
vi mafijski lastnik kluba ome-
ji treninge v dvorani, zato Sa-
ša jezen in razočarana nad
svetom vzame stvari v svoje
roke. Edina možnost, da re-
ši brata izpod mafijskih
krempljev, je streljanje v ži-
ve tarče...
Eksperi-
ment
Teh Experiment
Igrajo: Moritz Bleibtreu,
Christian Berkel, OliverSto-
kovuski, Justus von Dihan-
yi
Režija: Oliver Hirschbie-
gel
Scenarij: Oliver Hirsch-
biegel (po romanu Črna
skrinja Maria Giordana)
Zvrst: nemški psihološ-
ki triler
Dolžina: 120 minut
Film temelji na resničnem
Stanfordskem eksperimen-
tu, pogumnem psihološkem
poizkusu, ki so ga izpeljali
v ameriškem mestu Paolo
Alto, ko se je skupina znans-
tvenikov odločila izpeljati
test z dvajsetimi prostovolj-
ci, ki so jih razdelili v dve
skupini. Osem je igralo za-
porniške čuvaje, dvanajstim
pa je pripadla vloga zapor-
nikov. V filmu se morajo za-
porniki obnašati tako, kot to
predpisujejo zaporniška pra-
vila, čuvaji morajo paziti na
red in disciplino, pri čemer
je strogo prepovedana upo-
raba sile. Mali punt zapor-
nikov preraste v upor, nje-
gov rezultat pa je brutalni od-
ziv in ... Rekordi gledanosti
in pretreseno občinstvo v
Nemčiji, nemške ter števil-
ne festivalske nagrade ter no-
minacija za evropski film le-
ta.
TV VODIC
31
NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE
ODMEV.........................
Ali Celje potrebuje novo
športno dvorano?
v Celju je vse več ugibanj in negotovo-
sti glede gradnje nove športne dvorane v
Parku Golovec, ki bi v Celju omogočila
izvedbo dela tekmovanj na evropskem pr-
venstvu v rokometu leta 2004. Celjski
mestni svet je namreč na zadnji seji na-
čelno podprl gradnjo, pri tem pa postavil
pogoj, da država prispeva polovico po-
trebnega denarja. Po vseh pogovorih z dr-
žavo je zdaj jasno, da ta za naložbo ne bo
prispevala več kot 500 do največ 600 mi-
lijonov tolarjev. S tem pa se pogoji finan-
ciranja morebitne gradnje bistveno spre-
minjajo. O tem, ali Celje potrebuje novo
športno dvorano ali pa bi za prvenstvo raje
obnovih staro halo A, boste v oddaji Od-
mev svoje mnenje lahko povedah tudi po-
slušalci. Oddajo pripravlja Branko Stamej-
čič.
SOBOTA, 14. DECEMBRA, OB 18.30:
PRENOS ROKOMETA
Na zmago tudi v Prilepu!
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so
na prvi tekmi osmine finala pokala po-
kalnih zmagovalcev proti makedonskemu
predstavniku Tutunskemu kombinatu prii-
grali 19 golov prednosti pred povratno tek-
mo. Zato so se z eno nogo že uvrstili v
četrtfinale, pa vendar bodo v vročem vzduš-
ju dvorane v Prilepu zaigrali na zmago.
Obračun bomo tako kot vse dosedanje tek-
me celjskih rokometašev v evropskih po-
kalih prenašali na valovih Radia Celje. Re-
porter bo Dean Šuster. V torek, 17. de-
cembra, pa bo od 11. ure naprej sprem-
ljal žreb parov četrtfinala PPZ na Duna-
ju.
NEDEUA, 15. DECEMBRA, OB 10.10:
ZNANCI PRED MIKROFONOM
Talent iz Mengša v Celju
v nedeljski oddaji bo gostja ena najpers-
pektivnejših slovenskih pevk, sopranist-
ka Nina Kompare, hči odličnega glasbe-
nika, trobentarja Franca Kompareta iz
Mengša. Nina Kompare je petje študirala
v Angliji. Posnela je že več samostojnih
plošč, letos pa je dobila nagrado za debi-
tanta na festivalu Slovenska popevka v
Ljubljani. Odlično obvlada vse zvrsti glas-
be. Redno sodeluje tudi z očetom in nje-
govo skupino na decembrskih božičnih
koncertih. Danes, v četrtek, ob 19. uri bodo
nastopili v cerkvi sv. Duha v Celju. Nino
Kompare bo predstavil Tone Vrabl.
Nina Kompare
ČETRTEK, 12. decembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav-
na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RaSlo, 7.40 Tečajni-
ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10
Med zaprašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek,
11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00
Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in
odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Ponovitev oddaje Od-
mev, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Poglejte v
zvezde - z Gordano in Dolores, 23.00 Na krilih ljubezni (love
songs), 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in
regionalnih rodijskih postaj Slovenije
PETEK, 13. decembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav-
na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajni-
ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.40
Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme
Zreče, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Tarča, 13.40
Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 Izbira-
mo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki
in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20
vročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študent-
ski servis, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in
regionalnih radijskih postaj Slovenije
SOBOTA, 14. decembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav-
na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajni-
ca, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Cisti ritmi 70 tih, 10.00
Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15
Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 14.00
Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00
Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 ŠKL,
17.00 Kronika, 17.45 Jock pot, 18.00 Hit lista Radia Celje,
19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živimo
lepo s Sašo Einsiedler, 24.00 SNOP - skupni nočni program
lokolnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NEDEUA, 15. decembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zobavna
melodijo tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poroclo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RoSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jock
pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred
mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00
Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi,
20.00 Glasbo iz studia Radio Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni
program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PONEDEUEK, 16. decembra
5.00 Začetek jutronjego programa, 5.30 Norodno-zabavna
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00
Poročilo, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jock pot, 10.00 Novice,
10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva,
12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.15 Bingo jock, 14.00 Utrip s
Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo,
16.15 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kroniko, 18.00 Radi ste jih
poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak
polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih
in regionolnih radijskih postaj Slovenije
TOREK, 17. decembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zabavna
melodija fedno, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RaSlo, 7.40 Tečajnico, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00
Podoba dneva, 12.00 Novice, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00
Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 16.15 Zdravju
prijazne minute (oddaja vsakih 14 dni), 1700 Kronika, 17.45
Jock pot, 18.00 Vaše nojijubše, 19.00 Novice, 19.10 Večerni pro-
gram, 20.00 Radio Balkon, 21.30 Biti ali ne biti (nagradni kviz),
23.00 Saute surmodi, 24.00 SNOP - skupni nočni program
lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
SREDA, 18. decembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zabavna
melodija tedna, 5.50 Porofilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RoSlo, 7.40 Tečajnico, 8.00
Poročilo, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice,
11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni vol, 12.00 Novice, 13.30
Moli O, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30
Dogodki in odmevi RoSlo, 16.20 Rimsko platno, 17.00 Kronika,
17.45 Jock pot, 18.00 Full cool, 19.00 Novice, 19.10 Večerni
program, 19.20 Pop čvek, 21.30 Biti ali ne biti (nagradni
kviz), 23.00 Dobro Godbo, 24.00 SNOP - skupni nočni pro-
gram lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NASVETI
35
KOZMETIČARKA SVETUJE
VVelIness v domači kopalnici
Wellness je nov izraz, če-
prav gre za starodavno is-
kanje harmonije med tele-
som in duhom, v skladu z
izrekom: »Zdrav duh v
zdravem telesu«. Vsak si
lahko pod to besedico pred-
stavlja nekaj drugega, ven-
dar se vse nanaša na vodo,
svetlobo, zrak in toploto.
Zato tudi ni nič čudnega,
da vvellness izvira iz staro-
davnih kultur, ki jih posku-
šajo ponovno obuditi.
