Lato LXVI
Pottnina o la San» « gatorhl
V Ljubljani, v torek', dne 15. marca 1938
Stev. 61 a Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno	^^	^^^^^^^^^^ ^^^ ^^^^^^^^^^	^ек. račun : Ljub-
za	W	^^^^^^^^ ^^^ ^F ^^^^^^^^ ^^^^^^^^	I «t m
«rtvo 40 Din — ne-	^ J	Ш ~	10.34>< za inserale;
deljska ce-	^^^^^^^ Ш^Ш ^^Л M	^^HSHfe в Ј^^ННЦ^ ^ШШ
loletDO za	^^^^^^ Ш^Ш M	^^И Ш ^ШК	Zagreb
inozemstvo 120 Din	U	VjB
Uredništvo je v	Ли^	ЈШЛШШИИШ^ ^^^^^^	Uprava: kopitar-
Kopitarjevi aLb/Ш	jeva ulica štev. 6.
Telefoni nredništva in «prave: 40-01. 4(W)8. 40-03. 40 04. 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Avstrija priključena Nemčiji
Dunaj se je slovesno poklonil svojemu vladarju Hitlerju Danes velika vojaška parada združene armade
»Avstrija je dežela nemške države.« S tem wuhoparnim kratkim stavkom ustavnega zakona, ki je bil objavljen dne 13. marca na Dunaju, podpisan od zadnje avstrijske vlade, m se istega dne uzakonjen in uveljavljen za vso veliko nemško državo v Berlinu, je prenehala obstajati Avstrija. Prenehala obsita-jjati je skoraj premalo povedano, kajti ime Avstrije je tako popolnoma izbrisano, da vhaja ta dežela v okvir Nemčije celo pod novim imenom >Ostmarkc. Od Avstrije, katere ime je skozi stoletja obvladalo zgodovino Evrope, ne ostane ničesar več kakor zgodovinski spomini, Dunaj pa, ki je bil stoletja prestolnica mogočnega imperija, začenja novo dobo prestolnice pokrajine velike Nemčije, ki ima svoj eedež v Berlinu.
Dogodki, ki označujejo ta veliki zgodovinski trenutek, so se razvijali s tolikšno brzino, in v tako izrednih okoliščinah, da bo treba zgodovinarju časa in odmaknjenega razgleda, da bo pravilno zajel in presodil njihov pomen. Tako hitro so prišli na svetovno po-zornico in oddrveli mimo, da se evropska ljudstva niti zavedla niso, kako velika je zgodovina, ki jo mrzlično preživljajo. Udarec je eledil udarcu, hitro, smotreno, odločno in v Evropi je bilo ene države manj. Čez vso srednjo Evropo pa je legla velika zedinjena Nemčija s 75 milijoni prebivalcev, ki sega od Severnega morja pa do grebena Karavank z razgledom doli na Jadransko morje. Premo-trimo še enkrat te dogodke, da si bomo zapomnili vsaj dejstva, ki označujejo ta pomembni prehod v novo dobo.
Dne 12. februarja je bil v Berchtesgadenu med kanclerjem Hitlerjem in kanclerjem dr. Sehuschniggom razgovor, posledica katerega po bile daljnosežne odredbe. V notranji politiki Avstrije so nastopile usodne spremembe, nàrodni socializem je dobil zakonit obstoj in •oudeležbo pri vladi. Oba kanclerja, Hitler dne 20. februarja, in Schuschnigg dne 24. februarja, sta v velikih govorih obrazložila pomen in obseg svojega dogovora. Dne 9. marca je Schuschnigg, da bi ugodil nemški želji po plebiscitu, odredil, da bo avstrijsko ljudstvo glasovalo dne 13. marca o tem, če hoče biti samostojno ali ne. Dva dni kasneje, 11. marca sta prišli iz Berlina zaporedno dve ultimativni zahtevi na naslov dunajske vlade, naj plebiscit odloži in naj Schuschnigg kot kancler odstopi. Te zahteve so bile podprte z nabiranjem nemških čet ob avstrijski meji. Schuschnigg je istega večera tudi odstopil in je zvemi predsednik Miklas zaradi vzdrževanja javnega reda moral imenovati za kanclerja Hitlerjevega zaupnika Seyss-Inquarta, ki je takoj naprosil nemško vlado, naj pošlje svojo oboroženo silo v Avstrijo, da pomaga preprečiti nerede. V soboto, dne 12. februarja je nemška armada vkorakala v Avstrijo in jo postopna zasedala, na Dunaj pa so prišli najvišji politični, vojaški in strankini voditelji iz Nemčije. Poglavar Nemčije Hitler je istega večera bil že v Linzu, kjer ga je sprejela avstrijska vlada, medtem ko je bil Miklas še vedno predsednik države. V nedeljo, dne 13. marca je prešla vsa oblast v Avstriji v roke narodnosocialistične stranke in je zvečer predsednik Miklas odstopil ter so v skladu z ustavo prešle njegove oblasti v roke kanclerja Seyssa-Inquarta in njegove vlade, ki je v večernih urah proglasila priključitev Avstrije k nemški državi. S tem je nemški kancler Hitler dejansko postal vladar čez Avstrijo ter je to dejstvo tudi takoj uzakonil z nemškim državnim zakonom. Na Dunaju je bil sprejet že kot vladar, ki je prišel na obisk v priključeno »Ostmarkoc.
Iz navedenega sledi, da se je nemška vlada pri razpletu avstrijskega vprašanja skrbno držala zakonitega postopka in si tako dala mednarodnopravni oslon, da priključitev Avstrije k Nemčiji ni nikakšna kršitev obstoječega pravnega položaja in torej ne briga nobene druge države, ker je notranja zadeva Nemčije in Avstrije. Tega stališča se je takoj tudi poslužila, ko je zavrnila besedni protest Francije in Anglije proti vkorakanju nemške oborožene sile na avstrijska tla-, češ da nemška armada ni svojevoljno prešla avstrijsko mejo, ampak je bila poklicana od zakonite avstrijske vlade.
Poučno je ob zatonu neodvisne Avstrije razmišljanje o neštetih jamstvih, ki so jih avstrijske vlade zaporedno dobivale od velesil — da niti ne omenimo Zveze narodov, kjer je to poroštvo s posebno slovesnostjo zapisano — kakor tudi o tem, koliko so takšna elovesna jamstva ua mednarodnem področju ta kak narod ali državo vredna. Sodeč po iad ržanju velesil zadnjih 20 let prav v avstrijskem vprašanju bi bilo pričakovati, da bodo skušale posredovati v prilog avstrijske neodvisnosti. Zgodilo se je nasprotno. Avstrija je postala del nemške države ob popolnem moićanju veiesii. To bo zgodovina brez dvoma zapisala pod datum 11. marca 1938.
Zgodovinski zakoni
Dunaj, 14. marca. AA. DNB. Uradno je bil objavljen ustavni zakon o zedinjenju Avstrije z Nemčijo. Zakon določa naslednje:
čl. 1. Avstrija je deiela nemškega rajha; il. 2. v nedeljo, dne 10. aprila, bo svoboden in tajen plebiscit vseh nad 20 let starih nemških moi in iensk o zopetnem zedinjenju z Nemčijo; (l. 3. odločila bo večina oddanih glasov; čl. 4. dopolnila o izvedbi tega plebiscita bodo objavljena z naredbo;
čl. 5. § 1: ta zvezni ustavni zakon stopi v veljavo na dan proglasitve;
j? 2: izvedba zakona je poverjena zvezni vladi. S tem se potrjuje, da je ta zakon veljaven v smislu ustave.
Podpisani: Seyes-Inquart, Gleise Ilorstenau, Wolf, Hueber, Mengin, .lury, Neumayer, Reintha-ler, Fischbôck.
Berlin 14. marca. AA. DNB: Zastopnikom tiska je včeraj Gôbbels objavil naslednji zakon: Zakon o ponovni priključitvi Avstrije k Nem-
Dunaj, 14. marca, c. Vodja nove združene Nemčije Hitler je prišel popoldne ob 15-30 v Schonbrunn iz smeri St. Polten. Iz Schônbrunna se je Hitler odpeljal proti središču Dunaja.
Vse ulice so bile prepolne. Lahko ee reče, da od približno dveh milijonov Dunajčanov ni ostalo več kot 100.000 doma. Vse ulice eo bile tudi vse izpopolnjene nemških in avstrijskih vojakov. Hitler se je pripeljal v mesto nekako proti 18. uri. Po vseh ulicah se je vozil stoje in z dvignjeno desnico odzdravljal na pozdrave od vseh strani. Avtomobil se je ustavil pred hotelom »Imperialom«, kjer so za Hitlerja pripravili posebne prostore v drugem nadstropju.
Pred hotelom je bila postavljena avstrijska čaetna četa in zbrani so bili vsi zastopniki oblasti. Hitler se je z vsemi pozdravil in pregledal častno četo. Navdušenje množice je rastlo od minute do minute, in na trg pred hotelom so se valile še in še ogromne množice.
Malo po 6. uri se je Hitler pojavil na balkonu. Navdušenje množice se je dalo komaj izraziti e človeškimi izrazi. Vzkliki »Sieg, Heil« in slično se sploh niso več razumeli.
Pred govorom je bilo objavljeno, da bo uradni in glavni Hitlerjev sprejem jutri dopoldne ob 11. uri na Heldenplatzu. Tedaj bo imel Hitler tudi velik in slovesen govor o trenutnih dogodkih. Istočasno je bilo objavljeno, da bo jutri popoldne ob 14. uri parada na Heldenplatzu.
Hitler je govoril zato nocoj dvakrat, in sicer kratko, ker bo glavni govorf jutri. Prvič je govoril ob 18. uri, drugič pa ob 19.20. Ker sta oba govora zelo podobna, ponavljamo drugega:
Nemški rojaki in nemške rojakinje!
Ni mogoče povedati tistega, kaj ëutim v tem trenutku! To je velika zgodovinska doba, ki jo doživljamo, to je velik zgodovinski preobrat. Ta veliki dogodek doživlja sedaj tudi ves ostali nemški narod z nami! Z nami ne deli istih čustev Ie dva milijona rojakov okoli na», sedaj nas posluša in spremlja s srcem ves rajh. Vsi so onaKo pre-sunjeni. In vsi žive z nami ta trenutek in z nami ponavljajo isto obljuho:
Naj se zgodi karkoli, naj pride nad nas karkoli — Nemčije, kakor danes stoji, ne bo nihče več zlomil ali pa razdelil, ln nobena sila na svetu ne more streti tega, kar se je zgodilo. To prisegajo danes vsi od Linza do Hamburga, od Konigsberga do Kolna in sem do Dunaja!
čiji z dne 13. marca 1938 jo objavljen in je nemška vlada izdala zakon, ki proglaša:
čl. 1. zvezni ustavni zakon, ki ga je objavila avstrijska vlada o ponovnem priključku Avstrije k Nemčiji z dne 13. marca 1938 postaja s tem nemško driavno pravo. (Nato sledi besedilo zakona zvezne vlade.)
čl. 2. zakonov, ki se jih sedaj poslužuje Avstrija, ostanejo še v veljavi. Zakoni nemškega rajha se bodo uvajali kasneje, in sicer na ukaz vodje in driavnega kanclerja oziroma ministrov, ki jih bo on pooblastil.
čl. 3. notranji minister je pooblaščen, da odredi posameznim ustanovam vse potrebno za izvajanje tega zakona.
čl. 4. ta zakon stopa v veljavo na dan proglasitve, to je dne 13. marca 1938.
Biirchel, šef stranke v Avstriji
Linz 14. marca. AA. DNB. Vodja rajha in državni kancler je izdal naslednje povelje:
1. ukazujem oblastnemu vodji za saarsko in falsko oblast B ii r c k e 1 u, da naj znova organizira narodnosocialistično stranko v Avstriji;
Poldrugo uro eo etolieoči etali na trgu pred hotelom. Vsakih pet minut je moral Hitler na balkon in veakih dve, tri minute so ljudje začeli prepevati nemški himni.
Ljudje eo se začeli razhajati šele, ko so jih zvočniki pozvali, naj gredo, ker mora vodja delati. Slovesnost prvega sprejema ee je končala kmalu po pol osmi uri.
Berlin, 14. marca. AA. (DNB) Danes jc poslanik v. Papen odpotoval z letalom na Dunaj.
London, 14. marca, c. Približno ob istem času, ko se je Hitler zmagoslavno vozil s Schônbrunna v bivšo avstrijsko prestolnico, se je v angleški spodnji in gornji zbornici začela seja, na kateri sta Chamberlain in Halifax čitala angleško vladno izjavo o dogodkih v Avstriji
Spodnja zbornica je bila prenapolnjena in ko je prišel Chamberlain v zbornico, .ga je skoraj vsa zbornica pozdravila. Takoj po otvoritvi seje je Chamberlain pričel čitati vladno izjavo.
Vladna izjava sc v začetku najprej dotika zgodovinskega ozadja vseh zadev, ki se nanašajo na Avstrijo. Obrazložil je najprej prvi del razvoja do angleškega protesta v Berlinu, nato pa prešel na dogodke same.
Borba v Avstriji je dosegla svoj višek dne 11. marca, ko sta ministra Seyss Inquart in Gleise Horstcnau ultimatrvno zahtevala od Schuschnigga, da mora odložiti glasovanje. Schuschn'ggg se je hotel rešiti s kompromisom, toda proti 13. uri je prišel iz Berlina odgovor, da nemška vlada ne pristaja samo na odložitev glasovanja, ampak da zahteva tudi Schuschniggov odstop. Ultimatum je napovedoval, da bodo nemške čete ob 17. uri po angleškem času vkorakale v Avstrijo, če se Schuschnigg ne umakne. Schuschnigg je pristal na odpoved plebiscita pod pogojem, če narodnosocialistična ministra zajamčita red in mir v Avstriji Narodnosocialistična ministra sta odgovorila, da to ni več dovolj, ampak da mora Schuschnigg odstopiti Dejstvo, da sta oba ministra grozila z vdorom nemških čet, dokazuje, da )e bila Nemčija za njunim ultimatumom.
2.	pokrajinski vodja Biirckel mora kot komisar stranke v Avstriji pripraviti plebiscit;
3.	pokrajinskemu voditelju Btirckelu sem dal pooblastilo, da odredi vse potrebno in da s polno odgovornostjo izvede vse potrebno. Podpis: Hitler.
Obe armadi združeni
Vodja rajha in vrhovni poveljnik vojske je snoči odredil naslednje:
1.	avstrijska zvezna vlada je z zakonom odredila ponovno združitev Avstrije z Nemčijo; nemška vlada je z zakonom, ki nosi današnji datum, priznala ta sklep;
2.	na temelju tega je avstrijska zvezna vojska kot del nemške vojske od danes naprej pod mojim poveljstvom;
3.	poveljstvo nad nemško vojsko v mejah Avstrije izročam pehotnemu generalu v. Bocku, poveljniku osme armade;
4.	vsi člani dosedanje avstrijske zvezne vojske morajo položili prisego meni kot svojemu vrhovnemu poveljniku. Pehotni general von Bock bo takoj izdal potrebna povelja. — Adolf Hitler.
Dunaj 14. marca. e. Reuterjev dopisnik rzve, da je Schuschnigg odklonil dovoljenje, da lahko odpotuje v tujino. Rekel je, da hoče ostati v Avstriji, ker je Avstrija njegova domovina.
Zunanji minister v. Ribbentrop sc je danes opoldne odpeljal z letalom na Dunaj v spremetvu več uradnikov zunanjega ministrstva.
Himmler je imenoval Kaltenbrunnerja za šefa avstrijskih napadalnih oddelkov.
Valutna borza ostane do nadaljnjega zaprta.
Na aspernsko letališče jc' prispel šef štaba napadalnih oddelkov Viktor Lutze, da prevzame avstrijske napadalne oddelke in jih uvede v sestav nemških napadalnih oddelkov.
Budimpešta 14. marca. c. Semkaj so žc dopo-tovali številni člani habsburške družine. Drugi Habsburžani pa so svoj prihod že napovedali.
Proti večeru je prišel iz Berlina nov ultimatum, ki so ga prenesli s posebnim letalom. Ta je zahteval tisto, kar je bilo žc objavljeno, to je med drugim tudi narodnosocialistično vlado z dvema tretjinama narodnoso-cialističnih ministrov in Seyss Inquartom kot kanclerjem. Ta ultimatum je zahteval odgovor do 1930. Schuschnigg je nato izjavil, da se umika pred silo.
Ponoči, dne 11. marca, je angleški veleposlanik vložil energični protest v Berlinu v zunanjem ministrstvu. Tega je nato nemška vlada odbila, češ da se tretje velesile nimajo vmešavati v notranje zadeve nemškega naroda. Angleški protest je protestiral proti nasilju. Že poprej so to povedali tudi nemškemu zunanjemu ministru von Ribbenlropu in dvakrat je to rekel tudi Halifaxu proti voditelju nemške zunanje politike.
Nato je Chamberlain rekel, da je bilo končno stališče angleške vlade odvisno od stališča francoske in italijanske vlade. S francosko vlado je bil takoj dosežen sporazum in je Francija protestirala obenem z Anglijo. Italija pa na angleški korak ni odgovorila.
Chamberlain je nato omenil, da je maršal Goring dne 11. marca češkoslovaškemu poslaniku v Berlinu omenil, da želi Nemčija zboljšanje odnošajev s CSR. Namestnik zunanjega ministra von Neurath pa je rekel, da želi Nemčija sodelovati s CSR v siuisju določb arbitražne pogodbe, ki obstoja med obema državama.
Nato so govorili zastopniki opozicije. Vodja opozicije major Atlee je rekel, da zdaj pač želi 6amo to, naj se V6i Angleži in vsi narodi še bolj vrnejo v okvir ZN. Vrnimo ee v Zvezo narodov in spoštujmo zakone.
Vodja liberalcev 6ir Sinclair je rekel, da je zdaj Nemčija zopet v strašni obliki kršila pogodbe, ki jih je eama prostovoljno sklenila in podpisala. Zdaj za Anglijo ni samo važno rešiti Avstrijo, pač pa Češkoslovaško. Zdaj je treba najprej rešiti Španijo!
V svojem govoru je Chamberlain tudi izjavil, da ga je češkoslovaški poslanik obvestil, da je nemška vlada izjavilo, da se bodo nemške Čete gibale 15 km proč od češkoslovaške meje.
Resnica je pa ta, da glede Avstrije nikdo ni mogel ničesar storiti. Samo s silo bi lahko preprečili lo, kar se je zgodilo. Vendor pa angleška vlada ne misli ostati dezinleresirana.
Nato je Chamberlain obširno govoril o angleškem oboroževanju.
Še p" glas iz italve:
Odgovornost nosita Francija in Anglija
Rim 14. marca. b. Pariški dopisnik ^Stampe« je zabeležil izjavo, ki jo je dala rimskemu dopisniku pariškega »Teinpsn« neka visoka osebnost fašističnega režima. V tej izjavi ni nič novega, ka-
Nadalievanie na 2. strani
Zagrebška vremenska napoved: jasno. Zemunska vremenska napoved; Prevladovalo bo jasno vreme po vsej kraljevini. Pričakovati je ' toplejše vreme, ponoči bo pa šc mraz.
FINSKA \ X
Чп^ \(MV>Uf\
-"t> w m
----» ----<r7 \ SIRIJA
Hitler na Dunaju
„Nemčije ne bo nikdo več razdelil"
Chamberlain o Avstriji
Nemšha zagotovila Češkoslovaški
(Nadalievan'e s 1. strani)
kor trdi »Stampu,, temveč so ponavlja ono, kar je znano vsakomur v Italiji. Ta visoka Italijanska osebnost je dejala, da odgovornost za sedanji položaj pade ua zapadue velesile, ki so nastopile proti Italiji v vprašanju Ahesinije in razbilo irouto, ustvarjeno v Stresi. S tent, da so te Rile pripravljale sankcije in odklonile priznanje italijanskega cesarstva. so preprečili Italiji, da svoje sile uporabi za ohranitev neodvisnosti in absolutne suverenosti Avstrije. Osište Rim-Bcrlin sta ustvarila Paris in I-iondon, predvsem London. To osišče nosi znamko »Made in Bngland«. Francija in Anglija sta nadaljevali spore z Kalijo, ki je morala služiti interesom Nemčije. Bilo je povsem jasno, da fašistična vlada ni mogla istočasno nasprotovati koaliciji, ki se je dvignila proti njej ter braniti Avstrijo pred Nemčijo. Takšno stališče bi dnvedio Italijo do popolne osamljenosti. Brez dvoma se Mussolini ne veseli vkorakanja nemških čet skozi Avstrijo na jug. Toda ohranil je svojo hladnokrvnost in ta usodni dogodek, ki je bil določen že 1. 1936, Mus-solinija ni vrgel iz ravnotožja ter ho šel po poti za dosego svojih političnih ciljev, ki si jih je postavil.
•Štefani«" objavlja sledeče poročilo: O komentarju brzojavko, ki jo je vodja posla! duceju, piše sMessaggero«, da izraža brzojavka več kakor zahvalo in sicer globoko ganjenost. List poudarja, da je mogoče z italijansko-neinškim prijateljstvom računati v vsakem primeru. Zato je nemški narod našel med nanti, pravi list dalje, takoj tisto razumevanje, ki jo tudi vidno prišlo do izraza.
Razprava o finančnem zakonu v skupščini
Belgrad, 14. marca. m. Današuja dopoldanska
seja Narodne skupščine, na kateri fo bili tudi v posameznostih .«prejeti rezervni krediti in državni dohodki, je bila pod vodstvom podpredsednika skupščine I ranja Markiča. K zapisniku je spet govoril Voja Lazič, ki je zahteval, da bi ee sejni zapisniki morali sestavljati točneje, kar se tiče pri-eoetvovanja ministrov pri skupščinskih eejah. Večina narodne skupščine Lazičevih pripomb ni sprejela.
Nocoj je bilo preiitanih več poelanekih interpelacij. Sporočano je bilo tudi, da je finančni odbor proučil amnndmane za finančni predlog ter
da o tem predlaga svoje poročilo. Dežurni tajnik je nato obvestil Narodno skupščino, da je 37 raznih občin in raznih društev poslalo Narodni skupščini vloge, e katerimi proeijo. do bi se čim prej izdal nov invalidski zakon. Za ta zakon je med drugimi prosilo tudi več občin iz Slovenije, tako Artiče, Jakobeki dol in cela vrsta invalidskih združeni, med njimi invalidske organizacije iz Ljubljane, Dvora, Beltincev, Dola, Negove, Doba, Črenšovcev, Prims-kovega, Homca, Kamnika, Bistrice. Mošenika, Šmarjete, Novega meeta, Prečne, Koroške Bele in Velikih Lašč.
