Pa Miti prtjema: u •eloleto naprej 26K —h Ml leta , 13 , - , ietrt, . 6,50. ■mmc , 8,20, Vopravalitvo p r •]«■«: ca •elo leto naprej SOK—h pol leta {•trt . 10, -L 6 S — " 1„TO. Ca pošiljanje na dom 20 h na mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Naroinln« in Inserat« •prejema upravnlitvo v Katol. Tiskarni, Kopitar-jeve ulice St 2. Rokopisi ae ne vraCajo, nefrankovana pisma ne »sprejemajo. Urednlitvo je * Semenskih ulicah St. 2,1., 17. Ij haja vsak dan.isvzemli nedelje in prainike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 197. V Ljubljani, v četrtek, 28. avgusta 1902. Letnik XXX. "Vabilo na naročbo. SI. septembrom se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v upravništvu: Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec. Po pošti pošiljan velj&: Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „ Vse leto 26 kron. Pol leta 13 „ Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. Upravništvo ,,,Slovenca Nedeljski počitek. (Iz trgovskih krogov.) .Nedeljski počitek je prva zapoved higijene, da se ohrani zmožnost za življenje Vsakemu posamezniku zagotavlja vztrajno sposobnost za zaslužek, mu daje zadovoljnost in visoko starost. Delodajalcu zagotavlja podlago poštenega gospodarstva, poroštvo miru in reda t javnem življenju, vsem pa daje merilo , na katerem morejo spoznati, koliko zdravega zmisla živi v ljudstvu in koliko je napredovalo v pravi civilizaciji". Sanitetni svetnik dr. Niemair v Berolinu. Velika razburjenost se je polastila ljubljanskih trgovskih krogov zaradi uvedenja nedeljskega počitka. Za nas je stvar že davno rešena. SploSno naravno človeško čuvstvo, ki zahteva za vsakega človeka potrebni fizični odmor pri delu, da si nadomesti svoje sile, ki jih je pri delu izrabil — ta občno človeška potreba je tako jasna, da se ji nihče ne more ustavljati. Mi stojimo na stališču, da se v nedeljo ne sme Bamo počivati, ampak da se mora nedelja posvečevati. A danes moramo proti »Slov. Narodu" dokazovati stvar, ki bi morala že vsakemu človeku, bodisi kristjan ali kaj drugega, biti sama ob sebi jasna. »Narod« sam nima nobenega prepričanja, nobene ideje. Kakor žid baranta s svojo robo, tako »Narod« z nedeljskim delom in počitkom -- brez solid-nosti, brez prepričanja. Ker se je nekaj njegovih trgovskih pristašev izreklo proti nedeljskemu počitku, misli on, da je zanj politično manjša škoda, če odbije od sebe mučene trgovske pomočnike, kakor onih svojih par vplivnejših političnih pristašev, — in zato nasprotuje nedeljskemu počitku. Revež, delaj in trpi — za nas seveda. To je politična in gospodarska morala tega lista. Dolžni smo torej, da se v imenu člo-večanstva potegnemo za pravično Btvar. Že včeraj smo omenili, da nima za naše razmere izjava liberške trgovske zbornice prav nobene veljave. Prvič je to izjava židovskega značaja, drugič nima izven okrožja liberške zbornike nikake veljave, in tretjič bi bil že člankar v »Narodnogospodarskem Vestniku" mogel spoznati, da za naše razmere nima nikake dokazilne moči. Mi le obžalujemo, da se dobe v Ljubljani ljudje, ki ✓-T se poslužujejo izjave nemško-judovske klike za boj proti nedeljskemu počitku. Trgovskemu pomočniku se mora dati priložnost, da si odpočije in da zadosti svojim duševnim potrebam. Te so verske in umstvene. Verskih »Narodovci« ne priznavajo, a priznavati morajo vsaj potrebo, da dobi trgovski pomočnik čas, v katerem lahko kaj samostojno študira in skrbi za svojo nadaljno izobrazbo. To pa je razen v nedeljo v sedanjih razmerah skoro nemogoče. Med tem, ko si drugi ljudje delajo lahko cele počitnice, pa trgovski uslužbenec nima niti enega prostega dneva. Ugovori, ki se stavijo tej zahtevi tudi z lokalnega ljubljanskega stališča, bo vsi prazni in jalovi. Ali mora res zaradi okoličanov biti trgovina ravno v nedeljo odprta? Poglejmo! Kmet iz okolice pride kupovat večinoma ob semanjih dneh, katerih je v Ljubljani toliko, da mu popolnoma zadoščajo. Kdaj pa kupuje kmet? Takrat, ko sam za svoje pridelke kaj denarja Lkupi. V nedeljo pa ne izkupi, ampak ob semnju, in takrat gre v prodajalnico, ker ima ravno denar v rokah. Od semnja vendar ne bo denarja domov nosil, da bi v nedeljo nalašč prišel z njim nazaj kupovat, ko to lahko že obenem opravi. Potem moramo računati tudi s tem, da so v nedeljo ljudje navezani na svoj dom zaradi župnijske službe božje. Takrat so najrajši doma, in le izjema je, če gredo z doma kupovat. Sicer pa pravi kmet, ki se drži starih domačih krščanskih navad, ne bi prav nič težko čutil te izpremembe, če bi bile v nedeljo v Ljubljani prodajalnice zaprte, ampak bi se mu to zdelo Čisto naravno, in tudi tisti, ki zdaj res v nedeljo kupujejo, bi si brez težav dneve tako uredili, da bi vse nakupili ob delavnikih. Izgube bi od tega posamezni