Nekaj pomenov, ki so po-
vezani z wellnessom:
1. Thalasso terapija: to-
nizira, odpravlja strupene
snovi, aktivira celice. Zdra-
vilne sestavine: morska vo-
da, obloge iz alg (morski tan-
go), ki priskrbijo koži mine-
rale in elemente, kot so: kal-
cij, magnezij, jod in železo.
Učinek: izmenjava snovi in
prekrvavitev celega telesa. Po-
sledica: krepitev vezivnega
tkiva, zmanjšanje celulita,
koža je dosti bolj vlažna.
2. SPA: latinsko: biti zdrav
z vodo. Ta terapija se upo-
rablja v zdraviliščih in
zdravstvenih ustanovah.
3. Kneipp terapija: to na-
ravno zdravilno metodo je raz-
vil župnik Sebastian Kneipp.
Sestoji iz več kot 100 različ-
nih vodnih terapij (kopeli,
obloge...), pravilnega giba-
nja, zdrave prehrane, zdra-
vilnih rastlin.
4. Ayurveda: zelo stara
zdravilna metoda iz Indije.
Utemeljuje, da je vsako člo-
veško telo sestavljeno iz 5 ele-
mentov, ki morajo biti v har-
moniji, sicer človek zboli.
Zdravljenje sestoji iz: zdra-
vilnih rastlin, posebne pre-
hrane, posebne masaže, olj-
nih polivkov čela, parnih ko-
peli.
Del teh postopkov lahko
prenesete tudi v domače oko-
Ije.
Najcenejši in hkrati najpre-
prostejši način treninga du-
ha in telesa je knajpanje. Knaj-
panje pomeni izmenjujoče
dovajanje tople in hladne vo-
de, kar utrjuje telo, pomaga
pri odpravljanju stresa in
sprošča.
Doma si lahko masirate te-
lo že z vodnim curkom, ki
prihaja iz mešalne glave roč-
nega tuša. Curek ciljno us-
merite na želeno področje te-
lesa.
Na voljo so prav tako po-
sebne kabine, ki že imajo
vgrajene vodne šobe. S cur-
kom pa lahko masiramo sa-
mo stopala (stopalne kadi)
ali pa z masažnimi nastavki
pospešimo cirkulacijo stopal.
Najbolj sproščujoče so ko-
palne kadi, v katere se lahko
uležemo. V vodo nekoliko
prej vlijemo par kapljic us-
treznega aromatičnega (ete-
ričnega) olja. Vonj, ki se širi
po prostoru, ima zelo različne
učinke. Na voljo je veliko aro-
matičnih olj in sleherno je
namenjeno za odpravljanje
določene težave. Takšna ma-
sažna kad je zelo priporoč-
ljiva za ljudi z nizkim priti-
skom, saj vodni curki stimu-
lirajo krvni obtok.
Veliko ljudi prisega za utr-
jevanje svojega telesa na fin-
sko savno. Dandanes je na vo-
ljo veliko različnih modelov,
tudi za manjše prostore. Sav-
na je primerna za ljudi, ki se
radi skupinsko sproščajo in
medsebojno pogovarjajo,
medtem ko so masažne kadi
za ljudi, ki so raje sami.
Kozmetičarka VESNA
DESKANJE
PO SPLETU
Testirajmo se
Pred kratkim sem po elek-
tronski pošti prejel nekakšen
test, ki je na podlagi ducata
odgovorov na postavljena
vprašanja precej natančno
ugotovil, kakšne sorte človek
sem. Stvar me je začela za-
nimati in ne tako naključno
sem prideskal na spletno
stran Quizilla.com
(www.quizilla.com), na ka-
teri je moč najti vrsto zani-
mivih testov.
Večinoma gre za osebnost-
ne teste, kar utegne pri blizu
10.000 različnih testih počasi
postati dolgočasno, toda to
sploh ne moti, saj jih je veči-
na zabavne narave. Seveda se
obiskovalec vpraša, kako so
lahko sploh nabrali tolikšno
število testov. Odgovor je pre-
prost. Teste lahko s pomoč-
jo spletnega čarovnika sestav-
ljajo obiskovalci sami. Gre
namreč za spletno skupnost,
kakršnih je v zadnjem času
vse več, le da se je ta specia-
lizirala za to področje.
Tako boste na spletišču
Quizilla našli osebnostne te-
ste vseh možnih kombinacij.
Naj naštejem nekaj najbolj
zanimivih: »Ali bi bil dober
ljubimec?«, »V kakšnem ben-
du bi morali igrati?«, »Kako
romantični ste?«, »S kom bo-
ste spali?«, »Zakaj boste šli v
pekel?« in tako naprej. Eden
izmed bolj duhovitih se po-
naša za naslovom: »Katero
osebnostno motnjo imate?«.
Možnih odgovorov je več:
lahko izbirate med paleto psi-
hotikov, od navadnega de-
presivca do popolnega ma-
nijaka. No, za tiste, ki si zna-
jo na to vprašanje že sami od-
govoriti, je tu še test z naslo-
vom: »Ali potrebujem prisilni
jopič?«
No, nekateri testi za raz-
liko od naštetih delujejo po-
vsem resno in vsaj na videz
ponujajo nekakšne smisel-
ne rešitve. Jih je pa zaradi
narave samega spletišča, to-
rej dejstva, da obiskovalci
lahko sami sestavljajo teste,
kar precej bizarnih, če že
ne povsem bedastih in ne-
smiselnih. A nič zato. To je
pač stranski učinek demo-
kratične uredniške politike,
kajne. Teste lahko iščete po
abecednem vrstnem redu ah
pa po ključnih besedah.
Slednje bo še posebej priš-
lo prav, če iščete kakšen po-
seben test.
Še nekaj besed o izdelavi
testov. Stvar je zelo prepro-
sta. Najprej se je treba prija-
viti v sistem, nato pa lahko
začnete s sestavljanjem. Po-
stopek je tehnično nezahte-
ven, vsekakor pa je priporoč-
ljivo, če več časa posvetite
vsebini. Če vam ni do tega,
se lahko za kratek čas zgolj
sprehodite skozi tiste teste,
ki so vas pritegnili s svojimi
naslovi. Hja, rezultatom pa
vseeno ne verjemite preveč.
VASJA OCVIRK
vasja@slowwwenia.com
ZDRAVNIK SVETUJE
Cepljenje in srce
Cepljenje se pogosteje iz-
vaja v razvitih kot v nera-
zvitih deželah in je pove-
zano z uspešno profilakso
in zaščito pred boleznijo. Ta-
ko se danes ne cepi samo
proti gripi, temveč proti šte-
vilnim drugim boleznim.
Vendar postaja vsesplošno
cepljenje zaradi spremenje-
nih in izboljšanih higien-
skih mer vse bolj vprašlji-
vo. Zaradi pogostih migra-
cij in potovanj v eksotične
kraje pa postajajo pomem-
bna druga zaščitna dejanja.
Smiselno postaja tudi cilj-
no cepljenje, pa tudi ceplje-
nje ogroženih, predvsem
otrok in bolnikov.
Problemi, ki so povezani
s cepljenjem, le redko pri-
dejo do kardiologa, so pa srč-
ni bolniki tisti bolniki, ki ima-
jo od cepljenja največ kori-
sti, zlasti, če se cepijo proti
gripi, kjer so lahko kompli-
kacije, ki nastanejo zaradi os-
labljene imunske odporno-
sti, za takšne bolnike tudi
Usodne.
Zato svetujemo srčnim
bolnikom še pravočasno cep-
ljenje, saj takšen majhen stro-
šek bistveno poveča verjet-
nost, da ne bodo zboleli za
gripo. Pregled pri kardiolo-
gu je potreben le redko in še
to le ob komplikacijah, ki pa
so relativno redke. So pa lahko
tudi usodne in zahtevajo spe-
cifično diagnostiko in zdrav-
ljenje. Takšne stranske učin-
ke cepljenja so opazovali po
različnih cepljenjih.