0 proračunu dohodkov in rezervnih kreditov so nato govorili Voja Lazič iz Neodvisnega kluba,
99
Ker me je Schuschnigg preslepil
Hitlerjeva izjava „Daily Maitu"
a
Dunaj, 14. marca. b. Včeraj je nemški državni kancler Hitler dal posebnemu dopisniku »Daily Maila« izjavo, v kateri ie dejal, da dogodki v Avstriji ne bodo imeli nobenega vpliva na nemško-angleška pogajanja vsaj ne na strani Nemčije. Glede Jrancosko-britanskega protesta pa je Hitler dejal: Jaz tega ne morem razumeti. Saj so vendar vsi ljudje v Avstriji Nemci. Protesti tujih držav proti mojim podvigom nimajo nobenega smisla, ker so ti protesti takšni, kakor če bi na primer Nemčija protestirala proti britansko irskim odnosom. Hitler je nadalje izjavil dopisnikom: še pred Štirimi dnevi nisem imel niti pojma o tem. da se bosta danes zedinili v Lincu Nemčija in Avstrija, kakor sta nn primer zedinjena danes Saška ali Bavarska. Jaz sem to storil, ker me je dr. Sc b u s c h-nigg preslepil. To je bilo nekaj, себаг nisem mogel prenesti. Ce jaz dam nekomu svojo be-
sedo. potem pričakujem, da jo bo tudi nasprotna stranka držala. Hitler je dalje pripovedoval, kako Je prišlo do sporazuma z dr. Schuschniggom, kako se je z njim sporazumel in kako je prišlo končno do nesoglasja. Jaz sem lojalno mislil, je dejal Hitler, in me je le plebiscit iznenadil. V začetku sploh nisem mogel verjeti ter sem prelal na Dunaj svojega emisarja. da ugotovi resnično stanje. Ko sem videl, da je vse resnica, sem storil potrebne Korake, da se Avstrija zedinj z rajhom, in sicer onega dne, ko je hotel Schuschnigg izvesti plebiscit. Narod bo brez dvoma glasoval tako kakor v Po-sarju, Hitler je še končno pripomnil, da je v Avstriji hotela manjšina 10% podjarmiti večino 90%. Če bi dr. Schuschnigg izvedel plebiscit, bi prišlo do nove krvave revolucije v Avstriji, ki bi postala druga Španija.
9f
Slovencev" poročevalec
poroča iz Gradca
Gradec, 14. marca.
Medtem ko «o včeraj popoldne prišli v Gradec nemški letalski strelci, se je dane« nemška garnizija v Gradcu pomnožila za nove čete. Popoldne so prispele nemške oklopne čete, in sicer tanki in oklopni avtomobili ter poseben oddelek 600 mož nemške policije. V Gradcu je sedaj zelo močna nemška garnizija. Prihod novih nemških čet je povzročil med narodno-socialističnim prebivalstvom nov val navdušenja in množice so spet prešle v ekstazo. Zvečer jc bilo na ulicah vse polno nemškega vojaštva in skupine ljudi so obkoljevalc posamezne vojake in častnike ter jih nieo pustili naprej. Poljubljali in objemali so jih. Domače avstrijsko vojaštvo se jc v svojih bornih etarih uniiormah nekam boječe stiskalo ob stran ter zavidljivo gledalo stare tovariše, ki so vsi sijajno oblečeni in opremljeni. Sicer pa je danes Gradec že dobil epet običajno lice. Ljudje odhajajo spet za svojimi poeli. Trgovine so bile ves dan odprte, ker so sc ulicc močno napolnile. Nadaljevale pa 60 se še vedno manifestacije, ki si jih je večinoma udeleževala le hitlerjevska mladina Popoldne in zvečer so ojačevalci na ulicah spet prenašali govore Gôringa in ostalih nemških voditeljev, za katere pa sc niso ljudje več toliko zmenili ter jih tudi niso več pozdravljali z dvignjenimi rokami in »HeiL vzkliki včeraj in predvčerajšnjim. Včeraj je prispel v Gradec tudi bivši vodja štajerskih narodnih sociali-
stov Oberheidacher, ki je postal višji vodja SS čet za Štajersko ter jc prešla vsa izvršilna oblast v njegove roke. Njegov prihod so Gradčani navdušeno pozdravljali. Danes eta deželni glavar inž. Helferitz in župan dr. Kaspar poslala ponovno poziv Fiihrerju na Dunaj, naj obišče tudi Gradec. Gradčani so trdno prepričani, da bo prišel Hitler tja jutri ali pa pojutrišnjem.
Ogromno zanimanje je vzbudila v Gradcu aretacija generalnega štaba tukajšnje garnizije. Po mestu krožijo vznemirljive vesti'o pripravah za monarhietični puč, ki ga je pripravljala avstrijska vojska pred narodno-socialističnim prevratom. Puč jc vojska res pripravljala, in sicer naj bi 6e izvršil na včerajšnjo nedeljo ob priliki Schuschniggovega plebiscita, Vojaški krogi so uvideli, da se dr. Scluischniggov režim v sedanji obliki ne bi mogel obdržati na krmilu in so hoteli napraviti ровкиб s Habsburžani, Dogodki eo iih prehiteli in sedaj so mlajši častniki izdali njihove priprave in so generali zaradi tega postali žrtve svojih načrtov. Koliko je aretiranih, ni znano, ker so vse aretacije tajne in javnosti ni bilo izdano nobeno obvestilo, kajti narodni socialisti so dobili nalog, da prevrat izvršijo kolikor mogoče »človeško«. Kolikor ec jc dalo ugotoviti, bi bil monarhietični puč zelo ugodno odjeknil med pristaši bivše krščansko-sociali-etične stranke, pa tudi med socialisti. Edino hitlerjevei so se ga bali.
Nova Nemčija:
75 milijonov duš, 554.500 hm
Nemška država je do eedaj obsegala 470.665 kvadratnih kilometrov. Njena meja je bila dolga 7563 km, in sicer euhozeniska meja 6383, morqka meja pa 1206 km.
Njeno prebivalstvo je štelo po zadnjem ljudskem štetju 1. 1933 65 336.000 in je do danee gotovo naraslo na 67,000.000 ljudi. Tujejezičnega prebivalstva je bilo v Nemčiji po nemških navedbah L 1925 373.052, od katerih jih je bilo več kot polovica (57%) Poljakov, 16% lužiškib Srbov, Ma-zurov 13%. Inozemskih državljanov je bilo 921.000, od katerih eo šteli Poljaki 28%, Čehoslovaki 24%, Avstrijci 13%, Jugoslovani pa 1.5%.
Vojaštva je imela do eedaj Nemčija 15 armadnih zborov. Nieno vojno hrodovje bo kmalu štelo 5 velikih bojnih oklopnic, 3 oklopne križarke, 2 nosilca letal, 14 križark. 10 rusilcev in neznano šievilo podmornic. Letalstvo je razdeljeno v tri letalske armadne zbore. Število letal ni objavljeno. Gotovo dosega vsaj 4000 do 5000 raznih bombnih in lovskih letal.
Avstrija je merila 83.848 kvadratnih kilometrov. Njena meja je bila dolga 2637 km.
Njeno prebivalstvo je po ljudskem štetju l. 1034 doseglo ti.700.000 duš ter je do danes brez dvoma naraslo na 6,8 milijona duš. Tujih narodnih manjšin je živelo v Avstriji 1.3% Celio-elovakov. 1.2% .Jugoslovanov in nekaj Madžarov. Po avstrijskih navedbah je prebivalstvo do 9f>% nemško.
Vojaško je biln zadnje case Avstrija razdeljena v tri armadne zbore. Število njenih letal ni znana Avstrija je bila Me v začetku oboroževanja.	,	, ,
Nova Velika Nemčija ima sedaj po priključitvi Avstrije 551.508 kvadr. kilometrov obsega, prebivalstva pa okroglo "5,000.000 duš.
Kaj ;e Avstrija prinesla s seboj v Nemči:o
Avstrija je Nemčiji prinesla 2,006.000 hektarjev ohdoianuKa polja, «,2*7.000 hektarjev travui-kov in pašnikov, 133.000 hektarjev vi pogradov -
6adovnjakov in vrtov ter 3,147.000 hektarjev gozdov. Rži je Avstrija pridelala okroglo 500,000 ton,1 pšenice do 400.000 ton, ječmena do 250.000 ton, koruze do 125.000 ton, krompirja do 3.000.000 ton, sladkorne pese do 1,000.000 ton in vina okroglo 1,500.000 hektolitrov. — Konj je bilo v Avstriji 250.000. rogate živine 2,500.000 glav, svinj 2 milijona, ovac 250.000, koz pa 200.000.
V	rudništvu je avstrijski doprinos v nemško državo zelo pomemben. Tako je Avstrija produ-cirala lOGG 244.000 ton črnega premoga, nad 3 milijone ton rjavega premoga, železnih in maogan-skib rud pa poldrugi milijon ton letno. Magnezila pol milijona ton, bakrene rude 125.000 ton, svinčene in cinkove rude do 150.000 ton. Vseh rudnikov v obratu je v Avstriji 67 z 20.000 delavci. Vrednost letne rudniške proizvodnje je dosegla skoraj 100 milijonov šilingov ali ekoraj eno milijardo dinarjev. Cementa je Avstrija producirala 800.000 ton.'
V	svojih plavžih je Avstrija izdelala nad 300 tisoč ton železa, nad pol milijona Ion surovega jekla. Prižganih je bilo 9 visokih peči.
A avstrijski industriji so zanimive te-le številke: V železni industriji je bilo zaposlenih skoraj 200.000 delavcev, v lesni industriji 100.000, ki so p rodne irai i 350.000 ton celuloze, v tekstilni industriji 80000 delavcev z letnim izdelkom enega milijona zvitkov. V papirni industriji je delalo okrog GO.OOO delavcev, v usnjarski pa 15.000. V sladkorni industriji zuaša letni pridelek 125.000 ton. Pivovarno eo izvnrile pet in pol milijona hI piva. žganjarne pa okroc 300000 lil žganih pijač. Električne silo je bilo onrog enega milijona kilovatov. ki dajejo okrog 3 milijone kilovatnih ur.
Železnic je imela Avstrija 6.710 km. Nemčija pa iih je imela 60.000km. Železniških voz jo Avstrija izročila «kupnemu prometu okrog 7000 osebnih. 34.OO0 tovornih voz in 2Ш) lokomotiv, od katerih jih je nad 200 električnih.
Dunaj, 14. marca. b. V najkrajšem času bodo izginila razna poslaništva na Dunaju, ki so zaradi priključitve Avstrije Nemčiji postala iluzo'na. Jugoslavija bo epremenila tvoje poslaništvo v generalni konzulat Tudi avstrijska poslaništva v tujini sc že ukinjalo.
Ivan Mohorič (JNS), inž. Franc Zupančič iz Neodvisnega kluba in Joca GeorgijeviČ (JRZ), ki je naprošal finančnega ministra, naj ne dovoljuje Lanskim upravam stalnega povečevanja trošarin. GeorgijeviČ je izjavil, da bo glasoval za predlog, ostali pa proti.
Zaradi osebnega pojasnila je govoril še poslanec JRZ Šerif Bečirovič, ki je zavračal trditve poslanca Dečaniča (JNS), da arnavteki elementi ža državo ne bi bih zanesljivi.
Rezervni krediti in proračun dohodkov so bili nato sprejeti tudi v posameznostih. Seja je bila nato zaključena.
Prihodnja seja jc bila že danes popoldne. Po sprejetem zapisniku dopoldanske seje je skupščina prešla takoj na daevni red: razpravo o iinančnem zakonu. Besedo je dobil finančni minister Dušan Letica, ki ie v začetku svojega govora poudarjal potrebo amandma-nov. Med drugim je dejal, da se je stara praksa morala tudi tokrat obdržati iz mnogih razlogov, posebno zaradi tega, ker je od časa, ko je bil izdelan sedanji proračunski predlog pa do današnjega dne, preteklo desti časa in so med tem že dozorele razne koristne ideje za izvršitev.
Minister Letica je za tem po vrsti pojasnjeval posamezne amandmane in dejal, da ima prometni minister v finančnem zakonu pooblastilo, da od viškov dohodkov plača samo 100 milijonov v državno blagajno, iz ostanka pa bo ustvarjal fond za obnovo železnic. Po izjavi ministra Letice bodo povečane tudi nekatere takse, posebno potne. Toda tudi te povečane takse bodo ostale še vedno pod višino take v sosednih državah. Od takse za športne prireditve bo šlo 25% v fond za graditev stadionov in telovadišč v državi, Podeljevale ee bodo tudi amnestije za prestopke za neplačane takse na računih, kakor tudi za gotove manjše carinske prestopke.
Minister Letica je nato obširno govoril o pooblastilih, ki jih imajo v finančnem zakonu posamezni ministri za izdajanje raznih uredb z zakonsko močjo. Nekoliko uredb je minister tudi navedel, med njimi uredbo za ustanovitev fonda za narodno zdravje, ureditev za preskrbo ljudstva z brezplačnimi zdravili, o ureditvi položaja časnikarjev do njihovih delodajalcev, o pokojninskem zavarovanju časnikarjev, o ustanovitvi melioracijskega fonda. Poudarjal je tudi važnost pooblastila za najeti« notranega posojla štirih milijard dinarjev, ki bo naše tretje notranje posojilo. Pri tej priliki je minister Letica naglašal, da danes nobena država zunaj nc more dobiti posojila in zaradi tega mora apelirati na domači trg.
Naše gospodarstvo se je precej ojačilo, tako da bo lahko nudilo državi to posojilo. Z izvrševanjem posojila pa se bo naše gospodarstvo še bolj ojačilo. Od tega posojila štirih milijard se bo porabila ena milijarda za potrebe državne obrambe, ena in pol milijarde za graditev novih železnic, pol milijarde za graditev modernih cest. pol milijarde za meliorizacijo in pol milijarde za zidanje javnih poslopij. Za upravo novega posojila se ne predvidevajo nove državne dajatve, ker se računa, da bodo povečani državni dohodki pokrili tudi te potrebe. Samo substitualno lahko vlada razpiše doklade procentualno ali pa pavšalno. toda največ do skupnega zneska enoletne anuitete. Ker se je ugotovilo, da privatno gospodarstvo ni poklanjalo dovolj pozornosti državnemu kreditu, je po izjavi ministra Letiec pravično, da k temu z zakonom obveže. îîato bo vlada z uredbo obvezala banke, zavarovalne ■ družbe, ustanove delavskega in uanteščenskega zavarovanja in indn-strijska podjetja, da bodo morala ustanavljati rezervne fonde, del teh fondov pa bodo morala vlagati v državne papirje. Če bi se bila ta praksa že prej uvedla, ne bi imeli vlagatelji in zavarovalnice toliko izgub, kakor so jih utrpeli sedaj.
Za ministrom Letico je dobil besedo poročevalec večine dr. Venceslav Nikitovič, ki je pre-čital poročilo večine finančnega odbora o vladnih amandmanih. Za njim je pa dobil besedo poročevalec manjšine Ivan Mohorič (JNS), ki je kritiziral razna pooblastila v finančnem zakonu. Potem je govoril poelanec JRZ Peter Koso\ič, za njim pa Dušan Ivančevič (JNS), ki je v svojem govoru samo napadal »Slovenca«' zaradi njegovega uvodnika o zadržanju poslancev JNS o priliki razpravo proračuna za vojno ministrstvo. Izjavil je, da bo glasoval proti. Naslednji govornik je bil dr. Vojislav Došen iz Delovnega kluba, ki je kritiziral posamezna pooblastila v finančnem zakonu.
V	času, ko to poročamo, seja Narodne skupščine še traja. K razpravi se je prijavilo 28 govornikov. Seja bo nocoj trajala verjetno do polnoči in se bo nadaljevala jutri zjutraj. Končno glasovanje o državnem proračunu 1к> jutri dopoldne.
Dodatni amandmani
Belgrad 14. marca. m. Glede naknadnih amand-manov, ki jih je na včerajšnji seji sprejel finančni odbor, je pripomniti, da je na predlog poslanca JRZ dr, Koceta finančni minister pristal, da se za obrtne prevoznike z motornimi vozili, katerim je to poklic, zmanjša pavšalni znesek v 6tnL&lu § 101. taksnega zakona za 25%,
Obrtnim delavnicam za predelavo eurove nafte in odpadkov od nafte se vrnejo iete ugodnoti, kakor eo določene za tvornice za destilacijo mineralnih olj.
V	emi6lu zakona o ureditvi vojaških grobov ie včeraj dobil pravosodni minister pooblastilo, da more v sporazumu z mestno občino ljubljansko začeti že v teku tega proračunskega leta dela za ureditev vojaškega pokopališča v Ljubljani v mejah razpoložljivega zneska za take svrhe. ki je odobren v državnem proračunu za 1. 1938-39.
Sprejet ie tudi amandman, s katerim se spreminja § 4. lovskega zakona in eicer tako, da ee doda nova točka, da ee fizičnim osebam, ki so imele pravico do lova na evojem zemljišču v obsegu najmanj 115 ha, vrne ta pravica.
Prav tako je bil sprejet tudi dr. Koče to v amandman. e katerim se prizna učnim močem na erednjih in strokovnih šolah ki epadajo pod trgovinskega mmietra. ista možnost napredovanja, kakor io imajo učne moči v prosvetnem ministrstvu.
Končno je bil 6preiet tudi amandman. v katerem so oproščene uvozne carine pošiljke izseljencev evojim domačim, in bodo odslej prejemniki teh pošiljatev plačevali eamo po 5 din. Olede vprašanja zboljšanja položaja železniških uslužbencev se je dalo zagotovilo, da se bo celotno vprašanje rešilo z novim zakonom o prometnem osebju, ne pa samo posamezno, kakor bi to bilo na primer s kakimi določili v finančnem zakonu.
Seia senata
Belgrad 14. marca. m. Današnja seja senata se je začela ob 17 pod predsedstvom dr. Mažuraniča. Pred dnevnim redom je tajnik Božič sporočil prošnje velikega števila oobčin iz dravske banovine, da se čim prej uzakoni nov invalidski zakon.
Na dnevnem redu so bile štiri mednarodne konvenvcije. Po poročilu poročevalca odbora Senatorja Smodeja je odbor sprojel vse konvencijo in sicer: 1. z Romunijo o mostu čez Donavo pri Tiirnu Severiuu; 2. konvencijo o socialnem zavarovanju; 3. trgovsko pogodbo z Romunijo; 4. trgovsko pogodbo z Švedsko.
K prvi pogodbi je govoril prometni minister dr. Spaho, ki je v kratkih (»tezah razložil zgodovino pogajanj za donavski most med našo državo in Romunijo. Glasovalo je 54 senatorjev, vsi za pogodbo.
K drugi ločki je govoril minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič, ki je na kratko razložil način ureditve zavarovanja pri Pokojninskem zavodu v Pragi in Pokojninskem zavodu v Ljubljani milijon in pol češkoslovaških kron razlike za one zavarovance, ki so bili prej zavarovani v Pragi, po vojni pa v Ljubljani. Tudi ta pogodba je bila sprejeta z vsemi 54 gla-
sovi.
Iv tretji iooki je govoril trgovinski minister dr. Vrbanič. Trgovinska pogodba z Romunijo sloni na načelu največjih medsebojnih ugodnçstL Za "" ' "	........jovski
njim je senator Marjanovič grajal, da je ïrgovsk. promet z Romunijo Urejen samo za suhozertisko mejo, na Donavi pa da ni obmejnega pasu. niti obmejnega prometa, temveč je meja hermetično zaprta. Dejal je, da bi Romunija z nami lahko bolj prijateljsko postopala. Glasovalo je spet vseh 54 senatorjev za pogodbo.
K 4. točki je spet govoril trgovinski minister dr. Vrbanič, ki je dejal, da je bila sklenitev trgovinske pogodbe s Švedsko potrebna, ker je do sedaj še vedno veljala pogodba s Srbijo iz 1. 1907. Tudi ta pogodba je bila sprejeta soglasno s 54 glasovi.	;
Prihodnja seja senata bo v sredo, 16. t. m. ob 16. Na dnevnem redu je zakon o povišanju števila okrajnih in okrožnih sodišč. Na tej seji so bo tudi sporočilo, da je Narodna skupščin? med tem že sprejela predlog državnega proračuna in da se bo nato takoj začela proračunska razprava v senatnem finančnem odboru.
Nova vlada v Franciji:
„Sunek v zdrav razum"
Opozicijski tisk je novo vlado sprejel z ostrimi iu sarkastičnimi napadi. Nekateri listi trdijo, da je sestava, nove vlade v sedanjem trenutku suuek v zdrav razum in se bo to postopanje kruto maščevalo. Vladni tisk pa trdi, da Leon Blum ne smatra svoje misije za končano, temveč da bo še nadalje vodil pogajanja, da pride do sestave vlade nacionalne unije. Opozicija se najbolj boji tega, ker je Blum prevzel finance in bo sigurno začel z eksperimenti, ki bodo dokončno uničili francoske državne finance in valuto.
Pariz, 14. marca AA. DNB: »13. marec 1938 jc zgodovinski dan, jc dan anšlusa, ki je dejstvo*.
Tc besede ee ponavljajo v vseh člankih današnjih izdaj pariških listov. Vsi listi še objavljajo obširna poročila iz Avstrije. Posebni dopisniki, ki «o jih pariški listi poslali v Avstrijo, z lica mesta pošiljajo podrobna poročila svojim listom.
Na žalost pa se pri oblikovalcih javnega mnenja in uvodničarjih zopet ponavlja napaka, da prezirajo voljo avstrijskega naroda in zopet pisarijo o nasilju, terorju in preganjanju.
Tako piše med drugim »Petit Parieient; »Od nedelje zvečer naprej je Avstrija del tretjega rajha. Se nikdar ni bila izvedena nobena aneksija tako »neskrupulozno« (brezveetno).
Drobne iz Avsiri e
Dunaj, 14 marca, AA. (Havas) Z uredbo pravosodnega ministrstva so odstavljeni vsi židovski eodniki in državni tožilci.
Za župana je zvezni kanc&lar Scyss-Inquart imenoval nacionalnega socialista dr Njubauerja. Nacionalno socialistični voditelj dunajskega okraja jo prepovedal članom stranke, da iz lastne pobude in brez posebnega dovoljenja razlaščajo ljudi in jih zapirajo.
Na povelje načelnika nemške policije je državni podtajnik za javno varnost odredil, da policija ne sme več uporabljati gumijevk.
Da preprečijo beg kapitala in onemogočijo nemir, ki vlada na denarnem in finančnem trgu, so oblasti izdale potrebne ukrepe.
Avstrijska evangeljeka cerkev se jc združila z nemško evangeljsko cerkvijo. Konsislorij avstrijske protestantoveke cerkve se v ta namen pogaja z berlinskimi ccrkvcnimi oblastvi.
Posebni oddelki SS so dopoldne zasedli na Eisener-Ringu dom avstrijske legitimistične organizacije.
Iz državne uprave so žc pričeli odstranjevati Žide. Mnoge uradnike židovskega pokoljenja so upokojili in nadomestili s člani nacionalnosocialistične stranke.
Objavljeno uradno poročilo pravi: Kljukasti križ smejo nositi samo meščam-Nemci. Osebe druge narodnosti bodo izpostavljene neprijetnostim, če bi nosile ta znak.
Newyork, 14. marca. AA. DNB: Ves ameriški tisk opisuje obširno zmagovit pohod Hitlerja v Avstrijo. Listi pišejo, da bo plebiscit potekel tako, kakor to pričakujejo narodni socialisti. Hitlerjeva popularnost nikdar ni bila večja kot tedaj, ko je čital svoj proglas o Avstriji, poroča dopisnik Associated Pressa.
