Pa Miti prtjema:
u
•eloleto naprej 26K —h Ml leta , 13 , - , ietrt, . 6,50. ■mmc , 8,20,
Vopravalitvo p r •]«■«: ca
•elo leto naprej SOK—h
pol leta {•trt .
10, -L 6 S — "
1„TO.
Ca pošiljanje na dom 20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naroinln« in Inserat« •prejema upravnlitvo v Katol. Tiskarni, Kopitar-jeve ulice St 2.
Rokopisi ae ne vraCajo, nefrankovana pisma ne »sprejemajo.
Urednlitvo je * Semenskih ulicah St. 2,1., 17.
Ij haja vsak dan.isvzemli nedelje in prainike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 197.
V Ljubljani, v četrtek, 28. avgusta 1902.
Letnik XXX.
"Vabilo na naročbo.
SI. septembrom se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v upravništvu:
Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec.
Po pošti pošiljan velj&:
Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „
Vse leto 26 kron. Pol leta 13 „
Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h
Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
Upravništvo ,,,Slovenca
Nedeljski počitek.
(Iz trgovskih krogov.)
.Nedeljski počitek je prva zapoved higijene, da se ohrani zmožnost za življenje Vsakemu posamezniku zagotavlja vztrajno sposobnost za zaslužek, mu daje zadovoljnost in visoko starost. Delodajalcu zagotavlja podlago poštenega gospodarstva, poroštvo miru in reda t javnem življenju, vsem pa daje merilo , na katerem morejo spoznati, koliko zdravega zmisla živi v ljudstvu in koliko je napredovalo v pravi civilizaciji".
Sanitetni svetnik dr. Niemair v Berolinu.
Velika razburjenost se je polastila ljubljanskih trgovskih krogov zaradi uvedenja nedeljskega počitka. Za nas je stvar že davno rešena. SploSno naravno človeško čuvstvo, ki zahteva za vsakega človeka potrebni fizični odmor pri delu, da si nadomesti svoje sile, ki jih je pri delu izrabil — ta občno človeška potreba je tako jasna, da se ji nihče ne more ustavljati.
Mi stojimo na stališču, da se v nedeljo ne sme Bamo počivati, ampak da se mora nedelja posvečevati. A danes moramo proti »Slov. Narodu" dokazovati stvar, ki bi morala že vsakemu človeku, bodisi kristjan ali kaj drugega, biti sama ob sebi jasna.
»Narod« sam nima nobenega prepričanja, nobene ideje. Kakor žid baranta s svojo robo, tako »Narod« z nedeljskim delom in počitkom -- brez solid-nosti, brez prepričanja. Ker se je nekaj njegovih trgovskih pristašev izreklo proti nedeljskemu počitku, misli on, da je zanj politično manjša škoda, če odbije od sebe mučene trgovske pomočnike, kakor onih svojih par vplivnejših političnih pristašev, — in zato nasprotuje nedeljskemu počitku. Revež, delaj in trpi — za nas seveda. To je politična in gospodarska morala tega lista.
Dolžni smo torej, da se v imenu člo-večanstva potegnemo za pravično Btvar.
Že včeraj smo omenili, da nima za naše razmere izjava liberške trgovske zbornice prav nobene veljave. Prvič je to izjava židovskega značaja, drugič nima izven okrožja liberške zbornike nikake veljave, in tretjič bi bil že člankar v »Narodnogospodarskem Vestniku" mogel spoznati, da za naše razmere nima nikake dokazilne moči. Mi le obžalujemo, da se dobe v Ljubljani ljudje, ki
✓-T
se poslužujejo izjave nemško-judovske klike za boj proti nedeljskemu počitku.
Trgovskemu pomočniku se mora dati priložnost, da si odpočije in da zadosti svojim duševnim potrebam. Te so verske in umstvene. Verskih »Narodovci« ne priznavajo, a priznavati morajo vsaj potrebo, da dobi trgovski pomočnik čas, v katerem lahko kaj samostojno študira in skrbi za svojo nadaljno izobrazbo. To pa je razen v nedeljo v sedanjih razmerah skoro nemogoče. Med tem, ko si drugi ljudje delajo lahko cele počitnice, pa trgovski uslužbenec nima niti enega prostega dneva.
Ugovori, ki se stavijo tej zahtevi tudi z lokalnega ljubljanskega stališča, bo vsi prazni in jalovi. Ali mora res zaradi okoličanov biti trgovina ravno v nedeljo odprta? Poglejmo!
Kmet iz okolice pride kupovat večinoma ob semanjih dneh, katerih je v Ljubljani toliko, da mu popolnoma zadoščajo. Kdaj pa kupuje kmet? Takrat, ko sam za svoje pridelke kaj denarja Lkupi. V nedeljo pa ne izkupi, ampak ob semnju, in takrat gre v prodajalnico, ker ima ravno denar v rokah. Od semnja vendar ne bo denarja domov nosil, da bi v nedeljo nalašč prišel z njim nazaj kupovat, ko to lahko že obenem opravi. Potem moramo računati tudi s tem, da so v nedeljo ljudje navezani na svoj dom zaradi župnijske službe božje. Takrat so najrajši doma, in le izjema je, če gredo z doma kupovat. Sicer pa pravi kmet, ki se drži starih domačih krščanskih navad, ne bi prav nič težko čutil te izpremembe, če bi bile v nedeljo v Ljubljani prodajalnice zaprte, ampak bi se mu to zdelo Čisto naravno, in tudi tisti, ki zdaj res v nedeljo kupujejo, bi si brez težav dneve tako uredili, da bi vse nakupili ob delavnikih. Izgube bi od tega posamezni trgovci ne imeli niti najmanjše, ako bi vsi složno izvrševali nedeljski počitek.
Tovarniški delavci si tudi lahko omislijo že v soboto, kar rabijo. Saj se končuje delo ob sobotah že ob 4. ali 5. uri popoldan
—	dovolj časa za nabavljanje vseh potreb!
V	Libercah so razmere drugačne. Tam ni takih tedenskih semnjev, kakor jih ima Ljubljana, in tam je tudi mnogo takega obrtnega delavstva, ki mora tudi v soboto delati do pozne noči — posebno v tekstilni stroki, kjer delodajavci z domačim delom izkoriščajo delavce. S tem pa nočemo reči, da bi v Libercah bil nedeljski počitek nemogoč, ako bi to trgovci hoteli le izvesti.
V	Ljubljani se je ozirati še na to, da ravno ob delavnikih gre vsak večer mnogo delavcev in delavk domov, katere ostanejo ravno v nedtljo doma. Te osebe lahko prinesejo med tednom iz mesta na deželo blago, ki je tam potrebno.
Da je trgovski nedeljski počitek mogoč, nam kaže vzgled drugih mest, v katerih je ta vpeljava bila še mnogo težavnejša, kakor v Ljubljani. Na Dunaju, v Pragi, v Ino-mostu, v Trstu itd. imajo nedeljski počitek, če ne za vselej, pa vsaj za poletne mesece
—	in vendar bi se ta mesta mogla še mnogo bolj kakor Ljubljana izgovarjati, da jim je potrebna nedeljska trgovina. In vendar se tam še noben trgovec ni mogel pritoževati, da je propadel zaradi nedeljskega počitka. Torej bo ta nevarnost v Ljubljani še manjša.
Jako žalostno za stališče »Narodovo« je to, da mora celo s politično strankarskimi razlogi braniti nedeljsko delo. Saj se vendar tudi v drugih kronovisah ravna na deželi
trgovski red vedno po času nedeljske službe božje, in to se zdi sploh povsod ljudem najbolj pametno in nihče v tem ne voha kakih skritih političnih spletk. Za romarske božje poti pa veljajo povsod zaradi posebnih krajevnih razmer tem primerne posebne določbe, in vsakomu bi se smešno zdelo, če bi kdo iskal v tem kakih »koncesij klerikalni stranki«. Trgovina je del človeškega življenja in delovanja. Zato pa najbolje pro-speva tedaj, čejevsoglasjuz drugimi človeškimi potrebami.
Ljubljančanom bi mi priporočili, da se ravnajo v svojem lastnem in v interesu svojih uslužbencev po izdani naredbi. Tega reda se bo lahko vsakdo privadil brez težave, in če se izpelje, bodo vsi hvaležni zanj.
Sploh je pa jasna tendenca vsega javnega življenja, da se bo nedeljski počitek vedno dosledneje izvajal, ker se splošno njegova potreba vedno očitneje uvideva.
Ustavljati se temu, bi ne bil napredek, ampak bilo bi nazadovanje.