Ob cepljenju se lahko po-
slabša tudi osnovna bolezen,
za katero bolnik sploh ne ve,
da jo ima. Tako se poslabša-
jo pri cepljenju proti gripi raz-
lična vnetja žil in se lahko
izrazijo tudi kot poslabšanje
splošnega stanja ali obolenja
na srcu. Lahko se pojavi tudi
vnetje srčnih ovojnic in tudi
drugih delov srca, kar pa je
še bolj redko. Pojavijo se lah-
ko tudi motnje ritma, ki pa
po počitku ponavadi hitro iz-
zvenijo.
Najbolj resna komplikaci-
ja pa je vnetje srčne mišice
skupaj z osrčnikom. Te kom-
plikacije ne opažamo le pri
cepljenju proti gripi, temveč
najbolj pogosto po cepljenju
proti poliomielitisu, kozam
in davici, pa tudi po ceplie-
Piše:prim. dr. JANEZ TASIČ,
spec. inter. kardiolog
nju proti tetanusu, oslovske-
mu kašlju, tifusu in koleri.
Po pravilu dobijo bolniki vi-
soko vročino preko 38 sto-
pinj Celzija. Pojavi pa se lah-
ko tudi bolečina za prsnico.
Vprašanja, povezana z
vašimi zdravstvenimi teža-
vami, pošljite na Novi ted-
nik, Prešernova 19, 3000
Celje, za rubriko Zdravnik
svetuje.
Komplikacije na srcu po cep-
ljenju niso prav pogoste. Po
cepljenju proti parotitisu, po-
liomielitisu, tetanusu in me-
ningitisu jih opisujejo v 3 od-
stotkih. Težave se pojavijo v
prvih tednih po cepljenju, le
redko še po enem mesecu.
Splošni znaki komplikacij s po-
javom povišane temperature
so pogostejše pri ženah, vnet-
je osrčnika in srčne mišice pa
so pogostejše pri moških.
Ne glede na ugodno
prognozo teh vnetij in kom-
plikacij po cepljenju je po-
trebno pri pojavu opisanih
težav in problemov poiska-
ti pomoč pri zdravniku, ki
bo ugotovil resnost prob-
lema. Zato nasvet srčnim
bolnikom: cepite se pravo-
časno, pred pojavom gripe,
saj boste tako izboljšali svo-
jo imunsko odpornost. Ko-
mur pa je cepljenje odsve-
tovano, priporočam, da
uporabi za dvig imunske
odpornosti bioaktivne sno-
vi, kot so imunal, C vita-
min ali svetlin.
Prihaja čas
prazničnih voščilnic
Letos bomo že šestič pripravili akcijo
Izbiramo naj voščilnice. Sprejemali jih
bomo do 31. decembra. Pričakujemo do-
ber odziv vrtcev, šol in posameznikov
različnih starosti ter družin. Želimo, da
bi se letos v akcijo vključili ljudje s šir-
šega celjskega območja, morda pa tudi
izven njega.
Vse prispele božično - novoletne voščil-
nice bo po novem letu pregledala in oceni-
la strokovna komisija, nato pa bomo na-
grajence povabili na zaključno prireditev,
ki bo tudi tokrat na območju občine Voj-
nik, saj je prav ta občina z županom Be-
nom Podergajsom vsa leta glavni pokrovi-
telj naše najmlajše akcije. Priznanja bo pri-
pravil Jože Žlaus iz Globoč pri Vojniku.
Na natečaj želimo dobiti čimbolj origi-
nalne božično - novoletne voščilnice, kjer
bomo še posebej pozorni na besedila.
Za lažjo odločitev o izdelovanju voščil
nic, s katerimi boste ob koncu leta vsem
znancem in prijateljem zaželeli vse dobro
v letu 2003, si lahko ogledate razstavo v
prostorih knjižnice v Vojniku z voščilnica-
mi s prejšnjih natečajev.
Izdelke pošljite na naslov: NT-RC, Pre-
šernova 19, 3000 Celje, s pripisom »Naj
voščilnica 2003«.
TV
St. 50-12. december 2002
36
NASVETI
Praznična pečenka
Na mizi, pogrnjeni za slo
vesnejšo priložnost, ne sme
manjkati pečenka. Če ne
bomo postregli s toplo jed-
jo na sam novoletni večer,
bomo nemara skuhali in
spekli kaj dobrega med
prazniki. Odločimo se za
pečenko, za piščanca, za
ribe. Praznična pečenka naj
bo nekaj posebnega.
Polnjene
telečje prsi
Za 8 oseb potrebujemo:
600 g špinače, 2 kg telečjih
prsi, pripravljenih za peče-
nje, 2 šopka jušne zelenja-
ve, sol, 2 veliki čebuli, 2 do 3
stroke česna, 200 g gnjati,
300 g telečjih jeter, 80 g ma-
sla, 100 g ementalca, 4 do 5
žličk sardelnega masla, po-
per, 2 jajci, malo drobtin, 1/
4 litra rdečega vina, 200 g
kisle smetane.
Špinačo očistimo in ope-
remo. Eno čebulo in česen
olupimo in drobno seseklja-
mo. Gnjat in jetra nareže-
mo na majhne kocke. V pon-
vi segrejemo 30 g masla. Na
maščobi popečemo čebulo,
česen in gnjat. Ko čebula po-
stekleni, dodamo jetrca.
Prepražimo, da jetrca posi-
vijo, ne smejo pa se rjavo
zapeči. Špinačo prevremo,
da se sesede. Odcedimo jo
in jo grobo sesekljamo. Na-
to jo zmešamo z jetri in dru-
gimi prepraženimi sestavi-
nami. Potresemo z nastrga-
nim sirom, dodamo sardel-
no maslo, popramo in soli-
mo. V zmes zamešamo tu- ,
di razžvrkljana jajca. Če je
zmes preredka, ji primeša-
mo nekaj drobtin. Z nade-
vom napolnimo pripravlje-
ne telečje prsi, vendar ne
preveč, saj se nadev med pe-
čenjem napne in razširi. Od-
prtino spnemo ali sešijemo.
Pečenko damo na pekač.
Prelijemo jo z zelo vročim
maslom in damo v vročo pe-
čico. Meso naj se rjavo za-
peče, večkrat ga prelijemo
z maščobo, ki se nabira v
pekaču. V pekač damo olup-
Ijeno in na četrtine nareza-
no čebulo in očiščeno in na-
rezano jušno zelenjavo. Za-
lijemo z vinom in s četrt li-
tra mesne juhe. Temperatu-
ro v pečici zmanjšamo na
200 stopinj. Telečje prsi pe-
čemo približno 2 uri. Po-
gosto jo zalivamo. Če po-
vre preveč tekočine, prili-
jemo nekaj vroče vode. Ko
je pečenka pečena, jo vza-
memo iz pekača. Omako
pretlačimo skozi cedilo,
primešamo ji kislo sme.td:.„
no in prevremo, da se oma-
ka zgosti. Telečje prsi na-
režemo na debele rezine, če
jo režemo preveč na tanko,
uide nadev iz mesa. Zraven
ponudimo dušeno cvetačo
in dušeno špinačo, prelito
z maslom in z na maslu pre-
praženimi mandlji.
Svinjska
pečenka z
gobami
Za 4 do 6 oseb potrebu-
jemo: 1,2 kg svinjske pečen-
ke, sol, 1 žlico poprovih zrn,
8 lovorjevih listov, 1 strok
česna, 30 g rastlinske ma-
si, 1/4 litra belega vina, 500
g drobnih krompirjev, 500
g srednje velikih čebul, 750
g šampinjonov, 2 dl kisle
smetane.