Drobne vesti
Varaždin. 14. marca. b. Po vesteh iz Čakovca
je prišlo v zadnjem času čez Radgono v našo državo veliko beguncev iz Radgone. So to večinoma bogali ljudje, ki iščejo zavetja v naši državi. Oblasti so vse zadržale. Begunci še trenutno nahajajo v Cakovcu.
Split. 14. marca. b. V hotel >Palacu« na otoku Hvaru vršijo nekatera preddela, iz katerih sklepajo. da namerava priti avstrijski zvezni kancler dr. Schuschnigg na livar. Zanj so baje že rezervirani apartmani.
Zagreb. 14 marca. b. Dance	popoldne ob 3
jc bil pogreb pokojnega Jelašiča.	Pogreba ee je
udeležil tudi dr. Maček z ostalimi	politiki in narodnimi pcelanci.
O bratih Šubicih bo predaval znani umetnostni
kritik i. Ivan Zorman, ravnatelj Narodne galerije v Ljubljani, s pomočjo barvanih skiontičnih slik 15. t. m., v torek, v Ljubljanskem klubu ob 19.30. Gostje dobrodošlil
V"
^ fp

2 2 7Z22ZZZZZZZ2Z2ZM.

У
Slike iz hitlerjevskega Gradca
Gradec, 13. marca. Ce bi nam bil kdo v Gradcu v petek popoldne, ko smo gledali prihod dunajskega vojaštva in dunajskih vojaških tankov, prerokoval, kakšen bo položaj v mestu čez nekaj kratkih ur, bi mislili, da ni pri zdravi pameti. Se vse do pol 7 zvečer je policija snemala manifestantom znake 6 kljukastimi križi e prsi, jih potiskala v stranske ulice, so stali na važnejših križiščih v sredini mesta tanki z grozeče namerjenimi strojnicami, na cestah pa so se kretale vojaške patrulje z nasajenimi bajoneti. Potem pa se je vse skoraj v hipu, kakor na kretnjo mogočnega čarovnika iz-premenilo. Ulice so ee naenkrat napolnile z ljudmi, množice je prevzela opojnost velikega dogodka, celo meeto je zavalovalo, od vseh smeri so se formirali sprevodi ter se med pesmijo, dviganjem rok in kričanjem premikali iz ulice v ulico. Naenkrat eo se na ulicah pojavih oddelki organiziranih mladih ljudi z rdečimi pasovi s kljukastim belim križem na sredini na levih rokavih. Med množico so ee zopet tisti policisti, ki so še pred dobro uro nastopali proti hitlerjevcem, pojavljali sedaj s hitlerjevekimi znaki na rokavih in pravtako tisto vojaštvo, ki je prispelo poprej z Dunaja kot posebno zanesljivo,
je prikorakalo na ulice pod hitlerjevskimi zastavami
ter je manifestiralo z ljudmi, na katere je še pred nekaj urami bilo pripravljeno streljati, b hiš so razvijali ogromne zastave in kmalu je bilo središče mesta zavito v krvavordeče, s kljukastim belim križem okrašene znake nar. socializma. Kar neverjetno se je zdelo, kje so Gradčani vzeli naenkrat toliko zastav, ko pa je bilo poprej razobešanje hitlerjevskih znakov tako strogo prepovedano ter jih je včasih policija zaplenila na tisoče in tisoče koeov.
!V-	1 ( 1 V' ,	t . ., .. >
\ ,. ,«.._. .., . Mi, ki smo gledali na vse dogodke iz primerne, objektivne daljave, skraja teh skoraj blaznih izbruhov masne psihoze nismo mogli razumeti. Opazovali pa smo vse polno prizorov, ki bi bili za psihologa hvaležno gradivo. Skupine zadovoljnih purgarjev je radovednost epeljala na ulico ter so skraja kar mirno in leno zrla na vse te prizore. Hipoma pa je tudi nje zagrabilo, kar naenkrat so se znašli še sami med manifeetanti ter so prav tako kričali in dvigali roke, kakor ostali. Na ta način so množice manifestantov neprestano naraščale in vse meeto je bilo kot obsedeno. V soboto so bile tr-wine in ostali lokali odprti samo do 10 dopoldne, potem pa so se začele zopet manifestacije. Pokazalo pa se je že, da se gibanje organizira. Na ulicah so povsod postavljali zvočnike, iz katerih so neprestano odmevala navodila na hitlerjevske organizirane formacije, vmes pa so se oglašali navdušeni govori, reportaže Hitlerjevega sprejema v Linzu, pa zopet nemške in hitler-jeveke himne, katere je pelo vee z dvignjenimi desnicami.
Zev petek zvečer so se pojavile na ulicah organizirane narodnosocialistične formacije SA in SS. Njihov prvi nastop nas je prav za prav razočaral, dasi so presenetili s svojim številom. Vse jo namreč nekam klavrno izpadlo. Kdor je videl kdaj nastope teh organizacij v Nemčiji, mu gra-§ke SA in SS ne morejo imponirati. Tvorijo jih skoraj sami mladi ljudje, srednješolska mladina in akademiki. Prideljeni so bili takoj vsem policijskim stražam, zavzeli so svoje postojanke pred javnimi poslopji in zgradbami Domovinske fronte, katere so zasedli, na ulicah so prevzeli ob priliki manifestacij rediteljske posle. Iz vojaških in policijskih skladišč so jim delili vso noč orožje ter so se kmalu pojavili na ulicah s puškami, nasajenimi bajoneti in čeladami. Dobili so na raz-jKilago tudi policijske motocikle in avtomobile in neprestano so švigale njihove motorizirane patrulje iz mesta na periferijo ter zopet nazaj. Ker še večina nima predpisanih uniform, so navlekli
na sebe vse, kar je količkaj rjave barve. Večina jih je hodila po ulicah samo v rjavih srajcah, jahalnih hlačah in škornjih ter so v skelečein mrzlem vetru kljub sviterjem, katere so oblekli pod srajce, pošteno prezebali. Če ne kaj hujšega, jih bo vsekakor p°šteno nahod še nekaj časa spominjal na njihov prvi nastop na graških ulicah ...
V soboto zvečer je Gradec pričakoval prihoda nemških čet ter je na ulicah poslušal reportažo Hitlerjevega sprejema v Lincu. Nemci so Gradčanom pripravili razočaranje, ker jih ni bilo, zato pa so se oškodovali z dogodki na Doll-fussovem ringu. Ze včeraj popoldne so se pojavile na tem reprezentativnem graškem trgu kolone SA z lestvami, ki so prepleskale s katranom na vsaki hiši napisno tablico »Dollfuss-Ring« ter spodaj pod njo napisale »Hitler-Ringc. Na križiščih glavnih ulic je bila na hišah pritrjena poprej marmornata plošča v spomin na Dollfussa. Te plošče so prelepili z velikimi slikami fuhrerja. Zvečer ob osmih pa je sledil dogodek, ki je za nas izgledal precej barbarski. Na Ringu je stal mogočen kamenit spomenik kanclerja Dollfussa. V ta spomenik so se ves dan zaletavale skupine hitlerjevske mladine ter so ga skušale prevrniti, pa jim je zaradi svoje masivnosti odločno kljuboval. Zvečer so pa poklicali na pomoč gasilce, ki eo postavili nad spomenikom ogrodje mogočnega žerjava Ubogemu Dollfussu, ki je prav
za prav narodnim socialistom nehote pomagal, da so prišli sedaj na oblast s tem, da je zatrl socialno demokratsko stranko, so vrgli z žerjava okrog vratu vrv, ga z vitlem dvignili s podstavka, potem pa so ga med viharnim kričanjem množice treščili z višine na tla. V hipu ze padli spomenik obkolila mladina, na oči so mu prilepili dve baklji ter jih prižgali in ko sta pogoreli, so prižgali zopet nove.
Vse manifestacije in navdušenje pa se odigrava samo v centru mesta. Graška predmestja nudijo posvem drugačno sliko Ze takoj na desnem bregu Mure so hitlerjevske zastave na hišah bolj redke. Največ se še vidi štajerskih lielo-zelenih zastav. Zunaj, v Eggenbergu, pa sploh nimaš občutka, da se je v mestu kaj izpreme-nilo. Le tu in tam, na redkih oknih, sramežljivo kuka na dan rdeča hitlerjevske zastavica. Tukaj so revirji socialistov, ki so še danes močni ter imajo Gradčani še danes pred njimi velik strah, zlasti odkar vedo, da jim je šušnik razdelil precej orožja. Griesplatz, center graškeua predmestja, na desnem bregu Mure, je eilovito zastražen 7. oddelki hitlerjevskih formacij in policije. Vendar do izbruhov kakih sovražnosti ne bo prišlo. Delavci in ostali nasprotniki narodnega socializma so popolnoma mirni in preveč apatični. Dogodki so jih prehiteli, ker niso bili nanje niti najmanj pripravljeni. Njihova borbenost je že minila in kar je glavno — premalo mladine je na njihovi strani. Zato jim manjka poleta in tako je mogoče, da jih je manjšina prehitela zaradi večje I odločnosti.
18 na smrt v Moskvi
Moskva 14. marca. Preden je izredno sodišče izreklo svojo razsodbo v procesu zoper tako imenovane trockiste, so po veheineutnem govoru državnega tožilca, ki je med drugim imenoval Bu-harina »mešancn lisičje pretkanosti s svinjsko grdobijo«, dobili besedo obtoženci. Sledil je prizor, ki je znan že iz prejšnjih procesov, da se je velika večina obtožencev do skrajnosti poniževala, obtoževala in prosila milosti.
Bivši berlinski poslanik Krestinski je govoril eno uro in potem, ko je opisoval svoje revolucionarno delovanje roko v roki z Ljeninom in Stalinom za časa carizma, je priznal, da je trockist, ki smatra, da ni mogoče uresničiti socializma v eni sami državi, ampak da je potrebna svetovna revolucija. Nato pa je priznal, da je bil v zvezi z inozemskimi silami z namenom, da se v Sovjetski uniji zopet vzpostavi kapitalizem, kar je v popolnem nasprotju s trockizmom ... Prosil je za svoje življenje, da bo mogel svoje napake popraviti.
Rikov, ki je bil itak vedno slaboten človek, ni zdržal in je bruhnil v jok. Nato je začel jecljati, se je pa vnovič zjokal. Potem je priznal nekatere svoje napake, je pa izjavil, da veleizdaje na noben način ni zagrešil. Tudi bivši predsednik uzbeške republike Hodžjajev, bivši načelnik sovjetskih zadrug Zelenski, podtajnik komunistične stranke centralne Azije Ikramov in bivši sovjetski poslanik v Parizu in Londonu Rakovski so izpovedali svojo >krivdo< in prosili, naj jih ne obsodijo na smrt.
Buharin je bil skrajno nervozen, je veliko gestikuliral in govoril, kakor da bi bil na shodu. Edino njegov nastop je bil vreden moža. Ponovil je, kar je dejal že v preiskavi, da je njegovo delo bilo izključno ideološko.
Najbolj pa se je poniževal bivši šef GPU Jagoda. Dejal je: »Tudi za neskončno najmanjši del svojih zločinov sem zaslužil smrtno kazen. Toda apeliram na sovjetsko ljudstvo in na svojega tovariša Stalina, da mi izkaže milost. Rad bi opazoval razvoj naše države tudi skozi mreže jet-niškega okna in bom srečen, če bom mogel delati na prisilnem delu pri zgradbi enega izmed tistih
Velik požar na Vačah
Zgorelo ie šest poslopij — Škode je nad 300.090 din Ogenj je bil podtaknjen
V okolici Vač je v kratkem času pogorelo več hiš ter je bilo povsod ugotovljeno, da je bil ogenj podtaknjen. Orožniki skrbno zasledujejo, vendar požigalca še niso mogli dobiti v roke. Najbrže je ista zločinska roka v noči od sobote na nedeljo 13. marca s kakšnim eksplozivnim sredstvom zanetila okrog pol treh zjutraj ogenj na gospodarskem poslopju posestnika Klinca Jožefa na Vičah St. 9, ki je bilo s slamo krito. Ker je bril oster veter, je ogenj takoj zajel tudi Klinčevo hišo, in ee trenutno razširil na sosednjo hišo št. 6, ki je last župne cerkve na Vačah. Veter je iskre zanašal z naglico naprej ter se je ogenj razširil na gospodarsko poslopje (skedenj, šupa in svinjak) posestnika Indolfa Alojzija na štev. 8. Požar je še uničil In-dolfovo hišo, sušilnico ter precej sadnega drevja posestnika Končarja Jakoba. Na kraj požara so takoj prihiteli gasilci z Vač, kmalu za njimi so ee pripeljali vrli gasilci iz Hoteča, toda zaradi silnega vetra niso mogli rešiti gorečih poslopij, od katerih eo ostale le gole stene, ker eo bila vsa poslopja krita s slamo, razven Indolfove hiše. Gasilci so se morali omejiti na lokalizacijo požara ter so ostali na straži do nedelje opoldne.
Poeeetniku Klincu Jožetu jc pogorelo polag poslopij je razno pohištvo, razna živila in orodje, •lamoreznica, pajkelj, trije pljutfi. Skupno trpi škode nad 50.000 din.
Hiša župnije trpi škode nad 15.000 din, poleg tega so zgoreli predmeti v hiši etanujočima Vrtač-nik Mariji in Zamiku Janezu v vrednosti 6000 din.
Največ škode pa trpi posestnik Indolf Alojzij, kateremu je pogorelo mnogo pohištva, orodja, tri nove obleke, elamoreznica, pajkelj, trije plugi, dva voza, mnogo živil, skrinja, v kateri je imel 4500 din denarja, 5000 kg sena, 5000 kg elame, 1 tele ter mnogo perutnine. Skupno trpi škode nad 75.000 din.
V skrinji pri Indolfu pa jc zgorelo tudi 7000 din v bankovcih, ki so bili last brata Franceta, kateremu je zgorelo 5 moških oblek, tako da trpi samo France nad 10.000 din škode.
Pri gašenju se je ponesrečil Indolfov brat Anton. — Posestnik Indolf je za malenkostno vsoto zavarovan pri banki Slaviji, župnik Porenta pri Vzajemni za 5000 din, ostali pa niso nikjer zavarovani. — V nedeljo popoldne si je ogledal požarišče litijski podnačelnik g. Bogomir Deu, ki je obljubil od strani oblastva vso podporo. — S temi pœlopji so pogorela zadnja e slamo krita poslopja. Nujno je potrebno, da dobi trg Vače vodovod, ker vodnjak sredi trga za primer požara ne more dati potrebne vode za gašenje. Ravno tako je nujno potrebno, da si nabavijo vaški gasilci več cevi in potrebnih požarnih drogov e kaveljni. Orožniki z vso vnemo zasledujejo zločinca.
mnogih prekopov, čijih zgradbo sem mnogokrat opazoval kot načelnik Čeke .. .<
Zdravniki dr Ljevin, dr Pletnjôv in dr. Ka-zakôv so priznali da so zastrupili Gorkega, njegovega sina, bivšega načelnika Čeke Menšinskega in sovjetskega funkcionarja Kujbiševa, so pa vsi pristavili, da so to storili na ukaz Jagode. Tudi oni so prosili, naj jih ne usmrte. Kakor vsi ostali, razen Buharina, so tudi oni rekli, da se zelo kosajo in večina je tudi jokala ter se naravnost valjala v samoponižujočih izjavah, nad katerimi bi se moral vsak človek od studa ogorčevati, ako ne bi vedel, da jih je do tega pripravila GPU s svojimi nečloveškimi mučilnimi orodji fizičnega in psihičnega značaja. Obtoženec, bivši komisar za poljedelstvo Ivanov na primer je svojo izpoved in kesanje kar prebral 7 daktilografiranega lista, ker se je GPU očividno bala, da ga ne bi »prevaral« spomin. Dejal je, da je vseh njegovih zločinov kriv Buharin, iz česai se je jasno razvidelo, da je režim hotel Buharina najbolj obremeniti pred sovjetsko javnostjo. Buharina in Rikova Stalin najbolj sovraži in zato je policija obtožencem najbolj sugerirala to, da sta vsega kriva Buharin in Rikov.
Po dveurnem posvetovanju je sodišče obsodilo na smrt 18 obtožencev, poslanika Rakovskega, za katerega se je z vso silo zavzela francoska vlada, na 20 let ječe, dr Pletnjôva na 25 let ječe in Bezsonova na 15 let ječe.
Obenem se zapleni vse premoženje obtožencev.
Dan javne molitve za svetovni m r in blagor naroda
Ker se je napoved dneva javne molitve za svetovni mir in blagor naroda v zvezi s sedanjimi dogodki krivo tolmačila, kakor da obstoji neposredna nevarnost za mir, odlagava ta dan za poznejši čas.
V Ljubljani — v Mariboru 14. marca 1938.
Dr. Gregorij Rožman, škof ljubljanski.
Dr. Ivan Jožef T o m a ï i č ,
škof lavantinski.
Praznik slovenske
pesmi v Soboti
Sobota, cd slovenskega kulturnega središča najbolj oddaljena naša prosvetna postojanka, ki je obenem središče najmlajše elovenske pokrajine, močno pogreša velikih kulturnih prireditev. Številno uradništvo, zlaeti pa stalno naraščajoče število dijakov danes sedemrazredne gimnazije, nima etika niti e elovensko likovno, glasbeno in dramsko umetnostjo. Temu nezdravemu pojavu bi morali cdpomiooi 6 stalnimi gxsstovanji vseh navedenih panog s čimer bi v znatni meri pripomogli kulturnemu vraščanju slovenske krajine v slovensko skupnost — eaj gre za inteligenčni naraščaj, ki nc bo postal niti tvorec in ne konsument naše kulture ako ne bo v najbolj sprejemljivih letih imel z njo živega 6tika. Gre pa tiidi za splošno višino naše obrobne pokrajine in njenega središa, ki naj vsaj v majhni meri občuti utrip narodnega središča.
Zaradi tega je obisk Akademskega pevskega zbora« iz Ljubljane s koncertom v Soboti 12. marca t. 1. dvojnega pomena: prvič kot umetnostna vrednota sama na sebi, drugič pa kot manifestacija in afirmacija slovenske kulture na naši severni meji v narodno mešanem in kulturno šibkem okolju, pa tudi vzgojnega vpliva v smislu gornjih besed ne smemo prezreti.
Sobota se je nadvse razveseljivo pripravila na sprejem slovenske pet-mi. O tem je pričala že več dni prej razprodana dvorana, ki je postala pretesna, pričali 60 tudi dnevni pogovori, izražajoči veliko pričakovanje doživetja, kakršnega tu še ni bilo.
Zbor. ki je pričel spored s Trubar-Tomčevim »Očenašem« in nadaljeval z Gallusovim *Ecce quo-modo«, si je takoj pridobil vso naklonjenost ob činstva. V prvem delu smo slišali še Foersteria, Ravnika in Tomca, v drugem pa vrsto narodnih, med katerimi so zlasti vžgale Maroltova Vojaška«, ki 60 jo morali ponoviti, naio »Ribniška« in Devova »Flosarska«, ki so jo tudi ponovili. Zbor se je uveljavil z vsemi svojimi že utrjenimi vrlinami in nas v posrečeni interpretaciji seznanil z narodno pesnijo vseh naših pokrajin. Večer je minil kakor v dušiku in še bi jih poslušali. V nedeljo so zapeli še v obeh cerkvah, tako da so evangeli-čani prišli v stik s Trubarjem,
Vsa javnost je polna priznanja pevcem, ki jih želi kmalu zopet slišati z novim sporedom in vemo. da je bil to v Soboti nov sončni žarek, ki ie pričel prebujati našo Trnjulčico: ljubezen do slovenske pesmi in umetnosti, ki je tej zemlji bila tako dolgo zagrnjena v mrak. Zato le več sonca slovenske besede in pesmi med nas.	B. B.
Francova ofenziva v Aragoniji
Montalban in Utrillas zasedena
Vedno bolj se vidi, da je general Franco od vseh možnosti, ki prihajajo v poštev za pomladansko ofenzivo, izbral najdrznejšo: Prodor do morja, ki naj loči Barcelono od Valencije in s tem preseka neprestan dotok komunističnih bojevnikov, ki jih po vsem svetu nabira Kominterna za španska bojišča. Francov načrt je silno drzen, ker tvega ali veliko, lahko rečemo defini-tivno zmago, ali pa velik poraz čet, ki bi s kako neprevidnostjo zašle naravnost med dve sovražni armadi. Doeedaj potekajo boji za Franca zelo ugodno, celo presenetljivo ugodno, ker je bilo jasno, da rdeče armadno povet:stvo celo ve za Francov načrt prodora k morju.
Francove čete, ki vodijo ofenzivo, so sestavljene iz Istih čet, ki so osvojile Bilbao, Santander, Oviedo in Gijon. Pod vrhovnim poveljstvom generala Davile stoje prav za prav tri armade. Na levem krilu skupina generala Jadueja, ki je osvojil Toledo in ki poveljuje divje hrabrim Navarcem. Središče ofenzivne armade tvorijo Marokanci, zlasti njih konjenica in pa italijanske motorizirane čete. Desnemu krilu pa poveljuje general Aran-da, ki je zavzel Teruel in čigar čete tvorijo prebivalci gorate Galicije.
Po zlomu prve obrambne črte Fuentes del Ebro -Puebra de Albarton - Villanneva de Huerva - Cuculon so ee rdeči umaknili za 16 km na drugo črto, katere obrambno središče je predstavljala črta Quinto - Bel-chite - Azuara - Herresa - Soscoe. Nepričakovano hitro so Francove čete zavzele tudi ta obrambni sistem, nakar so se rdeči umaknili zopet za več ko 30 km na tretjo obrambno črto, ki je v glavnem potekala ob reki Martin od njenega izvira v Montalbanskem pogorju do njenega izliva v reko Ebro, to je v dolžini dobrih 80 kilometrov. Toda tudi ta črta ni vzdržala navala. Najprej je obrambni sistem prodrla srednja armada in prekoračila reko pri Oliete, skoraj v istem času pa se je med ljutimi boji pomaknilo naprej tudi levo in deeno krilo. Navarci so na levem krilu zavzeli strategično važna mesta Sastago, Escadron, Hijar in Albalate, desno krilo pa je oevojilo prevažni mesti Montalban in Utrillas z največjim premogokopnim revirjem, ki je ostal še v rokah rdeče oblasti.
Ofenziva se z naglico nadaljuje. Velike in verjetno odločilnega odpora je pričakovati, kakor je »Slovenec« že pisal, najbrže šele ob reki Guadalope, ki se pri
mestu Caspe izliva v Ebro. Ob tej reki je tudi mesto Alcaniz, ki so ga rdeči močno utrdili in kjer je vrhovno poveljstvo generala Roja, ki poveljuje rdečim četam na tem odseku.