Mogoče je, da »Trgovsko in obrtno društvo« vse te razloge prezre in da vendar stopi pred g. deželnega predsednika s prošnjo, da se nedeljski počitek ne izvaja. Kaj jim naj torej odgovori zastopnik kranjske deželne vlade?
Mi mislimo, da bi jim baron Hein naj-umestneje odgovoril to, kar je odgovoril nižjeavstrijski cesarski namestnik grof Kielmansegg podobni deputaciji nezadovoljnih judovskih dunajskih trgovcev. Rekel jim je: »Nedeljski počitek je vijak, katerega bo treba vedno bolj navijati«.
Sestanek krščansko - mislečega dijašfva.
Glavno zborovanje.
(Dalje.)
Jurist g. M. Lavrenčič razvija v dobro premišljenem govoru glavne misli o bi-stvu, zgodovini in o opravičenosti civilnega zakona. Pojasnjuje razmerje med cerkvijo in državo, pričenši od prvih časov pa do današnje dobe. Pri Rimljanih in Germanih je imel od nekdaj zakon le privatno« pravni značaj; država se ni vmešavala nič. Pač je rimska država pozneje prepovedala zakone med sorodniki, instituta samega pa Be ni dotaknila, marveč je le akceptirala to, kar je že veljalo po naravnem pravu. Pozneje so si razne države, zlasti tiste, v katerih je zavladalo reformatorstvo, lastile popolno pravico do družinskih in torej še posebno do zakonskih razmer.
V Franciji je izdal Napoleon cerkvi sovražne odredbe glede zakona. Sledile so Nemčija, Italija, Švica i. dr., kjer je odtlej povsodi poroka pred civilno gosposko obli-gatorična. Nekoliko boljše je v Angliji, še boljše pa v Severni Ameriki, kjer zadostuje poroka pred duhovnikom. Avstrija je v tem oziru do sedaj še najmanj sile storila kano-ničnemu pravu.
O neopravičenosti civilnega zakona nam pričata zgodovina in razum. z<mirom je človeštvo imelo zakon kot nekaj religijoz-nega. Zakon je bil že od začetka le monoga-mičen in nerazdružljiv. To dokazujejo tudi darvinisti. Država ni ustanovila zakona, zato tudi nima pravice do njega. Dal ga je Bog, zato ima pravico do zakona le On in njegova namestnica na zemlji — sveta cerkev. Definicija starega rimskega prava se po bi-
stvu popolnoma strinja z definicijo učenih teologov.
Moderni imajo zakon za golo civilno pogodbo. Konkubinat je od države dovoljen. Cerkev pa tega ne more pripustiti. Zalo so papež in škofje takoj protestirali, ko je bruhnil ta nauk na dan — a žalibog večinoma zastonj.
Katoličan more veljaven zakon skleniti Iekot zakrament. Država pa more staviti zadržke le indirektno, v kolikor to služi splošni koristi. Govornik konča z željo, da bi se vrnili časi konkordata med državo in cerkvijo.
Predavanju je sledila živahna pohvala.
Jurist gospod Dermastia pravi, da bi bilo dobro, če bi se bil gosp. predavatelj lotil predmeta bolj od praktične strani in nas seznanil z zakonskimi zadevami Ogrske, Italije in Nemčije, ki so z Avstrijo v najožji dotiki. Tako omenja, da so leta 1900 nemški katoliki dosegli toliko, da mora katol. ženin obljubiti, da se bo poročil tudi cerkveno. In če te obljube ne izpolni, postane zakon tudi pred državo neveljaven.
Gospod Lavrenčič odgovarja, da bi bilo vse to predolgo, in da je imel on le namen povedati, kje se je civilni zakon vpe-ljal, kaj je njegovo bistvo in ali je opravičen ali ne.
Nekaj opazk doda še »Daničin« starešina jurist g. M. Kalan.
Popoldne.
Po 3. uri otvori g. predsednik Bhod in poroča, da se je predsedstvo poklonilo pre-vzvišenemu škofu g. Antonu Bona-venturi Jegliču, ki je sprejel de-putacijo z največjim veseljem. Posebno ga je razveselilo, da so med obilno zastopanim dijaštvom letos posebno v lepem številu tudi zastopniki slovenskega Korotana. Prisotno dijaštvo pozdravi to vest z gromovitim ploskanjem.
Potem prebere predsednik pozdravno brzojavko gosp. Antona Korošca, ki želi, da bi nazori, katere zastopa sloven. katol. dijaštvo, pridobili veliko pristašev tudi med slovenskimi štajerskimi viBokošolci.
Potem povzame besedo g. stud. theol. Ivan K o g e 1 n i k iz Celovca. Predmet predavanja je bila »Cerkvena uprava inkvizicije v svitu resnice in pravice."
Iz predavanja povzemamo sledeče:
Ideja nadzorovanja verskih naukov je tako stara kakor cerkev. Samo oblika in se-atav sta se izpreminjala. Zato mora proučiti zgodovinske razmere dotičnega časa, kdor hoče prav razumeti, kaj je bila inkvizicija. — Kot ustanovitelj se imenuje navadno Ino-cenc III., pa po krivici. Žo v apostolskih časih so imeli nekako sodišče, kateremu so izročali krivoverce. Pozneje se je za vero postavila država, in zato je tudi ta sodišča v nekaterih krajih prevzela država. Krivoverstvo je bilo zločin proti cerkvi in državi.
Cerkev je kaznovala z izob3enjem, država pa s telesnimi kaznimi. Bila je inkvizicija povsem opravičena in potrebna. Krivo-verci • odpadniki so večkrat grozno divjali, morili, požigali, oskrunjali ženske itd.
Pred cerkvenim sodiščem je moral hudodelec vse preklicati in obžalovati, če ne, so ga izročili državni oblasti.
Moderni človek ne more pojmiti, d a ima cerkev kot družba pravico in celo dolžnost kaznovati n e p o k o r n e ude. A kot popolna družba mora imeti to oblast.
Na to preide predavatelj k inkviziciji na Španskem.
Tam je imela inkvizicija značaj državne naredbe, ker je bilo krivoverstvo naperjeno proti vladi. Uradniki so res zakrivili marsikaj slabega, a to ni bila krivda cerkvene naprave, marveč krivda posamnikov. Treba pa je gotovo bilo inkvizicije na Španskem. To priznavajo skoraj vsi zgodovinarji. Cesar Hadrijan je tam naselil pol milijona Židov, ki so po navideznem prestopu h krščanstvu s svojo prekanjenostjo kmalu prišli do velikega vpliva in so hoteli ustanoviti na Španskem veliko judovsko državo. — V drugih državah pa inkvizicija ni bila tako stroga.
G. govornik navede še nekaj zanimivih dejstev in potem konča s trditvijo, da inkvizicija ni bila tako krivična, kakor trdijo nasprotniki.
Po dokončanem predavanju, kateremu je sledilo navdušeno ploskanje, prebere predsednik ravnokar došli pozdravni brzojav g. dr. B r e c e 1 j a, ki se glasi: „Dal Bog, da tudi četrti sestanek ukrepi in razširi katoliško misel med slovenskim dijaštvom. Živeli vsi zborovalci!"
V nadaljnjem govoru preide v debato. Naj preje izraža predsednik srčno zahvalo g. predavatelju, da je rešil svoje naloge z najboljšim vspehom. G. predavatelj je znal svoj predmet oživiti.
G. G r i v e c poudarja, da ravno inkvizicija kaže, da je cerkev, dasi tako stara, vedno mlada, in da se ve prilagoditi po možnosti Časovnim razmeram. To vidimo pri španski inkviziciji, katere prvotni značaj je bil po Židih in moslemih skoro že izpodko-pano bodočnost Španije rešiti. Le ona je pripomogla, da se je zasvetil križ sv. vere na zvoniku v Alhambri.
Medtem doide pismo prevzvišenega g. vladike Antona Bonaventure Jegliča, ki se glasi:
P. t. gosp. predsedniku shoda krščansko mislečih slovenskih akademikov!
Vse na shodu zbrane akademike srčno pozdravljam! 11 vala Bogu, da se je pridružilo toliko abiturijentov! stopili ste pod svetlo zastavo v boj za temeljne resnice človečanstva in vesoljstva. Kdor jih izpod-kopava, ruši tudi temelje družabnega reda in narodne sreče. V svetem boju se bo značaj očistil in vtrdil. Le naprej! Pomagal bo Gospod naš in Bog, varovala bojevnike prečista Devica in Mati Marija. — Blagoslov z nebes za vztrajnost želi vsem
Anton Bonaventura 1. r., škof.
