• it* m iMrttK dkl«?* •liHtMiin. Dtlftv* •i m «prtviltal VN|i kor productraio.
TIH« pM*r to dUvoM it iht mitrttit of tko working «Um. Work« oro oro ontltlod to oil wKot thoy pro4uco.
t. mm. •» «o* Mt% «mo •t Marate nt. im
STEV. (NO.) 814?
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE Z
iff im : 4191 V. 11. Str.. IliMfi. IN.
r
"Delavci vseh dežela, združite sef
PAZITE9
naJHovtlko v oklopof«-kl oo nahaja polog rn« togo «Mltvii p rtlopllo*
no o v i'tku! Ako (Sf S ) to »tovllko . • 1 to4o) vom o prlhoJnfe itovtlko noiogo lloto po* to*o noroinlno. Prooi-mo ponovilo I« tokof.
Veze. »>»•
CHICAGO» ILL., DNE 17. JULUA, (JULY) 1917.'
LETO (VOL.) XII»
Nemška kriza.
Kancelar Bethmann Hollweg je deurisioniral. I)r. Michaelis je imenovan za njegovega nauled-nika.
T« je doslej zadnje dejanje v nemški notranji drami; če je to obrat ua bolje ali na slabše, mora pa šele bodočnost pokazati. Na vsak način bi bilo napačno polagati v to ¡spremembo prevelike upe, kajti notranji boji, ki pretresajo Nemčijo, niso s tem nikakor končani in zelo dvomljivo vprašanje je, če je Bethmann Hollwegov padec uspeli demokracije.
predzgodovina krizi.
Notranji položaj v Nemčiji je bil že davno kritičen. Resna je pa postala situacija, ko je ruska revolucija zmagala in ko je postal jasen njen pravi značaj. Vtisek, ki ga je napravila v Nemčiji, je bil telo različen. Delavske mase so bile navdušene; vlada je bila poparjena. Toda delavske mase niso mogle pokazati svojega pravega mišljenja tako, kakor bi ga bile gotovo pokaza* le v mirni dobi, vlada se pa tudi ni upala naravnost povedati, kako ji je pri duši.
Bethmann Hollseg je v parlamentu igrel manee. Pravid je, da je kajger Viljem leta 190.'». sam svetoval carju, naj se ne upira nujnim reformam in poteih je porabil p »iliko, vda je skušal vso odgovornost za vojno odvaliti na Rusijo in tako oprati Nemčijo.
Da je bilo to popohioma neodkritosrčno, je moralo biti vsakemu jasnemu očesu očitno. Of:-eielna Nemčija je vedno na vso moč podpirala carizem in mu tudi v svojih mejah pomagala, kolikor je le mogla. Za ruske revolucionarje Nemčija že davno ni bila dežela, v kateri "bi se mogli čutiti varne. Moč "ohrane" je segala tudi v Berlin; na željo carjeve vlade je vršila kajzerjeva policija hišne preiskave; osebe, ki jih je označila ruska policija za sumljive, je nemška vlada i-menovala neljube tujce in jih je izganjala; v mnogih slučajih pa jih je deponirala naravnost na rusko mejo, tako da so prišli direktno carjevim rabljem v roke.
Vse to ravnanje je bilo utemeljeno na vzajemnih interesih dveh avtokraeij. Kajzet*ka Nemčija je tako ravnala, ker je — Po pravici — smatrala ruaki carizem /.a svojo v<v"iio. Absurdno je torej, da bi se berlinska vlada veselila padca sile, od katere je sntna imela dobiček.
udarec revolucije
Bil je pa še drug, zelo-akuten razlog, ki ni mogel nemški vladi privoščiti takega veselja. Kar se je takrat le slutilo, je danes dokazano. Med kajzerjevo in carjevo vlado je bilo že skoraj vse dogovorjeno za separaten mir. Revolucija na Ruskem je pretrgala te dogovore in odmahnila kajzerjevo upanje v nejasno daljavo.
To ni mogla biti radost za nemško vlado. Torej je bila hinavščina, če je Bethmann Hollseg govoril tako, kakor da odobrava revolucijo.
Nemčijo je postavila ruska revolucija pred nov problem. S carjem je imela separaten mir tv korekoč že sklenjen. Kako ga doseže sedaj, ko ni več carja in njegove žene in njegovih ministrovi
Z nobenim vprašanjem si nen**ka vlada toliko ni belila glave, kolikor s tem; »n to je razumljivo, ker je bilo to takorekoč njeno življen-sko vprašanje. Če bi dosegla mir z Rusijo, bi med ljudstvom lahko utrdila upanje» v zmago in s tem potolažila rastočo nezadovoljnost. Z vzhodne fronte bi lahko vzela vse čete in jih porabila na zapa-du. Iz Rusije bi s primernim pritiskom gledala dobiti živil in vojnih potrebščin, povišala bi norčije hrane doma, preskrbela bi vojsko bolje z mu-nieijo in novim orožjem, in. prva zmajga na zapa-du bi lahko izbrisala nezadovoljnost množic.
eksperimenti brez uspeha.
Poižkusi za dosego separatnega miru so si torej neprenehoma sledili. Ko se p-vi ni obnesel, so si izmislili drugo metodo, pa tretjo in tako dalie.
Toda v deželi ni moglo ostati skrito, da je ves ta trud brezuspešen, čim večkra« se je vlada bla-mirala s temi eksperimenti, tem večja je postaja-la nezadovoljnost.
Kipelo je že zelo sumljivo, ko se je Scheide-mann s ostalimi nemškimi spcialuti vrnil iz Htock-holma. Da so bili ti ljudje kot odposlanci nem-ške vlade na stockholmskih konferencah, je pač le prazna bajka, v katero niti minister Lansing ne hi bil mogel verjeti, če bi bil količkaj bolje poučen o razmerah v Internacronali. Druga reč je o* ta, da je nemška vlada veliko upnla od *stock h oljskega sestanka. Zlasti je pričakovala, da se tam izleže možnost separatnega min
Nikdar ni neipška vlada toliko cenila socializma, kolikor v teh dneh. Spoznala jc, da je na Ruskem socializem odločujoča sila. Kdor hoče od Rusije kaj doseči, mors pridobiti socialiste. Ali spoznala je tudi, da se ne pride do rusktti socialistov s pomočjo preoblečenih generslštabskih oficirjev, pa je mislila, da bodo nemški socialisti njeni posredovalci.
Scheidemann V je dovolj trudil, da bi prego-voril Internacionalo vsaj za take mirovne t*>K»-je, ki M bili po njegovem mnenju ugodni za Nemčijo. Zopet ne pravimo, da je v Stockholmu zastopal nemško vlado in njene c'lje; tfga že žito nI mogel, ker so nemflki vojni rllji še danes v temi.

v potreba demokracije.
Ali Scheidemann se je vrnil iz Stockholma z vestjo, da se na tak način sploh ne doseie mir. Res je, da delajo rude i socialisti Vse mogoče za svetoven mir, toda enako je res. da jih ni moči pridobiti za separaten mir. Res je, da delajo za demokracijo vsega sveta, ali zopet je res, da nočejo ne direktno na indirektno podpirati nobene avtokraeije.
Po svojem povratku je Scheidemann deja»: V Stoekholmu sem spoznal, da ni misliti na mir brez demokratiziranja Nemčija.
Strastno upanje v separaten mir je bilo torej mrtvo, in ko se je kmalu na to pričela ruska ofenzivam se je pokazalo, da ui v njej ne šale. ue prazne demonstracije, je prekipelo v Nemčiji.
V	rajhstagu se je pojavil povsem nov duh. Plenarna seja sicer še ni bila sklicana, zato pa je bilo tembolj živo v glavnem odseku. Dočim je bilo prej vedno le slišati glasove »'loge in odločnosti za nadaljevanje boja do končne popolne zmage, se je zdaj naenkrat dvignila opozicija v krogih, na katere se je vlada tekom vojne J>rezpo-gojno opirala. V katoliškem eentrumu je vstal dr. Krzherger zoper kaneelarja ; zabelo se je govoriti o miru, in nujnost demokratičnih reform se j«* naglašala, kakor še nikdar ne. .
avstrijski delež
Nekaj vloge igra pri tem tudi Avtitrija. Krzherger je bil baje preden je spustil svojo gov«>-ranco zoper kaneelarja, na avdienci nri avstrijskem eesarjiv Karlu, ki *e je takrat iniuiil na Bavarskem.
V	Splošnem je ta cesarski olnsk še uganka. Zdi se pa, da se je nekaj kuhalo, kar bi imelo zbližati Bavarsko in Avstrijo proti hegemoniji Pru-sije.
V	Avstriji ni položaj nič manj kritičen, ka-kar na Nemškem. V nekaterih ozirih pač še bolj. Ves trud, da bi dunajski parlament postal zmože.i dela, je doslej zaman. Vsi poizkusi, da se sestavi sposobna vlada, so se ponesrečili.^ Vsi eksperimenti, da bi s^ Slovani pridobili za vlado, so o-stali brez uspeha. Niti amnestija političnih zlo- I
incev ni pomagala. Namesto da bi se Slovani pri-. ,
Itx-1: ^I.JI	-------. -----------------^■ I I „ A
«»(Bil
pravi jena žrtvovati tudi Vdinstvo nemškega cesarstva, tembolj pa hegemonijo Pruaijc.
Erzbergerjev nastop torej nima svojih prvotnih razlogov v ljubezni do demokratičnih institucij in v odkritosrčni želji po miru, ampak ie posledica intrige, katero bo šele sčasoma mogoče popolnoma spoznati.
Na vsak način pa je njegov nastop v zvezi s poteneirano opozicijo obeh socialističnih frakcij in njih zahtevo po reformah pomagal poostriti krizo, ki je ves teden kazala precej grozeče oblike.
začetek krize
Kakor se zdi, je jemal kajzer začetkoma vso stvar še precej lahko in mislil, da se z reformo volilne pravice za pruski deželni zbor lahko rešijo vsa vprašanja. Medtem ko je pred par meseci, kakor smo takrat poročali, pisal Bethmann Hollwegn, naj izdela priprave za tako reformo, ki pa naj se izvrši šele po vojni, mu je sedaj poslal drug dop* sledeče vsebine:
"Na podlagi poročila mojega pruskega ministrstva, predloženega mi v izpolnjevanju mojegn nalaga z dne 7. aprila t. 1., odločam s tem, da se izda dodatek, da naj se sestava zakona o izpre-menihi volilnega reda za poslansko zbornico, ki se predloži deželnemu zboru za «klepanje, temelji na osnovi enake volilne pravice. Ta predloga naj se na vsak način predloži tako hitro, da se bodo prihodnje volitve nrtogle izvršiti ua podlagi novega vodilnega reda. Nalagam Vam, da storite Vse potrebne priprave v ta namen. Viljem."
S kajzer je ve ga stališča je to velika koncesija. ker je z njo moral korigirati samega selte. priznavajoč, da ni na reforme treba čakati do konca vojne. Obenem je v tem priznanje, da ravno poet pritiskom ljudskega mnenja. S stališča nemškega naroda je pa to prav malo, kajti volilna reforma za pruski deželni zbor donaša le Prusom nekaj izpreuiembe, dočim ne dsje ostalim Nemcem ničesar; zlasti pa pušča avtokracijo v cesarstvu nedotaknjeno.
bethmannov položaj.
Medtem je bil Bethmann Hollweg vsled napadov v rajhstagovem odseku poda4 svojo demi-
rejša in vsakemu poznavalcu razmer je jasno, da je danes v svojem jedru protiavstrijska.
avstrijski križi.
Položaj je pa še težavnejŠi, ker zadene ruska ofenziva neposredno Avstrijo. In čimbolj napreduje titoka revolucionarna armada na avstrijskih tleh, tem manj odneha slovanska opozicija, ki pričakuje od ruskih uspehov uresničenje svojih ciljev.
Pri tem1 je tudi gospodarska situacija Avstrije vse obupnejša in Karlovo hrepenenje pp miru je zelo utemeljeno. /
Ali Nemčija se razvija boljimbolj v zapreko vseh avstrijskih in habsburških želja. Kari bi bil najbrže danes pripravljen skleniti mir brez najmanjšega dobička; ali Berlin ne dovoli tega. Kari bi se morda tudi sprijaznit z idejo narodne avtonomije, če ne more drugače rešiti svoje krone: toda Nemčija vlaga svoj veto. Avstrija strada in vlada bi rada preprečila nemire zaradi lakote; toda Nemčija misli na svoje potrebe, od zaveznic p.s zahteva požrtvovalnost.
Karlov položaj gotovo ni tak, da bi zbujal nevoščljivost. Sam menda čuti, da ni njegov prestol nič kaj trden in da bi se tnu krona lahko strkljala z glave. V teli razmerah ne bi bilo pre-čudno, če bi poizkusil še v kakšno intrigo v večjem slogu.
rusija in nem&ki jug.
Med Prusijo in Bavarsko je bilo vedno nekoliko nasprotij. Leta 1866. so stale južne nemške države na strani Avstrije zoper Prusijo. Po ustanovitvi nemškega cesarstva se je na Bavarskem vedno govorilo o poprušenju Nemčije. V bundesratu so bili pogostoma spori in včasi si nastajali resni konflikti, kadar se je posameznim državam zazdelo, da.se postavlja kajzer previsoko nad njih domačo suverenost. Da ie tudi med ljudstvom, zlasti med bavarskim in pruskim, znaten antagonizem, je splošno znano.
<Koliko vloge so ta nasprotja igrala tekom vojne, se danes ne more dognati. Da niso izginila, je gotovo, kajti v posameznih momentih so bila tako močna, da so izbijala nn dan,'
Z monarhično politiko bi se popolnoma stri-njalo, če bi Kari izkušal iz teh razmer iztlačiti kaj dobička zase. Oslabitev pruskega oziroma hohenzollernskega vpliva bi mu na vsak način bila v prid; z njegovega stsliAča je torej modro, č* se povečajo nasprotja med Prusijo in Bavarsko.
Tako bi se lahko razlagalo, da je opravljal Erzberger Karlove posle, ko je napadal Bethmann Hollwega.	_
intrige
Bavarska je katoliška, pretežno klerikalna dežela. To ustvarja gotove duševne vezi z Avstrijo, v kateri je klerikalizem tako »nočan, kakor nikjer drugod v Evropi ne. Klerikalna politika Hns vedno avetovne Interese pred očmi. C> more s no-močjo Avstrije pospeševati katoliške cilje, je pri-
Bethmannov odstop sam na sebi ne povč ničesar. Bivši kancelar je imel nasprotnike na dveh popolnoma nasprotnih straneh: V vrstah demokracije in med jumkerji. Tako je njegova demisija lahko zmaga enih ali pa drugih.
. Da jo je mogoče razumeti, je treba vzeti v poštev dogodke, preden jo je kajzer sprejel.
Predvsem je značilni, da je poklical kron-princa na posvetovanje, češ da »?re za vprašanja, ki se tičejo tudi pravic njegovega naslednika, zaradi česar noče sam odločevati o njih. Te besede najbolje označujejo, da se kajzer bojuje za din i-stijo in dobiva notranja kriza revolucionaren značaj.
Kronprinc je znani kot tisti, okrog katerega se je zbirada vsa vojna stranka v Nemčiji. Že v času, ko jc bil še Buelow kancelar, se je fantič odlikoval s tem, da je v loži rajhstaga demonstrativno aplavdiral napadom na politiko, ki ni bila po njegovem mnenju dovolj nacionalna. O bi živel v Ameriki, bi ga imenovali skrajnega džin-gota.
Viljemov sinček je bil tudi Bethmann Holl-wegov nasprotnik, in sicer zaradi tega, ker mu prejšnji kancelar ni bil dovolj energičen. Zameril mu je na primer, da ni že lani začel z brezobzirnim potapljanjem na morju: nezadovoljen je bil, ker ni vlada dovolj jasno naglašala. da hoče Nemčija pridržati, kareje osvojila; najmanj pa mu je bilo všeč, da je vlada pripravljena skriti demokraciji kakršnekoli koncesije.
jukkerske sile
("e se torej sedaj poroča, da je kronprinc v seji«nji krizi delal za strmoglavljenje Bethmann HollM-ega, je precej lahko uganiti, s kakAnini namenom je tako ravnal.
Nič manj značilne niso druge Viliemove konference. IVed odločitvijo je namreč kajzer povabil generala llindenbnrga in Imdendorffa na razgovor.	.
Hindeivburg je najglasnejši prerok nemške zmage. On ne izreče besede "mir" drugače kakor v zvezi s slavno, sijajno zmago, (lovoril ie, kako bo Nemčija diktirala pogoje: deklamiral je o sijajni bodočnosti Nemčije, k.ir pomeni v nje-govem narečju povečanje.
Ludendorff spada med najstrašnejše \*senem-ške hujskače. .On je bil že v mHi poglavar vojne stranke, Odkar" je izbruhnila vojna, je vedno zagovarjal najbolj brezobzirne metode za poražen ie nasprotnika. On je stal na čelu tiste klike, ki je izdajala brošure, kazoče, kako bo Nemčija tibvla-dala tri četrtine Evrope, akV> zmaga. On je vselej zarohnel, kadar je slišal besedo "mir" in imenoval je strahopetce in brezčasne vse, ki so zagovarjali mir. Obenem je znan ;.s neomajnega zagovornika kajzerske absoluter avtoritete in za zagrrženega nasprotnika demokracije.
S tem ljudmi se je torej kajzer posvetoval, preden je sprejel Bethmann llolwegovo demisijo
in mu imenoval naslednika. In po tem je soditi da dr. Michaelis ne pomeni napredka, auipak poostreno reakcijo v nemški politiki.
.posledice krize.
V tem trenotku še ne vemo, kdo je vse padel z Bethmaimi Holsegoin. Gotovo je, da je demi-sioniral pruski.Vojni minister general von Stein, nemški zunanji tajnik sloviti Zimmenmaun in notranji tajnik Helf/erich. Po nekaterih vesteh je z Bethinanuom demisioniral ves njegov kabinet.
Da je demisija Bet«hmann Hollsega tudi v Berlinu napravila vtisk poostrene reakcije, se spozna iz pisanja klerikalne "Germanije." ki pravi, da je postal Bethmann Hollsegov padec neizogiben, ko so dobHi junkerji pod kroupriuče-vim vodstvom odločilno besedo v situaciji.
O se je preobrat izvršil po željah junkerjev, • ima to največji vpliv na le na notranji, ampak tudi na zunanji položaj. Celo pruska volilna reforma, ta kaplja v morje^opraučenih demokratičnih zahtev, postaja s tem dvomljiva. Konservativna stranka je izdala izjavo, v kateri silovito napada volilno reformo, češ da ni postala potrebna vsled izkušenj vojne in da nikakor tii sposobna za premaganje težav, ki so nastale v sedaaji situaciji.
Iz tega sledi, da -so konservativci pripravljeni na boj proti volilni reformi, še bolj pa proti takim demokratičnim reformam, ki bi omejile cesarsko absolutno oblast.
mirovno vprašanje.
Ali enako važno je dejstvo, da pomeni preobrat oddaljenje od miru, če je zadovoljil junker-je. Kajti oni ne marajo o miru brez aneksij in odškodnin niti slišati, še maaij pa o miru, ki bi da) narodom pravico, da odločajo o svoji u^odi.
Tembolj je ta preobrat omajal upanje v mir. ker je Nemčija pod junkerskim vodstvom najbolj nevarna Rusiji. Nemški konservativci so bili pač tudi tekom vojne veliki prijatelji Rusije, dokler je sedel Nikolaj Romanov na tronu. Kakor so čmosotnijei na •Ruskem ves čas naglašali prija-tejstvo z Nemčijo in priporočali, da naj Rusija zapusti zaveznike, tako so junkerji povila*jali skupne interese Nemčije hi Rusije namreft
nr... . ¡,,1, —|, , — . . - »■>------- " -■-	- _	___I__.1J	i
w»upnr iiiic i nemasega tti nissega nosoifniz*
ma —in zagovarjali sporazum s earjem.
Sedaj, ko ni več carja, so junkerji tista sila
na Nemškem, ki je ruski demokraciji najbolj nevarna. Zmaga Nemčije pod junkerskim vodstvom Hi pomenila za Rusijo največjo ffcvarnost, da se vrne absolutizem.
To so vzroki, da se podlaga za mir v dogled-nem času ni utrdila, ampak da se je ojačala vojna furija.
novi mož.
O novem nemškem kancelar ju je malo znano
v
( asopisje naglasa, da nepripada aristokraciji irt da nima niti navadnega 14von" pred svojim imenom. Iz tega se pa vendar ne morejo izvajati nikakršni demokratični sklepi.
Res je, da so bili fevdalni vplivi v Nemčiji do zadnjega časa tako močni, da človek, ki ni bil plemiškega rodu, ni mogel priti n% pov.ršje. Toda v Nemčiji se je polagoma razvila nekakšna birokra- -j tična aristokracija. In če Michaelis ni grof aH knez, je lahko dober idapee. Kakšen naslov mu pa Viljem še lahko da. t
Prejšnje slulbe novega kaneelarja so bile v juristični birokraciji. Zadnji čas je bil živilski ' j diktator za Prusi|o. Politično ga štejejo za liberalca. Vse. to pa malo šteje v deželi, v kateri ni najvišji uradnik -odgovoren parlamentu,- ampak le vladarju,
l!i «ljudstvo?
Najvažnejše vprašanje je pač to, kako sprejme narod te izj^remembe. f> se izkaže, da se je preobrat res izvršil. V prid kronprincu in jun-kerjem, se bo morala v* rajhstagu pokazati ostrejša opozicija, iti ostaue Viljem tudi tedaj pod sedanjimi vplivi in poseže ni oni a po takih sredstvih kakor razpust parlamenta, se bo odločilo, ali je Nemčija zrela za revolucijo ali ne.'
■ n * ■■ ■' i ■
Iz Koda n ja prihaja poročilo, d.i je namesto dr. Alfreda Zimiiiierpramia imenovan grof Brock-dorff-Rantzau
M*. državnega tajnika za zunanje zadeve. Grof Bj^ckdorff-Rantzau pripada nemški visoki ariatokraeiji in inva zveze z dvorom po svojfcm bratu, ki-opravlja visok urad na dvoru, in po svoji materi, ki je upravnica cCsaričind garderobe in ena izmed najlmlj oblastnih žen*k na nemfckeni dvori*,
Grof Broekdorff iRantzan je med vojno sodeloval z nenrfškrm veleposlanikom grofom Bcrn-storffom. v Wasli<mgtonu v nekih posebnih zadevah.
"Primorske "Novlnc? pišejo: Kakor nam poročajo iz Orižana. bo odšlo iz občine Grižane-Bel-grad par sto žensk in deklet na Pejačevičevo posestvo v Rumi. Možje in očetje teh žen in deklet so v Ameriki ali na fronti; doma vlada pomanj-kanje, in vsled tega morajo delati tudi ženske, da morejo prehraniti sebe in svojce doma. To dokazuje veliko marljivost naših žen v, Primorju, iz tega pa je tudi najbolj razvidno, kakšna beda vlada v naših krajih."


, 5- j .. i -
«
i
Kratkotrajna monarhija.
Na Kitajskem se je zopet enkrat izvršil poizkus, da bi se oživela monarhija. Vse, kar je po svetu reakcionarnega, je radostno vzkliknilo, ko je prišlo poročilo, da je general Čangsun telebmil republikansko vlado in pripeljal nedoletnega po-balina iz odstavljene dinastije Mandžu nazaj na prestol. Tudi pmcriški kapitalistični liati, ki znajo biti sicer na videz zelo republičanski in nasprotni monarhičnemu načelu, so objavljali dotič-ne hrzojave pod zaglavjeni "Konec kitajske republike", in so pisali v takeni tonu, kakor da so prepričani o trajnem povratku monarhije in kite.
Republikansko mišljenje našrh industrijskih in finančnih magnatov nikakor ni tako pristno, kakor se včasikažc očem in marsikateri med njimi ne bi ganil z mezincem, če bi kakšna reakcionarna sila ustanovila monarhijo v Zedinjenih državah. Seveda bi morala biti ustavna, namreč s tako ustavo, ki bi kapitalistično „moč še bolje utrdila, kakor sedaj.
Danes nimajo posebnega vzroka, da bi nastopali zo|>er domačo republiko, ker ae jim v njej prav dobro godi. Zahvaliti ae imajd za to delavstvu, ki je brezbrižno in ne ana svojih pravic porabiti v svoj prid. Toda če bi bil ameriški proleta-riat tako zaveden, kakor ni, in bi vzel politično moč v svoje roke, bi postala večina naših kapitalistov kmalu revolucionarna; če bi se tedaj ponudil kakšen Kooacvelt za ameriškega ceaarja, bi lahko dobil od kapitalistov vso podporo, pod pogojem, da l»o ščitil njihove profitarske interese.