Salamanca, 14. marca. AA. Havas: Nacionalistično vrhovno poveljstvo je objavilo naslednje:
Nadaljevali smo zmagovito prodiranje na aragonski fronti. Zavzeli smo Conventio del Olivar, Tore dela Carca, Montalban, Vertice dela Horua, Morotrier in Saetago, Dalje smo zavzeli Campor Bijar, rudnike in vasi Utrilla, Escuda, Castcllo, Samper de Calanda in smo tako zvezali med seboj kolone, ki se bore na severni strani in v sredini fronte. Naše čete so ujele mnogo eovražnih vojakov. Izgube sovražnika so strašne. Ob času, ko to poročamo, prodiranje naših čet še traja.
80 letnica našega starega prijatelja
Te dni je praznoval v Ljubljani osemdesetletnico svojega rojstva eden naših najstarejših naročnikov g. Franc Klančičar, ki stanuje za Bežigradom. — G. Klančičar je vstopil v mestno službo še pred potresom ter je od tedaj naš stalen in tudi redno plačujoči naročnik. Kot mestni eluga in mestni stražnik je prisostvoval mnogim važnim dogodkom v Ljubljani ter še danes, kljub visokim letom, predstavlja pravo živo ljubljansko kroniko. Spomin ima namreč izvrsten ter se spominja vsega, kar se je v Ljubljani važnega dogodilo. Enako, kakor n» »Slovenca« je tudi več desetletij naročen na »Domoljuba« Bog ohrani g Klančičarja ie dolgo vrelo let r zdravju in zadovoljstvu!
i
Drobne novice
Koledar
Torek, lo marca: Klemen Marija Dvorak,spo-zna valeč; Luilovika Marillac, blažena.
Sreda, 1(3. marca: Hilnrij in Tacijan, m učenca; Hervard. Ščip ob 6.15. — Hersehei napoveduje dež in vihar.
Novi grobovi
-f- V Kladniku nad Spodnjo Idrijo je 9. t. m. umrla stara gospodinja Agatačadež roj. Gabrovšek. Uča-kala je visoko starost 84 let. Pokopali so jo pri fari v Spodnji Idriji 11. t. m. ob veliki udeležbi sorodnikov in znancev. Prišli so tudi sorodniki z jugoelovanske strani. Pokojnica je bila nad 60 let gospodinja in stara gospodinja na velikem kladnišketn posestvu, skrbna in delavna prav do zadnjega. Dajala je tudi lep zgled krščanskega življenja in tihe dobrodelnosti. Odkar ni mogla več k fari v globoko idri'sko do'ino, je zahajala v cerkev v sosednje Ledine. Umrla je lepo z Bogom spravljena. Naj v miru počiva!
■f" V Laikem je nvrno v Gospodu zaspal gosp. Mihael Kosmač. Pogreb bo danes ob 4. popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujoči ge. soprogi naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
= Pri ministrstvu za gradbe v Belgradu eta opravila tehnični strokovni izpit tehnična uradnika mestnega načelstva v Ljubljani gg. Jeločnik Pavel in šušler<ič Andrej. Čestitamo!
=s Promocija, Danee bo na ljubljanski univerzi promoviran za doktorja filozofije diplomirani filozof in diplom rani konzervatorist g. Dragotin Cvetko iz Maribora. Čestitamo!
—	Diplomiran je bil na dunajski tehniški visoki šoli zn inženirja strojne stroke gospod Ivan Zalokar iz Liubl'ane, Čestitamo!
= Poroka. V soboto, dne 12. t, m. ee je poročil v Zagrebu Šuštar Drago, abs. iur. iz Ljubljane z gdč. Jožico Ravnikar, učiteljico, iz znane in ugledne rodbine v Krškem. Iskreno čestitamo!
KINO SLOGA Tel. 27-30
predvaja sijajno komedijo
Trije neumni dnevi
—	Predsednik apelacijskega sodišču dr. Golia Vladimir zaradi odsotnosti ne bo sprejemal strank do 28. marca.
—	XXI, švicarski vzorčni velesejem v Baslu <h1 26. marca do 5. aprila 1938 Ta največja razstava znanih švicarskih kvalitetnih proizvodov bo nudila tudi letos vzorno sliko o visoki stopnji švicarske industrije. V nedavno povečanih dvoranah bo zastopana vsa industrija, ki dela za domači trg in za izvoz. Preko 1200 razstavljalcev je razvrščenih pregledno jx> raznih skupinah, tako da velesejem nudi najboljšo priliko za nenoporno orientacijo. Velesejem je shajališčo švicarskih in-(Justrialcev. zato imajo obiskovalci priložnost, da sklenejo nove poslovne ali zastopniške zveze. — Preteklega leta je bilo 160.000 obiskovalcev iz vseh krajev sveta, a vsi so bili z obiskom prav zadovoljni. Večina evropskih železniških družb rJajo popuste obiskovalcem sejma, tako do so stroški potovanja znatno zmanjšani. Hoteli v Baelu, ki so znani kot prvorazredni, razpolagajo z zadostnim številom sob v vseh cenah. Uprava velesejma je uredila lastni urad za preskrlio prenočevanja in sicer pri Glavnem kolodvoru (Central-bahnplatz 8, tel. 30040), ki je obiskovalcem takoj po prihodu brezplačno na razpolago glede posredovanja sob. Sejmske legitimacije in vse potrebne informacije dajejo jugoslovanski jx>tniški uradi ter Švicarski konzulat v Zagrebu, Draškovičeva 30, tel. 54-39.
I Gedanken zu heiligen Fastenzeit. 178 str. vezano 14 din. — Brinktriie, Das Opter der Eucharistie. Dogmatleche Untersuchungen iiber das Wesen des MesDopfers. № str., nezev. 30 din. — Brocke, Die Apostelgoschirhte in der Bibelstunde. Praktische Anleitung und Erlauterung fiir die Bibellesung in i 1'farrei und Schule. 101 str., nevez 22 din. — j Hôfer, Vom L«ben zur Wahrheit. Katholische Be-' sinnung an der Lebeneanscheuung Diltheys. 342 str., vez. 104 din. — Karrer, Urchristliche Zeugon. 250 etr., vez. 80 din. — Maaseen, Von der Horr-lichkcit christlichen Lehens. 286 sir., vez. 54 din. Mendigal, Jugend Moral. An Beispielen erliiu-terte, praktiseh-katbolisebe Sitlenlehre, 164 str., nevez. 39 din. — Rtiger, Der Worktagsheilige in unserer Zeit. 256 str., nevez. 36 din. — Schneider, Bildungskriirtc im Katholizismus der Welt — soit dem Ende de« Krieges. -103 str,, vez 99 dni. — Schons, Luinpensammlerpfarrer und Bubenapostel. 150 str., nevez. 36 din.
Opozorilo cenjenim bralcem l
Pri nedeljskem tekstnem oglasu tvrdke Milan Lavrič, Beograd, prodajale« srečk d'žavne razredne loieriie, ie b'la navedena napačna hišna številka. Pravilen naslov se mora glasiti:
Milan LavrIC
prodalalec srečk državne razredne loterije Beograd, Poenkaieieva ulica 25
—	Od 19. do 20. marca izlet v Trst, od 2. do U. aprila iilet v Rim, Napoli, Vezuv, Capri, Fi-renze in Benetke. Prijave sprejema Izletna piear-
j na M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, telefon 26-45.
: Vhod iz Prešernovo ulice.
—	Zmanjšanje brezposelnosti. V Splitu je bilo te dni zasedanja osrednjega tajništva delavskih zbornic. Delavske zbornice so izdale komunike, v katerem obravnavajo razna važna vprašanja. Predvsem zahtevajo delavske zbornico skrčenje delovnega časa ter ugotavljajo vpliv uredbe o minimalnih mezdah, ki je jiovečini ugodon za delavstvo, vendar se ponekod ne izvaja dosledno. V Jugoslaviji je bilo lani prijavljenih ekupno 484.000 brezposelnih, od teh je 83.000 žensk. V Sloveniji je bilo prijavljenih 42.000 brezposelnih oziroma takih, ki so iskali delo.
—	Kdo bo varaždinski župan? V mestu Va-raždinu sta odstopile župan dr. Vladimir Milko-vič in podžupan Hubert Wanderer s 23 občinskimi odborniki. Za župansko mesto se je potegovalo zdaj ve? kandidatov. Imenovan je za novega župana Dragotin Perko, upokojeni polkovnik.
—	Huda burja na Jadranu. Po desetih dnevih lepega vremena s p je na Jadranu vreme znatno poslabšalo. Piha namreč oslra burja, ki je ponekod tako silna, da doseže 80 km na uro. Morje je razburkano in prihajajo mnogi majhni parniki z velikimi zamudami, nekateri pa sploh ne gredo na odprto morje.
—	Pri zaprtju, molnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne
Franz-Josef grenčice«.
Ljubljana
V torek, dne 15. marca 1938 Gledališke
Drama: Torek, 15. marca: Zaprto. (Gostovanje v Celju: »Snegulčica«, ->Rdeče rožer.) — Sreda 16. marca: Gospoda Gleinbajevi. Red Sreda. — Četrtek, 17. marca: Zadrega nad zadrego. Red B. Petek, 18. marca: Rdeče rože. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Premiera! Zanimiv in izredno napet film! Pretresljiva us-da mladeniča, ki je obtožen uboja Danes ob 16	in katerega naj lastni oče po lie pod ž'lotino'
19.15 in 21.15
KINO UNION
т-Hion 2J-21 V glavni vloyi: PIERRE BLANCHAB
kdo je mm
le coupable film, ki ga ie Pa r z igral pol leta v največjih kinematografih.
Ta fi i m «i morate og'ed'ti'
— Dva avtomobilska karambola pred sodiščem. Včeraj je bil v dvorani št. 79 dan avtomobilskih nesreč in ka^ambolov. Na drugem mestu poročamo o pokljuški avtomobilski katastrofi. Po § 205/11 k. z. je bil pred sodnikom-poedincem obsojen samski šofer Janko Skantar iz Ribčevega laza na 1 mesec zapora. Dne 5. eeptembra lani jc bil živahen promet na cesti Boh. Bistrica k slapu Savice. Nesreča je hotela, da je Skantar 6 svojim avtom zadel ob Aleksandra Jurjevca, sinka ljubljanskega trgovca tako nerodno in neprevidno, da mu je pri tem na treh mestih naloniil desno nogo. — Samski posestnikov sin Jože Zgonc, doma iz Fare na Blokah, je 15. septembra vozil od Grahovega proti Bločicam. Na vozu so bile tudi 3 ženske. Za niim je privozil avtobus, ki vozi na progi Rakek—Stari trg. Šofer Matevž Krpan je dajal predpisane znake, toda Jože Zgonc je tako nerodno krenil z vozom v stran, da jc trčil ob avtobus. K sreči ni bilo hujše katastrofe. Zgonc je bil obsojen le na 20 dni zapora.
—	Pri težki stolici, napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Joselove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro.
Ogl. reg. S. br. 30474'35.
—	Na železniški progi med Vidmom in Brežicami so zadnja leta nesreče prav pogoste. V petek, dne 11. t. m. se je zopet dogodila na tej progi strašna nesreča; nesrečno dekle je izvršilo samomor. Zvečer tega dne so našli na železniškem tiru kraj Dolenje vasi od kolesja razmesarjeno truplo 20-letne Marije Pribožič, doma iz Dolenje vasi. N'esrečn eo je morala zgoditi med H in 7 zvečer. Na kraju neareče je noerečnica pustila pismo, kjer omenja vzrok samomora. Piše, dn je Slu prostovoljno v siurl radi nesrečne ljubezni hrez upanja na zakon.
—	V -»Službenem listu« banske uprave dravske banovino od 12. t. m. je objavljen -.Pravilnik za opravljanje drž. strokovnih izpitov v reeoru ministrstva za finance,, dolje »Pravilnik o ustroju in poslovanju posvetovalnih ribarskih odborov.:, -»Odločba o dopolnitvi naredbe glede donaturiranja špirita«., »Sprememba pravilnika o gradbenih predpisih za sela v neposredni bližini mest in trgov« in /Kazglaa o ustanovitvi župnije Pre*v. Srca Jezusovega v Polani«.
-r- Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Bangha. Welt und Cberwelt. Das ewige Reich im KampI der Zeit, '202 str,, vez 65 din. — Bergbaus. Die Frohlmtseliaft von (1er Erlijsung-
Opera: Torek, 15. marca: Tosca. Red A. — Sreda, lfi. marca: Zaprto. — Četrtek, 17. marca: Kvgenij Onjegin. Red Četrtek. — Petek, 18. marca: Ob 15. Gorenjski slavfek Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol.
Prireditvi in zabave
Violinist Zlatkn Balokovič, rojen v Zagrebu leta 1895. je užival prvi glasbeni pouk v Zagrebu pri prof. Humlu in dovršil violinske študije na mojstrski šoli due >ke akademije pri prof. šev-čiku. Tik pred svetovno vojno je nastopil na prvem velikem koncertu v Moskvi ter imel ogromen uspeh. Od takrat daljo potuje stalno kot koncertni violinist po vsem svetu. Letos slavi slavni umetnik 25 letnico svojega umetniškega dela in priredi več koncertov v naši kraljevini, med njimi tudi v Ljubljani v ponedeljek, dne 21. t. m. ob 20. v veliki unionski dvorani. Vstopnico se dobe v knjigarni Glasbene Matice.
Raoul h'orzalski, pianist svetovnega slovesa, pride v Ljubljano in koncertira tu v sredo, dne 23. t. m., v veliki tilharmonični dvorani. Koczalski je najslavnejši izvajalec sedanje dobe Chopinovih del. И. del njegovega koncertnega sporeda obsega izključno le dela nesmrtnega Poljaka. Vstopnice v knjigarni Glasbeno Matice.
Predavanja
Moste, V sredo, 16. t. m., ob 8. zvečer bo v dvoranici župnišča v okviru moškega odseka Prosvetnega društva zanimivo predavanje iz naše slovenske preteklosti. Predava urednik Fr. Kremžar. Pridite in še dru<re nrivedite s «oboj!
BeiigTad. V čelrtek zvečer ob 8 bo v društveni dvorani predavanje o koroških in primorskih Slo-vejicih. Predava prof. dr. Gorjanc.
Ljudska univerza v Ljubljani. V sredo, 16. t. m. bo predaval prof. dr. Lavo Čermelj o zanimivi temi: Kopernik ali Ptolomej. Predavanje se bo vršilo v mali dvorani Filharmoniffncga društva na Kongresnem trgu. Pričetek ob 20, vstop proet
Prirodoslovno društvo. Drevi ob 18.15 predava v mineraloški predavalnici univerze gospa profesorica Silva A n t i č o temi Bretonska — človek, zemlja in morje«. Predavanje bo spremljalo obilo lepih posnetkov.
Predavanje slavističnega društva. Danes. 15 marca, ob 20 bo predaval na drž. akademiji (Bleiweisova c.) g. priv. docent dr. Anton Ocvirk o formalistični šoli v literarni zgodovini. Vstop prost.
Sestanki
Slovensko zdravniško društvo i> Ljubljani priredi 63. znanstveni sestanek v sredo, dne 16. mar-
Danesob 16, 19 n 21-15
Triumfa nI napah Jaanetta Mac Donald
tarantelh
Kino MATSCA
ca 1938 ob 18. v predavalnici histološkega instituta, Zaloška cesta št. 4, s predavanjem g. univ. prof. dr. A. Koširja o prenosnih tumorjih. Vabljeni vsi gg. zdravniki in medicinci.
Fantovski odsek Moste bo imel drevi izredni sestanek. Na programu so zelo važne točke. Odbor.
Cerkveni vestnik
Zveza katoliških nanieščeuk v Ljubljani vljudno vabi na duhovne vaje in tečaj KA, ki bodo v dneh od 1. do 10. aprila v Uršulinskem samostanu. Začetek prvi dan ob 8 zvečer. Prijavite so na naslov: Zveza katoliških nameščenk, Masary-kova ceeta 12.
Lekarne
УоИпо službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr ševa cesta 6, mr Hočevar, Celovška cesta 62, iu mr. Gartus, Moste.
• * »
1 Sv. maša zadušnica za t Zdravka Štangla, urednika »Slovenskega doma«, bo jutri, v sredo na osmino smrti ob 8 zjutraj v cerkvi sv. Petra. Vsi prijatelji in znanci pokojnega Zdravka uljudno vabljenil
i Vabimo k duhovni obnovi, ki bo za može in fante šempetrske fare v dneh 16, 17. in 18, marca t. 1. v farni cerkvi sv. Petra. Duhovno obnovo vodi g. katehet Stanko Škrbe. Vse tri dni bo ob 8 zvečer cerkveni govor, nato litanije sv. Jožefa z blagoslovom. Po vsakodnevnem verkvenein opravilu bo prilika za epoved V soboto 19. marca — na praznik sv. Jožefa, ob 7 zjutraj sv. maša in skupno obhajilo. — Fantje in možje! Pridite vsi, da po vestni in temeljni duhovni obnovi opravimo svojo velikonočno dolžnost.
I Z univerze. Novi izredni profesor filozofske fakultete za umetnostno zgodovino g. dr. Franc S t e 1 è bo imel v petek 18. t- m. ob 12 v univerzitetni zbornici nastopno predavanje: :sGolske dvoranske cerkve v Sloveniji«.
1 »Krščansko žensko društvo« vabi članice in prijateljice društva na ogled čipkarske »ole in njenih izdelkov v sredo, dne 16. t. m. ob S {»poldne. Zbirališče Turjaški (Novi) trg št. 4.
1 Za revne občane zbira vsako sredo Mestni socialni urad obleke, perilo in obutev na Vodnikovem trgu pred spomenikom. Zdaj, ko vrše gospodinje pomladno čiščenje stanovanj, bodo gotovo našle mnogo stvari, ki jih ne potrebujejo več. Mestni socialni urad jih radi revežov vabi, da naj prihodnjo sredo prineeo pred Vodnika mnogo omenjenega blaga, ki bo ljubljanskim revežem še imenitno služilo. To zbiranje obleke, perila in obutve ob sredah bo stalno in se bo vršilo celo leto, vsako sredo, ako bo suho vreme. Z darilom bodete osrečili reveže, ki trpe pomanjkanje.
1 Uvoz bukovih drv v mesto se je vsled lepega vremena ta mesec pričel in jih kmetje prodajajo po 80 do 90 din kub. meter. Slabša so tudi ceneje.
1 Predrznost ljubljanskih tatov. V pisarno odvetnika dr. Pretnarja na Tyrševi c. 88 se je te dni splazil neznan tat in v trenutku, ko ee je uradnica odstranila, izmaknil njeno torbico, v kater je bilo 4000 din gotovine. Torbico so ljudje drugi dan našli v Ilirski ulici, seveda prazno. — Prav tako predrzen je bil vlom v stanovanje Antonije Justi-nove v Ëtepanji vasi 56, Vlomilec je odnesel od tam dva zlata poročna prstana, zlato žensko dolgo ovratno verižico, razne zlate obeske, prazen star samokres in denarnico, v kateri je bilo 1765 din gotovine. Juslinova trpi okoli 2800 din škodo. — Iz |>ods t resnega stanovanja Frančiške Rupnikove in Jožefe nebevčeve na Krekovem trgu 11 pa je neki tat odnesel zlato žensko zapeetno uro, srebrno zapeslno nro in 448 din gotovine, tako da obe okradenki trpita nad 1000 din škode,
1 Dve žrtvi prometnih nesreč. Včeraj je l.jub-iianska bolnišnica sprejela dve žrlvi prometnih r,eereč: Na Smartinski cesti je neznan koledar po-,lrl 15 letno služkinjo Marijo Virantovo 6 Šmartin-slte ceste 42. Virantova je dobila hude poškodbe po vsem telesu. — V Stari cerkvi pri Kočevju je na cesti prav tako neznan avtomobiliet podrl 31 letnega čevljarskega pomočnika Jožefa Urbančlča, ki je ludi dobil poškodbe po vsem telesu.
1 Dovoz stavbnega materiala: hlodov, tramov, desk, apna, peska in opeke, so je ]>retekle dni pričel v obilni meri. Z novimi stavbami prično prihodnji mesec, v jeseni dograjenih pa se vrše razna strokovna dela.
Novo mes lo
Občni zbor krajevne organizacije JRZ. Drevi ob 8 so vrši v veliki dvorani Prosvetnega doma v Novem mestu občni zbor krajevne organizacije JRZ za Novo mesto.
V soboto in v nedeljo je bilo Novo mesto v zastavah, izložbe pa so bile še dolgo v noč razsvetljene in okrašene: Novo mesto je sprejemalo tedai češkoslovaškega konzula g. St, Minovskega z njegovim spremstvom in zastopniki slovenskega tiska, ki so prišli v dolenjsko metropolo, da ee udeleže ustanovitve podružnice češkoslovaške jugoslovanske lige. Vee mesto brez razlike strank se je pripravljalo žc dalj časa, da ustanovi podružnico lige, ki naj ludi v Novem mestu, kjer ie veliko prijateljev Čehoslovakov, posreduje med obema kulturama. G. konzulu so priredili tudi svečan sprejem, ki se ga je udeležila predvsem šolska mladina. V soboto zvečer se je v SoVolskem domu ponovil sf>orcd, kakor smo ga videli v Ljubljani pod naslovom »češkoslovaška v vojni in miru«, pri katerem je imel krasno predavanje v čistem slovenskem jeziku g. konzul M'ftovsky k posameznim filmom in uvo 'ni pozdrav pa je govoril g. predsednik Lig g. dr. E. Stare. V necle'jo ob pol 11, med tem ko je vse dopoldne močno snežilo, se jo spored ponovil za šoleko mladino, kjer so simpatije mladine do češkoslovaškega naroda dosegle višek. V tem času pa je bil uslanovni občni zbor v mestni dvorani pod predsedstvom predsednika pripravljalnega odbora inž. Matka Abseca, ravnatelja banovinske kmetiiske šole na Grmu. Občni zbor je v imenu katoliških organizacij v Novem mestu pozdravil g. prof. J. Rakovec, poudarjajoč predvsem tradicijo naših zvez s katoliškimi Moravani in Slovaki, v imenu sokolskih društev pa g. dr. Vašič. Govorili so šc g. konzul Miftovsky, g. predsednik Stare ter novomeški župan g. dr. Polcnšek. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika podružnice g. inž. Mate Absec, za tajnika pa g. sodnik dr Kiov-sk^. Vodja češkoslovaških jezikoslovnih tečajev je g. prol. J. Jarc. — Popoldne jo vse goste povabil na mal prigrizek g. ravnatelj inž. Absec na Grm, kjer je že pred letom dni gostil tudi češkoslovaškega ministra vojske g. Mahnika Novi postojanki JČSL, ki je v Novem mestu tako srečno združila zastopnike v*ch naziranj, želimo, da bi kar najbolje uspevala.