To iskreno pismo so sprejeli in pozdravili zborovalci z gromovitim ploskanjem in navdušenimi »Živio-klici«.
Gosp. predsednik podeli nato besedo modroslovcu g. Capudru, ki pravi, da je g. govornik prav dobro povdarjal, da ima vsaka družba, in torej tudi katoliška cerkev, kot najpopolnejša pravico kaznovati Bvoje ude. Da moremo soditi njeno delovanje, treba je poznati one čase, ko je pe-svetna oblast kaznovala najmanjše pogreške z najhujšimi kaznimi. A cerkvena inkvizicija ni vselej kaznovala.
To predavanje je pomenljivo, ker se ravno v teh časih inkvizicija od nasprotnikov najinfamnejše zlorablja proti cerkvi. In v tem boji se nasprotniki ne boje zavijati zgodovinskih faktov v svoj prilog.
Gosp. predavatelj obžaluje, da ni mogel radi pomanjkanja časa temeljiteje izdelati vsega svojega predavanja in da je moral nekatera mesta izpustiti. Omenja tudi, da je navajal večinoma protestantske pisatelje.
Gosp. predsednik opozarja na nekaj ugovorov glede inkvizicije, katere je knjiga »Naši liberalci« prav dobro zavrnila.
(Konec prih.)
Komen.
Zvečer ob 8. uri zbralo se je na vrtu restavracije »Pri zvezdi« veliko število dijaštva in druzega občinstva. Zatopani so bili vsi sloji naroda, da tako izrazijo posebno veselje, da so yrste katoliško mislečega dijaštva tako narastle. Pri komersu je prav dobro svirala društvena godba, ki o takih prilikah vedno pokaže, kako velepotrebna naprava je za Ljubljano. Godcem se je živahno ploskalo.
Oficijelni del komersa je otvoril predsednik g. jurist Pogačnik, izročivši zbranim brzojavni pozdrav škofa dr. M a h n i č a.
Ta pozdrav je vsprejelo občinstvo z viharnim navdušenjem in priredilo ovaoijo apostolu katoliške misli mej Slovenoi. Istotako navdušeno in prisrčno je ■ predsednikom pozdravljalo občinstvo častnega člana »Danice« preč. g. kanonika Andreja K a 1 a n a , državna poslanca Povšeta in dr. bu-s t e r š i č a ter navzoče starešine. Pozdravljal je predsednik navzoče deputacije »Krščanske ženske zveze«, »Meščanskega kluba«, »Slomškove zveze«, pozdravljal pred vsemi dijake abiturijente iz tužnega Korotana in drugih slovenskih zemelj. Burni »živio«-klici doneli so impozantni četi abiturijentov, ki je prihitela na sestanek ter s tem pokazala, da poštena stvar tudi med slovenskim dijaštvom napreduje.
Akademik s Koroškega g. G r a f e n -auer je pozival dijaštvo, da ohrani ideale, ki si jih je rešilo iz srednjih šol, ideale katoliške morale in narodnosti. »Ohranite ideal katoliške vere, v tem; idealu so vsi drugi ideali sklenjeni! Ob marsikateri prevari v življenju potem lahko rečemo s Meško-vim junakom : Posamezni slučaj ne bo mi vzel vere v kreposti! Marsikateri ideal izgine, ako načela naša niso zidana na skalo sivo sv. Petra«. To kliče posebno Štajercem in Korošcem. Iz svoje skušnje vč, da tisti, ki nimajo načel zidanih na trdo skalo sv. Petra, kmalu vržejo proč vse ideale. Kdor nima trdnih načel katoliške vere, on ni narodnjak. Na mestu bomo stali kot možje, kot katoliški, kot slovenski možje!
Predsednik »Danice« g. stud. iur. M. Lavrenčič izroča pozdrave imenom .Danice". Danes je »Danica* manifestirala svoje principe, poklonila se je Bogu in Mariji, pa-troni kongregacije, katere člani so tudi »Da-ničarji«. Da, katoliška je »Danica«. Našli smo v veri odgovor, čemu živimo. Našli smo v veri zadovoljnoBt, katere bi nam svet ne mogel dati. To je dokaz, da smo o nje nem božanstvu, o njeni resničnosti prepričani. Proti njej govori nekaj hipotez, nekaj teorij, ki pa padejo v prah. Ali naj bi radi tega žrtvovali svoje prepričanje ? Govornik omenja »Slovenije« in pravi, da se »Danica« ne sme ukloniti, dokler tudi »Slovenija« ne napiše na svojo firmo katoliško društvo. Onim, ki imajo pomisleke proti »Danici«, pravi: Č sta je »Danica«. Če tudi člani niso brez vseh napak, a nekaj lahko zatrdi: Da-ničar nima hudobne volje. Govornik obžaluje, da ni lajika Štajerca, ki bi bil »Dani-čar«. Pozdravlja abiturijente in pravi, da iih »Danica« vsprejema z odprtimi rokami. Kdor bi mislil pristopiti »Danici« radi tega, da bi dobil v »Danici« »dividende«, kakor se govori od neke strani, temu bi to odsvetoval. Ša nič jih nismo dobili, pač pa mora vsak plačevati. Pozdravlja „Žarijo« in gg. teologe, kličoč: Bodite prepričani, da so Vaši cilji naši cilji, zato Vas »Danica« pozdravlja in Vam obljublja, da Vam hoče biti zvesta. Živeli!
Predsednik »Zarije" g. iur. D e r m a -s t i a pozdravlja zbrano družbo in ji kliče: Vaše prepričanje je naše prepričanje, V tej slogi, kakor doslej naprej, naprej na delo krščansko!
G. phil. A r h je napil ustanoviteljem in starešinam. Četa naša raste kljub neumnemu preziranju od strani naših kolegov. Ni ga med nami, ki bi ne bil navdušen za ideale. Tudi naš kvas bo rastel. Tudi katoliška inteligenca se bo pomnožila in potem se vidimo pri Filipih. V par letih bo ta vrt že dvakrat premajhen za nas. Našim starešinam obljubujemo, da jim ne bomo na sramoto.
G. phil. Capuder je napil slovenskim kršč. soc. delavskim slojem, v prvi vrsti »Slovenski kršč. soc. zvezi", želeč, da bi vsi stanovi bili složni z delavstvom.
Odgovoril je dr. Krek, predsednik »Slov. kršč. soc. zveze«, viharno pozdravljen. Hodil sem po Jelovici, dejal je govornik, in med šumenjem gozdov sem čutil, da tisti, ki ne ljubi naše gore in naših gojzdov in naše mladine, ni nič vreden. Nekaj večnega, nekaj, kar nikdar ne mine, šumi po teh gojzdovih. V šumenju jelk se čuje himen proti Bogu, ki vzdržuje največji ideal, pesem svobode, pesem ljubezni do zemlje in do ljudstva, kateremu v skrb je dana naša zemlja.
Kdor te pesmice ne razume, ta je, dasi mlad, zrel za grob. Ta peBem tvori večno himno mladoBti in večna bo ta pesem mladih src, naj je tudi glava siva, ako je v harmoniji z večno pesmijo naših gora in vrelcev. In če bomo peli to večno pesem, katero poje naša narava, potem ni vraga, ki bi to zemljo vzel našemu narodu.
Tej harmoniji nazdravlja govornik: Kot pevci te pesmi pojdimo okoli, in če dobimo ušesa, ki so nezmožna razumeti to pesem, kakor je ne razumejo črvi, krastače in urhi, pojdimo naprej! Pojdimo naprej v zavesti, da je ta pesem večna, kakor je večni tisti, ki jo je zložil.
Imenom delavstva je še poprijel za besedo g. Jožef Gostinčar.
Delavstvo iskreno pozdravlja prihodnjo krščansko inteligenco. Mi ne iščemo zaslombe pri tisti inteligenci, ki nam meče polena pod noge, inteligenoa, za katero gremo, mora
biti iz druzega stebla. Inteligenca, ki pozna samo svoj žep, ki nima višjih idealov, s tako inteligenco proč! Vi pa bodite uverjeni, da ko stopite na delo, bo stal za Vami ves slovenski delavski narod. Vi se zbirate, ne za to, da bi bo hvalili in kadili, zbirate se, ker hočete resno delovati. V tem smislu kliče govornik: Bog živi prihodnjo slovensko inteligenco, ki bo tudi demokratična in soci-jalna!