Meso zarežemo, da dobi-
mo debelo rezino. Z obeh
strani jo solimo in natremo
z grobo mletim poprom. Na
vrhnjo stran mesa damo po-
prova zrna in 2 lovorjeva li-
sta. Pečenko zvijemo in po-
vežemo s sukancem. V pe-
čenko zabadamo z ostrim
nožem, v zareze pa vtikamo
tanke koščke česna in popro-
va zrna. Meso damo v pekač.
V kožici segrejemo rastlin-
sko mast. Z močno ogreto
maščobo prelijemo pečen-
ko. Pekač damo v vročo pe-
čico. Svinjino zapečemo pri
250 stopinjah, po 15 minu-
tah zmanjšamo na 200 sto-
pinj. Na pečenko damo
preostale lovorjeve liste, za-
lijemo jo z malo vina. Ko lo-
vorjevi listi porjavijo, jih
vzamemo s pečenke in po-
ložimo v omako, čim bliže
k mesu. Pečemo dalje, vmes
zalivamo z vinom. Medtem
ko se pečenka peče, olupi-
mo krompir in ga razreže-
mo na četrtine. Čebulo olu-
pimo in prav tako razreže-
mo na četrtine. Po 30 minu-
tah damo krompir in čebu-
lo v pekač, k pečenki, malo
pomešamo in po želji malo
solimo. Očistimo šampinjo-
ne. Po 1 uri jih damo k pe-
čenki v pekač. Pečejo naj se
15 minut. Nato poberemo
šampinjone, krompir in če-
bulo iz pekača. Shranimo jih
na toplem. Pečico spet se-
grejemo na 250 stopinj. V
omako zlijemo kislo smeta-
no, premešamo in pustimo
v pečici še 15 minut.
Pečenko vzamemo iz pe-
kača, shranimo jo na toplem.
Omako precedimo. Pečenko
obložimo s krompirjem in
zelenjavo. Omako ponudimo
posebej. Zraven tekne radič
v solati.
Piše: MAJDA KLANŠEK
Punč zan"
premrle
ude
V hladnih zimskih dneh nas ogreje kozarec vroče pi-
jače. Iz vina in žganja skuhamo punč, dodamo različne
dišave ali vloženo sadje in nalijemo vročo pijačo v ko-
zarce. V kozarec damo žličko, da steklo ne poči.
Kraljevi punč
v posodo damo: 1/4 litra močnega pravega čaja, 375 g
sladkorja, sok 3 limon, 1/2 steklenice rdečega vina, 1/2
steklenice belega vina, 1 malo stekleničko ruma, 1 malo
stekleničko maraskina in 1/2 steklenice penečega se vi-
na.
Uporabimo emajlirano posodo ali posodo iz jenskega
stekla, ki jo lahko postavimo tudi v pečico. Posodo s
pijačami damo v pečico, jo vključimo na 200 stopinj in
segrejemo. V pijačo damo limonine krhlje, pretaknjene
z nageljnovimi žbicami.
Švedski punč
v posodi segrejemo steklenico belega vina in 500 g
sladkorja. Prilijemo 1 dl ruma, premešamo, dolijemo
še peneče se vino ali belo vino in segrejemo, vendar 1
pazimo, da pijača ne zavre. V kozarce damo hmonine ;
krhlje in cimetove palčice. Nalijemo vročo pijačo in '
ponudimo. !
Silvestrski punč
Segrejemo 1 steklenico mineralne vode, 500 g slad-
korja, 2 steklenici belega in 1 steklenico rdečega vina.
Nazadnje prilijemo sok in pol limone in 2 dl ruma. Pre-
mešamo. V vsak kozarec damo spiralasto odrezan kos
limonine in pomarančne lupine, nalijemo pijačo, okra-
simo z vloženimi češnjami.
Breskov punč
Zmešamo steklenico belega vina, 1/2 steklenice se-
rija in 400 g sladkorja v kockah. Lonec s tekočino po-
stavimo v vodno kopel in segrevamo. V manjši ponvi
zmešamo 1 žlico sladkorja in 1 dl močnega ruma. Se- i
greto pijačo vzamemo iz vodne kopeli. Flambiramo 1
rum in sladkor (mešanico najprej segrejemo, nato pa i
prižgemo, da zagori z modrim plamenom). Ko dogori,
zlijemo rum k pijači. Punč nalijemo v kozarce. V vsak
kozarec damo krhelj vložene breskve in malo sladkor- i
Sadni punč
Pol litra vloženega sadja ali kupljen kompot zme^J
mo s 3 žlicami sladkorja in 1 dl močnega ruma. Segre-1|
vamo, da pijača zavre. Posebej segrejemo 1 do 2 stekle-1
niči belega vina. Zmešamo belo vino in kompot. Previd-1
no prilijemo pol steklenice penečega se vina. Punč nali- i
jemo v kozarce. I
Št. 50-12. december 2002
NASVETI
37
Mala črna
s trendovskim »face liftingom« na njej boste zablestele v najbolj nori noči
Legendarna, neverbalno
neštetokrat kopirana in ver-
balno citirana gospodična
Coco Chanel je nekoč izja-
ifila: »Obleko opaziš, kadar
je ženska slabo oblečena.
Kadar je oblečena dobro,
opaziš žensko!«
Nikar se ne sprenevedaj-
mo; lepe in opažene bi bile
rade vse, še posebej v najbolj
dolgi, najbolj razigrani, no-
to zabavni silvestrski noči.
In še posebej, če se želimo
posloviti od starega leta v bleš-
čečem okolju praznično okra-
šene plesne dvorane, kamor,
jasno, sodi tudi slovesnejša
obleka.
Žal pa so pogosto sanje o
novi sanjski obleki ena, sta-
nje na tekočem računu pa
druga, mnogo manj vesela
reč. A se zaradi tega nikakor
ni modro predati malodušju
ali še slabše; se odreči zaba-
vi, se zavleči v kakšen kot in
tam s kislim obrazom čaka-
ti, da bo ves novoletni diren-
daj mimo.
Kdo pravi, da bi morale
plačati za obleko toliko ali
k več, kot bo stala cela sil-
vestrska zabava? Rešitev se
ponuja v večno opevani, ven-
dar nikoli do konca izpeti
modni pesmi z naslovom Ma-
la črna obleka! Coco Chanel,
ki jo je pred davnimi leti
povzdignila na modni piede-
5tal, je z njo ponudila tudi
neskončno variacij glede pre-
nov, nadgradenj zgolj z mod-
nimi dodatki, dodajanja tren-
dovskih detajlov...
Jo imate v omari? Segajo-
io do kolen, malce pod ali
nad njih, z rokavi ali brez?
Naredite ji »face lifting«! Do
neprepoznavnosti pomlajen
in istočasno po zadnjih tren-
dovskih zapovedih izdelan vi-
dez vas bo z malo denarja pri-
jetno presenetil. Pa ne le vas,
tudi okohco!
Kaj vam torej v izvirniku,
ki pa dovoljuje »plonkanje«,
predlagajo zveneča kreator-
ska imena Prada, Gucci, Va-
lentino, Versace...? Oče viso-
l^e mode Charles Frederik
Worth, ki je v baroku vladal
fta modnem prizorišču vse od
rojstva krinoline, je spodnji
fob oblek okrasil z ducatom,
Pripravila:
VLASTA CAH ŽEROVNIK
ali več vrst drobnih naborkov.
Posnemajte ga; vendar z ljub-
kimi volanci iz čipke ali sa-
tena okrasite rob male črne
obleke!
Letos je v samem modnem
vrhu znova nostalgičen ma-
terial plise. Sončni, prešan,
prelep! Izdelajte iz plisiranih
trakov prikupno cvetje in ga
prišijte na spodnji rob oble-
ke. Preveč? No, z le enim tak-
šnim detajlom lahko pouda-
rite tudi dekolte, pas, boke...