Maribor
m Telovadna akademija fantovskih odsekov in dekliškega krožka. Po večletnem presledku bo na praznik sv. Jožefa dne 19. marca ob 8 zvečer v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 zopet telovadna akademija s pestrimi simboličnimi vajami, ginmastičiiimi nastopi in orodno telovadbo. Vstopnina: sedeži po 10, 8 in 5 din, stojišča 3 din. Preskrbite si vstopnice že v predprodaji v Prosvetni knjižnici na Aleksandrovi cesli 6. Odzovite se vabilu naše mladine in jxxsetite akademijo!
m Ne nasedajte alarmantnim vestem. — V zvezi z zadnjimi dogodki v Avstriji so nekateri pričeli razširjati tendenciozne in alarmantne vesti, ki utegnejo tu in tam povzročiti vznemirjenje. Kdorkoli bi doznal za osebo, ki take vesti širi, naj jo takoj prijavi merodajni oblasti, ki bo postopala po zakonu in v kali preprečila vsako ribarjenje v kalnem.
m Šahovske vesti. V nedeljo se je igral semi-finale skupine B za prvenstvo Slovenske šahovske zveze, in sicer sta se srečala kot nasprotnika SK Železničar iz Maribora m SK Trbovlje. Tekma se je vršila na osmih deskah. Srečanje se je končalo s Q'A : 1 'A za Železničarja. Od članov Železničarja so zmagali: Babič Jožp nad Ravnikarjem Francem, Regoršek nad Ivanom Pajkom, Vidovič Vilibalda nad Ivanom Hor.vptom, Ferenčak nad Ilinko Jazbecem, Moliorič nad Bartolom, Eferl nad Sreden-škom. Izgubil je Hnechtl proti Sredenšku, remis pa je bila igra med Goložem in Opresnikom. Železničar je postal sedaj s to zmago finalist v skupini B.
Kuharska razstava
v Mariboru se na splošno željo in zahtevo zaradi velikega zanimanja podaljša še na dan 16. marca
m Dva velika poiara v Ralah, V občini Rače so imeli zopet dva velika požara, ki sta izbruhnila na zagoneten način ter je pri obeh očividno, da sta bila namerno podtaknjena od požigalca. Prvi požar je nastal v Sp. Gorici na gospodarskem poslopju Jakoba Predikaka okoli 19. ure. Domači so bili vsi v hiši, ko je prišel trgovec г mlekom Kmetec ter jih obvestil, da se v hlevu vse »veti. Pogledali so ter s strahom videli, da je že hlev v plamenih. S pomočjo sosedov so rešili gospodarsko orodje in vozove. Prihiteli so tudi domači gasilci, ki pa so imeli po nesreči svojo motorko v popravilu v Mariboru. Sele ko so prišli gasilci iz Po-dove in Šikol, se je posrečilo ogenj omejiti. Vseeno pa je požar preskočil v soseščino na gospodarsko poslopje posestnika Ivana Potiska ter ga je vpepelil Po sledovih se je ugotovilo, da je prispel nekdo od zadaj po njivah do Predikako-vega hleva ter ga zažgal. Ko so se ponoči vračali gasilci iz Podove, ki so gasili v Gorici, nazaj proti domu, jih je že od daleč pozdravljal ognjeni sij. Gorelo je v Podovi gospodarsko poslopje posestnika Franca Praunspergerja, od katerega se je nato vnelo še gospodarsko poslopje njegovega soseda Franca Damjana Obe poslopji sta zgoreli s pritiklinami vréd do tal. Tudi tu se je ugotovil zločinski Požig, in sicer je požigalec prav tako, kakor v Gorici, prišel čez polje h gospodarskemu poslopju.
m Poceni meso. Danes, v torek, zjutraj se bo prodajalo od 8 naprej na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 150 kg govejega mesa po 5 din in sicer na osebo do 2 kg.
m V Ljudski univerzi bo predaval v petek 18. marca univ. prof. dr. Gahs iz Zagreba o inteligenci predhistoričnega človeka.
m Zaradi uboja — 4 leta ječe. Pred okrožnim sodiščem je bila včeraj dopoldne razprava proti 22 letnemu delavcu Ivanu licu iz Majskega vrha pri št. Vidu pri Ptuju zaradi uboja. V noči na 1. septembra lanskega leta je sunil v Marenbergu Karla Gajška v desno stran prsi ter mu ranil pljuča. Gajšek je zaradi te poškodbe 15. septembra umrl v slovenjegraški bolnišnici. Istočasno je tudi ranil z nožem Avgusta Svečka v levo stran prsi, Franca Novaka pa je udaril po glavi in ga sunil v levo nadlakt. Poboj so je pripetil med ohirači hmelja, ki so jx>pivali omenjenega dne. Ilec je bil obsojen na 4 leta strogega zajx»ra.
Gledališče
Torek 15. marca ob 20: >Trubadur*\ Red C. Sreda 16. marca: Zaprto. Četrtek 17. marca ob 20: >Firma«. Red B.
Plm
Lanske šmarnice: »Lepa si. Roža Marija« so
po širni Sloveniji užigale ljubezen do ljube nebeške Matere, za letos pa bodo v ta vzvišeni namen izšle do srede aprila nove šmarnice z naslovom: »Dež za soncem ...« Kdor jih želi dobiti za 16 din, naj naroči z dopisnico vsaj do 25. marca, ker pozneje bodo stale 19 din. Naslov pisatelja- Vekoelav Skuhala, župnik na Hajdini pri Ptuju,
Občni zbor Mestne organizacile JRZ Ptuj bo v nedeljo, dne 20. marca 1938 ob pol 10 v Ptuju v magistratni dvorani. Govori g. eenator dr. Schau-bach Franc iz Maribora.
Jefîca
Fantovski odsek na Jezici jo izgubil 11. t. m. svojega člana, mladca Zvonka Vavpotiča, ki jo umrl pretekli petek. Pokojni je bil miren in dober fant, ki je rad zahajal v naše vrste. Nastopal je tudi večkrat pri naših prireditvah. Ohranili ga bomo v lepem spominu! — Na praznik svetega Jožefa ob pol 8 zvečer bo priredil Fantovski odsek skupno z dekliškim krožkom telovadno akademijo. Zanimiv spored ol>eega gimnastiko, simbolične vaje, orodno telovadbo itd. Sodeloval' bodo najmlajši do že preizkušenih orodnih telovadcev. Tri dni pred sv. Jožefom pa bodo duhovne vaje. ki jih pripravlja odsek. Vsi fantje in možje vabljeni!
Smor e art Vabi lani
Že teden dni so vrše športne dirke za avto-mobiliste, motocikliste, dirkače, pa tudi za ko-njaîe na državni cesti med vasmi šmarje-Sap. Uspehi so čudoviti. Tudi na Ljubelju ne (»gori toliko bencina. Dva cestarja neprestano drgneta blalo e pol metra globoko razorane ceste. Ne smeta se pa dotakniti dveh kupov gramoza, ker ga gospodje še niso prevzeli. Gledalci navdušujejo dirkače, da vam v primeru nesreče priskoči na pomoč — Martiu Krpan, ki ga je telofonično poslala sem cestna uprava. Reši vam konja iz blata, potegne voziček ali porine avto. Zavarovalnice za doživetje pošljejo sem v kratkem svoje agente. Le korajžo! Saj je v bližini prostorno šmarsko pokopališče.
Naš tujski promet

Ljubljana 14. marca.
Danee dopoldne ge je v stekleni dvorani banske uprave na Bleiweisovi cesti sestal pod predsedstvom bana g. dr. Marka Natlačena banovinski turistični odbor na svojo 2. redno sejo. Seje so se udeležili člani sveta skoro polnoštevilno.
Ban o pomenu
tu skega prometa
Uvodno je člane pozdravil ban g. dr. Marko Natlačen, ki je najprej orisal pomen in delo tujsko-prometnega sveta, nato pa obširno govoril o pomenu tujskega prometa za Slovenijo. Koristi od tujskega prometa imajo pa seveda tudi kmet, vsa bližnja in daljna okolica tujskopropiotnih krajev. Koristi in dohodke ima tudi država, г njo občine, direktne dohodke pa zlasti drž. podjetja. Čim več tujcev prihaja, tem večje je povpraševanje za proizvode vsake vrste, kar okrepi domačo produkcijo.
Velik je tudi socialni in kulturni pomen tujskega prometa, tudi vzgojni pomen je velik, ker povečuje izobrazbo domačih ljudi. Sploh so v turističnih državah vse javne naprave na večji viSini kot v državah brez turističnega prometa.
Tudi v naši državi in posebej v Sloveniji so dani vsi notranji pogoji za obstoj in razmah turizma, kakor le malo kje. Oh teh naravnih predpogojih je Slovenija veljala že doslej poleg našega primorja kot eno najvažnejših turističnih področij v naši državi. V Slovenijo pride vsako leto okoli '200.000 domačih in tujih turistov in je naša banovina v primeri z ostalimi banovinami po številu obiska med prvimi, po viSini prenočnin pa na drugem mestu v vsej državi (na prvem mestu je tozadevno savska banovina: Hrvatsko Primorje).
Toda pri vseh teh uspehih moramo vpošte-vati, da je vedno večja konkurenca turističnega inozemstva in je naš dvig na tem polju počasnejši. Veliko nam še manjka do popolne organizacije. Zato je skrajni čas, da postopamo kakor druge države: da uredimo naše turistične kraje tako kot je potrebno in izpolnimo tudi vse druge pogoje za turizem, da delamo dobro propagando, da napravimo sploh tujcu pri nas bivanje čim ugodnejše, da bo obisk pri nas za tujca vedno privlačen.
Denarna sredstva so sicer dokaj skromna. Tudi sredstva banske uprave so skromna, vendar se bodo v naslednjem proračunskem letu povečala. Seveda so to krediti, ki služijo direktnemu pospeševanju tujskega prometa, poleg iega pa služijo posredno in neposredno tujskemu prometu tudi razni krediti strokovnih oddelkov banske uprave za ceste, asanacijo, vodovode, elektrifikacijo itd.
Pri vsem tem delu pa je potrebna tudi pravilna organizacija tujskoprometnega delovanja čini-teljev iz vrst javne kot tudi zasebne inicijative. Ta organizacija se je šele začela г izvajanjem uredbe o pospeševanju turizma. Ko bo omogočeno smo-treno sodelovanje najmanjših enot za pospeševanje tujskega prometa kakor tudi večjih organizacij in ko bodo na razpolago primerna sredstva, bo šele mogoče v tej panogi govoriti o načrtnem gospodarstvu za daljšo dobo. To naj bo naš ideal, kateremu se je treba najbolj približati.
G. ban se je zahvalil vsem članom in včlanjenim organizacijam za dosedanje sodelovanje, pa tudi predstavnikom tiska, ki podpirajo stremljenja 'vseh faktorjev za pospeševanje tujskega prometa. Banska uprava bo posvečala razvoju turizma največjo pozornost ter bo dala vsem javnim in zasebnim činiteljem vso podporo za nadaljnje delo. Le s složnim delom vseh poklicanih faktorjev je mogoče doseči uspehe, katerih si vsi želimo v dobro našega naroda.
Pospeševanje turizma
Poslovno poročilo predsedstva poslovnega odbora ban. tujskoprometnega sveta je podal najprej načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Fran Ratej. Iz njegovega poročila je razvidno, da je bilo delo zlasti poslovnega odbora in ožjih odborov zelo obsežno.
Nadaljne poslovno poročilo je podal kot poslovodja ban. tujskoprometnega sveta g. Joško Sottler. Iz njegovega poročila posnemamo naslednje podatke o naših akcijah:
Glavno ravn. drž. železnic je izvršilo revizijo potniške tarife in bosta sedaj namesto čl. Ц dva člena. Ostane v glavnem pri dosedanji ugodnosti: 50% pri vožnji pri potovanju v obeh smereh, odn. brezplačni povratek. Ugodnost je vezana na 10, pri inozemcth na 5 dnevno bivanje. Ugodnost uživajo vsi kraji, turistični in drugi. Za tuzemske tu-riste bo omejitev v tem, da se ugodnost priznava le za potovanja v svrho zdravljenja, okrepitve in odmora, kolikor so namembni kraji oddaljeni 200 od izhodne železniške postaje. Inozemski turisti uživajo 50% popust tudi pri vseh vožnjah v času svojega bivanja v državi. Nova potniška tarifa stopi v veljavo dne 1. aprila 1938.
Predlog glede znizanja zgradarine v vaseh brez tujskega prometa, odn. revizijo zakona o neposrednih davkih je ministrstvo financ odklonilo.
V vprašanju avtorizacije smuških učiteljev in vodnikov je v teku predhodni postopek. Vprašanje možnosti lova za inozemce je rešeno ugodno. Ker je komasacija občin dovršena, bodo izdana navodila za enotno oznamenovanje krajev v Sloveniji.
Glede motornih vlakov je omeniti, da bodo vozili v Sloveniji po progah: Jesenice—Bistrica-Boh. jezero, Jesenice—Rateče-Planica, Ljubljana— Kamnik in Ljubljana—Vrhnika. Kdaj pa bodo ti vozovi prišli, še ni znano. Glede onečiščevanja Save po TPD je izdana pravnomočna odločba banske uprave, da se imajo izvršiti potrebna dela v rudnikih in da se imajo naprave vzdrževati kakor so bile odobrene. Isto velja tudi za Savinjo, oz. industrijske kraje ob njej.
Glede ustanovitve hotelirske šole je prevladovalo mnenje, naj se ustanovi v Mariboru. Prirejeni bodo tudi številni tujskoprometni tečaji: propagandni, strokovni in jezikovni. Dosedanji obisk 9 tečajev jo bil dober: povprečno 75 oseb Za osnutek uredbe o klasifikaciji gostišč in maksimiranju cen je banska uprava izdelala tudi svoje predloge, ker osnutek, izdelan v ministrstvu trgovine in industrije, ne ustreza našim razmeram. Glede sanacije gostinstva se zbirajo podatki. Ker jo pričakovati večjega turističnega dotoka iz Nemčije, je banska uprava pokrenila akcijo, da bi bil uradni turistični urad v Berlinu dorastel svojim nalogam in je predlagala, da naj se osebje urada izpopolni z močjo, ki pozna zadostno Slovenijo in njene turistične postojanke.
Tufski promet v 1.1937
Iz poročila načelnika g. dr. Rateja, da je bilo lani v Sloveniji tuiemekih turistov 134 482 ч 727.246 prenočninami In 58.100 inoiemcev s 271.286 pre-nočninami, torej sknpno 190.672 tujcov z 998.732 prenočninami. Število obiskovalcev je v primeri z letom 1936 naraslo za 6.356, obisk tuzemcev 5.45,
inozenicev 8.35. Pri prenočninah smo malenkostno nazadovali, to pa zaradi zmanjšanja nočnin inozenicev za 28.719, dočim so so prenočnine tuzemcev povečale za 28.719. Dvig obiska ob nazadovanju prenočnin se odraža neugodno v dobi bivanja. Glede inozemcev izkazuje statistika dvig pri Angliji za 514, Avstriji 535, Italiji 1.214, Madžarski 620, Nemčiji 3.836 in USA 557, dotok pa se je zmanjšal iz Češkoslovaške za 3.271, Norveške 364 in Grčije 225. Največ hodijo med inozemei k nam Avstrijci 17.594, Nemci 13.762, Cehi 6.477, Italijani 5.603, Madžari 2.597, Angleži 2.482, Francozi 1.466 itd.
Končna presoja našega tujskega prometa je naslednja. Uspeh je bil relativno dober. Ne zadovoljuje pa z ozirom na povprečje doseženega bivanja, povprečne zasedbe vsake tujske sobe (po cenitvi komaj 60 dni v letu) in s tem na finančni efekt. Nepovoljen je uspeh glede inozemskih turistov. Obžalovati je zlasti nazadovanje čeških turistov, čeprav imamo s to prijateljsko državo poseben turistični sporazum.
Računamo v letu 1937 lahko s približno istimi dohodki kot za 1936. Po podatkih ministrstva za trgovino in industrijo je vrgel turizem Sloveniji 1936 okoli 160 milij. din. Od te vsote dejansko lahko cenimo, da je ostalo v Sloveniji okoli 100 milijonov din, s katerim zneskom mora tedaj naše gospodarstvo reeno računati.
Program za L Î938
Banska uprava je pozvala vse občine, da ji dostavijo delovne programe, tako da ji bo mogoče izdelati tudi zase točen delovni program. Za 1938 je delovni program bolj splošnega značaja. V to, da bo banovina lahko izvrševala svoje naloge, se mora povečati število osebja pri turističnem referatu. Izvede naj ee v letu 1938 organizacija tujskoprometnega dela po občinah. Nadaljevala se bodo javna dela, ki imajo pomen za tujski promet. Posebno skrb bo banovina posvečala strokovni izobrazbi v gostinstvu. Sanacija gostinstva tudi ne trpi več odlašanja. Sploh bo treba žrtvovati za turizem znatno večja sredstva kot so bila dosedaj dana v ta namen. Banovinski proračun bo dal za pospeševanje turizma 213.000 din več kot v tek. proračunskem letu. Naše delo je pravzaprav v skromnih začetkih in dolga je še pot, da bodo odstranjene samo glavne ovire pri razvoju našega tujskega prometa. Toda vpoštevati je treba, dn je postal tujski promet v Sloveniji gospodarska nujnost, s katero moramo računati.
Po poslovnem poročilu je bilo prečitano tudi poročilo o denarnem poslovanju banovinskega turističnega sveta. Izdatki so šli v glavnem za strokovne tečaje ter strokovno literaturo. Po poročilu preglednikov računov, katerega je podal g. Gnido-vec, je bil dan poslovnemu odboru absolutorij.
Organizacija reklame in propagande
Dr. Ciril Čižek, ravnatelj Zveze za tujski promet v Ljubljani je podal nato obsežen referat o tujspoprometni propagandi in informacijski službi pri nas. Obširni referat govori najprej o sredstvih propagande, nato tehniki in organizaciji tujskopro-metne propagande in končno o finančnem zavarovanju tujskoprometne propagande. Referat tudi podrobno obravnava še razne druge propagandne akcije in se zavzema za uvedbo turističnega tedna, ki naj tudi služi propagandi za tujski promet.
Na koncu svojega referata je dal predloge, iz katerih posnemamo najvažnejše točke:
1. Pravočasno (do konca decembra zn poletno in konca julija za zimsko sezono) naj se pripravi besedilo za vse izdaje, katere bodo izdane v prihodnji sezoni. To gradivo naj pregleda poseben redakcijski odbor, ki ima sestaviti tudi že program za naslednjo lelo. Ta redakcijski odbor bi bil zelo številen. Izdelava programa, priprava besedila, slik itd. naj se poveri kakor sploh celotno izvrševanje propagande stalnemu pripravljalnemu in izvršnemu odboru.
2.	Program naj se sestavi posebej za vso Slovenijo (zdravilišča, letovišča, planinske postojanke in zimovišča), potem za posamezna okrožja in končno za posamezne turistične kraje. Vpoštevati se mora tudi delo za izdaje, ki voljajo za vso državo, kjer naj se postopa na isti način.
3.	V finančnem pogledu naj se določi minimalni program.
Končno naštevajo predlogi še faktorje, katere naj bi bilo vpošlevali pri Izvrševanju propagande.
Vsako leto naj sc poleg tega uvede, če no že propagandni turistični teden, pa vsaj propagandna sobota in nedelja.
Po referatu se ni razvila debata, ker je več članov predlagalo, naj 6e referat najprej razpošlje vsem interesiranim članom, da stavijo k njemu pripombe in nato naj so vrši nova seja, ki naj izdela podrobno predloge. G. ban je te predlogo vpošteval.
Razni predlogi
Ravnatelj zdravilišča Dobrna g. dr. šter jo predlagal, naj se uvede pouk o tujskem prometu v zadnje razrede ljudskih in srednjih šol kakor tudi naj ljubljanski univerza posveti poseben seminar nauku o tujskem prometu, ki postaja vedno važnejši. O tem se je razvila obsežna debata, po kateri je prišlo do kompromisa.
Mestni turistični odbor v Ljubljani je poslal več samostojnih predlogov, katere je večinoma utemeljil mestni svetnik g. dr. Brilej. Mestna občina ljubljanska predlaga akcijo za čimprejšnjo zgraditev ceste Ljubljana—Sušak, nato akcijo za rešitev kolodvorskega vprašanja v Ljubljani, čimprejšnjo uvedbo motornih vlakov in na koncu posebno razpravo o tujskopronietnih potrebah mesta Ljubljane. V debati je pojasnil načelnik tehničnega oddelka g. inž. V. Skaberne slanje priprav za cesto Ljubljana—Sušak. Načrti za to cesto so v naši banovini gotovi razen za oni sektor od Ljubljane do Iga. kjer ima cesta iti čez ljubljansko barje. Tu je pa treba obširnih tehničnih priprav in poskusov, ki so sedaj še v teku in še ni znan rezultat teh raziskavanj. Tudi načrti v savski banovini so skoro že pripravljeni. Cesta je zamišljena kot naša prva avtomobilska cesta in upa, da se bo iz novega posojila dobilo za novo cesto dovolj potrebnih sredstev. Glede vprašanja drugega tira na progi Zagreb—Jesenice jo bilo ugotovljeno, da so dela že v teku in da bo tudi tu prišlo v poštev veliko posojilo, ki se namerava najeti.
Predloge o železniških voznih olajšavah je podal predsednik Slov. planinskega društva g. dr. Pretnar. V debati je navzoči zastopnik Zel. ravnateljstva v Ljubljani g. dr. Jeglič pojasnil stališče naše železniške uprave.
G. dr. Pretnar jc načel tudi vprašanje cestnega prometa v Bohinjski kotlini, ki je pozimi ponavadi odrezana od sveta zaradi slabih zvez in premajhnega čiščenja obstoječih cestnih zvez. Tudi na to je dal pojasnil g. ing. Skaberne.
G. dr. Subie (Celje) opozarja na to, da hi bilo potrebno smotrenejše urediti izdajo turističnih viz za inozemske avtomobiliste, da ne bodo imeli tozadevnih neprilik in stroškov. Tudi opozarja, da nekatera naša oblastva v inozemstvu napačno razumevajo razpise glede izdaje kolektivnih vizumov.
G. Berlič (Ptuj) opozarja na slabo stanje cest v ptujski okolici, kar zelo ovira tamkajšnji tujski promet. Posebno se zavzema za to, da dobi mesto Ptuj vodovod in kanalizacijo, kar pa mestni proračun ne prenese in je potrebna akcija banovine, kateri plačuje Ptuj znatne zneske v bednostni sklad in v sklad za javna dela.
G. Miroslav Zupan (Ljubljana) opozarja na pereče vprašanje ureditve cestnega prometa pri nas. Uvedba takozvane leteče kontrole je bila zelo potrebna, vendar je potrebno njih delo usmeriti drugače v večjo korist ureditve prometa na naših cestah. Predvsem naj prometnokontrolni organi pazijo na to. da bodo vsi vozniki — ne samo avto-mobilisti — držali se prometnih predpisov. V ta namen naj se razvije obsežna propaganda. V svrho preprečitve prometnih nesreč naj se bolje označijo vozovi z lučmi in naj so sploh modernizirajo vsi cestni prometni predpisi, ki so delno Ze zastareli. Vsekakor je potrebno, da se promet na naših ceslah smotreno uredi.
Zasedanje banovinskega tujskoprometnega sveta je bilo končano po 2 popoldne.
Avstrijska in nemška valuta
Z dogodki v Avstriji je nastalo vprašanje, kakšna bo bodočnost avstrijskega šilinga in v zvezi s tem tudi nemške marke.