K besedi se je oglasil dr. Šusteršič. Ko je vstal voditelj katoliško-nar. stranke, zagromeli so »Živio-klici« in ob gromo-vitem ploskanju in ovacijah dolgo časa ni mogel priti do besede. »Jaz mislim, dejal je govornik, da ne idimo mimo tistih, ki ne razumejo muzike o svobodi, temveč da jih stresimo za njihova dolga ušesa. (Dolgotrajen aplavz.) S posebnim veseljem gledamo, pravi govornik, kako se množe vrste dijaštva, ki se vnema za ideale, kateri so ohranili slovenski narod. Naravno je, da se množe Vaše čete. Ali naj mladina išče idealov v onih krogih, s katerimi smo mi v boju? »Narodnost« in »svobodomiselnost« klicali so časih »naprednjaki«. Namestu narodnosti stopila je okrogla postava barona S c h \v e g 1 a (Viharna veselost). Za slovensko mladino to ne more biti ideal. (Burni klici: Nikdar 1) In svobodomiselnost, prostost? Tudi ta je šla! Uradnike so disciplinirali, ki niso bili njihovega mišljenja in o prostosti mišljenja bi vedeli marsikaj povedati članice in člani »Slomškove zveze«. Kaj je liberalcem še ostalo ? (Klioi ^rablje! Veselost.) Kaj jim je ostalo, vidimo v glasilu napredne inteligence, iz katerega se čuti res nepokvarjeni pristni duh te inteligence. Govornik pozdravlja krščansko misleče dijaštvo, katerega vrste be množe kljub vsem od nasprotnikov umetno gojenim predsodkom, kot avantgardo katoliško narodne stranke. Danes je zbrana v Ljubljani avantgarda, dne 12. oktobra pa pri-maršira v Ljubljano armada. Govornik napije vzajemnosti kršč. dijaštva, inteligence z ljudstvom.
Ko je govornik končal, ponavljale so se dolgo časa viharne ovacije. Ako bi bil navzoč kak nasprotnik, videl bi, da vsi sloji, združeni v katoliško narodni stranki, kot en mož nepremično stoje za dr. Šusteršičem in da so vse spletke nasprotnikov brez-vspešne.
Imenom krščansko mislečega Češkega dijaštva je govoril gospod Vondr&šek iz Prage. Navzočnost brata Ceha je navdušenje še povečala. Govornik je povdarjal, da tudi mej češkim dijaštvom narašča krščansko na-ziranje. V slovenskem jeziku je klical slovenskemu dijaštvu, naj mu svetita »Zarja« in »Danica«, ki naj ga v burnih časih vodita do zmage! Dijaštvo je dvignilo govornika in ga nosilo okolu, a občinstvo je navdušeno klicalo: »Živeli Cehi! »Živela katoliška zavest mej Cehi!« Godba je zasvirala »Kje dom je moj!«
Občinstvo se je odkrilo in pelo češko himno.
Gospod Dermastia je napil ženstvu, abiturijent K e r h n e je imenom abiturijentov izjavljal, da je združila dijaštvo luč vere in da hočejo hoditi po poti kreposti, in naj je ta pot tudi trnjeva. Na tej poti naj jih vodita »Danica« in »Zarija« do idealne višine.
Gdč. F a tur je nazdravila imenom »Slomškove zveze«, želeč, da bi narod dobil še mnogo takega dijaštva, ki je zbrano pod zastavo krščanstva.
Nato se je pričel neoflcijelni del, kate rega je spretno vodil gosp. dr.Avgust Le-vičnik s pomočjo svojih »podložnih«. Občinstvo se je prav izborno zabavalo. Pohvaliti nam je točno postrežbo, katero je pre-skrbel gospod restavrater Križ, ki je pokazal, da je njegova restavracija vsega priporočila vredna.
Danes se je zaključil sestanek š tem, da je del dijaštva napravil izlet v Vintgar.
Tako je krščansko misleče dijaštvo zopet pokazalo, da ga je resna volja, z vsem navdušenjem požrtvovalno postaviti se na delo za veliko sveto pravico.
Nagoclbcno vprašanje in Slovani.
Prihodnji teden se zopet snidejo v posvet avstrijski in ogrski ministri, in sicer tokrat v Budimpešti, da rešijo še ostale pre-porne točke v nagodbenih predlogah. Ker izjavljajo razni uradni listi, da so bile že pri zadnji konferenci odstranjene vse večje težkoče, je skoro gotovo, da bo to posvetovanje zadnje v nagodbenem vprašanju. Vladni listi pravijo, da potem ne bo več nobenih ovir. Toda vlada se zelo moti. Glavne ovire se jej pokažejo še le v avstrijskem parlamentu. Dokler vlada ne zadovolji Čehov in Jugoslovanov, tako dolgo ne dobi nagodbe z Ogrsko. Ustreči mora vsem zahtevam, ki jih bodo stavili ti slovanski zastopniki, sioer sme biti urerjena, da se nagodba prepreči če tudi z obstrukcijo.
Poljaki in nemški eentrum.
Razni liberalni listi poročajo, da postavijo Poljaki v Nemčiji pri prihodnjih dr-žavnozborskih volitvah v desetih volivnih okrajih avoje kandidata ter da hočejo na ta način izpodriniti več dosedanjih poslancev katoliškega centra, posebno pa še dosedanjega Bloškega poslanca, člana centra grofa Ballestrema. Konečno se v teh listih pripominja, da centrum v tem delu Nemčije postavi res edinole dva kandidata, dosedanjega poslanoa Szmulo in Strzodo. Navedena vest je v tej obliki gotovo neresnična. Katoliški centrum se je doslej vedno pokazal pravičnega napram poljskim zahtevam in so posebno v zadnjih burnih razpravah šli v boj za Poljake ravno najboljši njegovi govorniki. Poljaki jim torej tega gotovo ne bodo po-vračevali s toliko nehvaležnostjo, tembolj ker bi ondi poljski kandidat imel proti centru zelo težavno stališče. Pač pa je res, da bodo Poljaki šli v boj proti socialni demokraciji ter da bo tudi nekdaj socialistiško poljsko delavstvo šlo v boj proti nemškim kandida-tom-sodrugom.
Keitz o južno-afriških razmerah.
Državni tajnik bivše južno afriške republike biva sedaj v Parisu in je tem povodom nekemu sotrudniku pariškega »Tempsa« podal naslednjo sliko o burskih razmerah po sklenjenem miru. Število porušenih hiš in farm ceni Reitz na 50 000, vso po vojski povzročeno škodo pa cenijo na pol milijarde. Z onimi tremi milijoni funtov, ki so jih obljubili Angleži kot prostovoljno darilo, se bo pokrilo komaj 15 odstotkov prave škode, ker jih bodo porabili večinoma angleški podjetniki. Mir se je sklenil večinoma le radi žensk in otrok, ki so umirali lakote. Posebno hudo se je godilo onim v angleških koncentracijskih taborih. Če bi se bili Angleži bolj ozirali na ženstvo, bi bile burske čete še dolgo vztrajale na bojišču. — O tem bo Reitz prirejal predavanja najprej po Ameriki, potem pa, če ga povabijo, pojde tudi na Angleško. V Franciji ne bo nastopal, ker ni vešč jezika. Pri teh predavanjih bo skušal nabrati podpor za svoje rojake.
Iz brzojavk.
Novela k obrtnemu redu. Izvršilna naredba k §§ 59 in 60 obrtnega reda izide prihodnje dni in stopi v veljavo s 15. septembrom. Glede posamnih obrtov, posebno pekovskih, se prepušča obrtnim oblastvom prve instance, da izdajo poBebne odredbe. — Kulturni boj v Franciji. Iz Lauderneau a s tolikim hruščem in brezmejno silo izgnane redovnice se v kratkem povrnejo na svoje meBto, ker so v svojem arhivu našle dekret z leta 1828, ki jim zajamčuje popolno varstvo. — Ugronova stranka se jerazdružila. Iz Budimpešte javljajo, da se je ra^družila sedaj še devet članov broječa Ugronova frakcija Nje člani se pridružijo neodvisni stranki, deloma pa ostanejo divjaki. — Revizija vojnega zakona se napoveduje za prihodnje leto. Tedaj bo zahtevala vojna uprava tudi večje število novincev. — Revolucija v Venezueli. Iz Caracasa dohaja poročilo, da je poveljnik vladne vojne ladije ukazal dva dni streljati na meBto Ciudat-Bolivar in se moral pozneje umakniti Pri streljanju je bilo ubitih in ranjenih mnogo oseb. — Srbsko posojilo. Pogajanja glede najetja srbskega posojila so dovršena. Finančni minister kmalu napolni svoje prazne blagajne. — Volitve v odbor dunajskih pomočnikov. Trgovinsko ministerstvo je zavrnilo ugovor kršč. socialoev proti izvolitvi soc. dem. odbornikov. — O b-strukcija pri učiteljskem zborovanju. V Tridentu so zborovali te dni učitelji. Zborovanja so se udeležili tudi voditelj namestniStvenega oddelka baron Forst-ner, okrajni glavar in predsednik dež. kulturnega sveta. Sprejeta je bila resolucija za takojšnje zboljšanje položaja učiteljev. Nato so se pa pričeli obstrukcijski govori, vsled česar se ni mogel završiti dnevni red. — Pri občinskih volitvah v Bolgariji so v večini občin zmagali vladni kandidatje. V Zofiji so prodrli vladni pristaši z 2372 proti 1916 glasovom. — Turčija naroča nove topove. Pri Kruppu v Essenu biva turški artilerijski polkovnik IIuršid-bey, da si izbere model za nove to-
pove. Ker ima pa Krupp pri plačevanju bridke izkušnje, dobiva na zahtevo naplačila žo naprej.
Zveza slovenskih pevskih društev.
Kako velik vspeh ima vsaka dobro premišljena organizacija, smo se ravnokar prepričali pri veliki pevski slavnosti v Zagrebu. Da je petje na Hrvatskem v toliki meri razvito, ima nedvomljivo v prvi vrsti zasluge »Zveza hrvatskih pevskih društev«. Da se društveni živelj še bolj podkrepi in da postanejo posamezni člani zvesti in vztrajni pri svojih društvih, je izdala »Zveza« krasna darila za one člane, kateri so neprenehoma po deset oziroma dvajset let pri jed nem in istem društvu delovali. Da bodo taka odlikovanja na člane ugodno vplivala, je gotova stvar, s tem pa si tudi društva pridobe mnogo, kajti le ona pevska društva lepo napredujejo, v katerih zborih so dolgoletni člani jeden druzega vajeni. To vidimo zlasti pri čeških pevskih društvih, kjer je glasba na najvišji stopinji, a vidimo v zborih tudi pevce jako častitljive starosti, a vendar svežih in čistih grl.
Upoštevajoč veliko važnost za slovensko pesem, je pevsko društvo »Slavec« vi e predosmimileti, t. j. o b s v o j i desetletnici leta 1894 na pred-log tedanjega društvenega predsednika g. Ivana Dražila sprožilo misel, naj se ustanovi »Zveza slovenskih pevskih društev«.
Ta predlog, katerega referat je prevzela »Glasbena Matica«, je bil na slavnostnem zborovanju desetletnice soglasno in navdušeno sprejet, v dokaz, kako vzvišenega pomena da je, ter se je poverilo izvršitev tega predloga tedanjim načelnikom pevskih društev sporazumno z »Glasbeno Matioo«. Vendar se je ta velevažna zadeva pozneje nekoliko zavlekla, tako da so se še le čez dva ali tri leta Bešli poklicani faktorji, da sestavijo oziroma odobre »zvezina« pravila, katera so bila potem vladi v potrjenje predložena.
Odkarje vlada pravila potrdila, je preteklo zopet nekoliko let. Dasi »Zveza« po pravilih obstoji, vendar svojega delovanja ni pričela, to pa vsled tega, ker je bil prvi občni zbor ob jako neugodnem času sklican (ob počitnicah), tako da niti Bklepčen ni bil, a do druzega takozvanega ustanovnega občnega zbora potem ni prišlo.
Da se je s tem v pevskem oziru mnogo zamudilo in zagrešilo, se ne da ovreči.
Nujna skrb naj bode torej sedaj poklicanih faktorjev, da stvar ob prvi priložnosti spravijo v pravi tir, ter skličejo ustanovni občni zbor, na katerem naj se voli stalni odbor, da potem isti prične z »zveznim« delovanjem. Pred občnim zborom pa naj se razpošljejo vsem onim, slovensko pesem goječim društvom, katera do sedaj »zvezina* pravila še niso sprejela, ista v pregled, da se vedo po njih ravnati, oziroma predloge staviti.
Po pravilih je sedež »zveze« v Ljubljani in tudi stalni odbor ima bivati v Ljubljani ali njeni bližnji okolici, ker na ta način je delovanje odborovih sej jako olajšano.
Naša misel je, naj se skliče prvi ustanovni občni zbor »zveze« v Ljubljano, a še le tedaj, ko bodo vsa v to prizadeta društva o tem obveščena, kajti nobena polovičarska utvar ni dobra, dana mora biti prilika VBakemu odposlancu, osobito na prvem občnem zboru izraziti svoje misli in predloge v korist »Zveze slovenskih pevskih društev«.	—1.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. avgusta.
Premilostni gospod monsgr. dr. Frančišek Nagi, škof tržaški se je
mudil predvčeranjim na povratku z Dunaja pri mariborskem knezoškofu ter se odtod včeraj dopoldne odpeljal v Celovec. Danes opoldne je dospel z gorenjskim vlakom v Ljubljano. Na kolodvoru ga je v imenu ljubljanskega knezoškofa, ki se udeležuje duhovnih vaj, spoštljivo pozdravil generalni vikar g. prelat Janez F lis. Z brzovlakom so potem došli iz Trsta svojemu novemu Škofu nasproti stolni dekan Peter Sine ich, stolni kanonik Pet. F1 e g o, kanonik in župnik pri Sv. Antonu Novem Karol Fabris in eden stolnih kaplanov. V izbranih bese-duh Be je poklonil v imenu združene Škofije tržaško-koprske svojemu škofu msgr. dr. Fr. Naglu stolni dekan Pet Sincich. Ko se je škof prijazno zahvalil za pozdrav, je odšel s spremstvom na obed v restavracijo na ko-
lodvoru. S poštnim vlakom se je potem od peljal proti Trstu. — Dne 12. junija je bil konsekriran msgr. Nagi. Ta dan praznuje katoliška cerkev god sv. Janeza a Fakundo, o katerem pravi cerkvena molitev, da »ga je Ehg okrasil b čuAovito milostjo pomiriti neBložne«. Kako pomenljiv slučaj. Bog podpiraj novega škofa na stolici mučenika sv. Justa.
Duhovne vaje, ki se vrše te dni v
Alojzijevišču, vodi preč. o. Emil V o l -b e r t T. J. Udeležuje se jih s presvetlim knezoškofom 94 duhovnikov.
V knezoškofijsko Alojzljevišče so na novo sprejeti naslednji gojenci: K 1 i n a r Tomaž z Jesenic (7. gim. rared); Z a b r e t Frančišek iz Predoselj (6. gimnaz. razred); D e r m i č Frančišek iz Radolice (5. gimn. razred); Adamič Alojzij iz Vel. Poljan, Gruden Ivan z Vojakega, F i 1 i p i č Janez s Trate, G r o z n i k Anton iz Višnje gore, G r o z n i k Ivan ii Višnje gore, Pretnar FrančiSek z Bleda, Š i m e n e c Jožef iz Dola, Težak Marko iz Metlike (3. gimn. raz.)
Katoliško šolsko društvo sa Nižjo Avstrijo, čegar pokrovitelj je nadvojvoda Fran Ferdinand, je dobilo dovoljenje, da sme skozi Sest tednov nabirati milodare po Kranjskem, a le pri znanih dobrotnikih. Darove zbira v letu 1840 v Budjejevicah rojena Franč. Niemetz.
Cesar v Pulju Za razsvetljavo pulj-skega mesta in ladjevja ob cesarjevem prihodu so delali velike priprave. Došla pa je brzojavka z dvora, da cesar tega ne želi.
Državna podpora. Mlekarni v Moravčah je poljedelsko ministerstvo dovolilo 1000 K podpore.
Osebna vest. Vpokojen je gimnazijski profesor v Celovcu dr. Fr. H a n n ter je dobil naslov vladnega svetnika.
Družba sv. Cirila in Metoda za Istro je izdala svoje letno poročilo, iz katerega posnamemo, da je imela družba preteklo leto skupnih dohodkov 53 925 kron in stroškov 52 668 K 94 vin. Skupna družbina imovina znaša 126 690 K 97 v.
Redka slavnost- Na Pilštanju v kozjanskem okraju obhaja tamošnji nadučitelj gospod Jožef čižek prihodnji ponedeljek dne 1. septembra 501etnico svojega plodo-nosnega delovanja. V jeseni leta 1852 začel je učiteljevati, se k nam doselil leta 1861 kot šolski vodja in potem nadučitelj, ter je ves ta čas, 41 let, pri nas neumorno deloval v šoli in kot organist v cerkvi. Neprecenljive so zasluge jubilanta. Kako je znal vzgoje-vati otroke, vedo povedati njegovi mnogoštevilni učenci, to pričajo njegovi trije sinovi duhovniki. Koliko se je trudil za cerkveno petje, spričuje dejstvo, da je pri nas v cerkvi prekrasno petje in da pilštanjske larane zelo radi slišijo prepevati na božjih potih. — Dne 1. septembra pa odloži težko butaro in gre v prezasluženi pokoj; le org-ljati še hoče, k božji časti kaj storiti. Gostoljuben, kakor je vselej bil, ne more drugače, kakor da bo ta dan povabil Bvoje mile in drage k sebi na veselico, in kot dober kristjan želi tudi imeti cerkveno slovesnost. Zato bo ob 9. uri slovesna sveta maša z govorom veleč. g. dr. Medveda iz Maribora, kot starega prijatelja slavljenčevega. beve, da se pridno pripravljajo Pilštanjčani, stanovski tovariši in hvaležni učenci, da Bvojemu vrlemu učeniku ta dan naredijo veliko veselja. Iz srca želimo, da nam dobri Bog ohrani g. Jožefa Cižek dolgo let med nami! Kako so je cela slavnost vršila, dobite poročilo.
Poroka. Poročil se je dne 25. t. m. gospod Leopold Jonko, trgovec in veleposestnik v Bovcu, z gospodično Marijo Z u ber j evo.
Požar v Martinjaku. Kakor smopo-izvedeli, je začelo goreti v torek popoludne okoli »/iure. Ker so bila poslopja večinoma b slamo krita, je bila vas hitro v plamenu. Prihitelo je sicer gasit šest gasilnih društev, a primanjkovalo je vode. Vas Mar-tinjak ob cesti od Cerknice proti Grahovemu je štela 53 hiš, od teh jih je nepoškodovanih ostalo komaj 11, nad dvajset hiš je pogorelo, da je ostalo samo ožgano zidovje. Gospodarskih poslopij je pogorelo nad 70 z vsemi poljskimi pridelki in gospodarskim orodjem. Prašičev je menda zgorelo 57 in 7 glav goveje iivine. Enemu posestniku je zgorelo tudi 1100 kron gotovega denarja,
drugemu okoli 400 kron. Nekaterim družinam je zgorela tudi vsa obleka; rešili so, kar so imeli na sebi. Revščina je nepopisna, ljudje so obupani, ker so bili skoraj vsi zadolženi in zavarovani le za nizke svote. Dne 10. avgusta 1861 je pogorela vsa vas in od tedaj je bil sedaj že četrti požar. V imenu nesrečnih prebivaloev prosimo nujne pomoči. Tudi obhke ljudje živo potrebujejo.
Srečna Ribnica 11 zaporov sodišča v Ribnici visi bela zastava, v znamenja, da ni nobenega kaznjenca v zaporih.
Planinske vesti. Vseslovansko planinsko društvo se namerava osnovati o priliki vseslovanske razstave v Petrogradu 1. 1904. Za naše kraje bi bilo tako društvo velikanska dobrota. — V T r i -glavski koči na Kredarici je bilo do dne 18. t. m. 125 turistov. Tujci bo b postrežbo v vsakem oziru kar najbolj zadovoljni; saj je pa tudi vse izvrBtno: jed in pijača ter poBtalja. — Nova pota in koče. Podravska podružnica »Slov. plan. društva« je prvič bolj javno nastopila z otvoritvijo novega pota k slapu »Šumiku«. Megleno jutro je sicer marsikoga splašilo, da je raje ostal doma, vendar Be je zbralo nad 50 turistinj in turistov. — Podravska podružnica je ravnokar dovršila lepo in udobno pot od »Stare glažute« do Sv. Urha ter jo tudi zaznamovala. Zdaj je mogoče brez vodnika priti iz Maribora črez bv. Bjlfank, Sv. Urh na Klopni vrh in Št. Lovrenc. Krajše ture se lahko napravijo iz Ruš ali Št. Lovrenca. Tudi je zaznamovala pot iz Št. Lovrenca črez Petelinjek, Brv in Pesek pod Roglo do St. Kungote, odkoder je le še uro hoda v Zreče. Na Rogli (1517 m) je razgled, kakršen je le mogoč z visokih vršacev. Gora leži prosto ter je skoraj brez večje vegetacije. V bližini pač manjka planinske koče, ki bi se morala postaviti na krasni Konjiški planji. Ko postavi Podravska podružnica prej ali slej kočo pri Sv. U r h u , bode izkušala tudi tamkaj priskrbeti turistom zavetišče.
Dac v zakup je dala občina Tržič (Monlslcone) gosp. Gorupu za deset let za 24 000kron. Prej ga je imel v zakupu Poma. Zdaj je Btavil ponudbo 26.000 kron — a prepozno. Tako je občina izgubila dva t'soč kron.
Velika nesreča bi se bila včeraj skoro prigodila na cesti od bodražice proti Ribnici. Pred poštnim vozom bo se splašili konji, vpreženi v voz, na katerem so bila naložena drva. Voz je zavozil v jarek. Konja sta se prevrnila. Tudi voz se je prevrnil. Voznik je še ob pravem času skočil z voza, sicer bi ga bilo ubilo.
Velik požar v Dreherjevi pivovarni v Trstu. Včeraj ob pol 1 po polu-noči je navstal požar v pivovarni Antona D r e h e r j a pri sv. Ivanu. Požar je nastal v veliki remizi, ki je služila kakor skladišče za razne predmete. Gasilci tovarne so se takoj spravili na gašenje požara, a isti se je z neverjetno naglico razširil po vsej remizi. Gašenje je bilo mnogo otežkočeno vsled pomanjkanja vode v vodovodu, ker so ravno v prejšnji noči zvezali nove vodovodne cevi se starimi. Seveda je bil vsled tega tudi prihod občinskih gasilcev skoraj popolnoma brezvspešen. Gasilci Dreherjeve tovarne so s pomočjo parne brizgalnice brizgali vodo iz velikega vodnjaka. Remiza je vsa zgorela in so se morali gasilci slednjič omejiti na to, da so bližnja poslopja obvarovali pred požarom. Vzrok požaru ni še znan; škode pa je kakih 150.000 K. Pivovarna je zavarovana pri raznih zavarovalnicah. LaBtnik g. Dreher je iz Trsta odsoten in so mu takoj brzojavili o nesreči. Čudno je to, da so naznanili požar še le tedaj, ko je bilo že nemogoče ga pogasiti, dasi bo po noči delali v pivovarni in so bili nastavljeni tudi nočni čuvaji. Ob četrt na dve ponoči se je že z velikim ropotom podrla streha, in tedaj je butil plamen s Se večjo silo na dan. Voda iz vodovoda pa je začela v zadoBtni obilici teči šele tedaj, ko je bilo požarja že konec. Vročina je bila tolika, da so se posušila drevesa, ki so nasajena ob zidu.
V konkurzu je nemška posojilnica v bt. Lenartu v Slov. Goricah.
Ogenj v Svinou na Koroškem. Predsinočnjim je pogorela tovarna (stope) za čreslo z obema skladiščema v Svincu. Po-
žarnim brambam se je posrečilo ogenj lo-kalizirati. Ogenj je nastal ob 10. uri zvečer in sicer je užgala prevrnivša se svetilka v stopah.
Desetletnica požarne brambo v Dobu se vrši dne 7. sept. z veliko slav nostjo. Več jutri.
Divjak, pol nag, se potika v gozdu okoli Bakra.v strah ženskam in otrokom.
Požar v gozdu. V torek okolu 10. ure dopolne so zapazili pod Učko goro pri Sv. Lovrencu v Istri, da se je dvigal debel dim proti nebu iz gozda. Kmalu so zagledali tudi plamen. Vnela se je šuma poleg eraričnegi gozda. Takoj so prihiteli ljudje z orožniki, ki so gasili. A požar se je raztegnil tudi na erarični gozd, katerega je zgorel precejšen dol. Vzrok požara ni znan. Nekateri domačini trdijo, da je začelo goreti na več krajih hkrati.
30 OOO kron znaša glavni dobitek olomuške razstavne loterije Opozarjamo, da bo žrebanje nepreklicno dne 25. septembra 1902 in da bodo dobitke za lagatelji po odtagnjenih 10% izplačali v gotovini.
Ljubljanske novice.
Shod radi nedeljskega počitka. Ljubljansko krščansko sccialno delavstvo je izdale naslednji poziv : V nedeljo 3 1. avgusta na b h o d , ki sa vrši na vrtu r e s t a v racije »Pri zvezdi* na Cesarja Jožefa trgu točno ob ll, 10. uri dopoldne Ljubljanski trgovci kratijo trgovskim pomoč nikom nedeljski počitek in nočejo zapreti ob nedeljah trgovin, dasi jim je vlada to ukazala. Delavci, tudi Vaša dolžnost je, da se postavite in zahtevate nedeljski počitek ! Pri hitite za to v nedeljo na shod!
Zapiranje trgovin prihodnjo nedeljo. Ma gistrat ne bo radi zapiranja trgovin izdai nobenega oklica, ker je itak odlok deželne vlade že v veljavi. Kdor ne bo prihodnje nedeljo ob pravem času zaprl trgovine, na; si nasledke samemu Bebi pripiše. Zgoditi b< utegne, da mu trgovino zapro policaji.
Nočni mir motijo ponočnjaki v Flori janskih ulicah in na Starem trgu navadno mej '/»I- do 2. ure. Kje neki je bil straž nik danes ob 7«L do 1. ure, da ni opazil glasnih razgrajačev?
Vlak povozil 200 K vrednega psa. Vče raj popoludne je na progi južne železnic« za gozdnim vrtom vrhniški vlak povozil pst* Ivana Goleta, železniškega uslužbenca. Gol« je psa cenil nad 200 kron, ker je bil dobe. lovski peB.
Dvorna kuhinja skozi LJubljano. Ob 12 10 m po noči se pelje mimo Ljubljane \ Pulj vlak z dvorno kuhinjo in s službeniir osobjem.
Mej sladkimi hruškami. Velik prijatel hrušk in jabolk je postopač Adolf Dražil stanujoč ulice na Grad št. 5. Na Morgorut tijevem vrtu se je bil spravil na hruškovt drevo in je je obiral. Na drevesu jo po lomil več vej; bil je prepoden a je ušei Včeraj pa so ga policaji poiskali in ga vzel. seboj.
Licealno poslopje podero popolnoma d'
jeseni.
Prostori starega Žabjaka se prirede z; stanovanja in pisarne.
Slab spomin. Jakob Skoda, delavec * Cerkvenih ulicah št. 21, je po noči pil pr Mikuliču v Trnovem. Ko je bilo treba plačati, se je spri, češ, da je že vse plačal Ker le ni hotel plačati in je razgrajal, po slali so po Btražnika, ki ga je odstrani! Med potjo se je Skoda stražniku zoperstav Ijal, tako da ga ni mogel sam naprej spre viti. Se le ko je prišel Se jeden policaj, uda se je Skoda in Sel mirno naprej.
Prodajalnica tobaka na Mestnem trge St. 6 je razpisana in se podeli potom jav nega pogajanja. Prodajalnica se sme nasta niti samo v hišah štev. 2 do St. 7 na Mest nem trgu.
Poroka. Dne 1. sept ae v Zwitavi poroči g. Leon Souvan z gdč. Heleni S p o n n e r.
Cirkus Enders je včeraj nastopil z mno gimi novimi točkami. Obisk je bil izborer Godba igra tudi mnogo slovenskih skladb
V Kamnik bo odpeljeti v nedeljo dne 7 sept. k slavnosti »Lire« pevski društvi »Sla vec« in »Ljubljana«.
Nove hiše na Dunajski cesti. Na pro štoru nekdanjega vrta dež. bolnice na Du najski cesti, od katerega ravnokar odstra jajo zid, ki ga je ograja!, se zgradi več hi;-s srednjimi Btanovanji.
Društva.
(Gasilno druStvo vStariLoki priredi alavnost blagoslovljenja „Gasilneg doma" v nedeljo, 31. t. m., popoldne s koi certom v prostorih g. Marije Jelovian. Na večje zasluge za omenjeno druStvo ima tu kajSnji graščak in c. kr. nadaod. svetnik % pok. g. dr. Karol pl. StrahL
(Slavnost v Kropi.) Veliko vrtno veselico priredi »Prostovoljno gasilno d r u S t v o v Kropi« povodom blagoslavljenja novega gasilnega orodja v nedeljo dne 31. avgusta 1902 (za ■lučaj neugodnega vremena ae preloži na dan 7. septembra t 1.) Vspored : 1. Sprejem gostov ob 2. uri popoldne. 2 Ob 3. uri blagoslovljene gasilnega orodja. 3. Obhod po trgu. 4. Veselica na prostem (na vrtu g. Jalen): Oodba, petje, srečkanje na dobitke itd. 5. Ob 5. uri igra: »V Ljubljano jo dajmo«, izvirna veseloigra v treh dejanjih. 6. Zatem: „Eno uro doktor", burka v enem dejanju. 7. Po igri ples in prosta zabava. — Vstopnina k veselici in igri za osebo 40 v. Č sti dobiček namenjen je pokritju stroškov novega gasilnega orodja. Preplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi najuljud-neje	odbor.
(Prostovoljno ga s. društvo v Gameljnah) uljudno vabi na veselico, katero priredi v nedeljo dne 31. avg. 1902 na vrtu Gr. Jeras ove (Srajeve) gostilne v Dol. Gameljnah. Vspored: 1. Koncert men-giške godbe. 2. Srečkanje. 3. Petje in prosta zabava. — Začetek ob polu 4. uri po poludno. — Vstopnina prosta. — Cisti dohodek je namenjen v poplačilo dolga za gasilno orodje. — Blagovoljne dobitke sa sreč-kanje hvaležno sprejema načelstvo.
Odbor.
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, 28. avg. V aferi s prince-zinjo Lujizo Koburško poznati nadporočnik Matasioh Keglevich je bil danes odpuščen iz zapora. Presedel je tri leta in 8 mesecev. Kakor znano, je bil 5Ja-tasich obsojen na 6 let, ker so ga dol-žili, da je ponaredil na mejnicah podpise Lujize Koburške in avstrijske pre-stolonaslednice Štefanije.
Dnnaj, 28. avg. „Deutsches Volks-blatt" javlja, da je dunajska policija aretirala nekega Laha imenom Pizina, o katerem sumi, da je nevaren anarhist.
Trst, 28. avg. Danes popoludne se pripelje sem škof dr. Nagi. Cesarski namestnik Goess se mu je peljal nasproti do Nabrežine. Na kolodvoru ga pozdravi župan in kapitelj. Slovesna intronizacija bo prihodnjo nedeljo.
Zagreb, 28. avg. Danes se je pričela obravnava proti znanemu spiritistu dr. H i n k o v i c u radi razžaljenja katoliške vere. K obravnavi je prišlo mnogo občinstva.
Berolin, 28. avg. Sem je došlo mnogo tajnih laških policistov, ki bodo skrbeli za varnost laškega kralja. Be-rolinsko policijsko predsedstvo je za varstveno policijsko službo okoli kralja določilo najizkušenejše in najzanesljivejše policiste.
Berolin, 28. avgusta. Iz Rio de Ja-neiro se poroča, da se je ondi pojavila kuga. Nemške ladije radi tega ne smejo v ondotno luko.
Rim, 28. avg. Tukajšnji listi javljajo, da bo ruski car, ko se bo vračal iz Rima od obiska laškega kralja, sešel se tudi z avstrijskim cesarjem.
Umrli ao:
26. avgusta. Jernej ŠušterSič, postreSček, 45 let, Emonska cesta 4, jetika. — Neža Milavec, zasebnica, 72 let, Pred Škofijo 14, vsled raka v želodcu.
V hiralnici:
26. avgusta. Mihael Gregorič, mizar, 66 let, vsled
V bolnišnici:
23.	avgusta. UrSula Kepec, Šivilja, 49 let, lues cerebri.
24.	avgusta. Fran Pretnar, kajžarjev sin, 1 dan, življenske slabosti. — Terezija Kodela, branjevka, 75 let, vsled raka — Gregor Stibil, dninar, 54 let, vsled raka. — Marija Trojar, posestnikova žena, 41 let, brezkrvnost. — UrSula Lazar, črevljarjeva vdova, 65 let, apoplexia.
25.	avgusta. Josip SeliSkar, delavčev sin, 16 let, srčna hiba. — Anton Šere, dninar, 34 let, fractura col. vertebr.
Dunajska borza
dn6 28. avgusta.
Skupni državni dolg v notah.....10180
Skupni driavni dolg v srebru.....101-70
4vstrijska zlata renta 4%......12155
avstrijska kronska renta i%.....10015
Ogerska zlata renta 4%.......12110
Ogerska kronska renta 4* ,'.:!< . 98 —
Avstro- ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1584-—
feeditne delnice, 160 gld. ......	684 25
Londot vista ........... 239 G21/«
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem drf.velj.	116-95
SO mark............23-41
80 frankov (napoleondor) ..;;..	1907
Italijanski bankovci. . . •..........94 50
C. kr. cekini.......... .	1126
leda J atol) -. Dr. Ev|H Laaps.
Meteoroloffidno porodilo.
Viaina nad morjem S06-2 m, srednji zračni Uak 736-0 mm
L a C as opata j zovauja	Stanje barometra ▼ min.	Temperatura po Celtijn	Vetrefi	Neto	H s li-
27| 9 »ve<5. | 736-6 | 19 1 | sl. jzah.				jasno	00
ou| 7. zjutr. |2 popol.	737 1 7365	16-2 257	sl jug sl jvzh.	oblačno del jasno	
Srednja včerajšnja temperatura 19 7°, nor male: 17-6'
hitite cene
dne 27. avgusta 1902. (Termin.)
Na dunajski borai:
Za 50 kilogramov.
Plenica ta jesen........6 88
Ri ia spomlad.......,,	7 20
„ , jesen.........,6-19
Koruza za juli-avgust.....„	5-53
„ „ sept.-oktober . . . . „	6 53
Oves za jesen........5-72
Na budimpeštanskft borsi:
Plenica za oktober........6 62
PSenica za april ........6 96
Ki za oktober.........5 85
Rž za april........,	610
Oves za oktober.........5 42
,i april .........6-69
Koruza za maj (1903) .....	5 34
(Bfektiv.)
Dunajski trg.
6 89 721 6-20
5-54
6-54 5-73
663 6-97
5-86
6-11 5-43
5-71
6-35
. južne žel.
a* „ ,
Ječmen , „
„ ob Tisi . Koruza ogerska . Cinkvant , Oves srednji . , Fižol.....
	7-30		7-70
* >	7-25		760
	6 35		6-65
	590	n	7-25
	5 75		7-75
• n	5-60	n	5-66
• >	6-20	>	6-50
	7 40	»	7 55
t
1001 1-1
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, <la je naS iskrenoljubljeni soprog, oziroma oče in brat, gospod
Andrej Leskovec
včeraj ob 6. uri zjutraj po dolgi, mučni bolezni, previden s sv»totajstvi v 49 letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega ranjkega je bil danes, v četrtek, dni 28. avgusta ob '/,9. uri zjutraj v Škof.i Loki.
Svete inaSe zaduSnice se bodo brale raznih cerkvah.
Nepozabnega ranjkega priporočamo v blag spomin in molitev.
Škofja Loka, dni 27. 'avgusta 1902
Ana Leskoveo roj. Homan, soproga. — Janko in Anton Zieskoveo, sinova. — Jurij in Frano Leskoveo, brata. — Marija Slablna roj Leskoveo, Mlnka Ti-konlg, sestri.
30
'godna priložnost
sa ocenjenega rokodelca, krojača, brivca, urarja, ali Šiviljo, kjer se odda na račun stara, snana gostilna na Gorenjskem poleg | farne cerkve in velike ceste.
Kje, povč upravniStvo „ Slovenca11.	955 3-4
Prosim, gosp. kolesarji, blagovolite čitati!
Vsled proti koneu idoče sezije namenil sem svojo zalogo še ostalih koles znamka „Styria in Helikal" letošnjih modelov pod svojo ceno izprodati, zatorej je dana slehernemu najugodnejša prilika, si dobro, zanesljivo kolo po nizki ceni pridobiti. Isto velja za šivalne stroje in kolesarske potrebščine, kakor tudi pneumafike.
Spoštovanjem priporočam
Franc Čuden, trgZLS°,;rar'
Blag. gospod
Gabrijel Piccoli
lekarnar, „pri angelu"
v Ljubljani, Ounajska cesta
dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona Xill.
Podpisanec si usoja naznaniti Vašemu blagorodju, da se je do-poslana tinktura za ielodeo
rabila z dobrim vspehom pri želodčnem ter črevesnem kataru, kakor tudi v boleznih na jetrih in obistih.
Gradec, dnž 2. februvarija 1897.
Bolnišnica usmiljenih bratov.
Provincijal: F. Emanuel Leitner, viSji zdravnik.
Ze mnogo časa svetujem vsem. kateri trpijo na bolečinah v želodcu in nerednostih v črevesih, da uporabljajo Vašo izvrstno želodčno tinkturo, kojo sem jaz sam uporabljal s prav izvrstnim vspehom. Z odličnim spoštovanjem
II. 3 25-18 Don Peter Frančeschini, župnik. M o m jan (Istra), dn6 6. oktobra 1900.
Največji In najstarejši slovanski zavod za pridobivanje vode na _Avstrijskem._
Ant. Kunz,
C. in kr. drornt ralagatclj
V Hratlfcfch (Moravsko) izdeluje
vodovode
za mesta, vasi, prista-
___ve, zavode, gradove,
H^R® toplice, bolniinice itd.
Ta tvrdka je izdelala kar more dokazati s pohvalnimi spričevali, vodovode že v 42 mestih, 510. občinah, na mnogih velikih posestvih in industrijelnih zavodih.
Samodelnt vodoteinl stroji, — Najlzvrstnejše vodne se-■alke z& kakorinokoll daljavo. — Veternl motorji. — Samo delavna korita za napajanje ilvall.
Na željo izdelamo vsakovrstne projekte in proračune po lastnih državno-potrjenih inženirjih.
Ceniki zastonj in franko.
849 (28—11)
Krelianje nepreklicno 25. septembra 1902.	Glavni dobitek Kron 30.000 Kron		
Olomuške razstavne srečke a 1 K- priporoča J. C. M AYER, v Ljubljani. 139 3j			
Yse dobitke izplačajo zalagatelji po odtegnje		nih 10	°|o V gotovini.
Dobre
11M ranh s kletnim jamstvom raz-UiC bCllU pošilja tovarna ur v Mosta
HANNS KONRAD
trgovina z urami In zlatnino fflost (Briix) it. 234, Čeiko. Dobre rem. ure iz nikla gl. 3-75 Prave srebrne rem. ure „ 5 80 Pristne srebrne verižice „ 120 Budilniki iz nikla . • „ 1'96 Moja tvrdka je odlikovana s s c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznanskih pisem. — Cenik s podobami brezplafino. 573 100—33
Leopold Tratnik
pasar in srebrar
v LJubljani,
Sv. Petra cesta št. 27
se priporoča prečastili duhovščini, cerkvenim pred-stojniStvom in dobrotnikom cerkvi v strokovno umetno izdelavo raznovrstnega
cerkvenega orodja,
kakor:
tabernakljo, mon-
štrance, kelihe, svečnike, lestenca, svetilke itd.
iz zanesljivo najboljšega kovinskega blaga. V zalogi pa ima mnogo že lzgotovljenlh, krasnih
predmetov. Stare predmete prenavlja, posrebri in pozlati po najnižji ceni.
Slavnemu občinstvu pa priporoča lastne Izdelke In veliko zalogo električnih svetilk v raznih oblikah, prenareja tudi stare svetilke v uporabo električne razsvetljave. — Postrežba zanesljivo točna, cene nizke.	726 39-12
Cur$t dežel;
14—16 let star, kateri ima veselje do mlinske obrti, se sprejme v mehanični mlin Jakoba Travna na Ollnoah pri Ljubljani 1004 3—2
cRazglas.
2)<- dfiatej cftr&fner
advoRaf v cTrsfu
(Via Cassa di %isparmio J/r. 7)
išče za svojo pisarno
spretnega ^^^^ stanografa.
10K 3-1
Lak za sobina tla, ti^fj*
prevlaki ter se kaj hitro suši. Za samo uporabo zalogi pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani,
Frančiškanske ulice.	524 11 11—4
Vnanja naročila proti povzet ju.
JY(izctr
5preteo zo delo i> mlina in žagal} tal^cj debi trajne dele.
Ponudbe sprejema G Tonnies v Ljubljani.	1011 2-1
Preklic.
1013 1-1
Podpisani preklifiem vse žaljivo pisanje, kar sem o Ant. Škuki pisal.
Hinko Gabrijan.
Cenjenemu občinstvu priporočam za letošnjo zimo svojo
veliko zalogo
bombaževine in volno za nogavice itd.
po najnižji ceni, iz dobro znane stare trgovine na sv. Petra cesti št. 22.
973 2-1
Velespoštovanjem
Temaž Ltiein.
Odgovorni urednik: Ivss Rsksveo.
Tisk .Katoliške Tiskarno* v LJubljani.