Napredek in reakcija postajata čimdalje bolj probl<*na, ki se ne data vtesniti v meje kakšne posamezne države, ampak sta nalezljiva. Napredek v eni deželi postaja nevaren reakciji v drugih deželahkdor ljubi nazadnjaštvo in čigar interesi so z njim spojeni, vidi torej najrajši, da ni napredka niti na drugi strani zemlje.
Zato ni kazalo ameriško kapitalistično časopisje nobenega obžalovanja za kitajsko republiko, ampak je poročalo o obnovljeni monarhiji, kakor da jo naravnost pozdravlja.
Njegovo veselje pa je bilo zelo kratkotrajno, kakor je bila monarhija sama kratkotrajna. Niti dva popolna tedna se ni bleščala krona nedolet-uegii Tunga, pa je že vsa glorija pri kraju in
cesarstvo je tako hitro padlo v pogrez, kakor ae je
bilo dvignilo iz njega.
Vera v stanovitnost kitajske monarhije je izhajala iz dveh napačnih predpostavk: Iz podcenjevanja kitajskega naroda in iz nepoznavanja sočasnega ljudskega duha.
0 Kitajcih sodi še danes večine Evropejcev in Američanov, da so in da morajo biti neke nii»e vrste ljudje, brez' kulture iti brez prave s|wsob-iiimt i za razvoj. V Kvropi je bila splošna navada, da se je človeku, -če se iitfu je hotela pomoliti njegova duševna nesposobnost pod nos, reklo "Ki-nezar." Vedelo ae je o Kitajcih, da nosijo kite, da so nekako čudno oblečeni in da pripadajo rumenemu plemenu.
Kar pa ni belo, mora biti v Evropi in v Ameriki nekulturno, Najbolj zarukaui analfahet je bil prepričan, da sme prezirati vsakega Kitajca, če že ne zaradi druzega, pa zato, ker je sam kristjan, Kitajec pa nima prave vere.
Vse to so pa popolnoma krive ideje. Če ni-\ raajo Kitajci naš«* kulture, ni a tem rečeno, da nimajo svoje. V resnici jo imajo, in sicer je njihova kultura mnogo starejša od vsake evropske in ameriške. Razvijala se je kajpada popolnoma ločeno od zapadne in zato je ustvarila svoje posebne, nam tuje oblike. Toda nič nam ne daje pravice, da bi smatrali za slabo, kar nam je tuje.
Različne iznajdbe so napravili na Kitajskem veliko prej, kakor v evropskih deželah; nekatere so bile v Hvropi sploh neznane, dokler niso prišle s Kitajskega tja. In dasi je pozneje tehnični razvoj na vzImkIu zaostajal, medtem ko se je na zapadli po razkritju parne in električne sile čudovito pospeševal, so vendar tam še sedaj v posameznih rečeh bolj praktični, kakor pri nas.
Ali tudi kar se tiče takozvane višje kulture, se nimamo Kitajcem prav nič posmehovati. Nji* hova literatura je neizmerno bogata; če je zapadli! narodi ne poznajo, je to njihova krivda, ne pa kitajska. Njihova poezija je polna originalne lepote. Njihova filozofija je globoka.
Kitajska je bila dolga stoletja klasična dežela vzhodne Azije. Tudi japonsko cesarstvo, ki se smatra za poklicanega gospodarja daljnjega ori-enta. je črpalo svojo znanost od Kitajcev in poši-
ljalo avoje sinove po višjo izobrazbo na Kitajsko.
* Niti zaradi kračanatva se nam ui treba nič kaj postavljati napram Kitajcem. Davno pred ustanovitjo Kriatove vere je Konfutse učil, da je treba ljubiti svojega bližnjega kakor samega sebe, in mnogo drugih elementov krščanstva so poznali Kitajci davno, preden je kakšen apostol naznanjal uazarenski nank.
Toda ua Kitajskem je bilo vendar mnogo barbarizma !	T
Gotovo gu je bilo. Justiea je bila ua primer »traiuo krvoločua. Imeli ao kazni, da ae človeku
strne kri v žilah, Če le pomisli nanje. Obsojenca so živega p<»stavili v luknjo in ga s prstjo zasuli do vratu, da je le glava gledala iz zemlje. .
Toda kakšne so bile kazni v ponosni Evropi v srednjem veku in deloma tudi še pozneje! Ali je bilo zelo človeško, če so privezali zločinčeve roke in noge za Štiri konje in te gnali na štiri strani, dokler niso raztrgali ubogega grešnika? Ali je bilo človeško, če je rabelj (»drezal obsojencu ušesa, potem mu izpulil jezik, odsekal roko in ga naposled sežgal f l.Viao li čarovniki procesi, sveta Inkvizicija, progoni krivovercev in zidov sramotili evropske kulture t
V resnici torej nimamo nobenega vzroka, da bi podceujevali kitajski narod.
Ali vera v trajnost obnovljene monarhije tudi zaradi tega ni imela podlage, ker ni moderni duh ljudstva več monarhičen. Kitajci so si svojo republiko pridobili z revolucijo.
Če bi se bilo takrat moglo reči, da je bilo ljudstvo le orodje voditeljev — kar pa tudi ni bilo res — je od tedaj preživelo Aest let repdblike, ki niso mogla ostati brez vpliva. Ijanski ponesrečeni Lihungčarcgov poizkus, da bi samega sebe napravil za cesarja, je pričal, da nima monarhi-čni princip več zaslonibe med ljudstvom.; zato tudi letošnji Čangstmov štats»trajh ni mogel vzbuditi velikega upanja.
Republika ni prinesla kitajskomn ljudstvu nebes. Republika sama nikjer ne rešuje velikih problemov, ki se tičejo ljudstva. Ona zadošča le politični potrebi; toda njena prednost je v tem, da odstranjuje veliko zapreko svobode, da odpira
pot do novih eiljev in da olajšava boj ljudatva za socialno emancipacija.
Republika sama ni za socialno mislečega čl o-^eka zadnji cilj; pač pa je pogoj za dosego na •
daljnih ciljev. V vsakem slučaju je napram monarhiji velik napredek, zlasti Če je bila monarhija tako a bao I mistična kakor na Kitajskem.
Kljub temu, da niao z revolucijo dosegli iz-velkčanja, so vendar Kitajci spoznali razliko. 1 ta prav zato, ker so, odkar je •monarhija atruioiglav-ijeua, na poti napredka, je razumljivo, da ne mara kitajsko ljudatvo stare pre<graje, ki hi mu zopet zaprla to pot.'
Bilo je torej pričakovati, da ne bo llsuan Tuug predolgo sedel na prestolu. Ali hitri konec cesarstva je vendar presenetljiv in dokazuje, da se je repuhličansko mišljenje, ua Kitajskem že veliko bolj utrdilo, nego je bilo misliti. Ae lani, ko se je dal LihuugčanK proglasiti za cesarja, mi ga severne pokrajine večinoma podpirale in trajalo je nekoliko tednov, preden je bila zmagovU tost južnih tako jasna, da je (gospod cesar rajni postal gospod prezident. Letos so se tudi severne pokrajine večinoma postavile Čangsimu po robu, dasi jim je ponujal "legitimnega" cesarja, in celo del njegovih lastnih čet ga je zapustil.
Kitajski narod torej ni monarhističen. A to velja skoraj za vse narode našega časa, čigar ozračje je napolnjeno z repuhličansko idejo. Če je bilo česa treba, da zbudi dremajočega republi-čanskega duha meti narodi, je to storila ruska revolucija; in baiš zaradi te revolucije je moral biti poizkus obnovitve kitajske monarhije par tednov po odstranitvi najfinejše avtokracije obsojen na fiasko.
. V podzavesti narodov je vet"- kakor zahteva po navadni rejubiiki. Ali spoznanje daljnjega cilja še ui potftalo v vseh glavah jasno. Ljudske mase hrepene po socializmu, tudi če se popolnoma ne zavedajo tega. Ali najsi smatrajo republiko iza cilj, ker vidijo in čutijo Strahote, naložene jim od motttrhrznia, fhodo vendar spoznali, da je republika le postaja na poti do večjega cilja. Svet se repu-blikanizira, zato da se bo «zanesljiveje in hitreje socializiral. V tem procesu tudi Kitajska ne bo zaostala.
Zmote nepoštenih.
Kapitalisti potrebujejo nepoštene delavce. Veliko bolj nujno jih potrebujejo, nego se marsikomu zdi.
Tudi neumni delavci so dobri; zlata so vredni. Ali svoje usode ne morejo kapitalisti obešati na ta klin, kajti neumnost ni večna. Razni faktorji sodelujejo, da se ljudje sčasoma spametujejo — izkušnja ni zadnji med njimi. In za izkušnjo skrbe kapitalisti — hočeš, nočeš, moraš —-sami.
Nepošteni delavci — to je drug račun. Tu se pusti neumnost lahko na stran. Možu, ki ima svojo vest tako na vrvici, da jo lahko priklene in se ne sme niti geniti, se izplača ponuditi kakšno korist, ii. pr. priboljšek plače, nagrado, manj priganjanja itd.
Neumen delavec gara kakor črna živina, ker ne ve, da bi moglo biti drugače. Ali tudi črna živina lahko zdivja. 'Na samo neumnost se ni zanašati. Plačana Judeieva služba je kaj druzega; to je kupčija.
Judeževa služba je važna. Samo s svojo močjo si kapitalisti ne bi mogli zavarovati gospod-stva. Njih je manjšina, delavcev ogromna večina. Stroji se ne sučejo brez dela. Premog ne leze sam iz zemlje. Ruda se ne izpreminja na povelje v jeklo. Vlak ne pohiti čez ameriške kontinent, ako pihneš vanj.
Ako ni njed delavci Judelev, jim bo izkušnja pod neizogibnim kapitalističnim pritiskom preja-lislej pokazala, da je delo v njihovih rokah največja sila človeškega sveta. Če nastopi združeno delavstvo proti kapitalistom, se mora izvršiti njegova volja. Kdo naj ga užene?
Peščica kapitalistov, tudi če bi imela potreb-
ne sposobnosti, ne more opraviti dela, ki ga izvršujejo armade delavcev.
Z zakonom ni mogoče upogniti delavcev; kajti njih je več lahko si napravijo zakon po svoji
potrebi.
S puškami se ne premagajo; kajti kdo bo streljal na delavca, če na gredo sami v uniforme in ne pokajo na povelje!
Sloga delavstva je poraz kapitalizma. , ,
Treba je preprečiti slogo delavstva. To je služba Judeže v. Očitno je, da je to važna služba.
Kapitalisti vedo, da potrebujejo Judeže, pa jih zato vzgajajo. Delavsko ljudstvo je organizirano. Kapitalizem izvršuje vse v velikem slogu, torej tudi podlost. Posebne agenture ae bavijo 4 tem, da dodajajo kapitalistom ob časti kakšne stavke cele trume skebov, in kupčija mora biti dobra, kajti znana so imena takih finih self-iriiade-manov, ki so «i nagrabili velikanska bogastva ob teni nečednem poslu. Drugi iščejo v podjetjih slabe značaje med delavci, pa vzgajajo iz njih špione, ovaduhe, škodljivce organiziranih tovarišev. Tretji lezejo v delavske organizacije in se trudijo, da bi korumpirali njih voditelje in uradnike. Četrti postanejo sami organizatorji; hlini-jo se delavcem, igrajo komedijo, dokler ne spelje-jo nekoliko delavcev na led, pa osnujejo organizacijo, ki je po imenu in po svojem članstvu pač delavska, v resnici pa služi kapitalistom.
Take reei stanejo seveda denarja. Delavci bi se lahko vprašali, zakaj so kapitalisti tako radodarni za podobne namene, in prišli bi do zaključka, da se jim mora to izplačati. Potem bi se morali pa še vprašati, na čigav račun se jim to izplačuje. Tudi ta denar, ki ga trošijo za take svr-
Etbin Kristan.
Savičev pesimizem.
Njegovo srce je bilo prepolno. Prepolno sreče in boli, prepolno svetlobe in teme. Plesalo in poskakovalu mu je v prsih, jokalo je in krvavelo.
Kaj bo sedaj iz tegaf
Nemirno se je sprehajal po svoji sobici. V glavi mu jc šumela kri in v tem šumenju je slišal napev /.liane melodije. Kaj je že to T Aha! **chti-bertova podokuica: Durch den Lindenbaum zieht in deinen Traum leiae, leise das Lied der Liebe....
Začel je žvižgati fino, milo melodijo.
—	Hahaha! Zaljubljen sem, zaljubljen sem!
A to mu ni bilo smešno. Zakaj ne bi bil zaljubljeni Oh, saj bi znal ljubiti, ljubiti, tako strastno, a tako fino, kakor so ljubili grški bogovi in junaki Šekspirovih dram. V njegovj prsih je bogat, prebogat zaklad čuvstev. Dol) dolgo je iskal predmeta svoji ljubezni in sejU.l ga je našel.
—	Norec! mu je rekel premodri rpfum. Ti si kaj našel T Na ulici si videl deklico, krasno, bogato, kdove iz kakšne družine in zagledal si se vanjo, ker si domišljaš, da se zanima za tvojo malenkost. Kakšna neumnost pa je tof Pojdi *se solit. (Cdo pa sif Kaj pa sit Ali misliš, da iščejo dnnajdce hogatašice dijakov na Ringu za ženine? Pravim ti: pojdi se solit!
—	Haha! Tak je bil vedno ta pametni razum, llahat 1* karaj me, le karaj, saj ti je to poklie. Pa se ti vendar smejem. Zakaj pa ne bi bil za-
ljubljen? Lahko mi desetkrat praviš, da je neumno, da ni nič iz tega — ka jmi je inar? Vidiš, modrijan modrijanski! Sedaj sem «rečen. Seveda ti ne moreni dopovedati tega. Kaj veš ti v svoji neskončni modrosti, kaj je sreča? Jaz jo čutim, čutim — ali me slišiš? Kajti v prsih imam srce. Ti fte pojdi solit, ti!
Razum je bil razkačen. S te strani še ni poznal svojega Pavla. Da se ta otrok tako punta!
— Jexžc prav! Pa le počakaj! Še na kolenih me boš prosil odpuščanja. Kaj misliš? Zatelehal si se v nekakšno domišljeno sliko in sedaj se vživ-Ijaš v ljubezen, katere ni; jutri boš pa cvilil, ko se iztrezniš in spoznaš svojo ogromno zmoto.. Jutri bo že splavalo vse po vodi in tebi ostane moralni maček. Potem bo zopet dober hladni mate-matiearski razum, ha?
No, tudi hladni matematičarski razum se lahko zmoti. Errare humanum est —.
Savičeve sanje drugi dan — niso splavale po vodi.
Zvečer je bil zopef na Ringu, ona pa tudi, cvetoča, sijajna, krasna, kakor sinoči. Pavlu je srce skoraj- prekipelo. Ko sta se srečala, ga je ljubeznivo pogledala in njemu je biio, kakor bi mu bili angeli posvetili v oči . . .
Romanček se je hitro razvil.
Tri večere zaporedoma sta se srečevala in pogledovala. Četrti vrfer je ni bilo več na šetali-šeu. Saviž ae je sprehajal tri ure po Kaertner-
he, mora priti od nekod. Tistega slavnega osla iz bajke, ki daje cekine od sebe, ni več. Iz oblakov pada marsikaj — nekdaj je celo mana deževala; ali dolarjev ni iz njih. Vse bogastvo je posledica dela. Delo opravljajo delavci, in to se v kapitalističnih blagajnah izpreminja v zlato in srebro in v hankovne čeke.
Torej je tudi tisti denar,* s katerim se podkupujejo Judeži, delavski denar.
Aii nepoštenim ljudem tudi ta argument ne
imponira. Oni mislijo, da opravljajo imeniten posel, imeniten seveda z materijalnega stališča. Ob poštenem delu ne bi mogli tako dobro živeti kakor ob izdajniški raboti.
Tukaj je uapaka v njihovem računu. Krvavo se motijo.
Najprej je treba pomisliti, da imajo Judeži le dotlej ceno, dokler je njih število omejeno. A-ko bi bila podlost splošna delavska lastnost, ne bi bilo treba iskati špionov in drugih 1 um po v; noben izdajalec ne bi dobil nagrade, ker bi kapitalisti izhajali brez njih. Saj jih ne plačujejo zato, ker so sploh izdajalci, ampak zato, ker imajo korist od izdajstva.
•Špekulacija s lopovščino se torej lahko ponesreči. Kajti kapitalisti trošijo le toliko, kolikor je treba. Če zadostujeta dva Efilata, ne bo tretji dobil nagrade.
Zato je služba infamije tudi precej nezanesljiva, nesigurna. Danes Ai ljubljenec kapitalistov; jutri se najde boljši talent za podlost, pa je tvoje glorije konec. In to se prav rado zgodi, zakaj tudi tukaj velja pregovor, da nova metla dobro pometa.
Enkrat se izčrpa vsaka taka sila. Človek
ringu, ne da bi jo bil uzrl. Bil je obupan. Pogledal je malo dalje, na Parkring, pa na Burgring — zaman. Njegove krasotice ni bilo. Oh, koliko je pretrpel ta večer! Kdo je bil že zaljubljen, ne da bi vedel, kaj da pomen ja to? A vsa Savičev a čuvstva so bila globokejša nego v navadnih ljudeh. Tudi njegove muke so bile močnejše.
Očital ai je, da je bil neumen, strahopeten. Saj bi se bil lahko domislil, da je enega *večera ne bo sem, in kaj potem? Tri dni ga je z očmi pozdravljala; zakaj je ni obgovoril? Ker je bil boječ kakor gimnazijec. Saj vendar ne sme čakati, da ga ona obgovori, Tn vendar je ni tukaj. Kdo ve, ali š ekdaj pride?
Ne, ne, ne. Tega ne sme biti, tega noče niti mialifi!
Kaj bi bilo iz njega, ako bi je ne videl več? Bilo bi grozno. Da bi njegovi upi tako skup-neli
Razum se mu je potihoma posmehoval.
—	Kaj sem ti pravil, neumni fantalin? Tako se godi vsem, ki nočejo poslušati raznma. Prav ti je. Če bi me bil takoj poslušal, bi si danes lahko prihranil bolečine. Prav tije. Sam si kriv. Pa nocoj je še Čas. Nje ni tukaj, dobro. Ne misli na njo. Čim prej jo pozabiš, tem bolje bo.
—	A, aeveda! Pozabiš t Nočem pozabiti!
Kar zagrizel se je v svoje trpljenje in svojih duševnih bolečin ne bi bil dal niti za doktorat, čeprav bi mu ga bili ponujali brez izpitov.
Kako je trpel! Misli, da je morda nikdar več ne vidi, se vendar ni mogel iznebiti in to ga je najbolj peklo.
Izprehajanje ga je jako utrudilo. Končno je
pride nekoliko v leta, gibčnost in iznajljivost pojema, "služba" se ne opravlja več dovolj premeteno, pa je amen. Ali pa se organizacija tako učvrsti, da spozha kapitalist sam njeno moč in ji mora ugoditi; tedaj ne potrebuje več zgagar-jav, ki so mu le na škodo, in jim da brco. Kajti spoštoval jih ni nikdar; izdajuiško službo je sprejemal, ker mu je koristila, izdajalce je pa preziral.
Tedaj obvisi Judež med nebom in zemljo. Iz kapitalističnega kraljestva je dobil brco, vrata k delavskim tovarišem mu pa ostanejo zaprta. Kdor se potrudi, da opazuje življenje takih poštenjakov, lahko opazi da jih večina popolnoma propade. Čas brezuspešnosti pride, iz tega se porodi obup, človek se za pije, pa konča popolnoma po barabsko. In če mu ostane še toliko moči v možganih, da more premisliti svoj položaj, spozna, da je za par let ugodnosti prodal svoje življenje.
Druga zmota je pa v tem: Kdor ovira splošno zboljšanje delavskega položaja, ovira tudi svoje zboljšanje. Ako ne bi bilo Judežev, bi delavstvo hjtreje napredovalo, prišlo bi do svojega cilja v razmeroma kratki dobi, in kadar bi bili delavci gospodarji svojega dela, bi se vsem bolje godilo kakor tistim, ki se morejo v kapitalistični družbi najbolj pohvaliti.'
Judeži so pomilovanja vredni ljudje. Nepoštenega človeka ni mogoče blagrovati, tudi če se mu dobro godi. Če ga pa povrh še čaka neizogibno razočaranje, mu ne more nihče zaviditi par Judeževih grofcev, ki itak pojdejo, kakor so prišli.
Če pridejo izdajalci delavstva do zavesti, da ravnajo podlo, ne bo to nič pomagalo. Nemara bi kaj zaleglo, če bi spoznali, kako krvavo se bodo u rezal i prejalialej!
šel domov. V sobici je bilo silno vroče. Odprl je okno, a zrak se ni hote lohladiti. Kako, ko je v njem vse f^irelo?
To je bil predli j velike simfonije njegovega srca.
Prihodnji večer je bil že zopet na Ringu. Sreča mu je bila milejša; nocoj se je prikazala. Njegovo srce je zavriakalo. A dolgo ni mogel nabrati toliko poguma, da bi«jo Ml nagovoril. Bližal ae je čas, ko je navadno odhajala. V prsih mu je postajalo tesno.
— Ah, če sedaj odide, pa morda ne pride več?
Sedaj s^ mora odločiti, pa — naj se zgodi karkoli. '
Sploh — kaj se mu more zgoditi? Saj ni greh, nagovoriti jo. In če se je zmotil, če je kri-„Vo tolmačil vse njene prijazne poglede . . .? Tedaj mu lahko poreče: Ooupod, motite se — in vsega bo konec. Tedaj bi vsaj vedel, pri čem da je.
A — prav tega se je bal. .
Če se ne motim, tedaj je zmota tako prijetna, da bi bila večna škoda, spoznati resnico. A vendar mora kaj ukreniti. Tako vobče ne more živeti. Vedeti mora, česa se sme nadejati. In zmotiti se ni mogel. Njeni pogledi so bili tako razločni, da niso mogli pomeniti nič druzega, nego to, če-*ar je iskal v njih. Čemu torej strah? Saj ji mora biti naposled že smešen a svojim tihim ol>-čndovanjem,,
In vendar se ni mogel odločiti.
Z ženskim svetom ni občeval nikdar, torej ni čudo, da je bil eneokreten. Saj bi jo nagovoril. Tmla, kaj na i ji reče? In če bi ona vendar miali-k. j« prederzen ., t f (Dalje prihodnji*.)
( e hi smeli verjeti nekaterim listom v Ameriki, bi morali reci, da ni vet* socializma na Ruskem. Revolucija ga je ubila. Ker se ne da od Viljema ugnati v kozji rog in od avstrijskih zabitih* prebrisaiicev »peljati na led, ampak brani evoje dosedanje pridobitve zoper zunanjo avto -kraeijo, kakor je vodil boj zoper domačo, ga — ui več l Kerenskij, Čeidze, Skobelov, vsi znani socialisti, ki so vodili uajljutejše boje s carizmom, delavski in vojaški svet, delavske organizacije, vae je "aocialpatriotično''; kvečjemu peščica a-- uarhistov, ki je kljub svojemu rogoviljenju praktično brez pomena, je po mišljenju nekaterih or-todoksnih sodnikov še •'socialistična".
To omalovaževanje ruskega socializma v času, ko je njegov vpliv postal svetoven, je enostavno otročje. Stranka, ki se je znala tako temeljito otresti carskega aJbsolutfarma in v kali zadušiti poizkus novega imperializma, je v resnici preveč vzvišena, da bi jo moglo zadeti tako ozko-snčno očitanje, ki nima svojega vira v nikakršnem socialističnem prepričanju, ampak izhaja edino iz "pacifiama ea vsako ceno", pripravljenemu žrtvovati tudi rusko republiko in vse njene pridobitve dogmi separatnega miru.
Mi imamo o ruskem socializmu pač drugačno ' mnenje. Ruski socialisti vedo, kaj delajo. Na to, kar so doslej dosegli, so lahko (ponosni. Njih delež v revoluciji je bil ogromen. Po pravici se lahko pravi, da ne bi bila revolucija nikdar mogoča brez titans.kega dela, ki ao ga opravljali leta in leta v najtežavnejših, skoraj obupnih razmerah. In ko je bil carjev preatol porušen, so bili ruski socialisti takoj na straži, da preprečijo vsako reakcijo. Vzeli so vlado pod svojo kontrolo; v armado so zanesli revolucionarnega duha; nastopili so za delavske interese in priborili proletariatu razne »pridobitve, kakršnih ninrajo še deiavci v nobeni deželi. V Petrogradu so pokazali svojo moč, ko so z ogromno večino dobili kontrolo mestne uprave v svoje roke. Njihov boj jo oplodil revolucionarnega duha v drugih deželah. In na poti socialne revolucije napredujejo enako smo-treno kakor odločno.
Ves njihov greh je ta, da se ne dajo preveriti od Viljema in Karla. Separatnega miru nočejo ne z Nemčijo ne z Avstrijo, ker vedo, da je tak separaten mir «le na škodo splošnemu miru in da ugrožava vse sadove revolucije. Ampak v očeh naših pravovercev je to največji greh. Odpustili bi jim, če bi pustili Nikolaja Romanova nazaj na prestol ,če bi Poljsko prepustili Viljemovi avto-k racij i, če bi dali Uničiti finsko avtonomijo, židovsko enakopravnost, splošno volilno pravico, delavske materijalne pravice; |e da bi nastopili za separaten mir, brez ozira na to, da bi Nemčija tedaj še manj mislila na splošen mir.
Ruski socialisti imajo pa vendar zelo prav, da bolj poslušajo svoje socialisttfno preprk*anje, kakor pacifistične dogme. S svojo taktiko podžigajo revolucijo, ki so jo doma izvršili, tudi v drugih deželah; oni dajejo delavskemu razredu veljavo, kakršne še nikdar ni imel, in kadar bo
socialna revolucija zmago vale po vseiu svetu, bo treba ruskim socialistom pripusti največje zasluge za proletariat Vacii narodov*
< e je za spoznavanje kakšne stranke mero-dajeu njen program, tedaj je v redijo pogledati program ruskih socialistov, da se spUMfc, ali so socialisti ali ne.
Zuhteve te^a programa obsegajo: • 1. Samovlada po narodu in osredotočenje vse najvišje vladne oblasti v rokah zakonodajne skupščine, ene same zbornice, sestavljene iz poslancev naroda.
2.	Splošna, enaka in direktna volilna pravica za najvišjo zakonodajno zbornico, kakor tudi za lokalne zakonodajne in upravne zl»ore za vse državljane in državljanke, ki so dosegli sedemnajsto leto. Uporaba tajnegu glasovanja, pravica vsakega posameznega volilen do voli*ve v vsaki zakonodajni skupftčini; dvoletno trajanje zakonodajne skupščine; plača za narodne poslance.
3.	(Hbširna lokalna samovlada; provincialna samovlada v okrajih, v katerih obstajajo posebne raamere glede na življenje in prebivalstvo.
4.	Nedotakljivost osebe in doma.
•5. Neomejena svoboda prepričanja, govora, tiska, atavk in organizacije.
6.	(Svoboda preseljevanja in poklica.
7.	Odprava razredov ter popolne in enake pravice za vse državljane obeh spolov, ne glede na vero, pleme in narodnost.
»Pravica vsakega člana prebivalstva, da je deležen vagoje v svojem domačem jeziku, in sicer na stroške države s popolno dobavo vseh potrebnih sredstev za samovlado; pravica vsakega! posameznega državljana, da se izraža na javnih zborovanjih v svojem materinem jeziku; uvedba materinskega jezika na enaki podlagi z jezikom države v vseh javnih in državnih za vodil).
9 Pravica samodoločbe za vse narodnosti, ki vstopajo v sestav te države.
10. Pravica vsakega posameznika, da uvede zakonito postopanje proti kateremukoli krajevnemu uradniku.
•11. Volitev sodnikov.
12.	Odstranitev stalne armade in namesto nje splošno oborožen je naroda.	>
13.	(Ločitev cerkve od države,
14.	Splošna prosta in prisilna vzgoja za vsako dete ne glede na spol do šestnajstega leta. Revnim otrokom naj se na državne stroške dobavlja hrana, obleka in učne potrebščine.
Kot temelj demokratizacije vse državne "organizacije zahteva ruska socialistična delavska stranka odpravo vseh iudirektnih davkov ter uve-Ijavljenje progresivnega davka na dohodke in dedščine.
Za razvoj delavskega razreda v telesnem in duševnem oziru ter za zmožnost, da razvije in poveča sposobnosti, s katerimi naj bi se izvojeval boj za osvoboditev, zahteva stranka:
1. Omejitev delavnika na osem ur v vseh obratrh, kjer se dela za zaslužek.
2. Zakonita določitev tedenskegu počitka 241 ih zaporednih ur za vae delavec obeli spolov v vsaki panogi naše narodne industrije.
d Stroga prepoved vsakega prekuruega
dela.
4. Prepoved nočnega dela (od devetih zvečer do šestih zjutraj) v vsaki panogi naše narodne industrije, iz vsemi« taka dela, kjer je izjema upravičena iz tehničnih razlogov; v takiii slučajih le a privoljenjem delavskih organizacij, ki so prizadete.	.'. 4
6. Prepoved otroškega dela tekom šolske starosti do šestnajstega leta ter omejitev delavnih ur za mladoletne od šestnajst do osemnajst let na šest ur na dan.
6.	Prepoved ženskega dela v vsaki stroki industrije, kjer je delo škodljivo ženskemu zdravju; prepoved ženskega dela za dobo štirih tednov pred in šest tednov jhj porodu s plačevanjem uorinalne plače za vso to dobo.
7.	Ustanovitev zavetišč v vsakem industrial nem zavodu, vsaki tovarni ali drugem podjetju, kjer so zaposlene ženske, za preskrbo mladoletnih otrok; oprostitev od dela v presledkih vsakih treh ur ali -manj za vsako doječo žensko, in aieer za dobo pol ure.
8.	Državno zavarovanje delavcev za starost in za slučaj delne ali nepopolne nezmožnosti iz posebnega fonda, v katerega naj vplačujejo do-neake podjetniki.
9.	Prepoved zadrževanja zasluženih pjač na podlagi te ali one pretveze ter v katerekoli obliki kot na primer kasni, globe, odplačevanja itd.
10.	imenovanje .zadostnega števila tovarniških nadzornikov v vsaki stroki naše narodne indusrije ter razširjeuje obrtnega nadzorstva na vsako podjetje, v katerem so zaposleni najemni delavci, ne rzključivši javnih in domačih delavcev; imenovanje ženskih nadzornikov v strokah, kjer so zaposlene ženske; udeležba izvoljenih delavcev in plačanih državnih odposlancev za nadzorovanje tvomic, in sicer tudi v zadevah, tičočih se določanja plač, sprejema ali odklonitve mg-terijala ter ocenjevanja proizvajanja.
11.	Nadzorovanje potom uradnikov krajevnih samovlad, z udeležiš» izvoljenih delavcev glede na zdravstvene razmere stanovanj, dobavljenih od delodajalca s posebnim ozirata na notranjo ureditev ter razmer teh stanovanj in pogojev najemnine, s čimer naj se prepreči vmešavanje delodajalčeva življenje in poslovanje uslužbenca kot privatnega državljana in individua.
12.	Ustanovitev dobijo urejenega zdravstvenega nadzorstva v vseh panogah industrije potom zdravstvenih in zdravniških organizacij, popolno-ma neodvisnih od delodajalcev; proata zdravniška postrežba za delavca na stroške delodajalca in podpora delavca tekom bolezni.
13.	Popolna in najvišja pdgovornost delodajalcev za kršitev postav, tičočih se dela.
14.	'TTsta no vite v sodišč v vsaki stroki na« rodne industrije, sestavljenih v enakem razmerju iz zastopnikov delavcev in delodajateev.
I» Obveznost oblasti krajevne san:o\li da ustanove urade za zaposlen je krajevnih ali naiijih delavcev v vsaki stroki industrije /. udel /.Ihi zastopnikov delavskih organizacij pri nj upravi.
Z ozirom na odpravo ostankov fevdali/n l.i so bremenili direktno ruskega knieta ter v ii te res u prostega ra/.voja razrednega boja v vasej zahteva ruska socialistična stranka:
1.	Odpravo vsakega razrednega pritiska osebo in lastnino kmeta.
2.	Odprava vseh naklad in obveznosti, kat re so se naložile kmečkemu razredu, in vseh obl gacij razrednega značaja.
3.	Zaplembo cerkvenih, samostanskih iu di zavni.li zemljiso ter prenos v roke krajevnin obl sti, da se ta zemljišča skupno z gozdovi iu vodami, važnimi za državo, izroče v kontrolo d» ,
čne države.	. ti ••» '¿fujfl
4.	Konfiskacija privatnih zemljišč z iz.jernofl majhnih, katera naj se dajo na razpolago demokratično izvoljenim krajevnim uradnikom, dočii naj višje krajevne avtoritete samovlade dol najmanjšo stopnjo izjeme od zaplemfoe.
Ker je ruska socialistična delavska stranka v popotni nferi sprejela za svojo zahtevo kmetov, dn se zaplenijo zemljišča posestuikov, da se bo ta stranka vedno in brez kompromisa borila ¿IfiH vsakemu poizkusu, da se ustavi ekonomski razvoji Ker ima za svoj cilj Obeiiem z zmagoslavnim vojeni vstaje, da se izroči zaplenjeno ozeruljc v roke demokratično izvoljenim krajevnim oblastim, bo stranka v slučaju, da bi bile razmere neugodne za.tako rešitev, zagovarjala razdelitev zemlje med kmete, živeče na teto zemljiščih, In sicer v taki meri, kolikor sami obdelujejo semljišoa. Ta stranka si jc pod vsakim pogojem in z namenom, da demokrat rzira poljedelstvo, naložila nalogo, da organizira v svoj razred kmečki proletariat. Sku-J šala bo prepričati ta proletariat o neminljivi opoziciji buržuazije proti Kvljenqkhu interesom kmečkega prebivalstva ter končno skušala dokazati absolutno potrebo popolne soeialuc reorga-nizaeije kot edinega sredstva, da se uničijo vso oblike zatiranja in izrabljanja.
Ker hoče ruska socialistična delavska stranka doseči svoj neposredni cilj, bo podpirala vsako opozicionalno in revolucionarno gibanje proti politiki vladajočih razredov, ki nasprotuje intere som delavskega razreda. Odločno bo odklonila vsak načrt reforme, s katerim bi se na kateri! način skušala razširiti ali zopet ustanoviti policija ter kakršnakoli oficijelna kontrola nad dela vak o maso.
Ruska socialistična delavska stranka jc trdno prepričana o popolnem logičnem in skoraj -šnjem uresničenju političnih in socialnih reform, navedenih v programu, in da se !>odo te reformo dosegle le s popolnim uničenjem vsakega ostanka av^okracije ter a srlicanjem ustavnega zborov nja od celega naroda prosto izvoljenih zastopnikov na podlagi splošne, direktne in tajne volilne pravice, v čim krajšem primernem času.
Jugoslovanski socialisti o ruski revoluciji.
«
Ko je na RusketU zmagala revolucija, jo je pozdravila tudi jugoslovanska socialistična stranka v Avstriji. Dno 8. aprila je imela v Trstu, kjer je izza zadnjega kongresa izvrševalni odbor, sestanek, na katerem jc sklenila sledeči pozdrav ruskim socialistotai:
"Jugoslovanska socialistična stranka z navdušenjem pozdravlja zmago ruske revolucije nad cariznrooni in vojnim nasiljem in pričakuje, da bo velike važnosti po socialnem preobratu v tej držrfvi za zveste in nezniagljive boritelje prole-tarske revolucije — kategoričen opomin nasilni-kom in tlačrteljem vsega sveta.
Jugoslovanska socialistična stranka želi naj-topleje, da napravi ruska revolucija, ki je postala najznamenitejši faktor iniru in ki je smrtonosno zadela vojno «buržvazijo, konec nasilju po vsem svetn in da dokaže potrebo socialne reorganizacije, da se dvigne iz razvalin razrušenih držav svobodna socialistična Evropa."
Ta pozdrav je ponatisnila tudi tržaška "E-dinost", ki mni • je dodala iz svoje modrosti sledeči komentar:
"Človek bi moral zavidati socialni demokraciji svobodo, katero uživa danes, ko je sicer odstranjena ali vsaj močno zmanjšana vsaka poli-ttfna in osebna svoboda. Vprašamo samo, kaj bi se zgodilo s katero drugo stranko ali osebo, ki
bi hotela pozdraviti pristaše v sovražnikovi deželi iu bi tako jasno naznanjala razru.^enje današnjega sistema ne samo v Rusiji, temveč po celem svetu.
Kaj bi se slasti pripetilo kateri naših strank, ki bi v takem pozdravu podanikom kake tuje sovražne države povdarjala besedo "jugoslovanski", katera beseda jc prav posebno prepovedana."
Zdi se torej, da je "Edinosti" od srca žal, da je šel ta telegram iz Trst» v Petrograd. Človek bi se moral čuditi komentarju "Edinosti", če ne bi brl poznal tega lista, njegove jokavosti in njegovega dcnunciatoričnega nagnenja že od prej. ¿Metoda "Edinosti" in ljudi, ki so stali zanjo, je bila vedno ta, da jc kazala avstrijski vladi svojo lojalmmt, obenem pa migala, kako so drugi nelojalni.
Vendar pa bi si bil človek mislil, da bo vsaj v sedanjih časih našla nekoliko več možatosti. Ako bi bila "Edinost" res tako narodna, kakor rada trdi in če bi bilo v njej le koliekoj čuta za demokracijo, bi so morala od srca veseliti-tega pozdrava
- Seveda ,naxi sodrugi v Trstu so tudi uklonje-ni pod vojni despotizeni ia ne morejo vsega reči doalovno tako, kakor bi radi. Nad njihovo glavo je cenzura in ces. kr. justica. Kljub temu so
povedali v svojem telegramu toliko, da se mora občudovati njih pogum. Aoveku ni treab, da bi bi bil prerok Danici, pa lahko razume ves potnten tega pozdrava.
Jugoslovanski socialisti v stari domovini so razumeli veliki pomen ruske revolucije ne le za Rusijo^ ampak za ves svet. V tem je seveda obsežena" tudi današnja Avstrija. "Ruska revolucija ^o kategoričen opomin nasilnikoni in tlači-teljem vsega sveta" — pravijo naši sodrugi.
¿Ali ui "Edinosti" prav, če izjavljajo socialisti, da bo ruska revolucija kategoričen opomin tudi — avstrijskim nasilnikoni in tlaeiteljemT
Jugoslovanska socialistična stranka želi, da napravi ruska revolucija konec nasilju po vsem svetu — torej tudi v Avstriji. Ali je "Edinosti" to žal?
Jugoslovanska socialistična stranka upa, da se dvigne iz razvalin razrušenih držav svobodna socialistična Evropa. Razumemo, če se "Edinost" ne navdušuje za socialistično Evropo. Toda nekatere države v razvalinah bi ji bile vendar lahko simpatične, na primer današnja habsburška monarhija. Ce sc iz takih razvalin dvigne svobodna Evropa, so v njej tudi Jugoslovani svobodni. Ali zdi se, da "Edinosti" tudi tako upanje ne dela veselja.
Prav nič ue bi zamerili tržaški tetki, če bi protestirala proti zatiranju svobode. Videli bi, da ima vsaj kaj poguma. Ampak njen komentar ni nikakršen protest, temveč solzava denuciacija: "Kaj bi se komu drugemu zgodilo!" — to se pravi: "Zakaj ne zabranite socialistom takih telegra-movT Zakaj jih ne zaprete tja, kjer je jok in škripanje z zobmi t"
"Kaj bi se zgodilo komu, ki bi tako povdarjal besedo "jugoslovanski", ki je prav posebno prepovedana!" — Ej, mi vemo, da avstrijski vladi ne diši izraz "jugoslovanski" in to vedo tudi naši sodrugi v Trstu. Toda naša straitka v stari domovini je od svojega rojstva jugoslovanska, torej ne more njen izvrševalni odbor čestitati ruskim socialistom kot kitajska ali malabarska stranka. I)a mora "Edinost" opozarjati avstrijske oblasti ravno na to jugoslovansko predrznost jugoslovan-skih socialistov, je pa le čudno izpričevalo za njeno — jugoslovanstvo.
Ampak tako je bilo vedno in to je bil baš glavni vzrok, da ni slovanska huržvazija nikdar ničesar dosegla in da je naposled tudi reševanje narodnega vprašanja padlo na socialistične rame, dasi bi bila to v prvi vrsti naloga meščanstva .
Jokali se pa ne bomo. Po vojni ne bo več usoda narodov v rokah takih solzarjcv, ampak vodile jo bodo že kr;epkejše pesti.

¥
2:

F3 o svetu
•i
3
4 ■
Kakor poroča "Berliner Tageblatt", so izdelale stranke večine v rajhatagu, socialisti, katoliški centrom in napredna stranka, v petek večer takozvano mirovno resolucijo, ki jo predlo že na prvi seji parlamenta. Ta resolucija pravi:
"Kakor na dan 4. avgusta 1914., tako vztraja nemÄko ljudstvo tudi na pragu četrtega vojnega leta na zagotovitvi prestolnega govora: "'No vodi nas želja ^po osvojitvah."
"Nemčija je prijela za orožje v obramlm svoje neodvisnosti in svobode m za celotnoat svojega ozemlja. Državni zls>r dela za mir in vzajemen sporazum in za trajen mir med narodi. Nasilno osvajanje ozemlja in politično, gospodarsko in finančno izsiljevanje ne soglaša s takfm mirom.
"Državni zbor odklanja vse načrte za gospodarsko blokado in za obujanje sovraštva med narodi po vojni. Svoboda morja mora biti zagotovljena. «Le gospodarski mir more pripraviti podlago za prijateljsko združitev narodov.
"Državni zbor bo energično podpiral nstvar-janje mednarodnih pravnih organizacij. Dokler pa ne sprejmejo sovražne vlado takega miru-, do*
kler iiigružavajo Nemčijo in njene zavosoiee z osvojitvami iu nasilstvom, bo stal nemški narod skupaj kakor en mož, vztraja neomajno in se l>o bojeval, dokler ne bodo njegove in njegovih zaveznic pravice zavarovane. Združen je nemftki narod nepremagljiv.
Državni zbor ve, da je a to izjavo v ao-glaaju z možmi, ki branijo domovino; v junaškem boju so gotovi neumrljive zalivalnoati vsega naroda." ...
Temu spisu pravijo mirovna resolucija. IIo-Temu spisu pravijo mirovna resolucija. \Po-l>nc 4. avgusta li>14. se je Viljem lagal, ko je v prestolnem govoru dejal, da ga ne vodi nobena želja po osvajanju. Če se sklicujejo nemške stranke po treh letih na to neodkritosrčno izjavo, bodo z njo napravile malo vtiska po svetu/Toda bilo bi še razumljivo, če bi se rajhatag skliceval na to izjavo in zahteval od vlade, da objavi v tem smislu svoje mirovne pogoje. Če pn pravi resolucija, da je Nemčija prijela za orožje v obrambo svoje svobode in neodvianoati, katere se nihče ni dotikal, medtem ko je dane«
t
izven doma, da jc nemška vlada izzvala vojifo, je a tako izjavo miru izkazana prav slaba usluga. Ae bolj pa velja to za bojeviti ton, s katerim se resolucija zaključuje.
Iz Washingtona poročajo, da imajo tam zanimive vesti iz Carigrada. Sodeč po njih se širi v turfiki armadi revolucionaren duh, ki se baje da komaj še krotiti. Turško vojaštvo je do skrajnosti nazadovoljno z nemfiko nadvlado. -Nemci z ladje Ooeben so namerili topove na Carigrad in žugajoč, da bo<L| bombardirali mesto, če se pokaže kakšno gibanje z namenom, da bi we zrušila sedanja turška vlada
Ne bi se bilo posebno čuditi, če bi se Turki res začeli upirati. Od vseh dežel nI nobena tako po nepotrebnem v vojni, kakor Turčija; kajti uiti v slučaju zmage nluia upanja, da bi kaj pridobila, pač pa pride tedaj še bolj pod oblast Nemčije. Zmaga centralnih sil pomeni za Turčijo izgubo snmoatalnosti. Ker pa postaja ta ^nvagn čimdalje bolj dvomljiva, se morajo Turiu naposled vendar sami začeti vpraševati, čemu se bo-
jujejo. In ec vidijo, kako raste nemški vpliv od dne do dne, kako vladajo Nemci povsod in kako postajajo vse bolj oblastni, jim mora priti do vesti, da se bojujejo le za Nomčijo in da so j»«rav- # za prav nehote izdajalci svoje dežele.
Zdi se pa, da je Nemčija mislila tudi na t«p eventualno*! iu da je zato — seveda pod pretvezo vojne potrebe — precej napolnila Turčijo z nemškim vojaštvom. Tako so Turki pravzaprav jetniki svojih zaveznikov.
Ljubljanski "Slovence" je dne 12. maja po ročal, sklicujoč se na češke liste:."V okolici B djojevie kupujejo ljudje za drag denar pse nadomestilo za goveje in svinjsko meso. Ti kupo valci pasjega mesa so večinoma iz gorskih nem krajev, kjer vlada veliko pomanjkanje mesa."
Angleži s«. \ plenili TS9 kam>no\. i/gubiH , 133. I z In cd izgubljenih Upov so dobili nazaj 37 med ostalimi, ki so še v rokah Nemcev, so jih ' gnbili 84 takoj v začetku vojne. Od aprila II niso Angleži izgubili niti enega topa,

PROLETAREC
UST CA IM TI BI ^ E DKLAV1IKCA
UÜD5TVA.
IZHAJA VS4 KI TOREK.
■■■■■■H*
éiltn kt «tktvaa à tika i :iiict|«, Illinois
Za Am triko $2.00 sa eelo Z» MliOf I) a pol Uta.
Maietaiaa: Za Amtriko 1 Ma $100 sa pol lota. PJb sa col o leto/ |ltt_
Oglati /# eUgtvetu. Pri sprtmtmèi kiialiifa ji P*hf *i*tga natnaniit tudi tiari nas Up.
pošiljanj« no rodnosti. J« pošiljati predsednika družbe,
1844 8. Racine Ave. 111.
PROLETARIAN
Pttkiekieff rsBiiSM wvi'hvi • i vvmii^ vvmpii j
WHHPs wUHSO» ' \
jetscHprion ralss: United States and fieaada, $2.00 e year. $1.00 for half veer. Foreign countries $2.10 a year. Ils» for half year.
Advertising raits agreement. WASLOV (ADDRESS):
«PROLETAREC
CHICAGO. ILLINOIS
PLEMENSKO SOVRAŠTVO.
V	Ameriki vladajo med delavstvom resnično žalostne razmere. Pri tem ne mislimo le na njih go spodarski položaj, na izkorišča njo pri delu in v konzumn. sploh na vse tisto, česar je ^epos»ednc kriv kapitaliatičui sistem. Krivico, ki jih trpi proletdriat, so \elikc: toda nič manj žalostim od tega je strašna zaustalost velikega dela proletarcev v tej deželi, iz kamere se včasi izležejo dogodki, polni krivičnosti in brutalnosti.
Ni še davno, kar smo morali poročati o strahovladi, ki je nekaj ¿asa pretresala mestece Kast St. Lou is v južnem Pitno is. Iz Hat River v Missouri prihajajo sedaj vesti, ki zopet kažej«*, kakšne posledice lahko poraja slepo plemensko sovraštvo. . Ct se je v East St. Louisu obrnila razjarjeno»! belega plemena proti črnemu, ne igra v Fiat River barvi kože nobene vloge, ampak sovraštvo se dviga zoper "tujce" eploh.
Poročilo iz omenjenega mesta pravi:
"Tritieoc amernkiu radarjev se je «noči (v petek) po se» lir. i h zvečer zbralo in kamnalo tuje delavce, večinoma nakladalce. dokler jih ni bilo mnogo ranjenih» eden izmed njih smrtno. Vzdrževala se je veat, da je bi! neki inozemski rudar ubit, Več kakor sto strelov je bilo oddanih. Okna jamskih stavb na posestvu Doe Run in Fe-deral Lead so bila razbita in hi?c tftjcev razdejane. Aneričau*. so kamnali vsakega tujega delavca, ki jim je prišel pred oči. Hodili so razdraženi, toda metodično od rova do rova s priznanim namenom, da liženo vsakega druporodnega delavca. Kakor se zdi, so Američani ravnali brez vnd<telja in streljali so le, da ustrašijo tujce. Razburjenost se je kazala zal-nje tri dni, ker se daje tujim delavcem baje predli«*t pri delu."
Drugo poročilo, V: je s tem deloma v nasprotju, prav!:
"V Fiat River sta dospeli dve četi ipiliearske konjenice, da napravita red in prepiefito nasilno izginjanje inozemskih delavcev. Po deželni cesti se drenjajo gmče inozemcev — Italijanov, Madžarov, Rusov in Poljakov — j>c«. nekateri se pa vozijo ? sabo imajo ¿ene in otroke. Na pota so oroti Bon ne Terru. Takoj za .ijiici so domači "ameriški" rudarji, oboroženi z raznim Orožjem, da vplivajo na "ameriške" ruda i je v Bonne Terru, da tudi od tam iz/ene jo inozemce.
Inozemski rudarji pravdo, da ne sploh ne vrnejo v ta Itraj, ker je povsod dosti dela.
Z inozemskimi rudarji izganjalo tudi inozemske obrtnike in ittotvo res v glavih delavcev, ali je trgovce.	r
V	tukajšnjem okolišu kopljejo svinec in "ameriški" rudarji so najbolj nazadnjaški element mel delavci v Ameriki, ki Žive skoraj kakor kitajski kuliji. Plača je niika, delavne razmere pod vsak J kritiko in napreden delavec ne Ifre delati v te kraje, kjer je še uveljavljena najhujša kapitalisti? | na suinoet."
Doslej pač še ni mogoče izreči, ali se je porodila misel na to na-eilstvo re« v glavah delavcev,ali ie prišlo hujskanje od kakšne drua» strani, a Nvsak način je to zelo ialostna alika in meče na razmere
Zavarovanje življenja.
Anarhija v Arizoni
.
Zavarovalna kupčija se je v naéi dobi nena-vadiio tuočno razvila, tado da je akoraj ni reči, za katero ne bi bilo kakinega zavarovanja. Družbe, ki se bavijo s tem poelom, večinoma izvrstno uspe-vajo; nekatere med njimri delajo celo večje dobičke, kakor veleindustrijaka podjetja.	%
Razcvit zavarovanja je »pravo anaiueiije naše kapitaliatičue dobe in posledica splošne negotovosti, ki je «pojena z vladajočim gospodarskim sistemom.
Metd drugim« panogami zavzema posebno važno mesto zavarovanje življenja. Izraz sam na sebi pač ni posebno dober. Življenje se ne n.ore zavarovati pri nobeni asekuranšni družbi; kai se v resnici zavaruje, je poKuirtnina, denar,- ki ga mora družba ¡splačati dedičem po smrti zavarovanca. Življenje samo je pa tudi po zavarovanju "v bo*jih rokah".
Ta vrst zavarovanja se je izredno močno razvil*. Leta UHX) je bilo v Zed in jenih državah za 25 milja rd dolarjev življeirakega zavarovanja; v samem New Yorku je bil<o zavarovanih 37,531,000, v Chioagi pa 15,400,000 dolarjev.
•Najvišja zavarovalnina je znašala 1,525,000 dolarjev; za to čedno svoto je bil zavarovan lesni veletrgovee Thomas 8. Shevlin v Minneapolis. Potem slede Lewis Parker v GreenvHle za 770,000 dolarjev, William A. Read v New Yorku za 617,-000, William! i»e R. Roatili v Muscatine, Iowa, za 497,000 dolarjev, Andrew J. (»ranam v Chieagu za 4:U,000 dolarjev.
Na take zavarovalnine seveda ne more m/isliti revščina. Za delavca je ie veliko, če si zavaruje par sto dolarjev posmrtnine pri svoji podporni organizaciji. Pa vendar bi bilo zanj tako zavarovanje veliko važnejše,, kakor za bogatiua, ki bi lahko enostavno en del svojega premoženja vložil v banko in ga tam hranil za svoj pogreb in za svoje dediče.
VeJekapitalist ne stori tega; ker hoče imeti ves svoj denar na razpolago za svoje špekulaciji in investicije in se ne zadovoljuje z malimi obrestmi od hranilnih vlog. Delavec se pa ne more zanašati na svojo bančno knjižico, če se mu sploh posreči kaj prihraniti, ker «zadostuje par tednov brezposelnosti, da pogoltnejo, kar je dal v letih na stran.
Tako se vidi razlika used položajem kapitalističnega in delavskega razreda pri vsaki priliki. Kapitalist, ki je veliko manj potreben zavarovanja, si z asekuranco lahko zagotovi veliko premoženje poleg svojega laatnega hvetka; delavec, ki res nrkoli ni na varnem, je pa tudi v^avarovanju tako omejen, da si z njim kotnej za silo pomaga
tovo; kajti v njegovem življenju kaj lahiko nasta nejo slučaji, da ne more plačevati premije; vsled kakšne bolezni ali brezposelnosti pride lahko ob vse že plačane pravice.
Za zboljšanje teh razmer bi bilo nujno po -trebno, da bi se vzela zavarovalna kupčija m privatnih rok in da bi jo prevzela drsava oziroma vlad«.
»Važno bi bik) to že iz narodnogospodarskih rgzlogov. Zavarovanje prinaša take ogronuie dobičke, da je neodpustrKf, če si vladi sam« ne odpre tega vira dohodkov, ki bi ji omiogoČil, da bi snela razna bremena z ram ljudstva. Tedaj bi bilo tudi mogoče, da bi vlada osredotočila v*e raznovrstne panoga zavarovanja in uvedla tudi take, kakršnih doslej še ni, a ki bi bile zaradi splošne ljudske blaginje nujno potrebne.
V to vrsto »pada na primer zavarovanje za slučaj brezposelnosti. Sedaj se v Ameriki res precej dela. Dokler traja vojna, bo industrija zaposlena Zedinjene države, ki so pozno vstopile v vojno, pa so imtele že doslej zaradi svetovnega konflikta ogromna vojna * naročila, so «nbvaro -vine tiste industrijske krize, ki navadno nastane v vsaki deželi ob izbruhu vojne, kadar zapuščajo delavci truntom* tovarne, da odidejo v vojašnice.
• Ali vse to ni nikakršno zagotovilo za bodočnost. Kakšne bodo delavske razmere v Ameriki, kadar se ¿»klene mir, ne more danes nihče povedati. "Nikakor pa ni izključeno, da pride kriza, kakršne smo že imeli v deželi, in morda še hujša.
Če bi se pa to zgodilo, bo prepozno tarnati zaradi panike in iskati sredstva zoper brezposelnost. 'Za slabe čase se je treba pripravljati v dobi prosperitete. To pa mora biti skrb družbe, ne pa posameznika, ki ni dovolj ntačan za to.
Beseda o prosperiteti ima tudi danes zelo relativen pomen. Gotovo je v deželi velika prosperitete »za kapitalistični razred. Vojnimaterijal vsake vrste in živila se prodajajo v Ameriki za polovico sveta. S polno paro se mora delati na vseh koncih in krajih, da se mtorejo izvršiti vsa naročila. Že nmiožiiia zagotavlja kapitalistom ogrom!ne prof i te.
Drugače je z delavstvom. Ik» je, da se delu. Res je, da so se tuintam plače nekoliko zl>oljšale.
Ali še bolj je res, da ni vae zboljšanje plač v nikakršnem razmerju s silnim podraženjem vsega življenja in niti v, sanjali ni misliti na to, da bi si moglo delavstvo v splošnem sedaj prilsreniti toliko, da bi lahko « prihranki brezbrižno živelo, Če pride kakaita kriza, ki lahko traja mesece in mesece.
Ogromna večina delavstvi «i sploh nič ne more prihraniti. To je mferodajno, ne pa posamezne izje«*. A v teh razmerah postane kriza, katere motnosti ne more danes nihče zauikati, lahko katastrofalna. Kajti tudi Zedinjene države imajo vsled vojne ogromne izdatke in če se danes deloma pokrivajo s "posojilom svobode", se ne sme pozabiti, da bo treba to posojilo vračati. **
Pkrepi za slučaj brezposelnosti so torej prav sedaj zelo nujni. Če ne pride do krize, tem bolje; ali če pride, bodo njene oblike take, da bo po deželi jok in stok in ikri panje z zobmi.
Kljub neizmerni važnosti tega problemi se pa v Ameriki vendar nič ne ¿gane za njega rešitev. Ko je bila zadnja resnična velika brezposelnost po zimi 11)14—1915, se je sicer stvar tuintam študirala; tuintam se je izdelalo nekalUto predlogov. Rezultata pa vendar ni bilo niti najmanjšega. In se je zopet začelo nekoliko bolje delati, je bila takoj vsa stvar 'pozabijena in pokopana.
Z naeioualiziranjem ali vsaj pod rža vije njem vsega zavarovanja, bi se v tej smeri lahko veliko
storilo.
., Vladna ivprava zavarovanja 'bi lahko imela še drugo zelo važno posledico. Vladni zaviro-valni urad bi moral računati. Moral bi si napraviti sliko, v kakšnem razmerju stoje vplačila in izplačila. In kmalu bi se prepričal, da je pri delavskem zavarovanju oškodovan, ker je delavsko življenje — prekratko.
To sicer ne bi bila nobena novica v splošnem. Toda zavarovilni urad bi moral glediti, di spozna vzroke tega žalostnega dejstva, in lahko bi se poučil, da se delavsko življenje zapravlja. Vzroki, da delavci večinoma prezgodaj umirajo, so raznovrstni, a veliko je takih, da se lahko odpravijo. Če se uvede energičen boj zoper razne bolezni, ki so v zvezi z delavskimi poklici, če se uvedejo sanitarne razmere v tovarnah, delavniean in jamah, če se i>o*krbe delavstvu higienična stanovanja, če se store resnejši ukrepi za varnost življenja pri delu, če se skrajša delovni čas in omeji priganja-nje, se delavako življenje lahko znatno podaljša.
^Kaj pomeni to za delavstvo, ni treba razkladati. Za zavirovilnieo bi pa pomenilo večje dohodke in razmeroma manjše izdatke. Za vsako
v najhujših slučajih. A niti to ni popolnoma go- , ( zavarovalnino bi premije toliko dalje tekle, koli-
kor bi bilo življenje podaljšano.
To bi bil matematičen dokaz, da je varnost delavskega življenja, vec kakor, individualno vprašanje. Spoznajo se, da je v interesu družbe in državi prav tako kakor v interesni delavca samega. In s tem spoznanjem bi bil boj za boljše varstvene zakone prav izdatno olajšan.
'Podržavijenje vsega zavarovanja bi torej lahko vodilo do tega, da bi bilo naposled res življenje zavarovano.
V Ameriki so sedaj kakor po vsem svetu abnormalni čaai. Kdor še ne ve, bo kmalu spozral, da je v takih časih privatno-kapitalistični sistem /.elo nesposoben. Tudi če se naši zakonodajci še* branijo tega spoznanja, se ga ne bodo mogli trajno ubraniti. Za delavstvo Je pa to ugodno, ker lahko mnog** jasneje pokaže, da soglašajo njegovi interesi veliko bolj z družabnimi, kakor pa kapitalistični.
Podržavijenje zavarovanja je le eden izmed pioljeirttv delavstva v sedanji druzlii. Ali važen problem je in z njim se lahko spravijo v zvezo doslej v Amferiki skoraj neznane panoge socialnega zavarovanja za slučaj bolezni, starosti, obncnio-•gkisti i. t. d.
Čas naravnost zahteva, da bi delavstvo odločneje nastopilo za rešitev teh vprašanj. Že zaradi tega leži to v času, kcr%se mora danes veliko bolj računati z delavstfoui, kakor v navadnih, nekritičnih dobah.	i.
Zato »bi se moral* delavstvo do zadnjega moža okleniti svoje politične organizacije, stranka sama pa bi morala posvetiti tem praktičnim vprašanjem veliko več pažnjc, kakor doslej. Kajti železo je treba kovati, dokler je'vroče; in sedaj je vroče.
Zagrebški "Obzor" piše dne 5. maja 4 Kakor smo izvedeli, bo v kratkem času izšla vladna naredba, po kateri se f>odo znižali dnevni odmerki kruiia in mol^e v vseli» hrvatskih mestih. Po tej naredbi bo znašal dnevni odme'-rek moke na osebo eno petin k o kilograma, ali šest kilogramov na mesec. To znižanje dnevnega odmerka je v zvezi s tem, ker se pričakuje letos zakasnitev žetve za kakih 'JO dnij."
med delavstvom * tej deželi skrajno slabo luč.
Nikakor ni dovolj preklinjati kapitaliste, ampak treba je tudi priznati, da se razmere ne more ji /boljšati brez delavcev in da so delavci sami mnogo krivi položaja, v katerem žive
Taki dogodki, kakršen je ta v Fiat River, so pač le mogoči, kjer je delavstvo nezivedno In neorganizirano. In dokler se ne zbudi k zavesti in se ne organizira, se bodo ponavljali taki žalostni pojavi, n-5 na izgubo kapitalistov, ampak na škodo delavcev samih.
Nič ne pomaga praviti delavcem, kako so kipltaliftti hudobni, če se jim ne pokažejo 4udi njih lastne napake. Kapitalisti pač Izrabljajo položaj sebi v prid, aH
Zadnji teden so se v Arizoni primerili dofodki, spominjajoči na tisto dobo, ko ni bilo v deželi ne zakona ne urejenega javnegu Življenja,.Če čita človek vesti o teh dogodkih, gn mika, da bi najprej pogledal, lis zemljevid in se prepričal, ali je Arizona re« v Ze-dinjenih državah, kakor se je učil, ali pa je kakšen nt civiliziran otok v Paeifičnem oceanu,
Arizona je resnično del naiie republike; toda ru^mere, na katere se tam naleti, ne. izpričujejo tega. Da se gode v kakšnem kraju nerodnosti, da se primerijo alo^iri. se pač ne more imenovati nemogoče. 8 posameznimi takimi slučaji se v naši družbi kar mora rnčuna> ti. Ali kar se je zgodilo v Arizoni, razkriva take anarhične razmere, da se zde človeku v urejeni in civilizirani državi neverjetne.
V Arizoni je znatna produkcija bakra, in jame so, kakor «e razume samo po sebi. lastnina velikih kapitalističnih družb. Da so podjetniki lakomni dobička, ne bi bilo treba posebej omenjati. To je v naturi kapitalizma. Družbe ari-zonskega bakra pa spadajo med posebno brutalne in zato so že večkrat imele sitnosti z rudarji. Včasih sploh niso imeli ne vade, da bi se bili kaj zmenili za delavske zahteve; Če je prišlo do štrajka. so smatrali za najuavadnejšo reč na svetu, da jim milica pomaga iz zadrege.
Urezali so se, V o je bil v državi Hunt governer. Ko je prišlo pod njegovo vlado do fttrajka in so zahtevali podjetniki milico, se je goyemer najprej prepričal, če Is taka asistenca potrebna, in ko je spoznal, da nočejo štrajkarji nič druzega kakor izpolnitev svoiih zahtev, je odrekel vojaštvo. Kakor je znano, je to kapitaliste ta ko razkačilo, da so zahtevali odpoklic govemeria in čisto res-io zbirali podpise v ta namen.
Takrat jim ni*o njihove intrige nič pomagale in morali so se vdati delavskim zahtevam.
Medtem so se razmere izpreme-nile. Draginja je rasla, plače ne. To je šlo tako dolgo/da so delavci spoznali neznosnost položaja in zahtevali ureditev plač. Družbe niso hotele ugoditi in posledica je bila stavka.
Magnat i so malo razmišljali, kako bi razbili štraj^. V časi si je treba nekoliko beliti glavo, da se izmisli Jcakšno 4rženialno" sredstvo v ta namen. Sedaj ni treba veliko mučiti možganov; nič ni e-nostavnejšega, kakor reči, da so strajk uprizorili Nemci.
Za tako obdolžitev ni tYeba niti posebne originalnosti. Ko je bil še Dumba v Ameriki in se je dokazalo, da je res hotel s pomočjo svojih agentov provocirati razne štrajke ,so kapitalisti kar vsako stavko pripisivali zunanji špion-ski agitaciji. Sedaj, ko je med A-meriko in Nemčijo vojno stanje in ko so t upata m res nemške zarote, ni taka obdolžitev nič dražja.
dejstvo je, da jim to v mnogih slučajih olajšuje j:» delaVci sami. Ciato gotovo store to tain, kjer se vedejo.kakor v Fiat River..
Za delavee nikakor ne more biti dovolj, če spoznajo, da as z boljšimi plačami lahko bolje živi. To ni velika modrost. AH razumeti morajo, da se nič ne opravi s samimi lokalnimi boji, temveč da mori boj proti kapitalizmu voditi de lavst vo kot Azred. Zato se mora združiti, ne pa na radost kapitalistov med seboj gristi.
Naj imajo pri podjetnikih v Fiat River Američani sli pa tuj<»i prednost — to je gotovo, da ne bo a takim nasilstvom ne enim ne drugim pomaga no. Razmere se morejo zboljšati le tedaj, če se skupno organizirajo in »kupno bo-
jujejo za boljše pogoje. Kjer pa še tega spoznanja ni, tam je vsaka večja in resnejša akcija delavstva nemogoča.
Priznati si je torej treba, da so velike mase delavstva še silno zaostale in da je treba ogromnega drla za njih pouk in povzdigo, Kmancipaeija delavskega razreda je nemogoča, dokler je le en del razredno zaveden, večina pa slepa.
, Dokler ne spoznajo mase prole-tariata niti te najprlmitivneiše potrebe solidarnosti, je popolnoma nemogoče, da bi razumele sociall-zctfi. Zato so tudi nesposobne za boj. Iz tega pa sledi ,da je treba mnogo bolje napeti moči, da se nezavedne množice privedejo k zavesti.
Toda kdor zna kaj takega trditi, mora tudi znati svojo obdolžitev dokazati. In kdor je tožnik, ne more biti obenem sam sodnik.
Recimo za trenutek, da bi bil res opravičen -.-nun, da so štrajki v bakrenih okrožjih. posledica nemške zarote. Kakšno nalogo bi tedaj imel tisti, ki sumit Nedvomno pač to, da pomaga razkriti zaroto in preprečiti nadaljnje rova-renje zarotnikov. Moral bi torej naznaniti syoj sum in svoje argumente pristojni oblasti, zvezni organi bi pa imeli nalogo, da preiščejo za3cvo.
V	resnici se ni zgodilo nič takega, ker najbrže nihče nhna nikakršnih dokazov, da bi bil Strajk špionsko delo. Pač pa izgleda.
se stvar količkaj trezno premisli, da je taka obdolžitev bosa.
V	interesu Nemčije bi pač bilo, če bi se vse delo v bakrenih jamah ustavilo, dokler trije vojna. Toda nikjer se nf'pokazalo, da i-majo delavci tak namen. Oni zahtevajo zboljšanje plače in nekatere reforme, in čim se izpolnijo njihove zahteve, se produkcija bakra lahko v najpopolnejši meri nads-
Uuj«. , >
Ampak to je tista točka, ob kateri so gospodje kapitalisti kočljivi. Oni nočejo zboljšati plače; oni so krivi, da je delo ustavljeno: oni so torej tisti, ki pomagajo Nemčiji. ,
Strah, s katerim plašijo zlaati izkoriščevalci zapada Ameriko, se
imenuje I. W. W. Nikdar se ui o tej organizaciji toliko pisalo, kolikor sedaj. Človek bi jo moral smatrati za nenavidno mogočno organizacijo in misliti, da iinu največji vpliv na* amerišfte delavee. Pa vendar je znano, da so Industrial Worker; of the World razmeroma slabi organizac^i, da imajo le v nekaterih krajih lokalen vpliv in da Že vsled tega ne wo rejo imeti svojWi prstov v vsaki stavki.
Mi nismo biJi nikdar posebno navdušeni za to organizaeijo; ni-kakor se ne strinjamo z njenimi načeli in z njeno taktiko, že zato ne, ker odklanjajo politični boj,* brez katerega je v politični družbi osvoboditev delavstva nemogoča.
Zato pa vendar I. W. W. niso tak parkeij, kakor ga slikajo kapitalisti iu njihovi organi. Prišlo je namreč že v navado, da se le citira ime 1. W. W., pa se misli, da zadostuje to, da se zakrije in opraviči vsako nasilstvo iu vsaka nezakonitost.
Kričeče naailstvo pa je bilo, ki se je izvršilo v Bisbee, Ariz.
Zadnji petek je sporočil brzo-jav o ondotnih dogodkih to:
Tisoč «to in sedeuiindevetdeset članov organizacije I. W. W. je bilo danes deportiranih in določenih iz Bisbce za Columbus, N, M. Sedaj jih vozijo semintja na KI Paso in Southern železnici. Kje jih postavijo iz 24 voz za Živino, v katere jih je stačila 2000 mož broječa četa, organizirana od Harry C. Wheeler ja, šerifa okraja Cohise, je še uganka. Po brzojavkah iz Coluinbusa niso oblasti dovolile 1,194 možem in treni ženam, izgnanim iz Bisbee, da bi zapustili železniške vozove in so aretirale F. B. Kinga, divizij^kega su-perintendenta, ki je nadzorov* 1 vlak. Dve sto oboroženim možem, ki so strašili ujetnike, ni bilo dovoljeno zapustiti vlak.
Kasneje so izpustili Mr. Khign. ko je obljubil, da odpelje može zopet nazaj. Vlak je pričel na ti voziti Bisbee ju. Pravijo, tla izpuste ljudi iz vlaka v Hermanas, N. M., toda potrdila ni za to vest.
Med pripravami za deportacijo sta bila ubita Orson P. McRaer član takozvane "Meščanske obrem bene lige" in bos v rudniku Copper Queen, in James Brew, ki je bil zaprt prvi dan. MeRae je bil ubit, ko je Brew ustrelil skozi vrata iz svoje sobe na M o Rae ja, in druge, ki so lovili ljudi, simpatu-joče iz 1. W. W. Pravijo, da MeRae ni bil oborožen. Brew je oddal več strelov in potem je stopil iz svoje sobe. Trije tovariši MeRae ja so utrelili nanj in on. je padel poleg svoje žrtve.
Akcija čete, ki sama sebe imenuje "Meščansko obrambno li-go", je posledica stavke, ki jo je sklieala podružnica kovinskih delavcev I. W. W. I'o oficiehiili «-fočilih je prišlo več tujcev v Bisbee, ki so vplivali, da se rudarji niso vrnili na de'o.
Načrt za ta pogrom zopsr "ne-zaželjene meščane" je izdejal o polnoči šerif Wheeler. V 2 urah je imenoval 1,200 mož za-deputije in jim ukazal, da se morajo zjutraj ob štirih zbrati na raznih mesti. Okoli 800 mož, ki so sami sein« imenovali "deputije", se je pridružilo Wheelerjcvim silam.
Možje, ki so bili oficieluo clepu-tizirani in še ne oboroženi, so dobili puške z inštrukcijami, da streljajo v silobranu. (Jeslo, ki je bilo izdano, se je glasilo, da se nadaljuje akcija, dokler zadnji član I. W. W. ne bo spoden.
Okoli 6:30 zjutraj je izšol po-soben ukaz šerifa, v katerem je prepovedal ženam in otrokom ni ulico in inštruiral deputije, da a-retirajo "na obtožbo vagabonded in izdaje" vse "kalilce miru" v okraju Cohise in vse tujce, ki so se zbrali tukaj od drugod z namenom, da nadlegujejo in ustavljajo može, ki hočejo delati.
Na to še je s presenetljivo iri-glico pokazalo na ulici pet oboroženih čet. Nekateri so prihajali iz stranskih ulic, drugi so drveli iz prodajaln, nekateri so skakali r. nizkih streh. Vsi so marširali proti središtu mesta.
Drugo poročilo javlja zanimivo vest, da so vsakega, preden so <?a stlačili v živinski voz, vprašali, če hoče delati.
v «
To je najzgovornejši dokaz, da jo bila vsa ta anarhistična akcija n-(Konec na 6. strani.
Brez odnehan)a — za republiko
"Slovenski Svet" v Clevelandu je zelo ueza-dovoljen a 44Proletarcem"; nič ne bi grešili, Čehi naravnost rekli, da je nezadovoljen s zahtevo po jugoslovanski republiki. Nad "Proletarcem" se namreč jezi zaradi tega, ker nagla** republikansko zahtevo in se ne da omnofiti z lepimi frazami o 44osvobojenju w in "ujedinjenju", za katerimi se lahko skriva vse in nič.
Lahko bi bili z vso sofistiko iz kraljevskega tabora hitro gotovi. 44 Prulctarec" ni privlekel jugoslovanske republike včeraj iz pogreza, ampak jo je imel od vsega začetka v svojem programu in si je ostal popolnoma zvest. Zgodilo *e ni prav nič, kar bi moglo nase stališče omajati, pač pa jo največji zgodovinski dogodki zadnjih easoc le u-trjujejo Ako bi bHi gospodje okrog 44S. S." pa-zno zasledovati te dogodke in pretehtali njih pomen, tedaj bi morali spoznati, da se s temi rečmi ne sme več slepomišiti Toda njihova taktika nam dokazuje, da se niso niti iz svojfcb lastnih napak in neuspehov nič naučili, in da je to, kar u-ganjajo, še vedno tisto staro liga&vp, ki ni doseglo nk* druuega, kakor kup blamaže in p<*)strcnih nasprotij med ameriškimi Slovenci.
Ce je kakšna taktika tako temeljito bankrotirala kakor ligaška, tedaj je pač dovolj jasno dokazano, da ni«3 ni vredna. Kdor pa hoče doneči politične u>i>ehe, se mora posluževati sredstev, s katerimi jih je mogoče doseči, ne pa tistih, ki jib zajetna le iz svoje glavica.
Du je bila 44Slovenska Liga" absoluten neuspeh, je (tanes pač nepotrebno dokazovati. Njena nt ,posebnost je pa prihajala ravno od tod, da je od vsega začetka mešala pojme, da se/je izogibala vsaki jasnosti iu da je hotela ljudstvu za vsako ceno vsiliti nazore nekaterih posameznikov.
. Njena agitacija se je pričela z deklaracijami o "osvoboditvi" in 4*ujedinjenjn*; čim je kdo potepal iui žrlo in hotel vedeti kaj natančnejšega o svobodi in edinstvu, ae je pa zagrmelo, da ruši srtnež slogo, iu podlo obrekovanje je imelo namen, ubiti vse take glasove. ■ >
Toda slovensko ljudstvo v Ameriki se ne da pitati s frazami, katerim se daje lahko najrazno-vrstnejši pomen > in ker ni dobilo od Lige nič druzega, kakor fraze, ji je obrnilo hrbet in jo pustilo v njeni "spleiidid isolatiou."
Ljudem, katerim gre res za združitev in svobodo Jugoslovanov, bi bil moral ta rezultat odpreti oči- Toda pisanje 44Slovenskega 8veta" iu njemu sorodnih listov kaže, da jiui jih ni odprl. Nasprotno pričakujejo gospodje, d* bo ljudstvo seda i naenkrat pričelo ogrevati za to, kar jc ves čas odločno odklanjalo. Zopet deklamirajo fraze, zopet odrekajo jasnost, zopet ponujajo vso tisto taktiko, ki je rodila le fiasko.
4'Slovenski BvefMahko izhaja v VVaahing-tonu ali v Clevelandu ali kjer hoče in lahko piše, kar se mu ljubi oziroma kar mu ukazujejo; itli a svojim ¡izhajanjem ne bo prav nič dosegel, do-^kler je njegovo pisanje v nasprotju z mišljenjem odločne večine Slovencev. A ker pravijo, da izhaja za to, da bi pospeševal idejo združenja in oavo-✓ boditve «red Slovenci, je njegovo izhajanje po -trata časa m denarja, dokler se poslužuje taktike, ki zibuja med Slovenci le o<fcpor.
Ideja zedinjenja in osvoboditve Jugoslovanov' ima meti ameriškimi Slovenci dovolj zagovornikov ; če bi »!o le za to, ne be bilo treba nobenega novega glasnika. Tudi mi smo gojili to idejo od vsega začetka; Jugoslovanska Socialistična. Zveza v Ameriki jo je naglašala na svojem prvem zboru; jugoslovanska socialna demokracija • v Evropi je zanjo delala davno pred vojno- In če bi bili prišli gotovi ljudje tukaj svojčas s treznim delom namesto z ligaštvom, ne bi hrlo treba tarnati, da niso ameriški Slovenci nič storili.
Ne dokazuje li prav tarnanje, da je bilo li-gastvo fiaskot Ne izvira li ravno iz tega potreba . drugačne taktike, take, ki bi bila slovenskemu ljudstvu v Ameriki simpatična t •
Ni sicer res, da niso ameriški Slovenci nič storili. Kongres Zedin jenih držav je bil od Jugoslovanske Socialistične Zmczc poučen o jugoslo-»lovanskcm vprašanju v času, ko še ni bilo nobene 41 »Jugoslovanske kan<;elarijeM v VVashingtonu. cionala'v Haagu in potoni mednarodne socialisti-Podobno obvestih *je dobila Soe ta listič na Interna ene konference vse prizadete socialistične stranke. Če se pa ni storilo, kar bi bHi mogli storiti lc zdrutženi Slovenci v Ameriki, je tega krivo bas li-gaštvo, ki je s svojim diktatorskim nastopom odganjalo Slovence,.\
In sedaj se to ponavlja. Ker je pa dvakrat dva sedaj štiri, ne more biti rezultat niti «cdaj drugačen, nego je »ril prej. Včeraj pogubna taktika ne more danes poistati rodovitna, ker se rti nič takega ¡zgodilo, kar bi moglo preobrniti u.o -žgane v ameriško-s-lovenskih glavah.
UGLED IN ZMOTA.
14Slovenski Svet" začenja svojo polemiko z nami s sledečim po njegovem mnenju gotovo zelo globoko filozofičnim, v resniei pa popolnoma brezpomembnim, v faktičnrh razmerah povsem neutemeljenimi odstarvkom:
"So ljudje, katerim lahko vedno ponavljaš eno in isto, navajaš dokaze in razloge, pa bodo. v kljub temu še vedno gonili svojo naprej. 'Naj se tudi sami zavedajo, di nimajo prav, naj to tudi priznajo v ožjem krogu svojin prijateljev vendar tega nočejo javno izpovedati, ker se. boje da ne bi trpel njih ugled in vpliv, čeA, da bi se smatralo to lahko tako, kakor da so spremenili fcvoje prepričanje. Ker pa je zmota človeška stvar, ker se lahko vsak človek enkrat moti, ni priznanje te »mole nikaka sramota, tenrveč nasprotno še častno, fripoznati anvoto ne pomeni torej fipremevirtt prepričanje, pač pa podvreči se dokaermi hi nastopiti pot resnice."
Tisti ljudje, na katere misli 44S. &", «no se-
veda mi To ae pravi^S. S." je hotel zadeti uasj pa nas ni zadel. Kajpada — eno in i*to nam lahko ponavljajo noč in dan, teto dni'iücelo stoletje; a teui nas ne morejo »preobrniti- Toda kar ae tiče dokazov in razlogov, je atvar (čisto drugačna. Ubkazoui in razlogom smo zelo dostopni, ampak podati nam jih je treba. Monarhiji nam dajejo pa le fraze in teh ne moremo sprejeti nanieutp dokazov.
Z besedami 44naj se tudi zavedajo, da niniajo prav, naj to tudi priznavajo v ožjeiu krogu svojih prijateljev' izreka S. S. Miupničenje, katerega se ne bi aniel poslužiti noben dostojen list. To namreč izgleda tako, kakor da mi privatno odobravamo, proti čemur se javno bojujemo. To je pa in-temno podtikanje.
Kar se tiče "ugleda", se ni treba 44S. S " nič razburjati. Med nami jih je cela vrsta, ki so se bojevali za socializem v času, ko je bila med takim delom hi ugledom razdalja kakor med zemljo in solneem. Socialistično prepričanje je bilo včasi spojeno ne le z barbai skiiu progonom, ampak tudi s prez i ranjeni in zaničevanjem. V policijskih podatkih je bilo o vsakem socialističnem j agitatorju zapisano, da je 44na slabem glasu," le zato, ker je bil socialist. A skoraj vsak izmed tistih, ki imajo v našem gibanju kaj pOtuena, bi bil I lahko prišel da "ugleda" in do vsega, kar je s teui spojeno, če bi se bil hotel pimtaviti na tisto stran, kjer je bil ugled doma.	;	|
Da je «mota človeška stvar, vemo davno brez tega dobrohotnega pouka. Prav zato so uaše organizacije demokratične, ker je v njej uevar-nost zmote vendar manjka, kakor če odločujejo posamezniki. In priznati «»moto ne smatramo za nič težkega in hudega, temveč se sami neprenehoma kontroliramo in vprašujemo, če se uroiio kje zmotili.
Toda če naj priznamo zmoto, katere nismo sami spoznali, nas je treba prepričati o njej- Tega pa "S. S." ni storil. Ponavlja nam pač vedno 44eno in tsto", ampak to eno in isto je vedno enako neutemeljeno in nepodprto. Tisti, ki se je amo-' til, tpa noče spoznati svoje zmote, je baš gospoda na nasprotni strani, ki se je s starim ligaštvom zmotila, pa ne£e priznati tega.
44VSI POGOJI RAZVOJA."
"S. S. ae razume, kako sam sebi nasprotuje, kadar piše po svoji navadni šabloni- V svoji polemiki z nami namreč nadaljuje:
4 4 Osvobojen je in ujedinjenje Jugodovauov, Slovencev, Hrvatov in Srbov, jf danes bolj kot kedaj prej ona sporna točka, o kateri postajajo prepiri tem ljutejši, čim bolj se bliža trenutek, ko se bede odločevalo tudi o naši usodi, ali ostanemo še nadalje za večno v težkem ujetništvu, kjer nam preti neizogiben naroden pogin, ali pa¡ bode m o združeni a Hrvati in Srbi uživali v svobo- * dni narodni državi vse predpogoje, da se bohemo' mogli razvijati in napredovati." „ >
44 Vse predpogoje, da se bomo mogli razvijati in napredovati." Da! To hočemo mi. Ali pa hoče1 to tudi "Slov. Svet*"
Ne! "S. S." noče n£ druzega kakor tako-zvano zedinjenje Jugoslovanov — bolje rečeno nekaterih Jugoslovanov; — če hočemo biti natančnejši, pa moramo reči, da hoče le jugoslovan- * sko državo.
Ali so to vsi predpogoji za razvoj in napredek t
Kaj še! Državna združitev Jugoslovanov izven Avstrije je za jugoslovansko ljudstvo lahtko enaka ali pa še večja tiranija, kakor v Avstriji. Mislimo, da je dovolj, čc se pogleda na staro Rusijo. *
•Narodna združitev je le eden izmed pogojev za (l»oljši razvoj, a včasi niti ne iiajpoglavitnejši. Nemci so n. pr. še danes državno ločeni; večiua jih živi na Nemškem, drugi v Avstriji in v Sviei. Kljub tej ločitvi so kulturno zelo tesno spojeni in vc razvijajo. Če bi bili Jugoslovani v Avstriji uživali avtonomijo, resnično avtonomijo in čc bi bila A vat rija demokratično organizirana, bi bili tudi Jugoslovani v Avstriji in izven Avstrije lahko našli mo«čne k u Mirne stike.
Seveda je položaj malin narodov splošno različen od položaja velikih in tudi literarna skupnost pomeni le en pogoj razvoja, ne pa vseh pogojev. Zahteva po združitvi Jugoslovanov je iz več kakor enrga razloga opravičena. Toda če se nam pravi "združitev", je s tem tudi malo povedano, da sc absolutno mora vpraševati dalje. In kdor govori o 44 vseh pogojih razvoja In napredka", mora iskati nadaljne odgovore. Zlasti pa se ne sme upirati iskanju odgovorov, če prihaja od strani, ki jc pri združitvi prizadeta. Kajti če se upira, dokazuje s tem, da ima razloge za zatajevanje odgovorov.
MAúEK V VRECl
"S. S." gode venomer svojo, da jc vprašanje vladne oblike v Jugoslaviji $Hc v tretji vrsti. Res je sicer, da se v potu svojega obraza trudi, da bi to kuho na kakšen način zabelil in nam jo napravil slastnejšo. Toda vse, kar v ta namen navaja, se tako razlikuje od argumentov, kakor cestni prah od zlatega.
Njegovo 44prvič, drugič, in šele tretjič" je čisto sofistično zaneseno v problem. Čc potrebujem suknjo, ne bom dejal: Najprej jo nroram kupiti, ker je še nimam; šele kadar jo imam, se bom pobrigal, koliko velja, in nazadnje Ibom gledal, kakšna je in jo eventualno dal predelati. .Vsakdo razume, da ni tu nikakršno 44pt*vič, drugih in tretjič", ampak da gre vse skupaj. Kakšna je suknja in koliko velja, se mora odločiti takrat, kadar jo kupujem, ne pa kadar sem že opeharjen.
Vprašanje vladne oblike je za Jugoslavijo pač toliko važno kolikor kakovost suknje. Toda "S. S.", ki bo gotovo islobraval previdnost v trgovini z oblekami, hoče, da naj glede na svojo narodno bodočnost kupujemo inaAka v vreči. Pri i
taki kupčiji pa prav dobro verno, kaj bi dobili, iu zato je n» maramo.
Saj ni vladna oblika vse, o čemer hočemo biti na jaanem. Vprašanje centralizma ali federalizma je ločeno od monartiičnega ali republičati -akega vprašanja. Kakor monartiija, je tudi republika lahko centralistična ali pa federativna. A to organiza*orično vprašanje je ravno tako važno, kakor vprašanje republike ali monarhije, kajti tudi od njega so odvisni vaižni pogoji bodočega napredka in razvoja.
Zakaj pa naj ae Jugoslovani prazaprav združijo*	. ,
Mi imamo na to le en odgovor: Zato, ker bodo združeni lan ko bolje deLali za svoj razvoj iH 's tem za napredek vsega človeštva, kakor če so razcepljeni hi obsojeni na nesposobnost. Zaradi njihovih interesov naj ae izvrši združitev; sauio po sebi sledi, da pridejo potem njihovi interesi najbolje v soglasje z interesi drugih narodov.
Če je atvar taka, pa^ne morejo priti nobeni drugi interesi v poštev, torej tudi dhiastični ne. Ako hočemo združitev Jugoslovanov, tedaj nas usoda dinastij, ki imajo kakšne aspiracijc, nič ne briga. Vsako vmešavanje katerekoli dinastije more le vzbuditi sum, da se zedinjenje ne vrši zaradi naroda, ampak zaradi nje.
To pa mora biti jrovedano takrat, kadar se zahteva združitev, ne pa, kadar sedi že kakšno predpotopno veličanstvo na gledališkem prestolu in misli, da ima za vso večnost pravico ostati tam in gledati na skrivi jene hrbte svojih "podložni-kov"
FEDERACIJA
Pravimo, da ne gre le za vprašanje monarhije ali repubjike, ampak da je problem federativne ali centralne organizacije enako važen, kadar se govori o združitvi Jugoslovanov.
Gospodje nam pravijo: Le združimo se! Ali ua peziv imajo vsi prizadeti pravico vprašati: Kako se združimo? Povrh imajo ne le pravico, ampak tudi doftnmt, da povedo, na kakšen način se mrd^jo združiti.
Če bi bili Jugoslovani narodno v takih razmerah kakor Nemci, Francozi, Švedi, bi bil problem lahak. Ttkla naš položaj je nenavadea.v Da rmo nacionalno sorodni, o tem ne more hiti dvoma, dasi se od nekaterih strani iz gotovih razlogov celo to taji. Nič nenavadnega ni bilo, da so frankovei Srbe imenovali Cigane, Cincare in vse mojoče. 44Vlah" je bila psovka, s katero »o hoteli označiti povsem tuji značaj Srbov. Nič ne de, da so obenem Srbe na Hrvaškem imenovali "pravoslavne Hrvate", kakor so Slovencem rekli "planinski Hrvati" Tupa tam se vsak dan povdarja, da *o Bolgari 4 'Mongoli'4 in'44Tatari'VNe manjka se slovenskih separatistov, ki porekajo vsako sorodstvo z ostalimi Jugoslovani, označujoči sebe za 4tzapadno" pleme z "evropwko" ne pa z 4 4 balkansko" kulturo.
Na take absurdnosti se nam seveda ni treba ozirati Resnica kaže ne le starokistorično, ampak današnje dejansko sorodstvo, ki se predvsem izraža v jeziku. Kajti razlike med bolgarščino, srbNČino, hrvaščino, slovenščino res niNo večje, kakor med pruikim, hanoverskim, bavarskim, saksonskim, egerland-«kitni, štajerskim ali švicarskim narečjem nemščine; manjše so kakor uied benečanskiin, toskaiiskitn, neapolitantikim ali sfcilskim narečjem italijanščine.	—
Povrh tega se jugoslovanska narečja tako prelivajo eno v drugo, da ni v narodu nikjer mogoče potegniti stroge jezikovne uieje. Belokranj-ci in Štajcrci na Murskem polju imajo številne hrvaVfe elemente v svojem dialektu; hrvaška kajkavisčina ima v marsikaterem oziru več slo-• venskega kakor hrvaško-^tokavskega značaja; v vvhodni Srbiji sc pozna vpliv bolgarščine, na za-padnem Bolgarskem pa vpliv srbščine.
Lahko bi sc torej reklo,.da govore Jugoslovani en jezik s precej številnimi nar.ečji.
Toda to lingvistično konstatiranje vendar ne dokazuje, da se čutijo Jugoslovani kot en narod. Konica jc, da imajo štiri «književne jezike. Dasi je štokavseina hrvaška, kakor jc srbska, je vrne» vendar dejstvo, da sc poslužujejo Hrvatje latinske, Srbi pa ciriKke pisave. To in politična ločitev je vplivalo, da se kažejo v literaturi tudi nekatere razlike. Hrvatje so poprijeli ijekavščino, Sibi &e večinoma drže ekaN'&iiie; in ker so razvili vsak svojo literaturo, ko sc vrinile tudi nekatere rashlte v izrazih in oblikah.
To iNtposletl ne bi bila luida reč, ako ne bi imel vsak del svojega posebnega narodnega čuta, ki se ne da nikomur z dekretom izhiti iz srca. Sanjači *o fantazirali, kako lepo bi bilo na svetu, če bi bilo vse človeštvo en narod. Prednosti take enote se nikakor ne morejo poroči. Ali dejstvo, da ao na svetu različni narodi in da se čutijo razPčne, je — dejstvo. In to se ne da ugonobiti. Vprašanja, v katerih je toliko éuvstva, se ne morejo reševati s teoretičnim racionalizmom.
Zato moramo tudi v jugoslovanstvu računati s faktom, da imamo štiri dele, izmed katerih se vsak čuti za poseben narod. Dokler je tako, je pa logično vsako centralistično združenje Jugoslovanov nemogoče, in nič druzega ne ostane, kakor t ede racija.
Namreč: Mtogoča bi bila že tudi centralistična združitev, če bi se izvtfcila po sili. Avstrija je absurdna država: pa vendar je Avstrija fakt. In kljub stoji absurdnosti je > prav dolgo živela Drugo je pa vprašanje, kako je živela; in prav to mora biti svarilo za Jugoslavijo.
Če se povtavf na centralistično podlago, bo to nova Avistrija, le da se ne bodo grizli Nemci, Slovani, Madjari in Romani, ampak Jugoslovani med seboj. S tem se ne doseže nameil, zaradi katerega je združitev Jugoslovanov priporočljiva. Namesto da bi dobili ugodnejše pogoje za razvoj in napredek, bi dobili notranje boje, ki bi ovirali
napredek lahko ¿e bolj kakor v Avstriji. Kajti boji med sorodniki so ae srditejši kakor med tujci. Zgodovina ruak£-polj*kega sovraštva govori dosti jasno, lu v Avstriji je bilo zgledov dovolj. Ne Poljaki ne Kutini niso vodili tako strastnih bojev z Nemci ka»kor med seboj. Čehi in Poljaki so si bili vražje v laseh v Sleziji. lu kako bi to izgledalo v Jugoslaviji, nam pripovedujejo zagrizeni boji med Srbi in Hrvati na Hrvatom, v Slavoniji, ua južnem Ogrskem, v Bosni hi Hercegovini.
Avtonomija in federacija je» torej življensko vprašanje Jugoslavije, in če se danes govori o bodoči Jugoslaviji, se mora tudi danes govoriti o bodoči federativni podlagi.
. MIŠLJENJE SLOVENCEV.
(i os pod je pri "S. S." bi nas kaj radi prikazali za dlakocepce, češ, da se brigamo za podrobnosti, za katere je še časa dovolj. To je popolnoma napačen poizkus obdolžit ve, ker nismo doslej še govorili o raznih podrobnostih, o katerih bô tudi še treba čisto jasno^ govoriti pred ydJoriLniui dnevom. Da so pa v stvari podrobnosti, ki jib jc treba prepustiti bodočnosti, venjo sami. Tako si n. pr. danes ne belimo glave z vprašanjem, ali naj ima vusk izmed štirih delov svojega predsednika; svoje ministre, kako naj bo v podrobnostih sestavljena centralna oksekutiva, za koliko let naj in» voljena, kje naj ima svoj sedež i. t. d., i. t. d. Mi nimamo kapric. Toda vprašanje monarhije a*li republike, centralizma ali federalizma niso postranske podrobnosti, temveč oaaovna vprašanja bodoče jugoslovanske tvorbe, iu zato je treba o njin govoriti sedaj.
"S. S." misli, da govori zelo modro, Če nam pripoveduje, da se hfëa ne granli od strehe. Ampak to ni modro, temveč le sofistično. Republika iu federacija ni streha, temvoč fundament. Na kakšni podlagi izvršimo združitev? je vprašanje. In o teui hočemo biti ua jaanem.
Vemo pa, eia ni .to Le naše zbadaujc. Če bi bili gospodje zadnja tri leta preživeli z odprtimi očmi, bi bili morali spoznati, da so to vprašanja večine Slovencev v Ameriki in nedvomno tudi mi-«lečih Slovencev v Evropi.
"S. S." si napravlja svojo nalogo zelo lahko s tem, da adresira svoja polemična vprašanja na Kodruga Kristana. Toda zelo se moti, čc niisli, da je s tem spravil vso stvar na pravi tir. Če je prišel članek, zaradi katerega se t4S. 8." tako to-goti, iz Kristanovega peresa, ne sme "S. S." misliti, da izraža le Kristanovo mnenje. "Proleta-rec" ui Kristanova lastnina in au je ne smatra za tako. Uredništvo Proletarca" ima dolžnost, da vpošteva nazore slovemske sekcije Jugoslovanske Socialistične Zveze. Ako bi prišel z njim na-v.skrtž, bi moral urednik opustiti svoje mesto, in prav gotovo se ne bi obotavljal štiriindvajset ur. Toda d<mlej ni nobenega znamenja, da mislijo slovenski socialisti drugače. '
Vidimo pa še več. Enakega mišljenja — vsaj v načelih — niso le v J. S. Z. organizirani Slovenci, temveč tudi somišljeniki, katerih nimamo v svojih klubih in med svojimi naročniki. Glasilo velike S. N. P. J. 4,Prosveta" piše v enakem duhu, in gotovo ne bi mogla tako pisati, če ne bi njeni črtatelji soglašali.
Izjava o jugoslovanskem vprašanju, ki je bila natisnjena v zadnji številki našega lista, pa tudi drugih slovenskih ^časopisih, izražajoča v stvari tista načela, ki jih mi neprenehoma liaglašamo, ima podpise znanih ljudi, ki stoje v mnogih drugih Vprašanjih na različnem stališču. Kaj mis!i t4S. S.", da jih ima vse sodrug Kristan v svojem žepu? Ali se mu zdi, da ne znajo inrsliti s svojo glavo 1 '
Kristan si tega ne domišlja. Ampak če vidimo popoln sporazum v teh rečeh, tedaj je to dokaz, da ne gre za nobene Kristanove kaprice, ampak za splošno mišljenje velikega dela Slovencev v Ameriki.
Takih dokazov imamo še več. Gospodom pri "S. S." ni treba mibliti, da sedimo vedno komo-, dno v Chicagi^ in kadar ni posebnega opravka, da gremo spat. »Ne manjka nam osebnih stikov po slovenskih naselbinah v Ameriki, in kadar prihaja umi tja, smatramo za svojo dolžnost — vsi, kar nas je pri tem zaposlenih — da se poučimo o mišljenju rojako* Kajti kdor hoče med ljudmi kaj delati, jih mora poznati.
Na temelju tega pa vemo, da ostane med Slovenci vsaka agitacija za Jugoslavijo brezuspešna, če se jasno ne odgovori ua vprašanja: Republika ali monarhija — federacija ali centralizem. In če ostanejo pri 44S. S." mutanti, ne bodo niti oni nič dosegli.
j
ZA LJUDSTVO — NE ZA KRONE.