Znano dejstvo je, da je bil valutni položaj avstrijskega šilinga znatno boljši kot nemške marke, čeprav sta obe valuti izgubili v primeri s prejšnjo pariteto do zlata. Pri marki je bilo lo deloma manj viduo, ker obstoja večje število tečajev za marko, ki so zelo različni med seboj. Tako je notirala nemška marka — de.viza na Dunaju v petek še 211 (100 mark je bilo 211 šil.), toda tečaj valute za marko je bil mnogo nižji, kar je tudi razumljivo i ozirom na veljavne nemške devizne predpise. Po vesteh z Dunaja je bil v nekaterih vrstah plačilnega prometa, predvsem za vojaške potrebe, določan tečaj za marko z 1.35 šil., kar je veliko bližje tečaju za nemško marko — valuto kot pa za devizo.
V Švici danes ni bilo nobenih notacij za avstrijski šiling, dočim je bila notacija za devizo v soboto v Curihu še 81.50, za valuto pa samo šo 62 (100 šilingov 62 švicarskih frankov).
Na naših borzah imamo še vedno kupčijo z nakazniškimi šilingi v zasebnem kliringu. Tukaj tečaj ni znatno padel. V petek preteklega tedna je znašal na pr. na ljubljanski borzi 8.20 —8.30, v
Stan'e NrrroJne banke
Narodna banka izkazuje za 8. marec naslednje stanje (vee v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom ta 28. februar 1938):
Aktiva: Zlato v blagajnah 1.723.4 (+556), zlato v inozemstvu 7.5, ekupna podlaga 1.730.9 ( + 5 56), devize izven podlage 400.94 (—37.8) kovani denar 396.95 (+0.16), posojila: menično 1.352 06 (+10.4). lombardna 254.1 (—1.75). skupno posojila 1 606 2 ( + 8.7), vrednostni papirji 197.5 (- 0.66), efekti rez eklada 191.46 (+1.4), razna aktiva 2.267.4 ( + 56.36).
Pasiva: bankovci v obtoku 5.708.9 (+6.7), drž. terjatve 63.9 (—72.76), žiroračuni 1.567.3 ( + 59.1), razni računi 1.117.2 ( + 37.1), ekupno obveznosti [»o vidu 2.748 (+23.4), razna paeiva 318.6 (+3.5).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 8.4-52.3 (+3014), ekupna podlaga « primom 2.224.2 ( + 7.14), od tege eamo zlato v blagajnah s primom 2.214.6 (+7 14), »kupno kritje'26.31 (20.32), od tega «amo t alatom v blagajnah 26.20 ('26.21).
Radi nakupov zlata v Londonu ee je ponovno |>ovečnln postavka rožnih aktiv, zmanjšala pa se je postavka deviz izven podlage. Posojila na menice eo naraeia. Med paeivi so izpremembe v ob-
ponedeljek pa jo avstrijski šiling — nakaznica beležil 8.05-8.15 Naiavuo je, сГа je bil tečaj šilinga — efektivne valute nižji, vendar je tečaj tako variiral mod bankami, da si ni mogoče
ustvariti prave slike o tečaju.
*
Za presojo moči posameznih valut je zanimiva naslednja primerjava po najnovejših izkazih emisijskih bank Avstrije in Nemčije: Reichsbanke in Avstrijske nacionalne banke.
Tako je imela Reichsbanka po zadnjem objav Ijenem izkazu z dne 6. marca 1938 zlata za 67.3 milij. mark, deviz, ki spadajo v kritje 5.65 milij mark, kovanega denarja 188.2 milij., bankovcev v obtoku pa je bilo za 4.620.99 milij. mark, k čemur je prišteti še dnevno zapadlih naložb pri banki za 659.265 milij. mark.
Zadnji izkaz Avstrijske nacionalne banke kaže tole sliko (za 7 marec 1938): zlata podlaga 243.26 milij. šilingov, devize 170.65 milij. šilingov, obtok bankovcev 899.76 milij. šilingov. Iz te primerjave se vidi, da je imela Avstrijska nacionalna banka vkljub temu, da je Avstrija imela komaj desetino prebivalstva Nemčije, več deviz iz zlata kot Reichsbanka, tako da je bil valutni položaj avstrijskega šilinga znatno močnejši kot položaj nemške marke
toku bankovcev mojhne. Padle eo drž. terjatve, narasle pa zasebne naložbe na žirovnih računih, tudi razne terjatve so «e povečale v večji meri.
Borza
Dne 14. marca 1938.
Denar
Na naših borzah je v zasebnem kliringu ostal angleški funt neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu '237.20-238.80.
Avstrijski šiling jt. v Ljubljani popustil na 8.05- 8.15, v Zagrebu rta 8.055—8.155, v Belgradu na 8- 8.10.
Nemški čeki so ostali neizpremenjeni : v Ljub ljani nn 14.25—14.45, v Zagrebu na 14.245—14.445, v Belgradu na 14.25—14.45.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,154.025 din, v Belgradu 1,210 000 din V efektih izkazuje Belgrad prometa 65 milij. din.
Ljubljana — tečaji • primom: Amsterdam 100 h. gold. . . . 2405.16—2410.75
Berlin 100 mark...... 1736.03—1740.01
Bruselj 100 belg...... 727.20 - 73227
Curih 100 frankov...... 996.45—1003.52
London 1 funt ...... . 215.55— 217.61
HRIPO
In drug prehlad lahko preprečite i A F L U KIN pllulami
od Amsterdamsche Cbiaineiabriek. Zastopstvo ; Kaštel d. d.. Zagreb
Oglas rog. pod 8 S t. 18 m 6.
Newyork 100 dolatjev Pariz 100 frankov . . Praga 100 kron . . . Trst 100 lir ...
.	.	4293.50-4320.82
.	.	137.52- 138.95
. .	150.93- 152.0-1
.	.	226.19— 229.28
Curih: Beograd 10, Pariz 13.45, London 21.635, Newyork 433.75, Bruselj 72.73, Milan 22.775, Amsterdam 241.20, Berlin 174.30, Dunaj ne notira. Stockholm 111.40, Oslo 108.70, Kopenhagen 96.60, Praga 15.15, Varšava 82, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.565, Buenos Aires 112.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% Invest. posojilo 0825—100.25, agrarji 00—62, vojna škoda promptna 459—462.50, begluške obveznice 90—91.75, dalm. agrarji 90.23 do 92, 8% Blerovo posojilo 95.50—98, 7% Blerovo posojilo 89.50 — 91.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—101. — Delnice: Narodna banka 7200 do 7300, Trboveljska 220—225
Zagreli. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98 denar, agrarji 60.50—61.50, vojna škoda promptna 460—165 (465), begluške obveznice 90.50 do 92, dalm. agrarji 89—91, 4% sev. agrarji 60 denar, &% Blerovo posojilo 95—97, 7% Blerovo posojilo 89.50—92, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—101, 7% stab. posojilo 96 denar. Delnice: Priv. agrarna banka 225 denar. Trboveljska 220—230, Gutmann 63—65 (65), Tov. sladkorja Bečkerek 500—61X1, Ssj. sladk. tov. 135 blago, Dubrovačka 395—415, Jadranska plovba 380—405, Oceania 610 denar.
Belgrail. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99-99.50, agrarji 61-61.75 (61.50, 61.25), vojna škoda promptna 463.50—50.464 (463.75, 4G2), begluške obveznice 91.25—91.50 (91.25), dalni-agrarji 90.25—91 (91, 90.25), 7% Blerovo posojilo 90.25—90.50 (90.50, 90), 7% posojilo Drž. hip. banke 99.75 denar, 7% stavb, posojilo 98—99. — Delnice: Narodna banka 7.300—7.450, Priv. agrarna banka 231-232 (231, 232).
Živina
Sejem v Slovenjgradeu 12. marca. Prignanih 175 glav goveje živne. Kupcev je bilo ničlo. Prodanih je bilo 40 glav. — Ker primanjkuje povsod krme. posebno elame, tor so tako slabe cene in slaba prodaja, je naš kmet težko prizadet.
Smrt češkega pesniha in učenjaka prof. O. Fischerjo
V zadnjih letih koei smrt v vrstah praških vseuči-Iiških prolersorjih naravnost neusmiljeno: prav najboljše moči padajo kot njene žrtve. Po zgodovinarju Pekaču, Palackem nove dobe, je umrl Š a 1 d a , največji kritični duh čel. književnosti in romanist, za njim V. Г i 11 e , mladinski pisatelj, narodopisec in gledališki kritik, učitelj primerjalne literature, zdaj pa O t o k a r Fischer, pesnik, prevaialec in največji esejist mlajše generacije, germanist, da imenujemo samo filozofsko fakulteto. O t o k a r Fischer je bil izredni duh, predstavljal je največjo vrednoto, ki jo je praško j u d o v s t v o prineslo v češkoslovaško kulturo. Kdor je bil kdajkoli prisoten pri njegovih predavanjih na univerzi, ne bi nikdar pozabil, s kako vnemo, globino in brušeno obliko ie podajal notranje krize kakega Kleista, Briicknerja ali Nietzsche'a, portrete svojih ljubljencev. Njegova delavnost je bila ogromna: pital je filološko natančne študije iz germanistike, monografijo o Nielascheju, kompendij o literarnih metodah, o češko nemških literarnih stikih, razprave iz češke literature, o Erbenu, Machi, B. Nemčevi itd. itd. Važni so .ijegovi literarno-psihološki eseji, ki so izšli v dveh zvezkih, »Duše a slovo« (Duša in beseda) 1er »S v ë t a slovo« (Svet in beseda), ki spadata med najgloblja razmotrivanja o Besedi in Duhu. Poleg vsega tega pa je bil tudi ploden pesnik, pripadajoč generaciji iz 1. 1914 (Čapek, Durych, Fischer, Langer itd.) in je izdal več zbirk pesmi (Kraljcetvo sveta, Ozar-jena okna, Krogi itd.) in več dram (Sužnji, Premy slovci). V njih je prikazoval v strogi novoklasični obliki boje duha s seboj in svetom, ter je spadal kot pesnik med začetnike ekspresionizma, ki pa se je z njim umiril in dobil trdne oblike. Njegova lirika je precej osebna in poduhovljena, včasih pa tudi precej didaktična in epigramatična. Bolj kot v liriki ali dramatiki pa se je uveljavljal kot gledališki kritik, saj je napisal več knjig teoretičnih razprav ter na stotine kritik v dnevnem tisku. Zadnja leta je bil ravnatelj, šef Narodnega gledališča ter je imel odločujoči vpliv na sedanji osrednji gledališki program v češkoelovaški državi. Znan je njegov spor za Šaldo-dramatika v zadnjem letu, ki je razgibal vso javnost. Toda kljub vsemu temu delu v gledališču, dnevni publicistiki, na univerzi, kjer je t vso vestnostjo pripravljal svoja odlična predavanja, pa je predstavljal v češkoelovaški književnosti tudi najmarljivejšega prevajalca iz svetovne literature. N>gova lastna pesniška narava in izredna besedna kultura ga je usposabljala za najboljšega pesniškega prevajalca svetovnih pesniških klasikov. Prepesnil je V i 11 o n a , celotnega G o e t -h e j e v e g a »F a u s t a«, ki je veljal za najboljši prevod tega veledela sploh, prevajal je Nietzchea, Ver-haerena, Shakespeara, Marlowa; iz germanskih in romanskih literatur, klasične in najmodernejše dobe. V zadnjem času so ga pridobili za prevod Puškina ter je za novo izdajo Puškinovih spisov prevel vse njegove drame, med katerimi je uspel zlasti »Boris Go-dunov«. Zdaj je pripravljal pripovedne pesmi. Od časov Vrchlickega češkoslovaška književnost ni imela plodnejšega in svetovno bolj razglodanega prevajalca. V tem oziru ie bil med sodobniki gotovo na prvem mestu, kakor je bil med prvimi tudi kot esejist in esejistični znanstvenik, ki j« prav tako obvladal pesniški zanos in intuicijo kakor filologično natančnost. V tem pomeni tfotovo srečno «intez« na področju literarne iđudo»,„e. Bil jo star Sele 55 let.
Izjava kitajskega škofa v Parizu t
Ali so Japonci res izvoVeni narod?
Pred 50 leti so po morjih jadrale same take jadrnice. Dandanes pa jadra po svetovnem morju samo tale finska jadrnica na Štiri jamhore »Olivebank«. Že 5(1 let jadra tako med Avstralijo in Evropo.
l'a ne 1>о več dolgo, ko bo tudi nje konec.
Pravtj'ca se je uresničita
Od z darieve hčerke do tovatnarice
Nankinški škof megr. dr. Ju-Pin, ki je dalj rasa po potoval |x> Ameriki, je te dni prišel v Pariz, kjer jo katoliškim časnikarjem podal tole izjavo:
»Sočustvujem z japonskimi katoličani. Kot katoliški škof vidim v njih svoje otroke. In imam do njih prav toliko naklonjenosti, kolikor je katoliški škof mora imeti zn vee vernike katerekoli narodnosti. Vendar pa moram z bolečim ercem ugotoviti, da iz patriotizma in lojalnosti branijo slabo stvar ter da korakajo po napačnem potu.
Ali morda Japonska meni, da je njej Bog naložil kako posebno nalogo? Ali eo Japonci res tieti izvoljeni narod, ki ei lahko dovoljuje boriti ee zoper krivice v drugih deželah? Kakor trde, ee ne vojskujejo zoper kitajsko ljudstvo, če je to res, zakaj pa toliko mrličev in razvalin? Pravijo, da ee bore zoper komunizem kar pri korenini? Saj nikakor ni ree, da bi na Kitajskem vladal komunizem. Maršal čan Kajšek je bil tieti mož, ki je Kitajsko osvobodil komunizma!
Verujem v našo zmago, v zmago Kitajcev, če bi pe zoper vsako pričakovanje vendarle zmagali Japonci, bi komunizem na Kitajskem znova prišel
Generalni kapitetj jezuitskega reda v Rimu
Dne 11. marca se je v Rimu sestala generalna kongregacija Družbe Jezusove, kar je nenavadno velik dogodek, ker ee navadno generaina kongregacija zbira le po smrti generalnega predstojnika, ki mu zbere naslednika.
Jezuitski generalni kapitelj, ki sedaj zaseda v Rimu, je 28. |io vrsti od začetka ustanovitve tega reda. Udeležujejo se ga predstojniki provinc skupaj s še vsaj dvema zastopnikoma svoje province. Vei udeleženci bodo ostali v Rimu čez velikonočne praznike, da ee bodo lahko v cerkvi svetega Petra udeležili trojne kanonizarije, med drugimi ludi blaženega jezuitskega mučenca Andreja Bo-bola.
V	nedeljo 6. marca je Sveti oč<- v daljši ro-sebni avdienci sprejel generalnega predstojnika Družbe Jezusove Vladimirja Ledochovvskega.
S čim preženemo volkove
V	št. 52 je priobčil »Slovenec« spisek, kako je finski drvar pregnal z vžigalicami trop volkov, da ga niso napadli in raztrgali. Naj navedem pri tej priliki, da se volk najbolj boji dveh stvari, ognja in godbe. Z ognjem ga človek gotovo prežene, seveda če ga ima pri roki. Razen ognja pa se boji tudi godbe. Naj priobčim tu zgodbo iz Rusije, katero sem bral pred kakimi 40 leti. Bilo je v hudi ruski zimi in ponoči, ko so se vračali gostje skozi gozd z ženitnine. Naenkrat zapazijo z največjim strahom, da drvi za njimi tolpa volkov. Med svati pa je bil tudi godec z gosli. Ko so bili volkovi že blizu sani, vzame godec gosli v roke in začne gosti. Ko zaslišijo volkovi gosli, naenkrat obstoje in se razkrope na vse strani in svatje so bili rešeni gotove smrti.
Znano je tudi, da se godbe bojijo navadno tudi psi. Pred 50 leti sem imel psička, ki ni mogel slišati godbe. Pozimi je ležal navadno na peči. Ko so pa prihajali pred pustom ženini s svati in godci mimo župnišča proti cerkvi h poroki, je psiček, ko je zaslišal gosli, začel cviliti, skočil s peči in se skril v kot pod posteljo in ni prišel izpod postelje, dokler niso utihnile gosli. 1.6.
Ptiči in moderna tehnika
Opazovalec narave poroča: Pred kratkim sem opazoval kragulja, prav za prav skobca, ki iina zlasti rad vrabce. Naselil se je v svojem skrivališču blizu železniške proge, po kateri vsak dan vozi le malo vlakov. Vsak dan je skrbno pazil ter je menda že dobro vedel, kdaj pripelje mimo kak vlak. Čudno pa je, da se vrabci najrajši drže v grmovju poleg železniške proge, čeprav jih tamkaj
na površje. Odgovornost za kaj takega pa bi padla na Japonsko! Kitajska more še dolgo vzdržati in se za sedaj ni treba ničesar bati. Vendar ne sinemo pozabiti: Če Kitajcem ne bo od nikoder drugod prišla pomoč, da bodo rajši komuniste klicali na pomoč, kakor pa bi prenašali japonsko vladanje nad eeboj. Ali naj še enkrat naglašam, kako eilno bi mi vei kaj takega obžalovali? Kaj bo poetnlo iz naših inisijonov in drugih katoliških ustanov? Tista pičla leta komunistične vlade na Kitajskem pred Čan Kajškom so bila za katoliški razvoj na Kitajskem eila pogubna. Naj bi nas Božja Previdnost obvarovala take nesreče, ki bo tudi za Japonce velika nesreča. Saj je jasno, da «ima ta dežela ne more vee Azije braniti zoper komunizem!
Od Kitajske bi bila prava blaznoet, ko bi hotela napasti Japonsko, če ne bi bila izzvana. Japonci so se zavedeli, da bo Čan Kajšek znova ze-dinil vee kitajske dežele. Vedeli so. da ne smejo več čakati. Ko bi e svojim napadom Japonci še nekaj časa odlašali, bi jim kmalu ne bilo več mogoče izvesti nameravane osvojitve Kitajske. Japonsko dokazovanje me spominja na basen o volku in jagnjetu.«
vlaki večkrat motijo. Kadarkoli pridrdra mimo vlak s sopihajočo lokomotivo, se vrabčki vsakokrat preplašeni razlete. Tega trenutka pa pričakuje skobec. Vlak je vrabce vsakokrat tako prepalšil, da niti ne zapazijo, kako se za njimi spušča skobec. Tako leta skobec za vrabčki ter si tako za vsakim vlakom upleni veliko zalogo živeža. Če pa niu tega ni dovolj, se spusti za njimi. Ker je hitrejši, jib lahko mnogo zajame in polovi.
Druga vrsta ujed kraguljeve vrste je kanja, pri kateri pa sein tole opazoval: Kanja je precej len ptič, ki si rad pridobiva živež tako. da je čim manj truda in napora. Kadar kanja vidi lovca, ki gre s puško na lov, ga seveda v previdni razdalji sledi. Kadar lovec ustreli kako sloko ali kakega drugega ptiča, brž privrši kanja in pobere lovčev plen, še preden je pes mogel odnesti ustreljeno žival lovcu. Kanja je celo tako drzna, da je celo psu iz gobca iztrgala plen ter ga odnesla. Preden se začudeni lovec prav zave, kanje že nikjer več ni. — Tako ta opazovalec narave. Prav bi bilo, ko bi še kdo drugi hotel kaj takega potrditi.
Katoličani v Budimpešti
Pred svetovno vojsko katoliško življenje v Budimpešti ni bilo kaj prida. Saj je bilo znano, da je Budimpešta vea požidovljena ter sila pokvarjena. Po evetovni vojski ee je stvar močno na bolje obrnila, kakor kažejo te številke: V Budimpešti je danee 43 župnij, izmed katerih pa jib je 24 šele po vojski nastalo. Svetnih duhovnikov je v mestu 384, redovnih pa 542, kakor tudi 1970 redovnic. Poleg 62 duhovnih profesorjev, ki uče katoliški verouk na srednjih šolah, in poleg 75 ka-tehetov na ljudskih šolah, je ile 180 laičnih kate-hetov, ki pomagajo duhovščini učiti verouk. Katoličanov je v Budimpešti nekaj nad 650.000, kar je več ko 61%. Protestantov kakih 180.000. torej nekako 12%. Judov pa je več ko 200.000, skupaj 20% vsega prebivalstva. V mestu je 22 moških in 76 ženskih samostanov. Živahno deluje tudi katoliška akcija, ki prireje poučna predavanja in tečaje.
Narod, ki ne pozna raka
Zamorci, ki pripadajo takoimenovanim Zamorcem Matehe, ne poznajo bolezni raka. Ni pa ta zadeva tako razveseljiva, kakor se na prvi pogled zdi. Ti Zamorci namreč tako naglo umirajo, da pri njih povprečna življenjska doba znaša le 10 let. Ker pa je bolezen raka v prvi vrsti bolezen višjih življenjskih let, je razumljivo, da ne poznajo raka, ker pač prezgodaj pomrjejo.
Kako raste jesen
Jesen raste počasi. V štirih letih svoje rasti zraste le toliko, da ei iz štiri leta starega jesena moreš urezati popotno palico.
Iz Milana poročajo tole življenjsko zgodbo mladega revnega dekleta:
V Turinu je pred leti živela mlada deklica, hčerka revnega zidarja Gianina Popolo. V hiši svojih staršev je revno živela in večkrat so morali stradati. Sicer pa je bila Gianina bister in dober otrok. Ko je dokončala ljudsko šolo, je morala iti služit, da je pomagala staršem. S 14. letom je morala v Milan za sobarico v nekem hotelu.
Ko so njene tovarišice zvečer bile proete in so mislile le na zabavo, se je mlada Gianina zaprla doma v svojo eohico, izvlekla iz kovčka svoje knjige ter se učila. Učila se je tujih jezikov. Druge tovarišice so ee zarodi tega iz nje norčevale, za kar pa ee Gianina ni zmenila. V nekaj letih je dekle že dobro znalo tri tuje jezike, med drugim angleščino. Tudi eicer ee je tako izobrazila, ila bi se bila pred njeno izobrazho morala skriti marsikaka hčerka imenitne in bogate hiše.
Kmalu ji služba hotelske sobarice ni bila več po godu, nakar je dobila službo sobarice v bogati zasebni hiši. V družino, kjer je Gianina služila za sobarico, je nekega dne prišel na obisk star čudaški Anglež. Ta mož se ni malo začudil, ko je zvedel, da sobarica te hiše govori gladko angleški jezik. Zanimal se je za dekle ter izvedel njeno zgodbo. Ko je Anglež odhajal, ji je dal lepo napitnino ter ji še v slovo rekel, da jo čaka lepa bo-bočnost, če ostane tako pridna in poštena. Potem pa so minilo leta in Angleža so že vsi pozabili.
Med tem je Gianina dosegla starost 22 let. Nekega dne je dobila od policije povelje, naj se e svojimi dokumenti zglasi na policiji. Vsa začudena je šla tjakaj, kjer se je morala izkazati, da je res ona Gianina Popolo. Ko se je policija o tem prepričala, ji je povedala, da je tisti bogati Anglež umrl ter njo postavil za edino dedinjo svojega premoženja. V oporoki je zapisal Anglež: sSvo-jim velikim tovarnam ne vem boljšega dediča in naslednika kakor sobarico Gianino Popolo, ki je kakor nalašč za to, da poetane voditeljica mojih tovarn«.