trgovci ne imeli niti najmanjše, ako bi vsi složno izvrševali nedeljski počitek. Tovarniški delavci si tudi lahko omislijo že v soboto, kar rabijo. Saj se končuje delo ob sobotah že ob 4. ali 5. uri popoldan — dovolj časa za nabavljanje vseh potreb! V Libercah so razmere drugačne. Tam ni takih tedenskih semnjev, kakor jih ima Ljubljana, in tam je tudi mnogo takega obrtnega delavstva, ki mora tudi v soboto delati do pozne noči — posebno v tekstilni stroki, kjer delodajavci z domačim delom izkoriščajo delavce. S tem pa nočemo reči, da bi v Libercah bil nedeljski počitek nemogoč, ako bi to trgovci hoteli le izvesti. V Ljubljani se je ozirati še na to, da ravno ob delavnikih gre vsak večer mnogo delavcev in delavk domov, katere ostanejo ravno v nedtljo doma. Te osebe lahko prinesejo med tednom iz mesta na deželo blago, ki je tam potrebno. Da je trgovski nedeljski počitek mogoč, nam kaže vzgled drugih mest, v katerih je ta vpeljava bila še mnogo težavnejša, kakor v Ljubljani. Na Dunaju, v Pragi, v Ino-mostu, v Trstu itd. imajo nedeljski počitek, če ne za vselej, pa vsaj za poletne mesece — in vendar bi se ta mesta mogla še mnogo bolj kakor Ljubljana izgovarjati, da jim je potrebna nedeljska trgovina. In vendar se tam še noben trgovec ni mogel pritoževati, da je propadel zaradi nedeljskega počitka. Torej bo ta nevarnost v Ljubljani še manjša. Jako žalostno za stališče »Narodovo« je to, da mora celo s politično strankarskimi razlogi braniti nedeljsko delo. Saj se vendar tudi v drugih kronovisah ravna na deželi trgovski red vedno po času nedeljske službe božje, in to se zdi sploh povsod ljudem najbolj pametno in nihče v tem ne voha kakih skritih političnih spletk. Za romarske božje poti pa veljajo povsod zaradi posebnih krajevnih razmer tem primerne posebne določbe, in vsakomu bi se smešno zdelo, če bi kdo iskal v tem kakih »koncesij klerikalni stranki«. Trgovina je del človeškega življenja in delovanja. Zato pa najbolje pro-speva tedaj, čejevsoglasjuz drugimi človeškimi potrebami. Ljubljančanom bi mi priporočili, da se ravnajo v svojem lastnem in v interesu svojih uslužbencev po izdani naredbi. Tega reda se bo lahko vsakdo privadil brez težave, in če se izpelje, bodo vsi hvaležni zanj. Sploh je pa jasna tendenca vsega javnega življenja, da se bo nedeljski počitek vedno dosledneje izvajal, ker se splošno njegova potreba vedno očitneje uvideva. Ustavljati se temu, bi ne bil napredek, ampak bilo bi nazadovanje. Mogoče je, da »Trgovsko in obrtno društvo« vse te razloge prezre in da vendar stopi pred g. deželnega predsednika s prošnjo, da se nedeljski počitek ne izvaja. Kaj jim naj torej odgovori zastopnik kranjske deželne vlade? Mi mislimo, da bi jim baron Hein naj-umestneje odgovoril to, kar je odgovoril nižjeavstrijski cesarski namestnik grof Kielmansegg podobni deputaciji nezadovoljnih judovskih dunajskih trgovcev. Rekel jim je: »Nedeljski počitek je vijak, katerega bo treba vedno bolj navijati«. Sestanek krščansko - mislečega dijašfva. Glavno zborovanje. (Dalje.) Jurist g. M. Lavrenčič razvija v dobro premišljenem govoru glavne misli o bi-stvu, zgodovini in o opravičenosti civilnega zakona. Pojasnjuje razmerje med cerkvijo in državo, pričenši od prvih časov pa do današnje dobe. Pri Rimljanih in Germanih je imel od nekdaj zakon le privatno« pravni značaj; država se ni vmešavala nič. Pač je rimska država pozneje prepovedala zakone med sorodniki, instituta samega pa Be ni dotaknila, marveč je le akceptirala to, kar je že veljalo po naravnem pravu. Pozneje so si razne države, zlasti tiste, v katerih je zavladalo reformatorstvo, lastile popolno pravico do družinskih in torej še posebno do zakonskih razmer. V Franciji je izdal Napoleon cerkvi sovražne odredbe glede zakona. Sledile so Nemčija, Italija, Švica i. dr., kjer je odtlej povsodi poroka pred civilno gosposko obli-gatorična. Nekoliko boljše je v Angliji, še boljše pa v Severni Ameriki, kjer zadostuje poroka pred duhovnikom. Avstrija je v tem oziru do sedaj še najmanj sile storila kano-ničnemu pravu. O neopravičenosti civilnega zakona nam pričata zgodovina in razum. z 7-25 760 6 35 6-65 590 n 7-25 5 75 7-75 • n 5-60 n 5-66 • > 6-20 > 6-50 7 40 » 7 55 t 1001 1-1 Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, mlina in žagal} tal^cj debi trajne dele. Ponudbe sprejema G Tonnies v Ljubljani. 1011 2-1 Preklic. 1013 1-1 Podpisani preklifiem vse žaljivo pisanje, kar sem o Ant. Škuki pisal. Hinko Gabrijan. Cenjenemu občinstvu priporočam za letošnjo zimo svojo veliko zalogo bombaževine in volno za nogavice itd. po najnižji ceni, iz dobro znane stare trgovine na sv. Petra cesti št. 22. 973 2-1 Velespoštovanjem Temaž Ltiein. Odgovorni urednik: Ivss Rsksveo. Tisk .Katoliške Tiskarno* v LJubljani.