Ste se jih naveličah ali so
morda rokavi na vaši mali črni
obleki že rahlo demodirani?
Odrežite jih in zamenjajte s
simpatičnimi, napihnjenimi
rokavčki v stilu osemdesetih
let iz podobnega ali rahlo
svetlečega materiala!
38
GLASBA
^ 22. februarja bo v Lj ub-
Ijani nastopila odlična bristol-
ska zasedba Kosheen, ki je
lani zaslovela z udarno ple-
sno popevko Hide You in al-
bumom Resist. Z njega je nato
letos nanizala še dve veliki
uspešnici, Hungry in Catch,
vse omenjene pa bo poleg ne-
kaj njihovih novih stvaritev
moč slišati tudi dan prej v Za-
grebu. Info: Vstopnice.com.
^ Do pred nedavnim naj-
bolj znana nedolžnica Brit-
ney Spears je pred kratkim
dopolnila 21. let in tako po
ameriških zakonih poslala
polnoletna oseba. S (s)pol-
noletnostjo pa se je končno
začel tudi zaton njene več kot
uspešne glasbene kariere -
njen zadnji album se ni pro-
dajal najbolje, Justin Tim-
berlake jo je zapustil, ko ga
je najbolj potrebovala, film
Več kot dekle je bil pravi fi-
jasko, za povrhu vsega pa je
neslavno propadla še njena
restavracija Nyla.
^ Danes bodo The Stroj
v železniškem muzeju v Ljub-
ljani predstavili material s
svojega pravkar objavljene-
ga novega, drugega albuma
Gremo!. Poleg članov razbi-
jaškega plemena je imel pri
ustvarjanju plošče vidno vlo-
go tudi legendarni Aldo Ivan-
čič (Borgesia, BAST). Prvi
»single« s plošče je skladba
War, ki jo je včasih prepeval
Bruce Springsteen, tokrat pa
se proti vojni zverinsko dere
Dejan Požegar (ex 1N4S,
Wreck).
^ Tinkara Kovač je s svo-
jimi spremljevalci zaključi-
la prvi izmed treh snemalnih
ciklusov za prihajajoči al-
bum, ki ga bo založba Dal-
las na domači trg lansirala
predvidoma marca. Produ-
cent in tonski mojster nove-
ga Tinkarinega izdelka bo kar
njen priležnik Andrea F., na
plošči pa bo poleg nekaj emi-
nenc s podalpske scene men-
da slišati tudi v Evropi že uve-
ljavljene estradnike.      SŠ
Med potjo v raj
Bor Zupančič je s skupino The Young Ones pred dnevi izdal novo zgoščenko -Tudi ta je
predvsem za prijatelje
Prvi legalni zgoščenki,
poimenovani Kralji vina in
kopriv, ki jo je legendardni
celjski umetnik Bor Zupan-
čič s skupino The Youg Ones
posnel leta 1998, se je v mi-
nulem tednu pridružil še
plošček z naslovom Pot v raj.
Da nima zveze z resničnim
rajem. Bor razloži takoj, ko
začne govoriti o novi zgoščen-
ki. »Zame je raj še najbolj li-
terarni pojem, nekaj, kar po-
nazarja kaotičnost, ki smo jo
z glasbo, posneto na tej ploš-
či, skušali spraviti v nekakšen
red. Če nam je uspelo, ne vem.
Ravno tako kot nisem prepri-
čan, da obstaja raj. Vem pa,
da je to zelo literarna beseda,
ki se rima s številnimi drugi-
mi, in zato je zelo uporabna
kot mašilo v marsikateri pe-
smi,« pravi Bor.
Ker so celjski »mladci«, ki
v tej zasedbi igrajo že prib-
ližno dvajset let, tudi to zgoš-
čenko posneli predvsem pri-
jateljem in znancem, komer-
cialnim dejavnostim pa se še
vedno izogibajo, jih reklama
ne skrbi preveč. _bbPloščo
smo predstavili v petek v Ple-
snem forumu, zdaj pa do no-
vega leta verjetno ne bomo
igrali,« pravi Bor, po letih naj-
starejši, po stažu pa najmlaj-
ši član zasedbe The Young
Ones, saj se je skupini pridružil
šele pred osmimi leti.
Zasedba, ki jo sestavljajo
izključno celjski »mladci« je
zanimiva že v osnovi; v njej
že skoraj dve desetletji igrajo
Andrej Pavlina, Boris Jug,
Bojan Kljakovič, Gorazd
Tratnik, tokrat pa je prvikrat
sodelovalo tudi nekaj sprem-
ljevalnih vokalov, med njimi
perspektivna celjska umetni-
ca Polona Dolžan, ki je pred
meseci pričela s študijem v
Londonu.
Dokončna podoba zgoš-
čenke je pod taktirko celjske-
ga basista Iztoka Mravljeta
nastala v Studu Ant. Sicer pa
je, za razliko od pretežno
ročk 'n' rolla, ki ga The Young
Ones preigravajo, ko Bora ni
z njimi, na ploščku devet av-
torskih pesmi, ki jih je med
sprehodi po gozdu, po ali
pred partijami tenisa ali se-
de v domačem naslonjaču na-
pisal akademski slikar in li-
kovni terapevt. Kot je bilo pri-
čakovati, brez nostalgije ni
šlo, in četrti od večinoma več
kot pet minut dolgih koma-
dov je posvečen porušeni krč-
mi Pri zamorcu. Sicer pa je
plošček prepleten z Borovo
zdaleč najljubšo temo - več-
no vojno med moškim in žen-
sko.
Zato je bolj kot končni re-
zultat pomembna Pot. Uži-
vanje med igranjem, morda
že manj potem, ko se je dela
potrebno lotiti resneje in se
izpostaviti pred javnostjo.
Boru in The Voung Ones to
še vedno ne leži najbolj; igra-
jo skoraj izključno za lastno
veselje. In za prijatelje. V
spomin na sceno, ki je v Ce-
lju ni več. Spomini, zbrani
na nosilcih zvoka, bodo os-
tali. Čez nekaj let bodo v me-
stu, kjer je rockovska ali klub-
ska scena skoraj izumrla. Bor
& The Voung Ones in njiho-
vo zgoščeno doživljanje živ-
ljenja in mesta, v katerem ži-
vijo, imeli zgodovinsko vred-
nost.
Da bi spomin ostal še bolj
živ, se bo Poti v raj, njihovi
drugi legalno posneti zgoščen-
ki, menda kmalu pridružil še
»ilegalni« plošček z naslovom
Angola Money for Celje. Na
njem bo posnetek zadnjega
koncerta pred zaprtjem krč-
me Pri zamorcu, kjer so fant-
je skupaj z drugimi celjskimi
glasbeniki in bendi v name-
niti, zdaj že nekaj časa pokojni
krčmi, junija letos odigrali la-
bodji spev.
ALMA M. SEDLAR
Foto: SHERPA
Božični koncert New Swinq Ouarteta
V sredo, 18. decembra ob
20. uri, bo v župnijski cerk-
vi Svetega Duha v Celju tra-
dicionalni božični koncert
New Swing Quarteta. S tem
koncertom bodo začeli pro-
slavljati 35-letnico New
Swing Quarteta, praznova-
nju velikega jubileja pa bo-
do dali piko na i, prav tako
z božičnim koncertom v Ce-
lju prihodnje leto.
V prihodnjem letu bodo čla-
ni New Swing Quarteta veli-
ko nastopali po Sloveniji. 26.
aprila 2003 bodo na Resevni,
kjer so imeli prvi javni nastop,
ob 12. uri pripravili srečanje
s predstavitvijo monografije
o New Swing Quartetu, zve-
čer pa še koncert v Šentjurju.
V Celju bodo koncert ob 35.
letnici New Svving Quarteta
pripravili jeseni. Prav tako so
že dogovorjeni za nastope v
Avstriji, Švici, Italiji, na Hr-
vaškem, v Bosni in Hercego-
vini, Nemčiji in Braziliji. Pri-
pravili bodo priložnostne kon-
certe v večnamenskih dvora-
nah, na katerih bodo sodelo-
vali Oliver Dragojevič, Divas,
Tereza Kesovija, Daniela in
drugi. Obljubljajo tudi veli-
ke koncerte s tujimi gosti. Ma-
ja 2003 bo koncert Homma-
ge J. Privšku z Big bandom
HTV, junija in julija pa bo
koncert z gosti Starš of Faith.
Vstopnice za tradicionalni
božični koncert New Svving
Ouarteta so na prodaj v trgo-
vini Od A - Ž v Intersparu v
Celju ter v Kompasu Celje.
SIMONA BRGLEZ
Migaj, migaj
na koncertu IMataiije Koišeic
Pred nekaj dnevi je izš-
la nova, že peta kaseta in
zgoščenka, temperament-
ne Štajerke Natalije Kolšek
z naslovom Migaj, migaj.
Besedila in melodije je na-
pisala Natalija sama in na
novi album uvrstila števil-
ne skladbe v živahnih rit-
mih, ni pa pozabila tudi
na tiste bolj sentimental-
ne.
Natalija Kolšek je zelo pri-
ljubljena med poslušalci, v
kar pričajo platinaste nakla-
de njenih albumov, da jo ima-
jo zelo radi, pa so jo prepri-
čali tudi lani na njenem pr-
vem samostojnem koncertu
v Celju. Veliki božični kon-
cert v celjskem Golovcu bo
pripravila tudi letos, v nede-
ljo, 22. decembra. Spremljal
jo bo ansambel Petovio, za
popestritev božičnega spek-
takla pa je Natalija v goste
povabila tudi glasbene goste
iz Slovenije in Dalmacije. Z
Natalijo bodo prepevali nje-
na sestra, dalmatinska klapa
Lanterna iz Zadra, Ivan Hod-
nik, Dejan Marinčič in zma-
govalci vseh pomembnejših
festivalov - Modrijani. Za hu-
mor bo poskrbel Štamperlov
Pepi, male in velike obisko-
valce bo poskušal navdušiti
čarovnik Avgustino, najmlaj-
še pa bo obdaril Božiček. Tudi
letos bodo imeli otroci ob
spremstvu odraslih prost
vstop.
Vstopnice so na prodaj na
Bazenu Golovec Celje, na
TlC-u Celje, gostišču Rimljan
Šempeter in v menjalnici
Ekopool Celje.
SIMONA BRGLEZ
Natalija Kolšek
GLASBA
39
TV OKO ZA ODROM
Na Miklavževem večeru pri Kocmanu v Šentrupertu nad
Laškim se je zbralo veliko glasbenikov, igrale so Polka pun-
ce. V odmoru so se srečali štirje glasbeni prijatelji: (od le-
ve) članica Polka punc Maja Dobrotinšek, odlična pevka,
članica ansambla in besedilopiska Vera Soline, Matej Mast-
nak (nič več član ansambla Zupan z Vranskega, pač pa med
drugim novi vodja štorskih godbenikov) in Milan Jurkošek,
ki med drugim pomaga pri pripravi promocije prve kasete
ansambla Jurij, ki bo 22. decembra v Štorah.
Urica ljudskih
melodij in napevov
Kulturno društvo Andraž in Vaški godci bodo pripravili
zanimivo glasbeno prireditev Urica ljudskih melodij in na-
pevov, ki bo v nedeljo, 15. decembra, ob 15. uri. v Domu
krajanov v Andražu. Nastopili bodo Vaški godci. Vesele ba-
bice. Ljudski godci iz Gneč pri Mozirju, Vesele kmetice iz
Slivnice, Ljudske pevke s Ponikve pri Žalcu, Bratje Dobrov-
nik. Lastovke s Polzele, Ljudski pevci iz Andraža, harmoni-
karji Diaton z Mute, citrarka Petra Klavž, harmonikar Rok
Meklav, Šumeški Ivan in vnuka ter Veseh pruhovčani iz Pi-
rešice. TV
^mrnjAK JPOLK IN
VALČKOV
Veseljaki vabijo v Dobje
Med zadnjimi bodo v decembru predstaviH svoj glas-
beni izdelek člani ansambla Veseljaki iz Dobja. Poleti so
izdali kaseto in zgoščenko Pozdrav Dobju. Z veselimi in
prijetnimi melodijami so večkrat uspeli tudi v programu
Radia Celje, v glasbeni oddaji Domače 4 v nedeljo, 8.
decembra, pa so z melodijo Ljuba moja domovina osvo-
jili kar 20 od 25 glasov poslušalcev.
Promocijski koncert bo v nedeljo, 15. decembra, ob 15.
uri v dvorani kulturnega doma v Dobju, gostje Veseljakov
bodo Modrijani z Dobrne, Založnik iz Vitanja, Unikat iz
Gorice pri Slivnici, ansambel Luba Užmaha, harmonikarji
Dobja s Francem Salobirjem in Klobasekov Pepi. Veseljaki
obljubljajo vesel in prijeten decembrski večer, ki bo vsem
ljubiteljem narodnozabavne glasbe ostal še dolgo v lepem
spominu.
Na fotografiji so harmonikarji Dobja ali županovi glasbe-
ni svetniki, kot jih v šali imenujejo, ki so pred dnevi uspe-
šno nastopili na Avsenikovem abonmaju polk in valčkov v
Narodnem domu v Celju, v nedeljo pa se bodo ponovno
predstavili pred domačim občinstvom. Z leve Drago Voga,
Alojz Vogrinc, Franc Plahuta, Zvone Leskovšek, Boštjan Pla-
huta, Vlado Robič, Mirko Jazbec in Franc Salobir.      TV
Rok Švab »naj
pevec 2002«
v Kamniku so zaključili
tekmovanje za Naj pevca in
pevko 2002. V finale se je
uvrstilo po pet pevcev in
prav toliko pevk sloven-
skih narodnozabavnih an-
samblov. Velik uspeh je do-
segel član Modrijanov, Rok
Švab, ki je postal najboljši
pevec.
Zmagal je v konkurenci s
pevci Toneta Rusa (ans. Rus),
Jožeta Skubica (ans. Slapo-
vi), Jožeta Budne (ans. Za-
savci) in Klemna Torkarja
(ans. Storžič). Ocenjevalce je
prepričal z odlično interpre-
tacijo pesmi Spomin na pev-
ca še živi, ki je svojo zmago-
vito pot začela z uvodno pred-
stavitvijo 14. junija na festi-
valu Vurberk 2002.
Modrijani so tako v zbirko
nagrad uvrstili še eno, po šte-
vilu pa se brez konkurence
uvrščajo na prvo mesto v le-
tošnjem letu. Tudi v zadnjih
dneh decembra imajo fantje
veliko nastopov, v nedeljo so
tako nastopili kar trikrat: naj-
prej na dobrodelnem koncer-
tu na Dobrni, nato na koncer-
tu Pod Roglo se poje in igra v
Zrečah in zvečer še na prire-
ditvi v Kamniku, kjer je bil Rok
Švab izbran za najboljšega.
Med petimi pevkami je v fina-
lu slavila pevka ansambla Igor
in Zlati zvoki. Jelka Hafner.
TONE VRABL
Tercet Domima
v Franciji
Tercet Domima in citrar
Marjan Marinšek sta pole-
ti dobila vabilo, da se ude-
ležita mednarodnega Festi-
vala jezikov in kultur sve-
ta v Toursu v osrednji Fran-
ciji ob dolini reke Loare. Ta-
ko sta v soboto, 30. novem-
bra, in v nedeljo, 1, decem-
bra, nastopila v palači Vin-
ci, na osrednji prireditvi, ki
se je je udeležilo okoli 8.000
obiskovalcev, kot je zapi-
sal francoski dnevnik La
nouvelle Republic.
V festivalskem odboru, ki
se imenuje Tours brez meja,
sodeluje tudi gospa Mimi So-
tošek Chaigne, medicinska
sestra iz Vendoma, sicer po
poreklu iz Mrčnih sel na Koz-
janskem, ki je poskrbela, da
je tercet dobil ugledno vabi-
lo.
Na multikulturnem festi-
valu v Toursu so govorili 76
jezikov, predstavljali so pe-
smi in plese iz domala vsega
sveta, pripravili promocijske
razstave posameznih držav in
odprli restavracijo kulinarič-
nih specialitet z imenom
Okusi sveta. Na festivalu je
mrgolelo informacij o prob-
lemih raznih ljudstev in je-
zikov po svetu, zlasti Kurdov,
Armencev, Tibetancev...
Slovenci smo imeli svojo
učno uro. predstavitve slo-
venskega jezika, ki jo je vo-
dila gospa Antonija Bernard
s tamkajšnje univerze. Ter-
cet Domima in citrar Marjan
Marinšek pa sta imela več na-
stopov. Večernemu koncertu
v dvorani Vinci je prisostvo-
vala tudi slovenska ambasa-
dorka v Parizu, gospa Mag-
dalena Tovornik in podžupa-
nja Toursa gospa Lemarie, ki
sta za nastopajoče in pred-
stavnike društva Tourain-Slo-
venie pripravili slavnostno ve-
čerjo. Tercet je nastopil tudi
na sejemskem odru in pel pri
francoski maši v cerkvi Saint
Cyr.
MM
Atomčkova predstavitev
v Podčetrtku
Ansambel Atomček iz Olimja je pripravil uspešno predsta-
vitev prve kasete in zgoščenke v dvorani OŠ Podčetrtek. Kljub
slabemu vremenu se je zbralo veliko ljudi, ki so navdušeno
spremljali in ploskali lepi prireditvi, na kateri so ob Atom-
čku nastopili tudi gostje Kvintet Dori, Korenjaki iz Oplotnice
(22. decembra imajo v športni dvorani v Oplotnici predstavi-
tev prve kasete in zgoščenke), Ribič s Pristave in duo I&CO s
Ptuja. Prireditev je obiskal tudi Miklavž. TV
Dobrodelni koncert v Šmartnem v Rožni dolini
Ludvik Stopar s sodelavci pripravlja 8. dobrodelni kon-
cert Karitas za pomoč ljudem v stiski, ki bo v nedeljo, 15.
decembra, ob 15. uri v dvorani kulturnega doma v Šmart-
nem v Rožni dolini. Sodelovanje so obljubili ansambel Fran-
cija Zemeta, Franci Zeme s prijatelji, ansambel Simona Gajš-
-   Št. 50 - 12. december 2002   -
ka, Duo Biser, MPZ Nova Cerkev in še nekateri drugi. Zbran
denar od vstopnine in drugi prispevki bodo Karitasu prišli
prav pri božično-novoletnem obdarovanju ljudi, ki so take
pomoči potrebni.     »
TV
40
ZA AVTOMOBILISTE
NOVI TEDNU
Novi iifegane na slovenskem trgu
z velikim medijskim in
siceršnjim pompom se na
slovenski avtomobilski trg
vozi novi megane oziroma
megane II. Od leta 1996, ko
se je prvič pojavil pri nas,
se je za prvi megane odlo-
čilo skoraj 25 tisoč kupcev,
kar je nedvomno zelo ugod-
na številka. Če jo hoče no-
vi megane ponoviti, bo de-
lo naporno.
Vsekakor je Renault vsaj
nekaj že dosegel: s svojo ob-
liko megane II razburja in
zato zbuja precej pozorno-
sti, kar gotovo prodaji ne
more škodovati. Zlasti raz-
burja podoba zadka, ki pa
sta jo vendarle napovedala
dva predhodnika, in sicer
avantime in vel satis. Toda
to sta avtomobila, ki" se po-
skušata v višjih oziroma dru-
gačnih razredih, megane pa
hoče biti uspešen v nižjem
srednjem razredu, torej tam,
kjer je najpomembnejše.
Za začetek je Renault po-
nudil limuzino (berline) in
kupeja, napovedujejo pa še
druge karoserijske modele,
saj naj bi jih bilo na koncu
vsega skupaj kar osem. Ne
glede na to, ali gre za limu-
zino ali kupe, je dolžina ena-
ka (420 centimetrov), prav
tako je enaka medosna raz-
dalja (262 centimetra), ki je,
tako pravijo pri Renaultu,
ena največjih v tem razredu.
Omembe vredno je, da se pri
podvozju megane spogleduje
z večjo in seveda dražjo la-
guno. Zanimivo je, da so pri
obhkovanju notranjosti po-
gledali, kako je to pri tovor-
njakih. Zato nekaj nenavad-
nih oziroma neobičajnih re-
šitev, kot recimo ročna za-
vora in še kakšna malenkost
bi se našla. Kot je to že sko-
raj v navadi, ima tudi mega-
ne posebno kartico, s kate-
ro je mogoče odpreti/zapreti
vozilo in pognati motor (kot
v laguni, recimo).
Pri motorjih vsekakor ni
zadreg, saj je ponudba širo-
ka, bo pa kasneje verjetno
še nekaj pestrejša. Štirje ben-
cinski in dva turbodizla iz
serije cDi bodo zadostovah
za začetek. Povsem na začet-
ku bencinske ponudbe je 1,4-
litrski motor z 80 KM, sledi
še en 1,4-litrski agregat, ki
ponuja 98 KM, nato pride na
vrsto 1,6-litrski motor, ki
razvije 115 KM, najzmoglji-
vejši pa je 2,0-litrski agre-
gat s 136 KM. Turbodizla
imata gibno prostornino 1,5
in 1,9-litra, prvi 80, drugi
120 KM, pri čemer drži, da
naj bi prihodnje leto pove-
čali moč pri šibkejšem mo-
torju na 100 KM.
Možno je izbirati med tre-
mi paketi opreme in petimi
različnimi notranjostmi; pri
Renaultu so izračunali, da
bo vsega skupaj na voljo kar
80 izpeljank. V osnovnem
paketu opreme so recimo
protiblokirni zavorni sistem
ABS, pa štiri zračne varnost-
ne blazine, osrednja ključav-
nica za zapiranje oziroma
odpiranje vozila ipd. Pri Re-
naultu Slovenija, ki skrbi za
renaulte pri nas, upajo, da
Renault megane II
Evropski avto leta 2003 je renault megane II
Renault megane II je evropski avto leta 2003. Tako je odločilo 58 evropskih avtomobilskih in drugih novinarjev
združenih v žiriji za izbor evropskega avtomobila leta. V ožji izbor za omenjeni naslov se je letos pripeljalo seden
avtomobilov, in sicer mazda6, citroen C 3, ford fiesta, mercedes benz E, opel vectra, honda jazz in renault megane. Slednj
je v končnem izbiranju dokaj tesno premagal japonsko mazdo6; če bi zmagala ta, bi se tretjič vse od nastanka žirij(
oziroma izbiranje evropskega avtomobila zgodilo, da bi naslov pripadal japonskemu vozilu. Pred časom sta to lovoriki
osvojila toyota yaris in nissan micra. Sicer pa je lani ta naslov pripadal peugeotu 307, še leto nazaj pa alfi romeo 147.
se jim bo prihodnje leto po-
srečilo prodati kakšnih 1500
meganov II. Cenovno so ku-
peji nekaj cenejši od limu-
zin, najcenejši megane (ku-
pe 1,4) pa je na voljo za 2,91
milijona tolarjev.
Abtov
dirkalni TT
Podjetje Abt, ki sodeluje z
Audijem, je pripravilo nekaj
bolj športno različico slovi-
tega roadsterja/kupeja TT.
DTM edition, kot se varianta
imenuje, bo na trgih do sre-
dine januarja prihodnjega le-
ta. Avto poganja znani 1,8-li-
trski motor s 225 KM, dobil
pa je nekaj dirkaških dodat-
kov, kot so večji zadnji spoj-
ler, ksenonski žarometi, dru-
gačen prednji spojler, 18 palč-
na kolesa. Cena: 41.850 evrov.
kOVI TEDNIK
ZA AVTOMOBILISTE
41
Prenovljena
mercedesa S in CL
Mercedes Benz je z pre-
novo svojega največjega av-
tomobila v limuzinski po-
dobi, torej razreda S, in
hkrati s prenovo največje-
ga hišnega kupeja CL zno-
va vrgel rokavico konku-
renci. Navzven sta tako S
kot tudi CL doživela komaj
kakšno spremembo, pod
pločevino pa je zlasti pri S
veliko novega, morda revo-
lucionarnega.
Nedvomno pa je res, da je
mercedes S v svojem razre-
du, to je razredu prestižnih
limuzin, svojevrsten kralj, saj
ima v ZDA 40, v Zahodni
Evropi 46 in na Japonskem
kar 58-odstotni tržni delež.
Mercedes S je po novem do-
bil tudi štirikolesni pogon
4matic, ki pa bo na voljo le
pri izvedenkah z bencinski-
ma šest- in osemvaljnikoma.
To je po svoje odgovor Volks-
wagnu oziroma Audiju, kaj-
ti tako VW phaeton kot audi
AS imata stalni štirikolesni
pogon. Mercedesi S s štiri-
kolesnim pogonom se na tr-
ge pripeljejo spomladi 2003.
Med pomembne novosti, ki
so na voljo v veliki limuzini
(za sedaj v kupeju CL še ne),
je varnostni sistem presafe. Gre
za kombinacijo aktivne in pa-
sivne varnosti. Ko elektroni-
ka zabeleži neobičajno obna-
šanje vozila med vožnjo (za-
našanje, prevračanje ipd.),
začne samodejno zapirati stre-
šno okno, zategovati vamostne
pasove, naslonjali prednjih se-
dežev pomakne nazaj, sedal-
ni del pa spredaj navzgor in
nazaj v vzdolžni smeri. Vse
to naj bi pripomoglo k večji
varnosti voznika in sovozni-
ka (za doplačilo ponujajo pre-
safe tudi na zadnjih sedežih),
pri tovarni pa pravijo, da so
med preskusi ugotovili, da
presafe v večini primerov opra-
vi svojo nalogo.
Ponudba motorjev je tako
v mercedesu S kot CL boga-
ta. Tako kupeja po novem po-
ganjata VB bencinski motor
s 306 KM in dvanajstvaljnik,
ki razvije 500 KM. Mercedes
S ima šestvaljnike, osemvalj-
nike, dizelske motorje, po-
vsem v vrhu pa je prav tako
12-valjni motor, ki ga name-
njajo izvedenki S 600 in ima
500KM ter 800 Nm navora.
Pri Mercedes Benzu se ne bo-
jijo, da bi prenovljeni S kon-
kuriral hišnemu prestižnej-
šemu maybachu, ki je napo-
vedan za prihodnje mesece.
Bosta pa oba avtomobila, se
pravi S in CL, tudi pri nas na-
prodaj v jeseni.
Mercedes S
Mercedes CL
VVVlupo
Konec za VW lupo in
seat aroso?
Nemški Volksvvagen menda do leta 2005 ne bo zamenjal
dveh svojih avtomobilov, in sicer VW lupo ter seata aroso
(tovarna Seat je sestavni del koncema VW). Očitno je, da
avtomobila nista izpolnila nekaterih pričakovanj. Tako so v
letošnjih devetih mesecih na evropskih trgih prodali vsega
''O tisoč arosov in lupov, kar pomeni, da je bila konkurenca
precej uspešnejša. Pri nas so tako prodali komaj 30 teh av-
tomobilov. Povsem verjetno je, da bodo oba nadomestili z
•^ovim, večjim vozilom.
48
ZANIMIVOSTI
Miss Slovenije znova v Celju
Lepotica Nataša Krajnc je znova v Celju. Prvo predstavitev po vrnitvi iz Londona je imela v Avsenikovem
abonmaju polk in valčkov v Narodnem domu. Foto: AŠ
Celjanka Nataša Krajnc je minule štiri
tedne preživela v Nigeriji oziroma v Lon-
donu. Čudoviti spomini, nova, drugačna
in nepozabna izkušnja, pa tudi nova pri-
jateljstva bodo za vedno ostali v spominu
lepotice, ki je zastopala Slovenijo na iz-
boru za miss sveta.
Po vrnitvi v Celje v ponedeljek zgodaj zju-
traj si je po dolgem spancu privoščila kosilo
s starši, ki so ji od petka do nedelje delali
družbo v Londonu. Izbrala si je svojo naj-
ljubšo jed - rižoto z morskimi sadeži. V Lon-
donu je Natašo obiskal tudi njen fant Dani-
jel, ki se mu, kljub temu, da je v soboto dr-
žal pesti za Natašo, ni uresničila želja, da bi
se Nataša uvrstila med 20 oziroma 10 naj-
lepših na svetu.
Med oblekami, ki so jih predstavile lepo-
tice, ji je bila najbolj všeč zmagovalna oble-
ka, od deklet pa najbolj Kolumbijka. Nata-
ša pravi, da kakšnih posebnih prigod v Ni-
geriji in Londonu ni bilo, pri nekaterih de-
kletih se je morda poznal kakšen kilogram-
ček več, medtem ko sama težav s težo nima.
Najbolj se spominja zavidanja, ki ga je pri
dekledh vzbudila z lepimi oblekami. VeUk
minus je pripisala obveščenosti. Lepotice so
namreč vse informacije dobivale sproti, po-
sebnih urnikov ni bilo.
Od torka naprej je Nataša že na delovnem
mestu. Prvi intervju je imela v torek zjutraj
na Radiu Celje, prvo predstavitev po vrnitvi
iz Londona pa v Avsenikovem abonmaju polk
in valčkov v torek v celjskem Narodnem do-
mu. Njo in njenega menedžerja Zdravka Ger-
žino je povabil voditelj prireditve Tone Vrabl,
za vse obiskovalce pa je bilo to veliko prese-
nečenje.
S.B.
Nataša Krajnc po sobotnem finalnem večeru, pred
večerjo. Na sliki s hrvaško lepotico Nino.
V Nigeriji so obiskali »sirote opice« in tam je nastalo kar nekaj zanimivih posnetkov.
Natašo so v Londonu obiskali, oče, ki je zaslužen za posnetek, mama Nada in fant Danijel. Sestra je domi
prireditev posnela.
Plesnikova imenitna druščina
Hotel Plesnik v Logarski dolini je koncem prejšnjega tedna povabil več kot sto poslovnih
partnerjev in prijateljev iz Slovenije in Evrope. V programu srečanja so sodelovali imenitni
glasbeniki Srečko Zorko, Tereza Kesovija, Andreas Schulist iz Miinchna in Aida Krilanovič
iz Zagreba. Miklavž je razdelil darila povabljenim. Na fotografiji sta ob Terezi Kesoviji, ki jf
tudi tokrat blestela, še sestri Marjana in Martina Plesnik. JOŽE MIKLAVC