Gianina je res pospravila svoje kovčke ter odpotovala v angleški Manchester, da tamkaj začne novo življenje, o kakršnem nikdar n*ti sanjala ni. Kajpada pa je nova ravnateljica teh industrij imela spočetka velike težave. Ravnateljem nikakor ni moglo v glavo, da bo poslej njihov gospodar nekdanja sobarica, ki ima le ljudekošoleko izobrazbo.
Toda podjetna in vztrajna deklica ie te težavo premagala. Pridobila si je kmalu velik ugled. Čez nekaj časa si je na univerzi v Cambridgeu pridobila celo doktoreki naslov in danes je ugledna osebnost angleškega gospodarskega življenja.
Ali ni čudno, da se dandanee, ko je vse na svetu tako polno žalostnih in resnih zadev, morajo dogajati take pravljične zgodbe?
Vera v ruskih vaseh
Glasilo komunistične mladine v Sovjetiji >Komsomol6kaja Pravda« od 1. marca prinaša poročilo komunista Marinjanija, ki poroča, da je neki popotujoči ruski pop v vasi Agejevščina v okolici Smolenska z dovoljenjem staršev kratil nič manj kakor 18 otrok, ki eo bili stari 5 do 15 let. Med krščevanjem je prebiral sveto pismo, kar je na ljudstvo napravilo silen vtie. Poročevalec naglaša, da se je treba bolj brigati za poče-njenje teh popotujočib popov, ker je njihov vpliv v kmečkih kolektivih zelo velik. Sploh pozivlje sovjetsko vlado, naj z odločnimi ukrepi odpravi
te in take »ne rednosti t.
*
Kaj pravi hmo
V Matici
Bujna in pestra opereta »Tarantela« Od Rudolfa Frimla, ameriške proizvodnje, vpliva z bogatim ozadjem samih naglo spreminjajočih. ee elik zares po špansko, kakor emo si to včaeih v duhu elikali Privlačnost je v razkošnih prizorih in zaree dobri glasbi. Vse šumi, ee leekeče in živ-ljenjeko resnično utripa, tako da komaj elediš temeljni črti vsebine. To je pač film, kakor je, daei zgodovinsko podčrta, nalašč uetvarjen za to sodobno valovanje naših živcev. Je pa tudi junakinja tega filma, Jeanette Macdonaldova, torej igralka, ki je privlačna glede na igro, ples in glede na svoje petje. »Tarantela« bo brez dvoma privabila dosti gledalcev.
Konec Avstrije
шшшшш4
Št, 80.
Temptar pove, kaj hoče
*>Poglej ! « je zaklical zakrinkani ter odgrnil svoj plašč. »Poglej na moje prsi, kjer boš videla znamenje mojega reda. Sedaj lahko sprevidiš, da ni govora o zakonu med nama. Manjše norčije pa mi bo moj red lažje spregledal. Mi, ki smo varuhi Salomonovega templa, se držimo Salomonovega zgleda in zahtevamo zase iste pravice, ki so bile tudi njemu dovoljene.
^Lopov!« mu je dekle zabrusilo v obraz. vCelo s Svetim pismom bi rad opravičeval svojo razuzdanost!«
Taka žalitev je tem-plarja tako razkačila, da se mu je oko hudobno zabliskalo. »Doslej sem skušal pohlevno govoriti * teboj, golobičica. Toda nikari ne pozabi, da si moja jetnica ter da zahtevam plačilo zmagovalca!«
-•Res je, da sem le slabotna ženska.« je odvrnila Rebeka, >in da ti po moči še daleč nisem kos. Ven-lar bom tvojo podlost raz-cričala po vsej Evropi in voji redovni bratje naj te
Trn ..»T - -Г..............urkd{ menp prek-olMJ-o!<
Da, da, vsekakot si modra ženska,« je moral priznati vitez Briand, ki je uvidel, da njene grožnje niso prazne besede. »Vendar boš morala imeti krepknjši g|ng, Č*> naj te kdo sliši le en korak zunaj tega zidovja. Bodi pametna in vdaj se usodi 1<
Ljudske množice na Dunaju (Opernring) v petek zvečer pričakujejo zgodovinskih dogodkov.
Ч.Ј., .oditeli avstrijske vlade dr. Scyes lnquarf. Dr. Edvard Glaise-Horstenau, novi avstrijski
podkancler.
Celje
c Rdeče rože v celjskem gledališču. Drevi ob 8 bo uprizorila ljubljanska diaina v mestnem gledališču duhovito družabno komedijo italijanskega dramatika Aida Benedettija. Predstava je izven abonma. Popoldne bo ob 4 mladinska predstava »Snegnilčica«, čarobna pravljica v 06mih slikah Vstopnice dobite v predprodaji v Slomškovi ti-skovn. zadrugi.
c Občni zbor ZZD bo dane« ob pol 7 zvečer v Domu v Samostanski ulici. Vrli prijatelji mlade delavske organizacije vabljeni.
c Društvo hišnih posestnikov za Celje in celjski okraj ima svoj redni letni občni zbor v četrtek, dne 17 marca ob pol 8 zvečer v dvorani Obrtnega doma v Celju.
КШГМETROPOL - CELJE
THEOOORA
Duhovito filmsko delo o ženi, ki je živela dvojno
življenje po noveli Mary Me Carthy. - Irene Dunne
c V Vošnjakovi ulici 1 je v nedeljo zaspala v Gospodu v 73. letu svoje starosti zasebnica Antonijo Singre roj. Gorše. Pogreb bo danes ob 5 popoldne od hiše žalosti na mestno pokopališče. Naj v miru počiva! Svojcem naše iskreno sožalje.
c Pantič Marija podlegla poškodbam. V nedeljski številki smo poročali o žalostnem primeru iz Starih Slemen pri Konjicah, ko je v prepiru Ko-celjeva z Rančigajevo v razburjenosti zamahnila po Pantičevi Mariji, ki je branila otroka, s sekiro po glavi in ji zdrobila lobanjo. Nesrečnica je včeraj ob 6 zjutraj izdihnila.
KINO	UNION	CELJE
Danes zadnjikrat ekspedicijski film »B ORNE 0«. - Jutri film »VELEMEST 0*
c Obsojanja vredna škodoželjnost. V soboto zvečer sc je peljal po ce^» 6 kolesom 49 letni delavec Sivko Martin iz Hrašovca pri Sv. Jurju ob juž. žel. Na srečo je vozil, ker ee je truden vračal iz službe, precej počasi. Ker pa je bila tema, ni videl, da je hudoben človek zavalil čez cesto hlod. čez katerega je padel ubogi delavec. Pri padcu si je zlomil levo nogo v kolku. Oblast je storila ze potrebne korake in bo storilca prav gotovo zelo strogo kaznovala. Nesrečneža so pripeljali v celjsko bolnišnico.
c Jutri, v sredo ob pol 8 zvečer bo v Domu redni sestanek Fantovskega odseka. Pridite točno in polnoštevilno!
Iz naših organizacij
Fantovski odsek in Dekliški krožek v Št Vidu nad Ljubljano priredita 19. marca, na praznik sv. Jožefa, veliko telovadno akademijo s sodelovanjem godbe Sloge* iz Ljubljane v Prosvetnem doniu. Spored, ki se prične ob pol 4 popoldne, je izredno pester. Vse prijatelje slovenske mladine vabimo, da s svojim obiskom počastijo praznik naših fantov. Vstopnice se dobijo v predprodaji v trafiki Kautman.
Dev. Mar. v Polju. Na praznik sv. Jožefa ob pol 4 priredi fantovski odsek v Prosvetnem domu telovadno akademi'O s prav bogatim sporedom. Sodeluje tudi dekliški krožek. Pridite pogledat, kaj vse se je naša vrla mladina naučila v zimskih večerih.
Hotedriica. Prosvetno društvo priredi v Ljudskem ddiriu čregorinovo pasijonsko dramo »V času obiska-nia.« Prva predstava bo na praznik sv. Jožefa, 19. marca ob 8 zvečer, druga v nedeljo, 20. marca ob 3 popoldne.
Radovljica. Veliko akademijo priredi na Jožefovo v Radovljici fantovski odsek. Za to prireditev se naš fantovski odsek skrbno pripravlja že vso zimo in bo zato akademija v vsakem oziru gotovo vsestransko zadovoljila vse, ki se je bodo udeležili. Pred telovadnim nastopom bo primeren slavnostni nagovor. Vabimo vse slovensko zavedne Gorenjce na to našo prireditev. Nasvidenje na Jožefovo v Radovljici!
Razpis
Občina Majšperk, okraj Ptuj, razpisuje pragmatično mesto
obč. delo vod je-pri pravnika
Šolska izobrazba: 8 razredov srednje šole (z zaključnim izpitom) ali njej enake strokovne šole.
Prednost imajo prosilci z upravno prakso, odnosno s strokovnim izpitom v smislu § 91. zakona o občinah. — Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po členu 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih, je vložiti do 15. aprila 1938 pri tej občini.
Pokljuška avtomobilska nesreča pred sodiščem
Ljubljana, 14. marca. Strašna avtomobilska nesreča, ki se je 19 okt. popolne lani primerila na ovinku km 4.4 ceelc Pokljuka—Gorje in ki je zahtevala kar 3 smrtne žrtve, je bila danes predmet nad 2 uri trajajoče razprave na ljubljanskem okrožnem sodišču Razpravo je vodil sodnik-poedinec g. Joža Kokalj,
Državni ložitelj dr. Leon Pompe je obtožil 22 letnega šoferja Marjana Sušnika, ki jc takrat vodil velik tovorni avto, prestopka zoper varnost javnega prometa, za življenje ljudi in imovine po § 205/11 k. z. Ljubljančan Marjan Sušnik, ki je sicer znan kot vesten in trezen šofer, je kritičnega dne vozil v tovornem avtu koks za Sport-hotel na Pokljuko. Tretjič se je vračal nazaj na blejsko postajo. Seboj je vzel v tovorni avto več potnikov. S Pokljuke eta ee pri niem v kabini vozila Ivan Kenda star., najemnik hotela na Pokljuki in trgovec na Bledu Matko Ulčar s svojim 5 letnim sinkom Joškom. Na Mrzlem Studencu sta se zadaj vsedla na zaboj še Vera Sodja in poeestnik Jakob Kunstelj. Pri km 4.4 na hudem ovinku je šofer skušal prehiteti dva kmečka voznika, ki sta z gozda vozila hlode. Vozniku Černctu se je šofer srečno izognil, prehiteti je hotel nato še prvega Vinka Šilerja Zavozil pa je tako preveč v stran na mehak teren, da se jc tovorni avto prevrnil in zdrčal po travnatem pobočju 10 m v globino.
Prva žrtev je postal hotelir Ivan Kcnda, ki ga je v kabini zadušilo. Iz kabine pa sta srečno po-skakala šofer in Matko Ulčar s sinčkom. Zadnja potnika Vero Sodjo in Jakoba Kunstlja je najprej sunek vrgel daleč v globino, nato pa se je na nju avto prevrnil in ju podeul. Jakob Kunstelj je kmalu umrl, ker je dobi! močno razpoko na lobanji. Vera Sodja pa je čez nekaj čini podlegla poškodbam, ki jih je dobila na ledvicah in jetrih.
Obtoženec, šofer Marjan Sušnik je priznal, da je vozil nekoliko neprevidno, ker ni bil še vajen te gorske ceste, saj je prvikrat po njej vozil. Krivda zadene tudi voznika Vinka Silerja. Bil pa jc ta dan močno utrujen, ker jc moral sam na gospodarjev ukaz nalagati, prevažati in razkladati koks za hotel. Do 5000 kg je vsakokrat naložil in vozil. Bil jc lačen in brez kosila. Voznik Šiler je znan med šoferji kot trmast človek, ki se noče zlepa ogniti avtomobilom.
Zaslišanih je bilo več prič. Sodni izvedenec g. Joso Goreč je med drugim poudaril, da zadene edino obtoženca krivda na grozni nesreči. Zasebni udeleženci so predložili eodniku svoje odškodninske zahtevke, ki vsebujejo razne stroške in drugo v ekupnem znesku okoli 20.000 din, dalje zahteva žena pok. Jakoba Kunstlja mesečno rento 500 in i j>ok. Kende rento 1200 din.
I Marjan Sušnik je bij po omenjenem paragrafu obsojen na 4 mesece zapora, v plačilo stroškov kazenskega postopanja in v plačilo povprečnine
250 din Zasebne udeleženec jc sodišče glede njihovih odškodnin zavrnilo na civilnopravdno pot. Obtoženec si je pridržal rok za premislek. Sodnik je zavzel stališče, da gre v teni primeru za ozko gorsko ccsto, ko mora biti šofer do ekrajnoeti previden.
Wiener Sangerhnoben
Stara tradicija vokalne glasbene umetnosti, ki je precenjevala deške glasove pred ženskimi in ki jo zato sprožila organizacije nešteto deških zborov (SSngerknaben), ta tradicija se je do naših dni najfisteje ohranila na Dunaju, kjer obstoja še danes tak deški zbor V njem se zbirajo najboljši mladi pevci iz vse Avstrije in so deležni v okviru tega zbora poleg skrbne življenjske nege predvsem zelo dvignjene glasbene vzgoje. Zaradi stroge izbire, skrbne glasbene izobrazbe in vsled močne iti Čiste umetniške tradicije si ta zbor razumljivo Osvaja lepe uspehe Obsega sicer komaj kakih 20 pevcev; a vei ti glaeovi so kvalitetni, dobro šolani in ker so oprti na živo muzikalnost, sposobni posredovati prave umetniške užitke.
To smo spoznali lia koncertu, ki so ga ti mali dunajski pevci priredili pri nae v ponedeljek zvečer v veliki Unionski dvorani. Na tem nastopu so povezali v spored dela raznih mojstrov od 10. stol. do naših dni in kot sreden člen uprizorili kratko Rossmayerjevo epevno igro jio motivih C. Kreu-tzerja. Nesporno so pevci, ki jih vodi mladi, sposobni dirigent Weninger, jiokazali najvišjo raven svoje pevske umetnosti v prvem delu koncerta, kjer so izvedli nekaj del etarih mojstrov. Se bolj kot »Sacrntn convivium« Benečana da Croceja je zaživel zbor »španskega Palestrine« da Vittoria; zgledno izvedena je bila Gallusova motetna umetnost, ki je ni kazil Mozart s svojim »Laudate«. Zlasti skladatelji 16. veka so bili lep primer etil-ne reproduklivne- korektnosti, kol je mogoča še posebno spričo dane tradicije (stilna doslednost je bila celo v oblekah pevcev), in vsega priznanja je bila vredna natančnost te velikozahtevne izvedli?. Poslednji del koncerta jo nekoliko zapustil prvotno umetniško resnobo in ee je oprl bolj na lahko stran vokalne umetnosti (skladbo Schuberta, Brehma, Strauesa in narodne), da zadrži simpatije najširšega občinstva, kojega večji dol je tudi ree privlekla bolj preprosto ljubezniva mladost — ki se z resnobnostjo petja druži v privlačno evoj-etvo, — kol pa stremljenje po čisti umelnoeti. Pod tem istim vplivom jo stala tudi spevna igra, kjer so mali pevci razkrili še svoje nenavadne igralske spoeobnoeti. Vsekakor je v čisto umetniškem pogledu etal na prvem mestu prvi del, kjer so pevfcki razvili naravnost, presenetljivo roproduk-tivne odlike. Manj je zadoščal jroslednji del, ki je v izvedbi umetniško malce popustil — nedvomno na račun glasovne preutrujenosti (iz njo in iz težkega vzdušja tudi rahla drstonaclja).
Koncert je nudil veliko zadoščenje občinstvu, ki je napolnilo dvorano do poslednjega prostora in je izražalo svoja navdušena priznanja. V. U.
IV. pokalni table tenis turnir
pod pokroviteljstvom dr. Jura Adlešiča dne 19. in 20. marca lo$8. — Določila. 1) Igra se po pravilih J. T. T. Z. in z žogami New-Willa. 2) Na: stopiti morejo le v JTTS včlanjeni klubi. 3) Tekmuje se v naslednjih disciplinah: a) moštva (pri-iavnina 30 din); b) single seniorjev (prijavnina 10 dinarjev); c) single juniorjev (prijavnina 10 din. do 16. leta). N. B. Moštvo tvorita dva igralca. Vsak klub lahko prijavi več moštev — 4) Prijave z imeni tekmovalcev in v kateri discipiini žele tekmovati, ter s priloženo prijavuino ie poslati na naslov: SK. -»Korotan«, Rakovnik 6, Ljubljana, do vključno 16. marca t. 1. Prijave brez prijavninc ee ne bodo upoštevale! 5) Žreba me bo №. marca ob 18.?0 v klubskih prostorih »Korotana« na Rakovniku. Klubi, ki bodo tekmovali, lahko pošljejo po enega zastopnika. 6) Diecipline pod 3a in 3c ee odigrajo po ciip-sistemu na dva dobljena eeta. Finale discipline pod 3b igrajo zadnji štirje po sistemu na točke, vsak z vsakim, na dva dobljena seta. 7) Protesti se bodo ujxwtevali le, če bodo predloženi turnirskemu vodstvu najkasneje pol ure jx> odigrani partiji in s prilogo 20 din. ki se v primeru ugodne rešitve vrne 8) Nagrade: prvi v v vsaki disciplini prejme prehodni pokal, ki preide v trajno last, če si ga osvoji trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih. Drugi v vsaki disciplini prejme praktičen dar, tretji diplctno. 9) Turnir se odigra v dvorani ^Korotana". Rakovnik 6. Ljubljana/ Začetek turnirja 19. marca od 18 do 20 in 20. marca od 8 do 12 in od 14 do 22 ure Igralec, ki ni ob času, ko mora odigrati partijo, na mcs'.ii. avtomatično izpade. 10) Vodstvo turnirja: g. šah Maks. vodja tnrniria, g. Djinovski, vrhovni sodnik, g. Pokovec lože, delegat JTTS.
Za turnir vlada veliko zanimanje zlasti med zagrebškimi klubi. Praktična darila za drugo pla
sirane so na«n blagovolili nakloniti: za moštva: tvrdka ■►Sjiectruni»; za seniorj« in juniorje: predsednik mestne občme dr. J. Adlešič.
Dolina Triglavshi jezerh
iradl -smučarjii toliko 1«P"te, da jo je niogdčc vzpore-ti i ti г onimi krasnimi цпи^кШ tereni, ki jih najdete ua Korani. t'«ll îdikovito Tlčarieo stoji planinski (loin Koča pri Trigliiv.Sftib jezerih'. Koča pri TViglnv-skih jezerih v višini П!КЛ m ju ena izmed najvažnejših planinskih smučarskih postojank v Triglavskem pogorju. V sredini (livjeromn.nliCncga okoliša stoji lepo zovetiščo, ki razpolaga s toplo kurjenimi sobami, primernim skupnim ležiščem, prijetno obodnico s toplo pečjo ter izhorno prehrano ob postrežbi prijazne oskrbnice Ivanke. Prijazna postojanka, ki jo oskrbovana ml 1Л. marca daljo, je zolo primerna za smučarje, ki nameravajo več, dni bivati na snežnih poljanah doline Triglavskih jezer. Okolica planinskega doma nndi složno izprehode, ugodna vožbališča ia mnoge raznovrstne izlete zu vsakovrstno tipq smučarjev. Takoj južno prod kočo ,1'e majhno torišče, obsežen smučarski svet. pa loži tik za kočo na scvornovzliodni strani v brogu z redkimi macesni. Najlepše priliko za smučanje pa najdete po dolini Zajnzoram, v okolici tretjega ^Zele-noga- jozora in nov/,gor proti Hriharioam.
Dostop je najpriklndnojšl od Zlatoroga ob Boli. j Jzeru, kamor je rodno avtomobilska zvoza z žel. postaje Bistrica — Boli jezero, preko Korane, kjer se smučar okrepča V prijaznem planinskem domu 1er nato nadaljuje pot. sledeč zimsko markacije po smučarskem terenu brez nevarnosti plazov. Prvi poči i ok jo pri tako zvdni < Boli skali-, kamor prispog v dveh Urah. nato So krfltok vzpon in po nadaljnji uri prl-«peš piod kofxi pri Triglavskih jezerih, kjer najdeš vse ugodnosti.
O Številnih smučarskih izletih od kočo pri Triglavskih jezerih ppd Hribariqe, na Koinno, na Ovča-rijo. m: Podno potie Itd. bohlo " poroč.nll prihodnjič.' Primerno je. da si pravočasno zasignrato prostor v te.i priljubljeni smučarski postojanki v dolini Triglavskih jezer. Podrobno informacijo prejmete ali pieuieno al' j tolofonično М0-ЗД v pisarni SPP, ljubljena, Aleksnn ; drova cesta št. 4.T. Svoj prihod prijavite pravočasno i oskrbnini Zvan I.Çftnkt, Srednja vas v Bohinju, ki I preskrbi tudi nosače.	•
Dva problema:
prhul izpadanje las
Ena rešitev:
SiBvikrin
Lotion Silvikrin. Za delotvorno vsakdanje negovanje las; polepšava lase, prepreči izpadanje las ter ohrani kožo glave zdravo in brez prhuta. To je edina voda za lase, ki vse-buie prirodno hrano za lase Neo-Silvikrin.
Neo-Silvikrin. Ta koncentrirana naravna hrana za lase uporablja se proti trdovratnemu prhutu, v resnih slučajih izpadanja las, pri oslabelih lasnih koreninah, pri obolelih mestih in kadar preti plešavost.
Shampoo Silvikrin Blago sredstvo za pranie las, za snaženje in zaščito lasišča in las. Njegova obilna pena vsebuje naravno hrano za lase Neo-Silvikrin in deluje kot balzam na tkivo lasišča.
Dobi se v vseh strokovnih trgovinah.
Y'406-Н
J. Z. S. Z. (službeno). V torek 15. t. m., bo ob 20.30 seja upravnega odbora. Prosimo vse gg. odbornike, da ee eeje udeleže točno in polnoštevilno. Seja tehničnega odseka pa bo v četrtek, dne 17 ♦. m., ob 20.
Sejo celokupnega odbora za proslavo jubileja .)<>-letnici■ slovenskega kolesarstva bo drevi ob it pri Novem svotu . Vse gospftde, ki so so udeležili oh-ji prvih s ostankov, kakor tudi druge, vabi k sigurni udeležbi Kolesarska podzveza Ljubljana.
Radio
Drugi programi t
Torek 1.4. marca: 11 Šolska ura: S koloeom na pariško razstavo — dialog (g. Mirko lleiušar) — 12 Opor-Uii odlomki (plošče) — 12.45 Poročila — 1.1 Napovedi,— 1.1 3il Operna glasba (Radijski orkester) — 14 Napovedi IS Uspavanko in podoknice (ploščo) — 18.4(1 Nuroduosl no občestvo (g. prof. dr. Stanko (joga!a) — tn Napo vdi, porodila - 19..K) Nacionalna ura: Meseônl kulturtii progltid — 19.511 Zabavni zvočni tednik — 20 Vcčor rusko glasbo, sodelujejo: ga. Milena Štrukelj. Verbičeva. Aleksander de Make. prof. M. Llpovšok (spremljava na klavirju) iu Radijski orkewter — 32 Napovedi, poročila - 33.15 Citraški koncert (g Vilko Skok).