"Slovenski Svet" nas vprašuje z velikim o gol če njem : 4 Ali sc morda mi potegujemo iu borimo za kronane glave, za kralja Petre ali Pavla? Ali nas mogoče v našem boju vodi misel, spraviti čim več Jugoslovanov po<l en jarem? Ali ima morda Jugoslovanski Odbor zapisani» v svojem pro gramu, da morama priti vsi Slovenci in Hrvati pod sibskega kralja ali njegovega naslednika? AH se morda Slovenski Svet poteguje za monarhijo pod katerimkoli si bodi kraljem ali cesarjem V"
To jo zopet so fist i ka.
Slovenski Svet" nam trobi, da naj pustimo vprašanje monarhije ali republike pri miru. Dopoveduje nam, da bo za to čas, kadar bo Jugoslavija že ustanovljena. Poučuje nas, da je konstitu-cionalna monarhija lahko bolj demokratična cd republike,	#	#
To nam popolnoma zadostuje.
Ne govorite o republiki — to je ravno toliko koliloor-' Sprijaznite se lepo * monarhijo/ ♦
(Konee na 6. «tranl.)[ ^.XmB
r %
AD V BUT
SLOV. DELAVSKA
IS. •
Brez odnehanja — za republiko.
Sedež: Conemauflli. Pa.
' GLAVNI UUOVIKI:
PRKDSKDNIK: Ivan Proator, 61*20 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. PODPKKDttEDNIK: Jonij. Zorko, H. F. D. 8, box 113 West Newton, Fa. TAJNIK: Bias Novak, ¿0 Main St., Conemaugk, Pa.
POMOŽNI TAJNIK: Andrej Vldrick, 170 Franklin Mnin St., Conemaugk, Pa. BLAGAJNIK: Joeip tele, 6502 St. Clnir Ave., Cleveland, Okio. POMOŽNI BLAGAJNIK: Frank Pavi o WW, b. 047, Forest Cfct y, Pa.
MAXMSOKKIKI:
I. nadzornik: Ivan A. Kaker, 267 Hanover St., Milwaukee, Win. t. nadsornik: Nikolaj Povie, 1 Craib St., Numrey Hill, N. 8. Pittsburgh, Pa.
3. nadzornik: Frank Kaučič. b. 73, Duulo. Pa.
I. porotnik: Anton Lavrii, box 8, Yukon, Pa.
t. porotnik: Ffrak Bavdek, 6303 Glass Ave., Clevelsnd, Obio.
8. porotnik: Anton Welly, box S3, Superior, Pa.
▼BHOVNI ZDRAVNIK:
f. J. Kern, If. D.,' 6202 St. Clair Ave^ Clevelsnd, Okio.
POMOŽNI ODBOR:
Mnrtin Jsgcc, Conemaugh, Pa.
lvnn Grančner, 546 Row I Ave., Johnstown, Pa.
Btclau Znbrie. Conemaugh, Pa. N
Ivan Buhadilnik, Box 253, South Fork, Pn.
Igusc Pečjak, 287 Cooper Ave., Johnstown, Pa.
Franc Pristave, Conemaugh, Pa.
GLAVNI URAD v kili it 20 Main St., Conemaugh, Pn.
Uradno Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. 31st St. Chicago. IU.
Oonjenn d mit v s, oziroma njih uradniki, so uljudno proieni, poAiljatt vse dopise naravnost na glavnega tajnika ln nikognr drugega. Denar na se poAilja edino potom Pofttnik, Ezpresnih. ali Bančnih denarnih nakaznic. nikakor pa ne dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugegn. D»nar nsj se poiilja
(Konec na 5. strani.)
Ce «e "S. 8.'' ne poteguje za kronane glave, za kralja Petra ali Pavla, bi vendar lahko naravnost povedal: Ne maramo kralja! Ne maramo ttf> naija!
Toda kadar mi to pravimo, na« napada. Za kako nemim« nas pa ima, če misli, da ne razume-lilo tega T
APi nmino priili dane« na svet in vklimo, kakšen je položaj. Jugoslovani v Avstriji se bo-jujejo danes — seveda po sili — na strani Avstrije. Na dr trgi strani je edina Srbija, ki prihaja za naše zdrulevalce v poštev, in Srbija je kraljevina. Ako se prrpuuti nadaljni razvoj — v slučaju zavezniške zmage — na sedaj vidni podlagi, tedaj se pridružijo owtali jugoslovanski kraji Srbiji, tialkaiKikeiiMi "Piemontu", in njen vladar postane vladar vseh Jugoslovanov. .
To pa pomeni de faeto Veliko Srbijo, pa naj se uganja z besedami kakorsnakoli igia.
In prav tega nočemo. In zdaj je <;as, da to povemo, ne pa kadar imamo ie kralja na tronu.
Nobeni o, da nas kam pridruiijo, ampak «družiti se hoecmio z vsemi Jugoslovani. To je razlika in Se prav velika.
Da se povsem natančno razumemo: Nočemo aneksi je kot «ad vojne, aiupak revolucijo hočemo. To ae pravi: Kar je danes, se konča, izbrise, in nekaj popolnoma novega stopi na njegovo uicsto.
Brez tetga ne bi mogel tnti proces drugaceu, kirkor da nas vse skupaj oddajo Srbiji. Prvič je to aneksija, drugič pomeni to nadaljevanje srh-
ih ega kraljestva, le s to razliko, da >e raztegne kraljeva uioč tudi na na». Mi pa hočemo belo polu, na Kateri si narodi po svojem svobodnem sjh» raaumtl začrtajo zemljevid novo Jugoslavije. Boju jemo se pa za to, da ne bo ta Jugoslavija ne kraljevska, ne oaaaraka, da ne uc srbska, ne hrvaška, uc slovenska, ampak zagotovljena skupnost vmmi. '
Ce pripoveduje S. H., da je za Jugoslavijo treba bojev iu žrtev, tedaj morajo tisti, ki se bojujejo in žrtvujejo, tudi vedetit zakaj to delajo. Če se jim pa pravi: Vi se le -žrtvujte in boJujtJ, lik* ne de, če upoguete potem hrbet pod peto kakšnega veličanstva, je to nepošteno. To bi bilo prav tako, kakor če bi vabili delavec v kakšni tovarni na štrajk, pa bi jim rekli: 44Zakaj da atrajkate, bojte že izvedeli, kadar bo končano."
O boju iu žrtvah se bomo že se pomenili, ker se repeuči 4,S. S." tako, kakor da doprinasa en kdove kakšne žrtve, drugi se »>a menda le taaste ob l>e^nih puranih. Vojna sama nalaga tudi našim rojakom v Kvropi in v Ameriki toliko žrtev, da je tako provokatorično pisanje po)>olnoma neumestno.
Ali kar bi 4,H. N." rad, je to, da naj postanemo ekspozitura vlade kralja Petra, oziroma srbskega regenta Aleksandra. To pa odklanjamo, ker ne stiržuno iiod>eni, absolutno nobeni vladi na svetu, ampak jugoslovanskemu ljudstvu in s tem inr|>licite ljudstvu vseli dežel.
Da se "S. S." ne more postaviti na enako staliftčc, nam je 4>opo!noma razumljivo. Na« pa nič ne veže, da bi se preselili na njegovo staliAce.
I»otom privatnih rekov. Nakaznice naj se naslovijs: Risi Novak, Conemaugh Deposit Bank, Conemaugh, Pa., in tako naslovljene poiilja s mesečnim poročilom na toaslov g L. tajnika. J|
UTRINKI.
V slučaj?, da opasijo drultveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urada glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.
MESEČNO POROČILO 8. D. P. Z. i mesec junij 1917. o finančnem
naznanjam, da so tiskovine "(er-,	. . . . . t ifikati poêle, /.a rad i česar bo
poslovanju med gl. uradom in • * ,	'.,
krajevnimi društvi.	»Jelanje certifikatov v mesecu
in.imi.no i juniju vpikslanih prošenj nekoliko zakasnelo. Vsi kandidatje, za ka-
Drufitvo èt.	1 vplaéalo	ispletano
1........	% 276 00	$ 104.00
2........J 51.60		58.00
3........	87.86	52.00
4........	89.05	32.00
n........	114.73	570.00
6.....	10.11	
7........	64.95	25.00
H.........	1 27.85	30.00 |
9.....r...	48.04	35.00 i
10........	84.25	46.00
11. [......	79.82	91.00
12........	37.77	10.00
13........	99.13	68.00
14.......	63.90	58.00
15........	83.08	96.00
16. .......	27.26	........
17........	8.92	19.00
18........	34.90	57.00
19........	» 8.28 '	.........
20........	30.08	42.00
•21........	14.80	........
»eeeeeee	83.02	47.00
••23........	338.75	........
24........	28.95	10.00
25...._____	.........	16.00
26 . ......	60.70	10.00
27........	32.82	89.00
28........	45.49	57.00
••29........	118.78	37.00
••30........	162.16	198.00 '
31........	16.22	........
32........	23.66	........
33........	30.19	66.00
34........	68.80	87.00
35........	88.70	27.00
♦•36........	129.57	241.00 ;
37....'....	51.20	........
38____i...	122.60	87.00
•«39........	187.23	68.00
40........	59.82	, 35.00
41........	116.29	517.00
42........	80.63	33*00
••43........	57.07	........
44........	69.84	2 81.OO
45........	37.00	
46.....	13.00	
47........	27.06	12.00
48........	38.29	67.00
49........	83.81	67.00
50........ .	60.73	49.00
51........	113.61	' 11.00
52........	7.16	
53........	12.00	• e- . * • e • e
54........	20.47	eeeeeeee
55........	15.39	• eeeeeee
56........	136.61	23.00
57........	23.56	6.00;
58........	26.45	a.oo
59........	83.31	61.00 i
60........	58.55	359.00 j
61........	35/37	........
62........	102.28	91t.00
63........	14.55	
64________	92.15	k 95100
65........	28.11	• 15.PO
66........	41.37	47.00
67........	45.42	,......
68........	41.28	34.00
70........	63.52	34.00
7i..;.....	.........	7.00
72........	57.42	216.00
73........	,, .......	500.00
74........	30.53	16.00
75../.....	20.88	
76........	18.41	........
77........	6.52	13.00
78........	5.49	
79	72.09	
80 .. ......	19.13	
81........	' 40.98	3 6. ¿6
82........	21.63	38.50
83........	39.95	17.00
84........	•........	25.00
85......	21.90	7.00
86 . . _______	S8.23	10.00
87........	23.45	1 ,,..,.. .
88........	30.52	........
8». .......	25.53	39.00
91.....	32.19	........
Skupaj...	$5,040.77	$4,728.50
Opomba: Drufttva brez		navedene
cim
bodo tiskovine dotiskane.
Društva, kateri! imajo kaj pravil v društveni zalogi, so napro-
Iz Budimpešte poročajo čez Amsterdam, di je grof Michael Karoly, vodja takoavane neodvisne ogrske stranke, v svojem govoru v ogrskem parlamentu dejal:
-Glavna točka sedanje krize v Nemčiji je vprašanje «iru. Vsakdo v Nemčiji si želi miru. ui p« dovolj hrepeneti po njem. Narod mora kaj storiti, da ga doseže. Grof fernin, avstro-ogrski minister za zunanje zadeve, je odkrito povedal, da Mino za inir brez aneksija Kden glavnih pogojev miru je demokratiziranje vsake dežele."
V debati je govoril tudi grof Juhins Beck. Vi je dejal: "Nobenega vojnega vprašanja ni, ampak vprašanje miru imaiuo. Mir mora biti časten in zagotoviti uiora ogrske ineje in neodvisnost Ogrske."
Kadar govore ogrski opozieionalei o politiki, je tako, kakor da govori delfijski orakel. O nji-
dov v gl. urad, tako da se more vstrajati z njimi do časa, ko dobimo nove. V gl. uradu je namreč tudi zaloga pravil popolnoma po- j hovem hrepenenju po miru je tem manj dvomi-
šla.
S sobratskim pozdravom
Blaž Novak, tajnik.
fivote vplačila niso vposlala prispev kov za mesec junij do koncem meseca juniia.
'Navedena svots vplačila znači v mesecu juniju prejeta prispevke za mesec maj.
•• Navedena avota vplačila znači v meseru juniju prejete prispevke za mesec maj in junij.
BLA3 NOVAK, tajnik.
IZ OLAVNldA URADA S D P Z.
NAZNANILO.
Conemaugh, Pa, 10. julija.
Krajevnim društvom S. D. P. Z.
ANARHIJA V ARIZONI.
(Konec s 4 strani.) prizorjena le v ta namen, da se skruši stavka. Nihče ni iskal "zarotnikov" in "ftpioaov"; kdorke-li bi bil hotel akebati, se pravi nič druzega, kakor skebati — ne bi bil lahko "nezaželjen meščan". pa bi bil lahko ostal v mestu in živ krst mu ne bil nič dejal o zarot-ntftvu in špijonaži.
Deportirani delavci so potem prebili pravi k rižev pot. 4'a hip. ko to pišemo, Se ne vemo, kako se je zaključila vsa reč. Vemo le toliko, da so jih vozili sem i nt is. dokler jih niso v Hermanas, N.M.. postavili na tJa, kjer jih je stra-žil šerif W. C. Simpson iz okraja Luna s 50 denutiji. Razuntcga je bila tam kavalerijska četa, da bi preprečila kakšen nered.
Governor Lindsd.v je brzojavil" predsednik^ VVilsonu, da naj vzamejo zvezne oblasti stvar v roke: preskrbe naj, ljudem hrane ln skr-be za red. V brzojavki pravi: 44Ljudje so in mnogo jih je med njiioi, ki niso ot! včeraj še ničesar pokusili".
S stavkujočimi delavci ie bil deportiran tudi odvetnik W. B. Cleary, ker se ie bil zanje note-goval. V Hermaiu.s je v nagovoru dejal: "Storite, kar morete najboljšega v tej situaciji. Prišli bodo boljši časi. Sedaj se bojujemo za avoje pravice, svet bo pa kmaln spoznal, da so vsi ljudje bratje".
Neki govornik izmed delavcev je dejal: 4,Ne hrgamo se za vlado in za evro|>sko vojno, ampak boljšo plačo zahtevamo. Kot ljudje hočemo živeti, ne pa kot divje Ji-vali".
Izkazalo se je, da je mnogo delavcev imelo re*islracijske karte in da sploh ni nobenega znamenja, da bi imel štrajk kakšen drugačen namen, nego pravijo delavci.
Predsednik Wilaon ie brzojavil governerjn Arizone sledeče:
"Vojni tajnik je naložil generalu Parkerju, naj takoj odpošlje oficirje v Arizono, da poročajo o ondotnih razmerah glede na sodelovanje za vzdrževanje reda. Medtem bi Vas rad spoštljivo unozo-rll nn veliko nevarnost, ki tiči v tem^če vzamejo meščani postav«»
ti, ker se kaže nova ruska ofenziva zelo uspešno, iu če se nadaljuje tako, kakor se je pričela, prija-hajo prav lahko kozaki na ogrsko ravnino. To pi iz mnogih razlogov tudi grofa K*rolyja ne bi veselilo. Zato je velikodušno za mir "brez aneksij."
To bi se lahko smatralo za napredek, zakaj v začetku vojne se na Ogrskem ui tako govorilo. Aneksija Srbije ali pa vsaj velikega dela Srbije je bila takrat gotova stvar. Spor je bil le v tem. da je hotela Avstrija Srbijo zase. Ogrska pa zase.
"Danes torej madjarska opozicija ne išče a-ueksij. Ali s tem vendar oddaleč ni vse poveda* no. Ogrska namreč neče le ohraniti svojih dosc-danjrh aneksij, ampak jih hoče še utrditi. Haron Beck je nekaj govoril o zavarovanju ogrskih meja. Kaj smatrajo madjarski grofi in baroni za o-grske meje T
Vsa Avstrija in vsa Ogrska ni nič druzega, kakor kup aneksij. Kar se tiče Oigr»ke, pa hoče izvršiti nove aneksi je, tudi če monarhija v celoti ničesar ne osvoji. Vsa tendenca ogrtfke politike gre očitno za tem, da «»pravi Hrvaško m Slavonijo še I »olj pod madjandto oblast. Tekom vojne so pa nastopile inadjamke stranke še bolj odločno kakor prej z zahtevo, da se pripoji tudi Bosna-Hcr-cegovina in povrh Se Dalmacija Ogrski.
To pa nikakor ni mir v zmislu naeel, ki jih je razglasila ruska revolucij*a in niadjanski nacionalistični grofi in baroni, naj stoje v vladnem ali v opozirionalncoi taboru, se bodo že morali naučiti nekoliko več prave pol ki ke, kadar se bo sklepal mir.
Graška "Tagcspost" je pred otvoritvijo avstrijskega parlamenta pisala:
44Težko je ohraniti v tem nervoznem časnu mirno miši jen je,z lasti sedaj, ko se zuova začenja ustavno življenje v Avstriji. Vse zapreke, ki so dolgo časa zadržavale mase v pokretu, se bodo odstranile. V prvi vrsti je treba pokazati sovražnikom. da ti i samo Nemčija močna država, ki zna, kar hoče, temveč tudi Avstrija«, o kateri govore nasprotniki, ki ni v staiiu sklicati parlamenta, ker bi se v tem trenutku pokazalo, da nima pravice do obstanka. — Avstrija jc dala v tem važnem tre-ulitku besedo svojim narodom. Parlament mora podati dokaz, da bo postala Avstrija pod vodstvom Nemcev močna država in da ima dovolj iniK*i, da izvrši svojo voljo. .
Prvi dogodki parlamentarnega življenje so. zal. dokazali, da je ae mnogo parlamentarcev, ki ne razumevajo splošnega mnenja prebivalstva ta-
ko, kakor bi bilo treba. Parlament bo sposoben za delo, ker, mora biti sposoben. Sposoben mora biti za delovanje, ker je ena prvih iu neobhodnih nalog, da se pride do začasnega mira. To je velika naloga, katero bo treba izvršiti v interesu države, njenih zaveznikov in v interesu prebivalstva."
Kakor je videti, se je "Tagespost" precej zmotila.
Sarajevski t4Hrv. Dnevnik" javlja: 44Reška polieija je prešla 1. maja v državne roke ter jc mestnu policija prenehala obstojati; nekateri posli, katere je upravljala doslej mestna policija,4 so ostali tudi še nadalje pod kompetenco magistrata kot upravne oblasti prve initance."
Poročilo >z Curiha pravi: 44V avstrijskem parlamentu je nastala velika razburjeno«*, ko je čfSški minister poslanec Jose»f Praftek rzja-
bivši
vil, da se ne obrača sovraštvo vsega sveta proti Avstriji, amupak proti Nemčiji, in da bi se morala Avstrija ločiti od svoje zaveznice. 4 Kako naj dosežemo mir, je vprašal, če vztrajamo na strani 'NemčijeT Ali naj žrtvujemo vse svoje Interese nemškemu iiuperializurti? Ali se moramo še nadalje podvreči ucmakemu milita! izniti, ki nas je potegnil v to vojno T' — Govornik je dejal, da ao bili w»ki poslanci zato vrženi v ječo, ker delali za zvezo Avstrije z Rusijo in tVancijo; če jih je zato uaogoče iufenovati izdajalce, tedaj ko izdajalci vsi Cehi, ki mislijo enako."
Angleška vlada je naznanila ruski, da je pripravljena razpravljati z njo o ruskih mirovnih pogojih in svoje uravnati |»o njih. Ruska provi-zorična vlada jc tudi dosegla, da se skliče v Pariz vojno posvetovanje vseh (zavezniških vlad, ua katerem sebo razpravljalo o ginkeni vprašanju in o ljudskem glasovanju o bodoči vladni obliki y okupiranih deželah. •
Amsterdamsko 'poročilo londonskega Kx -eiiange Tclegrapha pravi, da je avstrijska vlada po vesteh avstrijskih socialističnih časopisov odklonila pomilostitev drja. Friedricha Adlerja.
To poročilo je zagonetno, kor je pred kratkim brzojav poročat, da je bila smrtna kazen iz-premenjena v dosmrtno ječo. Mogoče, da je bila uvedena kakšna akcija 7.a |>opolno pomilostitev in da je ta odklonjena. Da bi bila avstrijska vlada v sedanjih raanJerah dovolj pogumna xa izvršitev smrtne obsodbe, se nam ne zdi malo verjetno.
Poljski člani nemškega rajhstaga so po vesteh iz Kodanja intcrpclirali kancclarja Betli -mami HollHvega — še pred njegovo demisijo se-» veda — zaradi deportiranja poljskih mož in žensk. Na tisoče Poljakov je bilo po sili prepeljanih v Nemčijo, kjer morajo delati za Nemce.
Bethmann Hollweg ni odgovorit na interpelacijo, ko je bila vložena. Sedaj mu ni treba več odgovarjati, ker ni več kancclar. Najbržc IkkIo pa poljski poalanei intcrpclirali tudi novega kancclarja.
Berlinski časopis "Lokal Airzeiger" je bil na nedoločen ča* po nalogu vojaške oblasti part lačen. Vzroki niso bili objavljeni, misli se pa, da se je tako zgodilo zaradi' napada na grofa ("Vrn'iia iu na avstro-ogrsko politiko.
Dopisi.
-_H
Conemaugh, Pa.
Cenjeno uredništvo?
Od kar so Zed1 njene države nro-gla*ile vojno Nemčiji, slišimo vedno klic; "V vojnem času siuo. V Vojni za demokracijo in proti avtokraciji." je vojna v resnici za deiuok acijo, dokazuje to. da jc bilo že na stotine oseb areti-ranih, ker se niso dale registrirati, drugih zopet, ker so nasprotovali konskripciji in tretji, ker so ae drznili citirati konstituoljo Z. D Pa tp nič ne de,ker je to nekaj navadnega pri tako velikem podjet ju, kot vojna — vojna demokra cije. Ali mir bo kmalu zavladal med nami, popom iu dolgotrajen demokratičen mir. Tiste pa. ki niso za tak mir, je treba postaviti na varno, da nam ne bodo mopfli napote delati pri našem vzvišenem delu: In to se žc vrši. V dokau za to so nam številne osebe v raznih zaporih, kam >r so bili pc dani samo za to, ker so se drznili i»o-lena metati na pot, ki vodi k demokratičnemu n iru.
Med temi osebami je precej socialistov I. W. W. istov in celo anarhistov, celo miss Gildman iu nje tovariš Berkinan. Slednja m«>-rata biti precej premožna, ker bosta morala plačati povrh zapora še vsak deset tisoč dolarčkov, in obenem zgubita svoje premoženje 44Mother Earth". Da bo pa pot !c demokraciji še lepša in krajša, se je prepovedalo po pošti razpošt. Ijati najmanj deset aocialističnili in radikalnih časopisov, pisanih v angleškem jeziku. But we should worry; saj znamo kranjsko!
Za mir smo tudi člani soc. stranke, ne ravno v »i, ali deset pro4 i enemu pa smo vc.idar in to je ler>j večina. f'e se ne bo zdaj manjUna podala, bo dobro če se o tem sporoči kajzerju, d.i pa" I je sem nekaj zepelinov, jih a polni z našimi revolution a rci iu jih da odpeljati v svoj "fatherland", ker prav gotovo potrebuje velikih in bojevitih duhov v svojem kraljevstvu. Titi pa, ki »o bolj miroljubnega značaja, bodo ostali doma in lepo mirno delali po svojem planu ni-prej. Socialisti v Cambria Co. sun se že zavezali, di podvojimo članstvo organizacije v prihodu i'li šestih mesecih. Tekma se je začeU s prvim julijem in se konča z 8t. dec. Prav lepo priliko za ojačiti svojo stranko imamo Sloveuci v Conemaugh. Naš soc. klub je najstarejši v tej County in ima le okoli dvajset članov, kar je gotovo obžalovanja vedno. Res je, d t se ni zadnji dve leti^dosti agiti-ralo za nove člane, vseeno, v naselbini je dosti zavednih rojakov, da bi imel klub lahko sto članov.
Tovariši delavci, živimo v času svetovne vojne in velikih fundamental nih sprememb človeške družbe. $e nikoli niso socialisti imeli toliko vpliva na svetovna vprašanja, kot sedaj in njih moč, raste od dneva d* dneva. Največja država na svetu — Rusija — je takorekoč v socialističnih rokah. Ona je, kot velikan z bičem v roki. ki pritiska ua dnige vlade, kot na. trmoglave pagluvee* Stric Sain ji mora kimati iu pritrjevati, ka" 5eli. In če se človek zaveda pomena te reči, mora pripozuati, da i*-čas za socialiste prišel iu jc tukaj. Zbrati je treba vse moči skunni in združiti^sc v veliki delavski armadi — socialistični stranH Delavci, potrudite se in pristopil v stranko.
Prihodnja seja kluba bo v nedeljo 22. t. m. ob devetih zjutrah. Sodrugi,' bodite točni, ker takoi po naši seji se vrši seja okrainr. lokalne stranke.
F. Podboj.
v svoje roke, kakor je bilo označeno v Vašem p iročilu. Taki nre eendeneni slučaji ustvarjajo zelo resno odgovornost
General Parker je dobil nalog, da se morajo častniki varova/i vsake pristranosti.
Kako se bo stvar dalje razvila in končala, moramo počakati. Želeli bi pa, da ne ni nepristranoat ostala na papirju in da bi ae tudi kaj ukrenilo, kar bi za bodočnod preprečilo podobne dogodke. Pri vsem tem na vidimo, da bi
vlada tudi svojim interesom naj-l Tam so v premogorovib spozna-bolje poslužila z radikalnim koia-ili, da je najbolje, če jilt ima pod kom t vzame naj brkrene rudnike, j svojo kontrolo, jle spoznala, da se ki so zanjo sedaj res skrajno viž- z delavci prav lahko izhaja. Seve-ni, privatnim kapitalistom iz rok da se Lloyd George ni žcniral.
ampak je zahajal naravnost k de-
in naj jih sama upravlja, pa bo kmalu konec takih homatij. Anglija je sedaj rsvezniea Amerike; v VVashington j so ue od nie učili, kako naj se varujejo uapaV, ki jih je delala Velika Britamia
lavcem na seje in se z njimi ?*>-svetoval, kako je treba urejevati reči. Ako je bilo to mogoče v Angliji. ui noheneva razloga, da ne bi šlo v Ameriki. Le nekoliko e-
tekom vojne. Zakaj ae ue bi tudi nerfije, katere ae ne manjka proti naučili, kako je Anglija uredila delavcem, bi bilo trctia vJ*n»i tudi svoje industrijalne razmere? nroti kapitalistom
K
Cleveland, 0.
Kot povsod, tako smo se tudi tukaj pri nas v Clevclaudu začeli zanimati za svojo lastno zadružno trgovino; v ta namen ro bili okli-eani že trije shodi, kjer se je razpravljalo, kako in na kakšen način bi ae dobila najboljša podlaga, ifi da se ne bi tako tgodib», kot se fe zgodilo prvič. Rezultat teli shodov je bil ta, da se jc izvolil odbor za sestavo provizorič-,nih pravil, ki bodo predložena vsein tistim, ki so dali svoje podpise, in ki jih bodo dali, da postanejo delničarji "Delavake zadružne zveze".
Rojaki delavci t Katerega izmed vas veseli postali delničar " De • lavske zadružne zveze", naj pride v nedeljo popoldan v prostore, kjer zboruje Slov. soc. klub, to je na: 5607 St. Clair Ave. in vogal
K.' 5(5. St. Tam boste dobili vse in formacije »Jede zvese, prodlože
na vam bodo tudi provkioriina pravila, o katerih boste lahko tudi Mami izrekli svoje mnenje. N Zatorej rojaki? Zdruiimo se vsaj v ton oziru, da boim> vsaj v em»m («tiru neo<1visui od izkorištaval-eev, ki uam sesajo naso kri na vseh straneh.
Odbor.
, i
p Stran Ka
.........................
' NAZNANILO IN VABILO
W. Frankfort, 111.
Na zadnji klubovi neji v W. Frankfort, ill. st 188 smo nkleni-li, da ne vrii izredna socialisticm aeja na dan 22. t. m. ob lVa P<rP v halli na West Mine St. zravett
Tajnikom Jufoel. klubov na znanje.
Tajniki/ ki so dobili od okrajnih ali državnih tajnikov pole za naibirauje obrambnega fonda, naj te pole za drže in naj ne rbirajo novcev tako dolgo, dokler ne i^o-be enakih pol iz urada tajništva J. S. Z. Kajti vse te pole in novce je poslati gl. tajništvu J. S. Z. in nikamor drugam, ker gre del te gvote za iste namene v blagajno J. S. Z.
Tajništvo J. S. Z.
Banka". Tkreuiti imamo, kdaj bomba pri demonstraciji za vojno bi dobili socialističnega govorni- pripravljanje. Toda njena Izpoved ka, bodisi tudi v hrvatskem jezi-1 pred vojnim sodiščem je v na-ku. «hod bi se vršil v Johnston | sprotju z izpovedjo, ki jo je na-
Prir-e Ml: Wa!*er Peterson, po-i Za gradnjo sto leuenih ladi' -e licijski načelnik v Oakland. in J pogajajo.
špektor William Smilh Vn -J.: 1 Sedem in sedemdeset ladij i/. Stout, krojač. •	i jekla, ki odrinejo 542,800 ton vo-
♦ Pričali da jim je Mrs. Nelliej de. Troški $101,660,35«. Te ladje tideau, šivilja v Oskiaiulu, i»ve-1 so le naročene, dala, kaj je videla usodepolnegai Z gradnjo ladij, ki jih grade za dne v Sau FVaiuuseu, ko je počila|privatne lastnike in ki jih prevzu-
mejo Združene države, zde j hite.
JUOOSLOV. SOCIALISTIČNIM KLUBOM NA ZNANJE.
(llavni odbor J. S. Z. je na seji dne 14. julija t. 1. pretresal donele re^ d uc i je in predloge, ki se tičejo cepitve J. S. Z in izključitve posameznih članov ter prišel po daljši razpravi do zaključka, da se ty*e tozadevne resolucije suspendirajo. Ker ni nio*re! najti drugega izhod«, je sprejel v načelu predlog, da se Zveza razdeli zopet v avtonomne sekcije, ki naj imajo skupnega tajnika. V to svriio je izvoljen odbor treh* ki bo izdelal iniciativni predlog za splošno glasovanje.
V ta odbor so izvoljeni sodrugi
Kristan, Horvat in Žide. Toliko klubom na znanje, da se vedo ravnati.
01. odbor J. 8. Z
City, 111. in W. Frankfort. Vabljeni so vsi aodrugi in sodružice itr. okolice, Orient in Johnstou City ter vsi vpisani in nevpisaui Slovani. »
Retina kluhova seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu ob !>. dopoldan.	j *
Frank Pergar, tajnik.
LISTU V PODPORO. "
Matija Arnold, Hertninie, P:». $1.00, — Slovenski soc.-kluh štev. 10 v Forest City, Pa. $10.00. — Steve Kopriva, Xew Derry, Pn. | nega pravdnika, da je videla Moo 30e. — Ant. Zunik 50c, Dud. Kra- neyja, njegovo 2eno in Billingsa vanja 25e, Ant. Rab ne 10c, Frank jblizo 721 Marketove ulice z rja-hoeman 25e. Vsi v iiermiuie, Pn. vim kovČegom. Fr. Kovač, Wyano, Pa. 25c, John	m.
Frank, White Walley, Pa. 50e, Iz Tlerminie, Pa. poročajo: V Jos. Britz, Export, Pa. 50c, Jo*. preinogokopih premogarske druž-Ulčer, Canonaburg, Pa. 50c, Ant. be 14Westmoreland Co." je iz-Mihelič, Oleneoe, O. 25c. Skupaj bruhnil štrajk. Delavci so se or-$3.10 in poslano po Frank Stego-i ganizirali v "United Mine Wor-vec, .Joffre, Pa. — Andrej Furlan kers of America" in zahtevajo, d« $1.00, Louis Pečenko $1.00. Oba v družba pri pozna to organizacijo. Cleveland, O. Obljubila nam je takoj 44 Run of Vsega.................$ 16.40 Mine" toda organizacije pa še uc
pravila napram njim.
Inšpektor Smith je jasnq in določno pričal, da Mrs Edeau ni mogla spoznati Thomas MponejJa in Warren K. Billingsa, ko jo je kmalu po eksploziji spremil v ie-čo v San Franciseu. Smith je pričal, da mu je Mrs. Kdeau odločno dejala, da Moonev In Billings ni-^ sta onadva Človeka, ki ju je videla na vogalu Steivartove in Marketove ulice s črnim kovPegom pred eksplozijo. Mm. Edeau je pričala za držav-
Idilno milo.
da hodo kmalu v službi. To ladje odrinejo 1,500,000 ton vode.
Transportni koudtej bo rekvi-riral tudi nevtralne ladje za pre i vaŽanje blaga..	t i
Poleg teh ladij zgrad« v pri* hodnjih osemnajstih do štiri in dvajsetih mesecih 400 ladij iz jekla, ki bodo nosile 2,500,000 ton. Te ladje zgrade v dveh ladjedelnicah za vlado.	;
ZAPISNIK SEJE F.KSKKUT1VE J.8.Z. • dne 12. aprila 1817.
Navzoči bo Horvat, Aavs, Hinieh, Rim. Kaučič, (J od i na, Žikič, Petrieb in Mav-rich. Od not ni no Ekonotnoff in Kirin. <>d urednikov sta navzoča Kristan in Cvetkov. Konferenčni odbor za Wisconsin zastopa Ntepieh. Predseduje Žikič, zapisnik vodi Mavrieh, ki je izvoljen za stalnega zapisnikarja.
Prečita se dopis kluba št. 61, v katerem vprašuje za pojasnilo glede sodr. Rivinn, ki je na potovanju in ne more prisostvovati seji gl. odbora in ako ■ere mesto njega poslati drugega člana. V tem oziru se zaključi, da ima v slučaju, da je kak član is dršave odsoten, ajegovo mesto zavzeti tisti, ki je dobil «a splošnem glasovanju za njim največ glasov.
Prečita se dopis tajnika Jugosl. del. tisk. družbe, ki izdaja Proletarea, v ka te rem teli pojasnila, če J. 8. Z. podari ali ieli povrnitev novcev za 9 delnic, ki jih ima J. H. Z., da je mogoče čim p^ej iz vrnit i razpust korporacije. Za ključi se, da se delnice podarijo slov. sekciji, ki je na delu, da se korporacija čimprej razpusti.
Na dopis iz kluba št. S«, v katerem vprašujejo, če se dovoli sodr. Plavšiču prestop v klub št. 147, ker je baje pod neko obtožbo, se zaključi, da se prestop dovoli, če se iznsjde, da so obtožbe ne-osnovane, sicer pa da se izključi.
Ptečitajo se izjave in resoluci je klu bov St. 6, 22, 33, 61 in resolucija sodr. Havsa, rlana gl. odbora, in ker se gl. odbor ne strinja z vsebino raznih predloženih resolucij, se sklene, da se obja vijo v naših glasilih ter prepusti, da ¿lanstvo samo sodi o njih.
Prečita In na znanje se vzame isja-va klnbe At: 20, v kateri naznanjajo, da «> izključiti M. čuka.
Kot pomožni tajnik ostane nadalje T. CVetkov. Zaključek seje.
F. Mavrieh, zapisnikar.
mara pnpoznati. Torej — ne skebati!
Zadnji izkaz............132.58
skupaj .. ..........é.&ilHéM
Westinghouse družba v Penu USTNICA UREDNIŠTVA sylvaniji išče 1000 delavcev, ki
J. Moon Run, Pa. Vaš dopis so pripravljeni podpisati po go«l je popolnoma nerazumljiv. Ce mi bo, da gredo delat v novo tovarno ne «poznamo, kaj hočete z njim in ostanejo v tej tovarni zaprti povedati, tudi «čitatelji ne bodo. — deset mesecev, da izdelajo rteko South View, Pa. Prihodnjič.	bojno sredstvo, ki je tajnost
Delavcem, ki so jih vprašali, če sprejmejo delo, so povedali, da bodo delali na silovito učinkujočem bojnem sredstvu, ki mora ostati tajnost, dokler vlada ne dovoli, da postane javno znana reč. Bojno sredstvo bo .mano do tega časa le onim, ki ga bodo izdelovali.
V tovarni bodo doleveem na razpolago vsakovrstna razvedrila, le dovoljeno jim ñe bo zapustiti tovarne.
Plača bo dvojna, kot jo do*»e sedaj, poleg dobe še nagrado.
Sprejeti bodo le iakl delavk, "o
i \ " _____• .1 '**__
Prdesednik Wil mn se strinja z živilsko predlogo, kot jo je v ori-j ginalu predložila edministracija.
Predsednik je poslal Martinu, voditelju demokratov, pismo, v katerem priporoča živilsko pred logo originalu za nadzorovanje živil, krme in kuriva. Ne strinjal se pa s substitutom senatorja Oo-J reja, ki je popačenje originalne] predloge.
V pismu, ki ni bilo objavljeno, se predsednik ne dotika prohibi-j eije. Neka vplivna oseba pa pravi, da se je predsednik na konferenel senatorjev izjavil, da se ne strinja s Smoothovim dodatnim predlogom, ki ga je sprejel *enj&jn M] določa, da vlada kupi vse žganje pod poroštvom in plačo zanj produkcijske stroške s prebitkom! desetodstotnoga profita.
Milo za toaleto, obraz ali kopal j mora vsebovati sledeče kakovosti: Biti mora fil»to( zdravilno, antiseptično in nerazdražljivo-
Severas
Medicated Skin Soep
(Saverovo Zdravilno milo za kožo) vaebuje vse to. Je izvrano za otroško kopelj in je pravi materin prijatelj. Mnogo družin ga rabi vsaki dan.
Cena 26 centov.
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA
Savara*! Antiaapaol
antiseptična te k za notranjo in
tekočina za notranjo in v nanjo rabo. Rabiti bi ga morali vsak dan kot ustno izpiralo, garalo in kot krajevno nadevalo. Cena kb centov.
Severa*! Foot Powder
(Severov Prašek za nogs) je znan kot antiseptično preprečilo ¿opernega duha in olajftllo za potne, otekle. pekoče in razpo-kane noge.
Cena 25 centov.
Pota« toh m dob* tudi d ruca tdravlla lu to«l«t*« prkpravk« Udulau« lu ki v» prud«i«}u pod kiwnu" varaoatuo ia«iuku Z«JiU-vaJt* veduu mui< S«v»rov« pripravke. Na prodaj v I»-karaali VMpovsod 6s Jlb d« inorat* dobili v vaftam kraju. DaruCS« JlK »ara*-dobI od	i
' Cleveland, O.
Poživljajo se vši člani slovenskega socialisth*nega kluba štev. 27, da se gotovo udeleže mine ¡*e-j« v nedeljo, dne 22. 4. m. ob 9. dopoldan v klubovin prostorih.
Vsi dopisi za klub št. 27 naj se pošiljajo iia moj naslov:
A. Bogataj, 7504 St. r-lair Ave., Cleveland, O.
OBVESTILO.
Rad ley, Kansas
Ob veš čajo se vsi J socialistični klubi v Oawforá (V)., dri. Kans., da se bo vršila skupna kon-f«tenca dne 22. julija 1017 ob 2. popoldan v naselbini Frank in. Ka os. Torej je dolžnost vsakega sodruga in sodrjžiee, da se ude-leži te skupne konference, ker aotovo bo prišlo do važnih n.r Prnv. Torej je potrebno tudi, da w udeležimo v obilnem številu.
John OoHiek, konf. tijnik,
Mnogi socialisti in voditelji strokovnega delavstva agitirajo, da vlada uvede tudi konskripcijo za bogastvo, obenem groze tudi sploš no stavko.
J. C. Walters, predsednik ntro-kovniKorgarma. ' j, ki so združene v Tradesand Labor Congress of Canada, pravi:
"Trdno sem prepričan, da najbolj patriotično služimo svoji deželi, svoji materinski deželi in našim zaveznikom v tem boju, da ohranimo našo svobodo in demokracijo, da isteg i dne, ko otopi v veljavo konskripeija za človeško moč, ne dela noben delavec v Do-mionu za dobiček privatnih izkoriščevalcev,ampak da svoje delo le narodu in narodu samemu, da lahko prvi minister izvede svojo obljubo in uvede konskripcijo bogastva «kozi delavce.
izjava zaključuje s tem, da je potrebna konskripeija človeške moči in bogastva za obrambo dežele.
		
		
	I g\/	
		^^JhT^^t^iz on
\		
		
Razoročene čebele.
Po »edemletnem neumornem študiju in mnogih brezuspešnih poizkusih •e je posrečilo «lovečeniu amerikan-•kerau čebelarju L. J. Terrlllu, vzrediti novo pasmo čebčel, ki ima' žela. Do-aegcl je svoj namen s tem, da je kri-šal laike matice s kiperakimi troti. Terrill zatrjuje, da ima pomanjkasj«' skelečega orožja zelo blagodejne posledice: miroljubne nove čebelice so krepkejšege zdravja, nedovzetne *a mnoge •bolezni, ki deeimirajo stara plemena, ter bol jše nabkralke medu, ki je bolj sladak in aromati^ea od navadnega.
nesljivi in niso i/dajalci.
Uradniki Westinghouse družbe nočejo govoriti o stvari. Nekateri ugibajo, da je najbrž ena najnovejših iznajdb Thomas Edisona.
StoUtni ljudje.
Francoski zdrsvnik dr. Msrcel Lab-be je pred kratkim objavil v listu "Minerva" spomine na razne stoletne
ljudi. Tako n. pr. pripoveduje Ment-
katerih so prepričani, da so 13T- "Hit» zgodovino nekvga 120 let «U-
___—	1.2 1.	t.---- »nko in
»Socialistični k on grešni k Meyer kongres, ki zahteva, da glavni poštar Burleson poroča o pogaženju nekaterih socialističnih listov, ki so bili pogaženi po zakonu o spijo-naži z dne 15. junija.
Meyer London si je za resoluci jo zbral potrebni materijal, ji dal potreben parlamentarni krot, da jo je nemogoče kar rnenini« tebinič položiti na mizo. Če jc zbroniski odsek ne more rešiti do koncem tedna, tedaj jo reši zbornica.
Londonova resolucija zahteva imena vseh listov, okrožnic, tisko vin itd., ki so bile zaplenjene po špijonskem zakony. Zahteva, da se zbornici predloži vsa korespo-denca med poštnim department tom in lokalnimi poštnimi obla-utrtii z ozirom na izvrševanje cen-' zure po špijonskem zakonu. Zahteva, da se za vsako publikacijo navedejo vzroki posebej, zakaj je bila zaplenjena.
Lastniki pogaženih listov so pripravljeni, da pridejo v Washington in povedo pred kongresnim odsekom, kako so bili njih listi uničeni.
Akcija kongresnika Meyer Londona povzroči, da pridejo dejstva o potlač^nju listov v najširšo javnost. Z zadevo se bo pečal kongres in če zbornični odsek zasliši še Izdajatelje, kateri so pri volji priti v Washington bodo najmanjši detajli znani javnosti, ker pridejo ¡zpovedl v zapisnik.
J. G. Phelps Stokes, ki je A kVo jo ženo izstopil i/, sedanje soclali stične stranke in jc svoj Izstop po jaanil v daljšem članku v sociali stičnem dnevniku "New York Call "i naznanja, da se v septem bru vrši konferenca za ustanovi tev nove socialistične stranke, k ima za cilj politično in industri jalno demokracijo — socializem.
Stokes pravi, da na tisoče volil-cev pravi, da je treba nekaj ver napraviti za uvedbo demokraetie v industriji, kot so siorlVe **are stranke.
Med Indijanci, ki žive na rezervaciji oh Deep Crceku, Utah. se je naselila nezadovoljno^ odkar sta bila dva Indijanec aretirana, ker se nista registrirala dne ¡linija. Ko so Indijanci zapustili re zervaeijo, so kradli konje in ugro žali našelnike.
Naaelniki v severnem delu doline Snake so zapustili svoje domo-ve in zbežali v mesto Baker. Po izpovedi nsselnikov so Indijanci oboroženi in groze, da pridejo na vojno stezo, Če ne izpuute aretira nih Indijancev. To se je zgodilo, toda Indijanci se nočejo pomi riti.
Zagovorniki Rene Mooneyjeve v znanem procesu v San Franeiseo, so pozvali tri priče, da ovrže jo izpoved dveh glavnih prič državnega ]tra vznika.
General (leorg W. GoethaK zgraditelj panamskega prekopa, je obelodanil ogromen program za gradnjo trgovskih ladij. Po tem programu bodo ladje hitrejša zgrajene, kot jih potapljajo nemške potapljače.
Program so razširili. Konstrukcija 259 ladij bo kmalu izpraznila skelad za gradnjo ladij, za katerega je bilo določenih $750,000,000. Denman, ki je predsednik kongresnega la(fyeitradi&nega odseka, naincravh predlagati, da kongres dovoli za gradnj> trgovskih ladij nadaljuih (M00,000,<>00 do $500,000,000.
Program je sledeči: 34* lesenih ladij, ki odrinejo 1,218,0(H) t* mi vode. T roški #174. 000,000.
regs mota, ki je imel še vae zobe in nenavadno goste laae. Neki 1091etni Madiar je šel 48 kilometrov daleč peš, da se je dal preiskati v biharski I -bolnišnici. Angleški akrobat Henry Johnson je šele v starosti 98 let opu-stil svoje artistično delovanje. Američan Raglon, ki je umrl v starosti
114	let, je bil srečen mož tridesetletne žene. Francoz Franc Noaille, je dosegel starost 119 let, je dobil sina, ko je slavil stoletnico svoje staroati. Lotrinski kirurg Politiman se je redno vsak večer napil in je umrl, star
115	let. Anglei Brown, ki je umrl v starosti 120 let, si je izbral sledeči nagrobni napis: "Bil je vedno pijan, tako da se ga je celo smrt bala. Šele ko je imel nekega dne "mačka", je imela toliko poguma, da je prišla k njemu in ga ni več zapustila."
i
Razširite svoje znanjel Poučite ae o socializmu! Razvedrite si duha! 1' Proletaree'r ima v svoji kajiževni zalogi eledete kajige la brošur«. Pošlji-,
te naročilo še danes:
Mskslm Oorkl: Mati, mehka vssbs................................ai 00
Up ton Sinclair (poslov. Jea. Za vertotk la Iv. Kakor): Dfangel. Poveet
is chlcaiklh klavnic ........ ............*.....................75
Enrlce rerri: Socializem la modema ved* ............ ............ .60
Proletartat . . . . . . .................................t............ .ta
Kdo uničuje proizvajanje v malem .................................10
Socializem.......................................................10
Socialistična knjižnica. 2 zvezka in *'Nala bogatitve" ........... .10 ,
Kapitalistični razred . . ............................................ K
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katoliško svetovno naalranje ' in svebo4na znanost.........................................2fl
O konsumnih društvih............................................i o
Zadružna prodajalna ali konsum .................................. .06
KatoUška cerkev in socializem .....................................10
Spoved papeža Aleksandra........................................ .10
'> li - ." • Vse te knjige in brošure pošljemo peš talne prosu.
PlOLITAllO, šooa W 3lat St..	CHIOAOO, ILLINOIS.
VARSTVO PROTI MRAZU.
Francoski raziskovalec jušnega tečaja Charcot je objavil v "Information" izkuAnje, katere je imel v mrzlih |>ol«r-nih krajih. • V varstvo obraza proti mrazu priporoma predvsem kučme is volne, ki puhajo prost le nos in oči. H takozvanimi mazili zoper ozebline je treba kaj previdno postopati, kajti le malo vrst teh mazil je, ki dajejo v resnici vsrstvo proti ozeblini. Veliko mazil zmrzne ob hudem mrazu in ne-varnost za kaša postane s tem *e večja. Pri rokovicah je treba paziti na to, da niso pretesne in da dovoljujejo popolnoma pronto gibanje. Pri zelo hudem mrazu ne morejo nuditi rokavice iz usnja nobenega varstva, temveč le Ae povečajo nevarnoiit. Najbolj*a stvar za roke je inuf. Če se pn nosijo roka vice, ne smejo imeti prstov ter morajo biti urezane pa načinu onih za ro koborce. Za zmrzle ude je uspefcuo le eno sredstvo, namreč drgnjenje z alkoholom. Kadar zebe človeka v noge, je to vedno znamenje slsbcga kroftenja krvi. To slabo krošenje krvi pa ftnn dostikrat svoj vzrok v neprimernem o bil valu. Čevlji morajo namreč biti precej prostorni, da se more v njih noga prosto gibati in Iztezati. Kontno priporoča Charcot tndl pogosto kopanje nog v mrzli vodi.
Na|več|a slovenska zlatarska trpviaa
H Frank černe
6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio
Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonške, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč slovanskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
Pišite po cenik, kateri ae Vam pošlje brosplačno.
Najboljšo blago.	Najniije con«.
3BE
PAZITE IN HRANITE
Narodni izrek pravi: "Pazite na vaš beli dennr za črne dneve." To pomenja toliko kakor prvo pszite in hranito dokler st« *e zdravi in mladi, da boste imeli neksj za stara in onemogla leta.
Vsak človek mora paziti in hraniti, ke le to je edina pot. ki vas vod i v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga date nastran, se lahko ceni kot itemeljni kamen poslopja za katerim vsaki stremi. Dobro je vedno imeti na pametu narodni izrek ki pravi: "Zrno do zrna pogač ti: kamen na kamen palača". Najtežje je fcočetek ali brez početka ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vlagSti vaš dennr Ae danes, ampak pazite, da ga nalagate v gotovo in varn^banko. Z vlog(» enega dolarja dobite vašo bančno knjižico.
Mi sprejemamo dennr na hranilno vlogo in plačamo po 3% obresti od njegn.
Pošiljamo denar v Italijo, Rusijo in Francosko.
Prodajemo prve posojilne mortgage (markeče) in dajemo v najem varne hrunilne predale.
Sprejemo upise za parobrodno potovanje v staro domovino po vojni.
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Avenae, Chicago, m.
Kapital, vloge in prebitek znaša nad $0,000,000.
Pri prehladih
▼drgnit« mi la prt«, k«kor tail step«!« S O Sr. RlcSt«r-|«rMi
PAIN-EXPELLER
Ü*lakaj« takoj olsjMjlvo !a pHj«tnA
ledlae pravi s varstveno znamko sidra.
IS In M* v l»k«rn«h I« naravnost «4 *
P. AD. SICHT I'M A CO. Té-SO WMklaft«» StrMt, N«w Vori, N. V. ['
Vabilo na skupni piknik
katerega priredi
Slovenski soc. klub,, soe. pevski zbor "Naprej" in Slovenska "Čitalnica"
v MILWAUKEE, WIS.
nedeljo. dne 33« julija t. j.
Piknik sc vr*i nn "Ku^ljanovi farmiM Rawson Av. Sta. ob Chicago-Milwaukee električni železnici.
Prijatelj petja, izobrazbe, napredka in svobode bo vabljeni v/, vel ¡k (»mestnega hnipa, da pohite v zeleno naravo.
kjer se vrši nas piknik.
ODBOR.
• . • ■ KJI
Več priganjanja.
Druit vo illinoiakih tovarnarjev je raxpoaialo svojim članom okrol-nieo, da jo razobesijo v svojih delavnicah. V tej «animivi okrožnici je rečeno:
"Valed pomankanja delavcev mora vsak superintendent, foreman in delavec priznati ceno čs-m«. Delajte pridno in pazno tekom delovne dobe. Delajte čimbolj praktično. Ne hodite v skladišče ali po orodje dvakrat, če lahko opravite enkrat. Omejite prehajanje od stroja po materijal. Omejite nepotrebne kretnje^ Varčujte z
materijaloom,zlasti a premogom.1,
•
S stališča gospodov tovarnarjev je to popolnoma razumljivo. V tem oziru jih ne bi grajali ne z eno besedo. Oni spoznavajo svoje interese, pa jih varujejo in pospešujejo, kolikor ho!j> jih morejo >n i znajo. Č as se jim zdi ugoden, pi ga izrabljajo.
Za delavce ne pomeni to, kar je
v okrožnici rečeno, nič druzega, kakor pomnoženo priganja nje. Vsak superintendent in foreman Ixi to razumel. Za to, da se ne delajo nepotrebna pota, je bilo pač že doslej dovolj j>oskrbljeno. V nobeni tovarni ne vlada tak 44 nered", da bi hodili delavci lahko med delom cigirete kadit po.l pretvezo, da gredo po orodje. Vsak superintendent se-rad priku-fff gospodarju in zato jaha na delavcih.
Toda tovarnarji ne morejo v svoji okrožnici naravnost reči.
, "Prigarajte bolj l" To t»t izgledalo brutalno. Tega ' nočejo.
Namreč — izgledati nočejo brutalno. Ravnati brutalno — to je druga reč.
Pravi se v okrožnici: 4,Delajte pridno!" Kdor :na čitsti kapitalistične fermaue, ve, da pomeni to: "Garajte!" Teoretično se pravi: "Delajte čimbolj praktično!" V praksi pomeni to: "Delajte, kakor da ste mašbe!" Okrožnici opominja: 44Omejite nepotrebne kretnje!" Prav se to čita: 44Pozs-bite, da je treba dihati!4'
Vse to je, ka <or smo dejali, v interesu podjetnikov, ki hočejo izčrpati iz delavcev Čim več in tako pomnožiti svoj profit. Zanimiva je opazka, da delajo to " zaradi pomanjkanja delavcev." iz tega s* mora logično sklepati, da zahtevajo od manjšega števila delavcev toliko rezultatov, kolikor bi jih dobili od večjega števila, če ne bi bilo )H)manjkanja delavcev.
Z enako logiko bi se pa lahko vprašalo: 41 Koliko bodo gospod je tovarnarji več plačali, če zahtevajo več dela, vsled česar sevedfi pričakujejo več dobička T"
Na to vprašanje ni v okrožnici nobenega od govora, ker ne bi bilo to v interesu podjetnikov. Oni m niso otroci in ne marajo delati proti svojim interesom».
Zopet se; pa tukaj vidi, kako so si interesi kapitalistov in delavcev nasprotno. Kajti to spozna pač otrok, da ne more biti za delavce dobro, če napenjajo svoje moči š? bolj kakor doslej in če ustvarjajo kapitalistom brezplačno izreden profit.
Za kapitaliste je dobro, za delavec je slabo.
Tako je povsod. Razredni interesi se križsjo. In tako dolgo se bodo križsli, dokler bodo ns svetu razredi.
Zanimivo je tudi, da ni izšel ta ukaz v kakšni posamezni delavnici, ampak društvo tovarnarjev je izdalo okrožnico. Gospodje podjetniki nastopajo organizirano. Tudi oni imajo nasprotja med salto, konkurirajo iu njih interesi «e često križajo. Toda napram de. lavstvu imajo kot izkoriščevalci ♦kupne interese iirzato nastopajo skupno. Organizirajo se iu organiziran hoj vodijo .
f'e take reči ne odpro oči delavcem, tedaj so njih mrene neozdravljive. Organizirani nastop kapitalistov mora pokazati delavstvu, da je zanj organizacija te bolj potrebna. (*> spoznavajo kapitalisti skupnost svojih interesov, jo morajo spoznati tudi delavci, t e znajo kapitalisti zapostaviti svoja nasprotja, kadar gre zoper skupnega naspr«»t;.ika, se morajo tudi delavci tega naučiti.
Delavcem mora priti do zavedi, da so razred, kakor se tega zavedajo kapitalisti. In iz te zaves.i morajo izvajati I ožičen zaključek, da morajo voditi skupen, organiziran boj proti kapitalističnemu razredu. To je pomen razrednega Inrja.
*
Ker pa ta nasprotja ne moraioi prenehati, dokler so ra»redi, «I mora voditi boj tako dolgo, dokle» ne zmaga delavsi/o na celi črti in doseže tako mo>', da lahko odprn-j vi razrede.
AH ste sapasili, da Vam Ja, ali da Vam bo v kratkem potekla na ročnina?
«Poletne neprilike drobovja.
Poletne črevesne bolesti iuiato razne vzroke, ki so od male zaba-sanosti do resnih hudih bolezn^i. Zato je dobro, dv se drže ¿rev« vedno redna. Trinerjev Kiixir of Bitter Wine je za omenjeno najbolje sredstvp. Pomsga celo v »lučajih,ko ne pomagajo druga zdravila pri zaprtju.
Omehča ter nredi čreva brez grižnje iu oslabelosti. Tudi je najzanesljivejše zdravilo proti glavobolu, nervoznosti. splošni oslabelosti i. t. d. Cena *1.00.V vseh le-karnah. Pri spabnenju, pretegne-nju, oteklinah, rovniatismu, nev-ralgiji i. t. d. je Trinerjev Lini-ment^iajzanesljivajšif Gosp. Jos. Nihan nam piše julija 1—11)17 iz Muskegon Hights, Mich, sledeče;i Imel sem oteklo ramo in nisem mogel dvigniti roke. Ko mi ni no-1 magal nobeden lek kupim Triner-j jev Liniment; čez tri dni *e mi ie precej izboljšalo in čez teden dniji nisem več čutil nikakih bolečin.! t'ena 25c in 50e no lekarnah. Po pošti 35 in 60c.
e
V lekarnah. iVna *1.00. Jo; Triner, izdelovalec, 1333—1339 S. j Ashland Ave., CI icago, ill.
Central Hotel
CommooIi, Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
"Čas"
je edina slovenska revija v Ameriki. "čm" prinaša lepe povesti, koristne goapodarske iu go-spodinske nasvete, znanstvene zanimivosti, pod učne In narodu potrebna razprave, mnogo mičnih slovenskih pesmic in poleg tegs pa prinaša lepe in umetniške slike.
List shaja mesečno na 32 straneh in slane samo $2.00 na leto, za pol leta $1.00, Naroča se pri "Caa", 2711 Ho. Millard Ave., Chicago,III. v Clevelandu in okolici pa na 6033 St. Clair ave.
CARL STROVE®
. Attorney at Law
ZsstsM m vssfc ssMih.
&pacialiat za tožbe v odškodnini»• kih zadevah, «t. soba 1009 Iti «V. WASmWTtN STRMI
CHICAGO, ILL. Talafaa:
OJO
Prtrepen po načinu, ki ga ie ranil Htsr moder menih
S O R O L
se ja izkazal čudovito uspei-(nem mm kri« i.lodcu i« tr.buhu, bol» nvrat, as. iho, glavobol, izgubo toka, pr.bUd v glavi, itd. itd.
Prlr*«ii i* iiti kompanlj«, ko d«-l» »lavni "Pain K«. i»«ll*r" star» vredno »r*d> »Ivo ta vdrnn*nj«. Pa m rt mi ¿lovrk ima «na •taklenlro vedno pri roktk tfte In ft Se v «*ck l*kar. n»h. II pa pri P. AO. aiCHTER CO. 74-MS Wa»hinKton Strut. NEW YORK

Ali veste za letovišče Martin Potok s rja f Seveda. To je 4,VIL-LAOE INN" s prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak z studenčno vodo na Martjnovi farmi je poznan po vsej okolici.
Ogden Ave., blizo cestne železniške postaje, Lyons, III. Telefonska številka 224 M.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D
LOUIS RABSEL
SHAJALIftÔE SLOVENCEV IA 4M «Uit AVI., IEIISRI. VIS.
Telefon UM
MODERNA KNIOOVBHIOA,
Okusno, hitro in Jrpetna 4sM za privatnike in druitva. Sprsja mamo naročila tudi iavasi
Imamo modsrma stroj*, cane ln poétsaa poalrslksk
BRAT» HOLAX, IMS Blae Ialaai A v*, (Advar.) murni, « --- -.......- '	iidKr
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI POD* PORNIJEDNOTL
Naročite si devnik "Prosvs-ta". Li*t stane za celo leto pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova društva. Ds> set članov(ie) je treba za noto društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2607 So. Lawndale Ave. Chicago, m.
IVERJE.
Zadnjo soboto je imela "London Post" in po njej vse ameriško časopisje vest, da se je nemški kajzer Viljem odpovedal prestolu v prhi svojemu najmlajšemu sinu Joachimu. Telegramu je bila pač dodana opazka, da ni vest uraduo potrjena. Vendar je napravilo poročilo veliko vtiska. Še tuti dan je prišlo pojasnilo, da ni na stvari ne dlake resnice.
To je novo «namenje, kako previden nroia biti človek zlasti v sedanjem času pri sprejema -iiju vesti. V Nemčiji je kritičen pološaj; to jc gotova reč. Ali v tej krizi je polno nejasnosti, ki jo morii vsaka nejasna vest še bolj povečati. Prav take čase, ko čaka najširša javnost na dejstva, pn izrabljajo nekateri ljudje, da si izmišljajo senzacije, ki so brez vsake podlage.
V Berlinu so začeli bančni uradniki res bTsi hoditi,, da bi pomagali varčiti s k<ržo in da bi dali v tem oziru ostaletmi prebivalstvu zgled, i krimski kupci z obuvali prodajajo lesene sandale, na Iraterih je le kapica za prste iz kože. Bančnim uradnikom se je baje poznalo, da niso vaje:d ho-«liti bosi; stopali so tako previdno, kakor da so vsi hodniki posuti s trnjem.
Vsa stvar pač ni taka, da bi mogla vzbujati posebno razburjenje. A*nj>ak to je: Ce primanjkuje kože, mora še bolj primanjkovati mesa.
Ljubljanski listi pišejo:
44 V zadnjem času vlada dan nn dnevom ve^jc pomanjkanje mesa. Brezštevilne porodnice sploh ne morejo priti do mesa. Več tednov so že brea njega. ¿Velika večina Ljubljančanov je meso sa-mo enkrat na teden. Ljubljani bi bilo treba po minimalni odredbi (18 dekagranniv on osebo) dnevno 9000 ktfograutov — dobiva pa na pet dni 12,500 kilograioov!
Govori se, da bo morala poslati Kranjska več sto glav živine v Trst. Zdi se, da se ho «togodilo z mesom isto letos, kar se je dogodilo lani s krompirjem.
Trst je dobil 80 železniških voz krompirja, Ljubljano pa so neprestano tolažili, da bo tudi za* njo nekaj ostalo, dokler niso končno nanjo popolnoma pozabili.
Po krompirju in mleku, katero «nihaja v južna mesta, se bomo morali končno jokati tudi za mesom. Od samih solz pa tudi Ljubljančani ne morejo vzdržati."
k preiskava Sresptal— pt« lafet )e le s4ra*ita 1SS4 Mm Me* A**. Oaiesfa UrWeje «4 1 a I p
CU; W T èe S sveier. Iivm ve« telet*1 Mj pile Je
' Slovenski Narod" v Ljubljani je imeh sledečo notico:
44 V Čudnem položaju se nahajajo miMhgi Primorci — piše puljski Hrvatski List — ki so dalj* časa živeli v Ameriki in ki so dobili tam državljanstvo, ki pa so s srtaro domovino vezani s srcem, po pokoljenjn iti z imetjem. Takih 44 Ameri-ka4»cev" je v Priiuorju zelo veliko. Po nekaterih vaseh so iimeh tudi neprilike, ker so jim nekatere občine kot tujim državljanom odrekle hrano."
"Daily Mail" javlja, da je bila nsed šesterimi zastopniki atigleške vlade, ki so se sešli v Haagu z nemškimi zastopniki v zadevi vojnih ujetnikov, tudi ena ženska. To je prvič v zgodovini, da je na mednarodni konferenci pri mizi diplomatov sedela ženska. Vojna dela radikalu? spremembe, Oimenjena ženska je mrs. Livingston, rojena Američanka.
Oficiozna "Drau" v Oseku je imela 5. maja sledečo vest:
44Kakor javljajo z Dunaja, sta bila internirana, oziroma konfinirana narodna hrvatska poslanca iz Dalmacije, dr. Ante Trešič-Pavičič mi dr. Milkp t'ingrija izpuščena na svoImkIo z ozirom na skorajšnje 7.asedanje avstrijskega parla -menta."
"Hrvatski Dnevnik" poroča: "Ker je nabava svinjske nsasti v zadnjem •času popolnoma prenehala in je mesto navezano na lastno dobivanje masti, bodo dobile posr.oiczne osebe na izkaznice za masi za dobo štirih ¡e.li.ov po 25 dekagramov masti {% kilograni\a).
4'Dan breg kruha je doživelo mesto Zader 25.
a V«
%pretečenega meseca ter je dobilo prebivalstvo namesto kruha polente. Dobro je, ako je bil samo en dan brez kruha in ako je bilo vsaj polente dovolj."
♦ Tako poroča 41 Hrvatski Dnevnik".
"Slovenec" piše dne 14. maja: 44V Ljubljani se je obesHa žena davčnega uradnika Viktor -ftisehofa z otrokom še s tik meso cev. Za moža je pustila pismo, v katerem ga obvešča, da gre v smrt skupno z otrokfmi, ker ga ne more dojiti."
Angleški minister za indijo J. A ost in Chain-berlain je resi|fnirsl. Z njim je odstopil tudi prejšnji indijski podkrslj lord Hardircge. Thamber-Is in je bil ostro kritizirsn zaradi neuspeha operacij v Mezopotamiji.
Prostozidarji v Italiji, ki tvorijo — kakor v Franciji — močne politične skupine, ko nedavno obelodanili svoj mirovni program, ki vsebuje med druigim: Brezpogojna vrnitev Alzacije-U>rcne Franciji; neodvisnost Poljske, ki se mora združiti iz vseh treh delov; neodvisnost ^eške; osvoboditev in združitev vseh narodov, ki so danes pod političnim in vladnim zatiranjem Habsburžanov, s pravicami, da smejo z glasovanjem sami odločiti o svoji bodočnosti.
Mno>gi listi v Rimu in 4,Mattino" se silno jeze . nad temi pogoji prostozidarjev, ker zahtevajo brezpogojno vrnitev Ailzarije, dočim hočejo, da ljudstvo v " neod rešen i h deželali Avstrije" glasuje o svoji bodoči državni tvorbi. Očitajo jim, da so bolj francoski kot italijanski.
"L Ideal Catholique," ki se snmtra 7.a pol-nradno glasilo francoskih katoličanov v Kanadi, je presenetil javnost s člankom, v katerem zahteva, da we bogata pokrajina Quebee na bregovih reke Sv. Lovrenca loči od Kanade in postane samostojna republika.
Ta list v družbi z drugimi katoliškimi listi v francoskem jeziku silno napada kanadsko vlado zaradi zakona, ki določa splošno vojaško obveznost. <%lankar pravi, da kanadski Francozi ne marajo podpirati anglosaške vlade v Ootariju in da hočejo republiko sami zase, nakar bodo naložili * davek na ves izvoz, ki plove po reki Sv. Lovrenca iz ostalih dežel Kanade. "La Croix", drugi tukajšnji katoliški list tudi napada kanadsko vlado.
fxml Northcliffe je dejal v ïsVw Yorku pri pojedini v hotelu Baitimore, ds inrn Anglija samo na zapadni fronti 2,200,000 vojakov, ne vštevši čet v Kgiptu, Palestini, Mezopotamiji in Maeedoniji.
ZANIMIV ČLANEK O NAD Z O ROVA MJU BANKE ZVANE "CLBAEOVO HOU8E'
Kaj to pomeni sa ljudstvo, f jo bank* pod aadsorstvom. "Clesrtag Hoass".
Vae bsnke, ki iaisjo sveso s Ckirago Cleariag Houite, so podvriene strogenu nadzorovanju od ursdsikov tega rsvo ds. Prugledovssjo rakunov in imetjs se mora vrliti najmanj enkrat na leto. IcTodenei nstin^no preiMejo stanje' vsake banke. Vso gotovino pre*tejejo,| »t pregle«lsjo vse note, vnrUine, vknjižbe in druge vrednoetne listine, ae prepričajo o fondih, ki so nsloieni v drugih bankah in pregledajo knjige in račune. Če najdejo izvedenci kake Hlabe ali dvomljive vrednostne listine, se te ne Atejejo vei kot imovins bsnke. Ako ee je Hkrfila vrednont bančnega premoženja, mora banka kaseti pravilno vred | nost v svojih knjigah. Če banka drzno ipekuHra in »e ji pride na sled, mora to takoj opustiti. Vee, kar je nlabo, ri-«Irirano. se mora takoj odstraniti in ns-domesttti s boljiia. Če viiegi tega banka hitro ne popravi in stori, izgubi ; vne nadaljnje ugodnoati in pravice, ki jih vlivajo banke, katere so združene v Cleariag Houae.
K^dar se odvzamejo koki bsnki te ugodnosti sli če ni eprejeta v Cleraing Houfte ima slednja za to dober vzrok. Na drugi itrani pa je o banki, ki jo članics te zveze, že to dovolj jasen do-ksz, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi svoj densrni promet po predpinih, varno in nigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clenring Houna je bil izdelan v Chicagn pred desetimi leti, od ksterega časa na-i prej ni bankrotirala niti ena banka, ki ! je bila v zvezi s tem Clesring Housom. Ako je ftlo na ali drugi bsnki slabo vnled panike sli vojske, so ji tskoj pri-iikočile na pomoč druge Clesring Honne hsnke in ji pomsgale, dokler ae niso povrnile zopet normalne razmere. Ta Cleariag House nadzorovala! načrt ae , je pokazal tako vnpeften, da so povsod, kjer koli se nshsja kak Cleariag Houae, nprejeli ta načrt.
American a ta te Banka je v zvezi s tem Cleariag Hou*om, je pod njegovim nsdzorstvom in ima vse privilegije te lisnke, ksteri poda vsako leto pet popolnih računov. '
American 8tate Banka pa je tudi pod državnim aadsorntvom in odda vsako 4 leto pet detajliraaih rsčunov o Stanju Banking Departmenta države Ulinoia.
Napravite NA&0 banko za VA&0 banko in Vaft denar bo varen in ga lahko dvigaete, kedar ga želite.
VpraKajte za Bežnem nsKih Fir»t Gold hipotek. Kskor tudi seznsm $100.00 is $500.00 zlatih hipotečnih bondov.
Nsivečis «lovanska tiskarja v Ameriki je
-i, *
Narodna Tiskarna =
Bis« Is lan« Av
Chlesfe, IU.
TOP	/
. Mi tiakamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Ceikem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.	-:-
"PROLETAREC" ae tiska v naši tiskarni
»»aaasiiss$sssssseeeaaeeesssssesae»saeseeseesssse$ea
i I^ADAR potrebujete društvene potrebščina kot zaatave, kape, re-1 ¿slije, uniforma« pečata in vse drufo I obrnite se na svojega rojaka
F. KERZE CO.»
: 2711 Sou tli Millard Avenue.
CHICAGO, ILL.
; Cenike prejmete zastonj. . -> Vse dalo garantirana. aaaaaeeaaaeeeeeeeeeeeseeeaiaaseeeeeeeaasesssssissMi
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ S M BROAi STREET Tli.-1475 JOHNSTOWN, PA.
Z Dnnsjs poročajo, da se cesar zelo trudi, da bi pridobil glovane *a svojo vlado. Časopisje v Pragi prerokuje, da IkhIo v novem ministrstvi! dobro zastopani ('>hi, Poljaki in dugoslovaiii. Ru-ska z ura ga v Oalieiji precej vpliva na Karla, da Re tako zanima za Slovane.
predeednik. AMERIAKB DRŽAVNE BAKU
BHie lslssd Ave., vogal I<oomis in IS. ceste.
V teti dnevih
velike draginje
bi se moral vsakdo varovati pred boleznijo, ki pomeni velike izdatke za hifto. Popolna resnica je v pregovoru.44Forewarned is Forearmed". Slaba prebava glavobol, zguba okusa, splošna slabost, vsi'taki znaki vas opozorujejo, da iftčete zanesljivega zdravila — malo pozornosti vašim črevam, bo vam pomoglo preprečiti sitne neprilike.	'
Trlner|ovo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
je tisto zdravilo, katerega<potrebujete v takih slučajih. l«to izeisti čreva, odstrani zbrano neporabno tvarino, v kateri ne rode in mnole razni bacili, pomaga prebavi, povrne okus in ojatfi kri in želodec, ki so potem vstanu braniti se pred večino napadajočih bacilov. aZ gori označene slučaje, nadalje za ^r-voznost, želodlne neprilike pri ženskah ob času življenske re-metnbe, kakor tudi pri premogarjih v premogarskih okrajih, itd.. je priznano to zdravilo za najboljše izmed vseh enakih pripravkov. To vino je pripravljeno iz grenkih zelišč, koreninic in lubja, ki imajo znane zdravilne moči in'iz čistega, naravnega, močnega rdečega vina. Isto je dobro tudi za najbolj občutljiv Jelodee. Cena *1.0<). V îfkarnah.
Trinerjev Uniment
vam prinese v hišo pravo družinsko zdravilo. Je nepresi/ za revmatizem in nevralgijo, je izvrsten pri ponesrečen,j zvijenje, otekline, okorel vrat, itd. .le jako poživljaj«» utrujene mišice po težkem delu ali dolgi hoji. Cena 25 i i v lekarnah, po pošti 05 ih 60c.
Trinerjev Cough Sedative
je najbolj zanesljivo zdravilo zoper prehlade in kašelj, vost, vnetje sapnika, naduho, itd. Ona ista kakor za lin' ' Trinerjeva zdravila so dobila najvišje mogoče nagr ' mnogih mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zal j lajna —San Francisco, 1915, (Irand Prix—Panama, 191 '
JOS. TRINER
Chlcafo,
kemik izdelovalec.
lUMStt Se. AsMaad Ave.