Sreda e. marca• )2 Zvoki iz daljnih dožel (ploščo) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 1.1.» Salonski kvartet — 14 Napovedi — lfc Mladinska ura: O Izvoru in pomouu pravljic (g. prof. Kr Vodnik) — 1R.20 Harmonika igra (ploščel - 18.40 Gospodarska in socialna zgodovina gorenjskih mest — merkantilizom Ig. dr. Jo že Zontar) — 1.1 Napovedi, poročila — 20.30 Nacionalna tira: Zgodovinsko najdbo v Jugoslaviji (dr Nikoia Vultč, univ. prof.) — Jfl.M Uvod v jrrenos - ЗП Prenos iz liuhljanskerrn opernega gledališča, v 1. odmoru: glasbono predavanje (g. V. Ukniar), v II. odmoru: Napovedi, poročila.
Programi Radio Liabliana t
Torek, Ii. marca: Belgrad: 31 Narodno polnil — •'0..1II Komorni koncert. - Î1..W Zabavna glasba. — /agreh: 20 Igra - УО.ЗИ Klavir — 31 Orkest. koncert — 22.20 Jazz — Dunaj: 19 ГЛ Zabavno glasba 33.20 Ko inorua glasba — 2.1 Plesna glasba — Budimpešta: 1!M5 Orkestralni koncert. — 2.1 ICganski orkester — ffiiM-Bari: 31 Masoagnijeva opora favalleria rusticana — l'raaa: an.2ô Zbor — 22.1Л Plesna glasba — Variai:n: 31 Simfonični koncoH — '.'2 Salonski orkester — So-/ija 30.311 Narodna glasba — 32 Vokalni koncert — 22 4."> Rusko romance — 23.15 I.ahka in plesna glasba — Berlin: lfl.10 Zabavna In plesna glashn — Krinigiherg: 19.10 Plesna glasba — •'! Opora — Hamburg: 19.111 Or kestor in zbor — Bratislava: 19.40 Klavir — 30 Orgle 21 Pc.stra glasba — l\'oln: 19.1S Orkestralni koncert — 30.14) Filmsko novosti — 20 :H1 Plesu« glasba — Stuttgart: 20.15 TTiindlov ciklus — Beromilnster: 20.10 Simfonični koncert — Monte Ceneri: 20 Mozartova opera «Imprésarios
Maurice Leblanc:	61
Izredne pustolovščine Arsena Lupina
Otok tridesetih krst
»Ali mislite, da Vorski končno ni uganil za to sodelovanje, ki je očividno glavni vzrok njegove jx>gube? In mislite, da na to slučajnost Oton ni pomislil? Bodite uverjeni, da je. Kajti če bi Vorskega odvezal z drevesa, bi ta ubil svojega jTomagača. vsaj zato, da se maščuje in dobi nazaj tietili petdeset tisoč frankov. Toda Oton ga je prehitel. Vorski je bil brez moči, lahek plen. Ubil ga je. Šel bom še dalje: Oton, ki je bojatljivec, ga niti ubil ni. Cisto lepo je Vorskega pustil na drevesu. In v tem primeru bo kazen popolna. Ali sta sedaj zadovoljna, prijatelja, in je vajina potreba jh> pravici nasičena?«
Patrik in Štefan sta molčala, ker je na nju napravil mučen vtis strašni prizor, ki ga jima je priklical v ejxmrin don Lui».
-<Prav sem imel, da nisem zahteval od vaju, da bi izrekla obsodbo tam pod hrostom, nasproti živemu človeku! Mislim, da bi sodnika takrat po-mišliala izreči lako obeodbo.
In tretji sodnik tudi. ali ne, Veeelko, ki ei občutljiv in cmerikav? Tudi jaz 6em tak kot vi. prijatelji. Mi niemo tisti, ki bi keznovali in ubijali. Toda prem ieli te. kaj ie bil Vorski, kaj je vee storil! Trideset žrtev, rafinirano mučenje in ne vem, kaj še vse! Čestitajte mi. da sem za končnesa sodnika izbral usodo in za odgovornega rablja odurnega Otona. Naj ee zgodi božja volia!'
Nič več niso mogli razločili eareške obale. Izginila je v temi, v kateri eta ee potapljala morje in nebo
Vei triie možje eo molčali . Mislili eo na mrtvi otok, opuetošen od blaznosti enega človeka, na mrtvi otok, kjer ho ohiekovalec kmalu našel sledi nerazumljive drame, podzemeljeke izhode,
celice s teobami smrti', dvorano Božjega kamna, mrtvaške .kripte, Konradovo in Elfridino truplo, okostje seste.r Archignat in končno pri Dolmen-aux-Fées, kjer je napisana prerokba o tridesetih žrtvah in štirih križih, veliko Vorskijevo truplo, samotno, razlrgano od krokarjev in nočnih ptičev
EPILOG.
Bližu Arcarhon, v lepi vasi Moulleaux stoji lepa vije.
Veronika sedi na vrtu. Osem dni počitka in veselja je zopet osvežilo njen lepi obraz in izhri-ealo z njega zle spomine. Smehlja se in gleda sina, ki sloji malo od nje In posiuïa don '.nisa Perenno. Gleda tudi Štefana in njune oči ee sladko srečavajo.
Takoj lahko vidiš, da je med njima zaradi ljubezni, ki jo imata oba do otroka, vez, ki ju zelo lesno združuje in se ojačuje z njunimi tajnimi mislimi ln zmedenimi čuvstvi. Štefan ni nikoli spominjal na obljube, ki jih je dal v celici I Črnih planot. Toda Veronika jih ni pozabila in globoka hvaležnost do tistega, ki Čuva njenega i sina. je pomešana z neko poeebno razburjenostjo I in vznemirjenjem.
Don Luie je tieti dan nepričakovano prišel iz Pariza prav v trenutku ko eo zajtrkovali. in sicer v epremetvu Patrika Belvala, in že eno uro vei .«edijo na vrtu. Deček ves navdušen ne neha et«v liati vprašanj svojemu reditelju.
>In kaj ste elorili potem?... Toda kako ete mogli lo vedeti?... In kaj vas je sililo na rK>''?f ■sDraui moj.* pripomni Veronika, »ali ee ne bojiš, da hi nadlegoval don Luisa?r
■»Ne. gospa.' odgovori don Luie. ki vstane, ee približa k Veroniki in ji govori tako tiho, da ga Franc ne more slišati, — >ne, Franc me ne nadleguje in celo rad odgovarjam na njegova vpre-šania Toda priznani, da me spravlja v veliko zadrego in se s svoje strani bojim kake nerodnosti Glejmo, kaj prav za prav ve o vtej drami?«
»Toliko kakor jaz, seveda razen imena Vor-«ki.<
»Ali pa pozna Vorski j evo vlogo? <
»Da, toda nekoliko omiljeno. Voreki je zanj pobegli ujetnik, ki ie verjel sa reški m zgodbam ln je. da bi se polastil Rožjegn komna. izpolni! prerokbo. ki se je tikala niega — prorokho, od katere sem Francu nekaj stihov zamolčala.'
»In Elfridino vlogo'.' Njeno sovraStvo do vas. njene grožnje?-:
»Neumne besede, katerih pravega pomena ludi jaz sama tie razumem,* sem mn rekla.
Don Luîs se je smejal,
^Razlaga je nekoliko okrajšana,« je dejal, in mislim, da Franc dobro ve, da morajo ostati nekateri deli drame in tudi bodo ostali nepoinsnje-ni. Glavno, ali ne? je lo. da ne ve. da je Vorski njegov oče.«
>Ne ve in ne bo. nikoli vedel.«
»In potem — na lo sem namreč hotel s tem priti katero ime naj on ima?«
»Kaj hočete reči?«
•sDa. čieav sin naj misli, da je? Kajti dobro veste, dn moremo zakonito resnico eamo tako dokazati. Franc Vor-'ki ie našel smrt pri brodolomu kakor njegov stari oče pred štirinajstimi leti. Vorski pn je umrl pred enim letoin. ubit od svojega prijatelja. Zakonito ne živila več ne eden ne drugi. torej?...«	' •
Veronika ee je zasmejala,iii zmajala z clnvo.
»Tedai pa jaz ne ve nt. (Viložai se mi zares zdi nerazrešljiv, todu vse s« b<S uredilo
»Zakaj?«	Џ ••;:'„ ......
»Ker ste vi tukni.'
Sedai ee je smejal nn.
Torej se mi ni Ireha več truditi, ker ee ne izplača Saj se vse uredi samo po sebi. Čemu bi sc trudil?«
»Ali nimam jez prav?«
>Dn.« ie krepko odgovoril »Tista, ki je toliko pretrpela ne sme imeti nobene neprijetnosti več. In od sedaj naprej vas ne bo ničesar več zadelo,
I to vam prisegam. Vi ete proti očetovi volji vzeli j za moža daljnega sorodnika, ki je umrl in vam zapustil eina Franca. Sina je ugrabil in od|)eljal ■ na Sarek vaš oče. da bi ee maščeval. Ko je vaš i oče umrl, je bilo Izbrisano ime Heruemont in ničesar več ni, kar hi spominjalo dogodkov vašega ! zakona ...«
ïTodn ostane moje ime. Zakonito ostanem v : državnih zapie.kih še vedno Veronika d'Herge-mont.«
»Vaše dekliško ime je izginilo pod imenom žene.«
»Torej jiod imenom Vorski?«
»Ne, ker niste vzeli za moža Vorskega, ampak dnljneca sorodnika, ki se je Imenoval?...«
>Ki se ie imenoval?«
»Janez Maroux. Tu je potrdilo, ki legalizira vašo poroko z Janezom Marouxom Kakor potrjuje ta dokument, je ta poroka zaznamovana v zapiskih.«
Veronika je zmedeno pogledala don Luiea.
»Pa zakaj, čemu to im«?...«
»Čemu? Da se vaš sin ne bo več imenoval llergemont, kar hi klicalo v spomin nekdanje dogodke, ne Vorski. kar bi spominjalo na izdajal-čevo ime. Tu je njegov krstni lisi. Franc Maroux.«
Zardela je in v zmedi ponovila:
»ln zakaj ste izbrali prav lo ime?«
»To se mi je zdelo pripravno za Franc«. To i« Ime Štefana, pri katerem bo Franc še dolgo iivej. Lahlto boste rekli, do je Šlefnn sorodnik vašega moža in vaša naklonjenost do njega bo tako vsem razumljiva. Tak je moj načrt Ne nudi, hodite prepričani, nobene nevarnosti. Kadnr ee človek nahaja v položaju, v kakršnem sle vi, jo treba rabili prav posebna sredstva in korenito veo stvar zagrabiti, četudi ne vedno zakonito. Toda storil sem brez pomišljanja: imam namreč srečo, da razpolaoam e sredstvi, ki jih nima vsakdo. Ali odobravate?«
Veronika je prikimala:
»Da. da.«
«v *
D »P *
MALI OGLASI
V malih oglasih velje vsaka beseda Din 1*—; ienltovanjakl oglasi Din S —. NejmenJSI znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglesl se plačujejo teko) pri naročila. — Pri oglasih reklamnega značaja se rečena enokolonske, 3 mm visoka pelltna vršilca po Din 2'50. Ze pismene odgovore glede mellh oglasov
treba priložiti znamko.
20% popusta
na vse moiko perilo, pletenine in trikotažo, nudi
F. I. G O RI C A R, Ljubijana
i Sv. Petra cesta 29 in 30
18 let staro dekle
»možna hišnega dela ter nekoliko gostilne in Šivanja - i£če službo. - Gre tudi k stari ali bolni osebi kamorkoli. Ponudbe v upravo »Slovenca-, pod
St. 3025
(a)
ilužbodobe
Krojaškega pomočnika
za velike kose, sprejmem. Kajtna, Litija.	(b)
Krojaškega pomočnika
r.a damska dela, sprcjmo Mestinftek, Bernekerjeva *t. 14, Moste-LJublJana
Trgovsko pomočnico
ali pomočnika sprejmem. Kavcija 1000—2000 din. Ponudbe v upravo »81.« pod »Dobra moč« St. 3809
Krojaškega pomočnika
damskega prvovrstnega , иа plafče tn Jope, sprejme T. Kune - Ljubljana. Aleksandrova cesta 5-II.
Brivskega pomočnika
td^mskesa), perfektnega v vodni ondutactjl i" l,u-M striženju - sprejme ta-џнј snlon GJud Aleksander, LJubljana, Kongres->il trg S.	(b)
Krojaškega pomočnika
za boljšo konfekcijo — sprejmem. - Jakopič, Sp. Plrniče Medvode. (b)
Dva krojaška pomočnika
dobra delavca, sprejmem takoj. PleSko .lože, Cankarjevo nabrežje 3. (b)
Inženirja-arhitekta
ali gradbonega tehnika -sprejmem takoj v stalno službo. Pismene ponudbe z navedbo prakse In zahtevo plače ua naslov : Ivan Bricelj, poobl. graditelj, Ljubljana> Slom-Skova 19.	(b)
Pisarniško moč
ki je vešča tudi dela v organizaciji, sprejmemo v večjem kraju v Slovenl.1l. Ponudbe z osebnimi podatki ln o dosedanjem zaposlenju naj so naslove pod Stfro »Pisarniška moč 1938« St. 3909 v upr. »Slovenca«.	(b)
Čitajte in širite »Slovenca«
Breskve in marelice
20 naiboljšlb breskvinih sort, od julija do oktobra zorečih, v grmičasti obliki Din 12if—. • 10 mare-ličnih drevesc v najboljših sortah V/	Din 1'20*—. Vsako drevo z imenom
Sadjarstvo DolinSek - Kamnita, p. Maribor
Več stavbnih parcel
ob novo projektirani cesti - ugodno naprodaj. -Zg. SlSka 81.	<p)
Ovostanovanjska hiša
v Zg. SlSkl, solidno zidana, postaja cestne železnice, v bližini doboče-ga trga ln parka, 760 m1 vrta, proti gotovini ugodno naprodaj. - Naslov v upravi »Slov.« pod 3920
Stavbne parcelacije
vse informacije, delitve parcel pri prodaji, sltua-cljske gospodar, načrte, regulacije, sporne meje itd. itd.
Filip Babnik, Ljubljana
civilni geometer In sodni izvedenec - vogal Miklošičeve In Tavčarjeve 10.
Kuna ver Ludvik
gradbeno • strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29 oktobra it S. telefon 17-23, Ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev gozdov, trgovskih tn stanovanjskih hiš tn vil. Pooblaščeni graditelj tn sod nI cenilec za nasvete brezplačno na razpolago (p)
Movol
No vol Samo Din
Tkalske statve
UrisaČe šale, pasove, torbice itd. — vse to lahko izdelale hitro in enostavno
Razumljiva pclasnlla priložena vsakemu aparatul
S. MILLER, ZAGREB, Preradovifeva 5
Naročila t deîele livrSuJetao takol po povzetju
48.-
Centralni trg čehoslovaške industrije
Praški eksportni seiem
od 11. do 20 marca 1938 takoj za Leipzigom
50% popust tia Čehoslovaških železnicah. 25—50% na inozemskih železnicah, porobrodih in zračnih linijah. — Nadaljne informacije in sejmske izkaze dobite pri zastopniku Praškega vzorčnega velesejma.
ALOMA COMPANY d. i o. r.. Ljubljana. Aleksandrova 2/1 ĆEHOSLOVAŠKI KONZULAT — PUTNIK, Tvrševa eesta
ali direktno pri Direk. praškega velesejma Praga VIL, velesejm. palača
Zahvala
Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene mamice, stare mamice, tete in tašče, gospe
Marije Jereb roj. Ogrin
vdove poštnega poduradnika v pokoju
jo obsuli s cvetjem in počastili na katerikoli način njen spomin, in vsem, ki ste drago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti, naša prisrčna zahvala.
Rožna dolina, dne 14. marca 1938.
Rodbine: Jereb, Knes, Štrukelj, Golob, Zalar.
Razno
Brezplačno zavojček
Dostalovega toaletnega bisera za poskusnjo — Uspeh po prvi uporabi. Mozolji, ogret nečistosti obraza Izginejo, Pošljite za stroške 3 dtn v znamkah. »Kemikalija«, Novi Sad 144. — V apotekah, drogerljah originalni karton 30 din,
1СЕВШ!
Lokal za trafiko
iščem v centru na prometni točki. Kos, Poljanska cesta 20.	(m)
i.
Sobe oddajo
Prazno sobo
parketirano, poseben vhođ - oddam s 1. aprilom. -Sv. Petra cesta 14.
ЕЕИШ
Novosti vseh oblačil
šport, kamgarn obleke, perilo Itd. — najceneje : Presker, Ljubljana. (I)
Semena
gospodarska . vrtna cvetlična vrtno orodje kupite dobro in poceni v, trgovini
Dominik Bezenšek
Ljubljana palača Ljudske posojilnico
»Zindmaschine«
v prav dobrem stanju, Izvrstno delujočo — proda Ločnlškar, Šmartno pod Šmarno goro.	(1)
Vrtnice
na prostem, brez umetnih pripomočkov odgoje-ne, nove sorte, v prekrasnih barvah. 10 nizkih vrtnic 60 din, 20 nizkih vrtnic 100 din s poštnino ln zavojnlno vred Slabše sadike polovico cenejše. Vsnka sadika druge barve z Imenom. 10 visokih vrtnic franko ie\. postaja naročnika, skrbno zavite v 10 sortah 185 din. ;— Navodilo za oskrbovanje priloženo !
Sadjarstvo bratov Dolinšek
Kamniea, pošta Maribor
Sveža jajca
zajamčena, 720 kom. 400 din, franlio voznina pošilja O. Drechster, Tuzla. (1)
Sir
ementalski In trapist — nudi Mlekarska zadruga Predosljé, p. Kranj. (1)
Originalna erfurtska semena
doblto v trgovini Plntar, Ljubljana,. Gosposvetska copia 14 (Novi Svot). — Telefon 23-67.	(1)
Tcol7ËSÂ
najnovejši letošnji modeli v naivečji izberi že od Din 550*— naprej.
Nova trgovina
ЦвкЦала - Trrfeva testa 3«
lnasproti Gospodarske zveze)
Denar
Hranilne knjižice
vrednostne papirje, delnice, 3% obveznico vnovčujem po najvišji ceni
takoj v gotovini. Kupoprodaja nepremičnin Kupujte srečko državne razredne loterijo v moji kolekturi »Vrelec sreče«.
AL. PLANINŠEK
LJUBLJANA Beethovnova ulica 14,
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR
Aleksandrova cesta 40 kupi takoj In plača najbolje
hranilne knjižice
bank ln hranilnic,
vrednostne papirje: 3% obveznice, bone, srečke, dolnlce itd. Talnte vseh držav. Prodaja srečk državne razredne loterije.
Državna razredna loterija
Ker je spremenieni loterijski načrt tudi v preteklem 35. kolu s svojo interesantno izmenjavo našel veliko odobravanje pri kupcih srečk, ker so bile skoro vse srečke ki so jih prejeli pooblaščeni prodajalci in njihovi podproda-jalci, razprodane, ie državna razredna loterija isti načrt pustila tudi za nastopajoče 36. kolo srečk.
Srečke L razreda 36 kola so gotove ter izročene v prodajo dne 15 marca t, 1. v 100.000 celih srečkah z žrebanjem:
I.	razred 13. io 14. aprila 1938,
II.	„ 10. „ 11. maja 1938,
III.	„ 9. „ 10. junija 1938,
IV.	„ 7. „ 8. ulija 1938,
V.	„	od 11. do vključno 22. avgusta v Beogradu in od 26. avgusta do vključno 7. septembra 1.1. v Skoplju.
Cena srečkam za vsak razred je sledeča : cela Din 200-—, polovica Din 100-— in četrtinka Din 50- —
Skupna vrednost dobitkov znaša
Din 64,901.000-
V	tem kolu je 8 premij in sicer: Din 2,000 000'—, 1,000.000'—; 3 po 500.000—; 1 za 400 000'—; in 2 po 300.000'—.
Poleg teh premij je veliko število dobitkov po Din 200.000'—, 100.000 —, 80.000'—, 60.000 —, 50.000'— 40.000 —, 35.000'—, 30.000'—, 25.000'—, 20.000—, 15.000 —, 12.000'—, 10.000'— itd.
V	najsrečnejšem slučaju lahko dobite skupno s premijo in dobitkom ▼ V. razredu na eno srečko
Din 3,200.000--
Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije.
Srečke se lahko dobijo pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih podprodajalcih srečk, ki se nahajajo skoraj v vseh večjih kraiib.
Podrobna poiasnila o loterijskem načrtu in splešnem pravilniku dobite na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk.
Z nakunom srečk državne razredne loterije vsak posameznik polet! osebne koristi, ki jo more imeti, obenem d< ma<?a narodnemu bla^ostar iu, obrtništvu, industriil in invalidom, ker se čisti dobiček od prodaje srečk sorazmerno razdeli v omeniene namene.
Če želite, da se Vam bo v vsakem oziru dobro in solidno postreglo, tedaj kupite — naroči srečke Državne klasne loterije pri glavni pooblaščeni kolekturi
SV. VL. ŽIKIC I IVKOVIC, Beograd
Kralja Aleksandra ulica br. 98 - Teleion 23-1-19
Čekovni račun pri Poštni hranilnici št. 60.025 Vse dob'tke izplačujemo takoj. • Najstrožja tajnost. • Navadne poštnine ne zaračunavamo.
I
Auto-mofor
Ford-tovorni
I Zahtevajte povsod nas list!
dve toni, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3793.	(f)
Motor
do 200 ccm - kupim. Ponudbe z opisom in ceno v upravo »Slovenca« pod »Gotovina« St. 3925. (f)
Vsakovrstne
zlato
kupuje
po najvišjih cenah 1KRNE, Juvellr, LJubljane Wolfova ulica SL3
Objave
Preklic
Nlsom plačnik za dolgove ki bi jih naredila moja žena Jožefa. - Alojzij Hočevar. Rudnik 64. (o)
Umrla je v 71. letu starosti naša dobra mati
Antonija Singer
roj. Gorše
previdena s tolažili svete vere.
Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 15. marea ob petih popoldne iz hiše žalosti, Vošnjakova 1, na mestno pokopališče.
Sv. maša zadušniea bo v sredo, 16. marea, ob 7 v farni cerkvi. Celje, dne 13. marca 1938.
Žalujoča rodbina: Drofenik-Singer
V globoki žalosti naznanjam, da mi je umrl moj iz vsega srca ljubljeni mož, gospod
Mihael Kobale
Pogreb dragega pokojnika ho v torek, dne 15. marca ob 4 popoldne iz hiše žalosti. Svete maše zadušnice se bodo brale v naši lami cerkvi. — Prosim za tiho sožalje.
Laško, dne 13. marca 1938.
Njegova neutolažljiva žena L e t i r i j a Kobale.
Za junoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cei
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenžil