Naj Teč j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Ve|ja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NAR0 Iistslovenskihdelavcev y Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 108. — STEV. 108. Entered ai Becond Claii Matter Beptembcr 21, 1903, rt tht Port Office at New York, H. Y.( under Act of Otfpgrw of March 3,1870 __NEW YORK, TUESDAY, MAY 9, 1933. — TOREK, 9. MAJA 1933. TELEFON: CHelsea 3—3878 VOLUME XT.T — LETNIK XL! NEMŠKI ZIDJE 1SCEJ0 ZAVETJA V FRANCIJI Oblasti pozivajo farmer je k razsodnosti JUTRI BODO SEŽGALI V NEMČIJI OGROMNO MNOŽINO KNJIG, KI SO DELO ŽIDOVSKIH PISATELJEV Dijaki iščejo po javnih in domačih knjižnicah knjige, ki bodo v sredo javno sežgane pred vseučiliščem. — V Parizu je nad tri tisoč Židov, ki so po -be^ni 1 i pred nemškimi fašisti. — Pokristjanje-nje nič ne pomaga. — Nečloveško ravnanje s političnimi jetniki. BERLIN, Nemčija, 6. maja. — Nazijska kampanja uničiti vse knjige "nenemških" pisateljev, je v polnem cvetju in bo dosegla svoj višek, ko bodo knjige židovskih pisateljev v sredo javno sežgane na trgu pred vseučiliščem in opero. Sežganih bo več ton knjig in to sežiganje knjig bo največje v zgodovini, odkar so Saraceni sežgali velikansko knjižnico v Aleksandriji. S tovornimi avtomobili dovažajo fašistovski dijaki knjige, katere so pobrali iz knjižnic in privatnih hiš. Književni oddelek pruske akademije znanosti je zavrgel mnogo knjig, katere so napisali židovski pisatelji. Med temi so znanstvena dela pisateljev: Thomasa Manna, Jacoba Wassermanna, Emila Ludwiga itd. Te knjige so nadomestili z deli povojnih pisateljev in zgodovinarjev. PARIZ, Francija, 8. maja. —Zadnjih pet tednov je v Parizu iskalo zavetja 3000 Židov, ki so pobegnili iz Nemčije pred fašisti. Med njimi so profesorji. zd ravniki, odvetniki, dijaki, delavci — in vedno jih še prihaja povprečno 200 na dan. Zbirajo se okoli glavnega stana odbora za židovske begunce, čegar predsednik je bivši francoski ministrski predsednik Paul Painleve. Med njimi jih je 60 odstotkov nemških državljanov in imajo večinoma pravilne potne liste, ker sedaj nemška vlada dovoljuje Židom, da gredo iz Nemčije. Nekateri pa imajo še potne liste, katere je izdal odbor za pomoč Bližnjega iztoka. Mnogi pa tudi pobegnejo čez mejo brez potnega lista. Tudi v Belgijo in na Holandsko prihaja mnogo Židov in oblasti jim ne delajo ni kakih težkoč. Največja težava je s takimi begunci, ki so se po-kristjanili, pa so po nazijski odredbi še vedno židje, ker je bil njih stari oče Žid. Begunci se ne pritožujejo, da bi Nemci ž njimi nasilno postopali, toda vsi so v veliki potrebi, ker nemške oblasti nikomur ne dovolijo vzeti več s seboj kot 200 mark. Francija ima s temi begunci velike težave, kajti brezposelnost v deželi je še velika in beguncem ie težko dati delavske knjižice, ker je mnogo domačih ljudi brez dela. Vnuk indijskega pesnika, Sourriyandranath Ta-gore, ki je bil v Nemčiji aretiran in nekaj dni zaprt ter pozneje izpuščen, popisuje v listu "Soir" nemško ječo: "Soba, v katero so me vtaknili, je nizka, temna in brez ventilacije. Ze prej je bilo v sobi 22 jetnikov, največ pristaši levice, ki so komunisti. Nekateri so bili zaprti že več mesecev, ne da bi bili zaslišani. "Od časa do časa pokličejo kakega jetnika. Tedaj je slišati krike in nato ga zopet vržejo v sobo. Jokaje nam pokaže sledove udarcev. Nek bivši komunistični poslanec nam je kazal na svojem telesu maroge, ker so ga fašisti pretepli. En dan za menoj je bil poklican nek mladenič, Rahm po imenu. Ko se je vrnil, je imel roke in noge razpraskane. Rekel je, da so ga fašisti pretepli, ker ni hotel napačno pričati proti svojemu tovarišu. Z veliko težavo smo ga po strani položili na slamo, ki nam je služila za ležilce." NEOBIČAJNA TRAGEDIJA _ NA FARM1 Farmerski delavec je v pijanosti ustrelil svojega gospodarja. — Farmer-jeva hči ga je morala u-streliti. 0DVAJALCA POD $200,000 JAMŠČINE Odvajalca desetletne Peggy McMatk pravita, da se ne smatrata krivim. — Pomagačev nista imela. Plato Centre, m., 8. inaja. — Preti 18 leti je prišel (»Hit- Day vprašat za delo farme rja Johna Schmitza. ki ga je vzel v službo. l)ay je bil vedno dober delavec, trezen in skrben. Med tem časom je bila rojena farinerjeva hčerka I JO ret t a iti videl jo je rasti in .se razviti v bujno dekle. Med tem časom j»» po-stal Ollie Day siv in star. \ si .sotsedje so mogli videti, kako je Day bil naklonjen Loretti. Zato so bili tudi vsi prebivalci v Plato Center tako začudeni, ko vo izvedeli, da je Day ustrelil Johna Seli m i t za zaradi ljubezni do Lorette. Xato je Day s puško v roki prisilil Loretto. da je slekla svojo obleko ter nato zahteval, da ga ur>treli. Ollie Day je bil v soboto zelo .slabe A*olje, ker je izvedel, da bo sla Loretta zvečer na ples z 18 let starim sinom farmerja Fitchie. Donaldom. Stari Day je šel v mesto in je mnogo pil. Ko pride domov, vza me puško in se skrije v hlev. Kmalu nato se pripelje Loretta z Donaldom. Day skoči pred njo in za-kr/-i: — Il)il te bom! — Loretta zbeži v hišo in zapre vrata. In Donald .se je odpeljal. Xato pa Day razbije vrata in pride v sobo. Ne da bi kaj rekel, dvakrat ustreli na Selimitza .s pu-'^ko. Farmer je bil takoj mrtev. Na to hiti I)ay v Lorettino sobo. — Sedaj boš umrla tudi ti. — za-Upije Day. Pritisne petelina, toda puška se ne sproži. Xato izroči puško Loretti. >e postavi k steni in ji reče. naj ustreli. Petelin se zopet ne spm/.i. Day zopet vzame puško, nastavi petelina in puško izroči Loretti. rekoč, naj ustreli vanj. Lorett i vtzaine puško, pritisne petelina in ustreli Dava. Xato iiiti v sosedno hišo k svoji oni*ke vlade odpotoval na Kitajsko. da pomaga kitajski armadi. Prvo poročilo* o njegovem odhodu je prišlo iz Saigon v lndočini. ko je tja dospel s pamlkom C on t p Verde. Že nekaj časa je bilo v političnih krogih govorjeno, da bo kak nemški general pokliean na Kitajsko. toda vse je bilo zavito v največjo tajnost. (»eneral Hans von Seeekt. ki j" sedaj star 67 let. je bil imenovan vojaški ženi j sedanje Nemčije. V svetovni vojni se je zelo izkazal ter je dobil najvišja odlikovanja. Po vojni je organiziral Reichs-wehr in je moral kot nje-gov poveljnik odstopiti leta 1926. ker se je vdeležil manevrov prine Viljem, najstarejši sin bivšega prestolonaslednika princa Friderika Viljema. Poona, Indija, 8. maja. — Mahat ma Gandhi je pričel opoldne s svojim postom. Angleška vlada, kakor tudi lrjegovi prijatelji mislijo. da bo to povod za velike politične nemire, kajti vsi *>o mnenja. da ta post pomeni njegovo sni rt. Ves dopoldan je Gandhi molil. Točno opoldne je pričel s postom. X j ego vi pristaši ga smatrajo za svetnika. Odločil se je, da ne bo užil nobene hrane skozi tri tedne. S tem hoče doseči, da bi njegovi pristaši "nedotakljivi" prišli do svojih pravit*. Ko je Gandhi pričel svoj post, je bil aretiran tajnik in d Kakega kongresa Jairamdas Daulatram. ker je izdal razglas. ki je poživljal prebivalstvo k nepokorščini proti indijski vladi. V nedeljo zvečer je Gandhi zadnjikrat jedel. Z veliko slastjo je pojedel domač kruh, paradižnike, solato, dateljne, med, sadje in kozje mleko. Gandhi tehta samo !X) funtov in vsi se boje. da tritedenskega posta ne bo prenesel. Toda Gandihi bolj zaupa v svojo moč. Rekel je namreč: — Vsi oni. ki mislijo^ da me bo ta post ubil. bodo prijetno razočarani. Ako mi je bog navdihnil post. bo tirdi skrbel, da me bo zdržal. Nikakor nočem umreti. Ako bo Gandhi prenesel svoj post. se bo z:i eno leto umaknil v mirno življenje, kjer bo izdeloval načrte za nadaljni boj za "nedotakljive". Enake pravice .zahteva z;i <>0.000.000. katerim ni dovoljena enaka pravica v razredni razliki. Njegovi privrženci so najnižji med nizkimi. MRS. PINCHOT SE JE PRIDRUŽILA STAVKARJEM Allentown, Pa., 7. maja. — Mrs. Cornelia Pinehot. žena governerja države Pennsylvania, je stopila v vrsto niketov v stavki proti sramotno nizkim plačam in dolgim delovnim uram v pennsylvan.sk i h tekstilnih tovarnah. Mrs. Pinehot je dve uri korakala -z deklieami v Northampton in Allentown. Xekartera dekleta so na teden zaslužile samo 75 centov. V rokah je nosila napis 'striker'. Poleg nje so korakala dekleta, ki so ji dan poprej povedale, da so izgubile delo. ker se niso zmenile za vsiljevanje gospodarjev. V Istem času. ko je Mrs. Pinehot korakala z dekleti, je pennsvlvan-ska državna zborniea sprejela predlogo, da preiskuje razmere v tovarnah, v katerih so zaposleni otroei. Mrs. Pinehot se je naglo pripeljala iz Ilarrisibunga v Northampton. kjer je eno uro piketirala tovarno. ki je vsled stavke zaprta, nato pa se je odpeljala v Allentown. kjer je -zopet demonstrirala eno uro. Pred svojim odhodom je dekletom obljubila, da bo storila vse. kar ji je mogoče, da se bodo delavske razmere izboljšale, "OD ŠTRAJKA NE BODO IMELI DOBIČKA PAČ PA IZGUBO" ALBANY, N. Y., 8. maja. — Državni urad za kontrolo mleka in mlečnih izdelkov, je naslovil resno svarilo na farmer je, ki nameravajo dne 1 3. maja zastavkati. V svarilu je poudarjeno, da bodo napravili veliko napako, če se ne bodo premislili. V svarilu je med drugim rečeno: — Ako bodo farmerji zaštraj-kali, bodo imeli edinole farmerji izgubo. Charles II. Baldwin, načelnik urada, in dr. Thomas Paran. državni zdravstveni komisar, sta se danes popoldne posvetovali s po-slujočim governerjem M. AVillia-anom Brayeni. Bray je dejal: — Mi smo natančno preštudirali vas položaj, in zatrdno upamo, da se bodo farmerji premislili. V sredo se bo vršilo pred kontrolnim uradom zaslišanje, koje-.ga namen je. določiti minimalne cene za mleko. Članov urada ne more nihče silrti h kaki nagli akciji, in pretnje štrajkarjev ne bodo prav nič omajale njihovega stališča. — V sedanjem čad-Jeg tega se pa tudi sovjetska politika v vzhodnem delu lAzije temeljito razlikuje od osvojevalt* politike earske Rusije. Japonci se tega prav dobro zavedajo. Prvič v zgodovini rlovefihra se je zgodilo, da mali iiaro
  • ogledu enakopravni z velikimi. Ta znameniti preokret jo bil možen s.i-»no tia temelju pravil Društva iih-r.^dcv, im 'katera *«o pred trinajstimi let i v s\*iji trenutni velikodušnosti pristale tudi velesile. TV da kmalu .-c je pokaralo, da velesile politike mednarodne enakopravnosti niso resno hotele, marveč da bi rade po .svoji davni navadi šle preko želja manjših držav in u-lejal«1 vse tj.ko, kakor je njim prav. Šele lani pa s«* mali narodi zavedeli. da šteje v Društvu narodov vsak njihov glas ranm toliko, katerekoli velike države. Da je pri-si«-' do načelne odločitve v maud-žurvkein vprašanju, gre hvala ie v Žonevi se niso zdanile, dasi je bil napadalec očiten in znan ter je ves dejanski ,«taji naravnost vprl po ženevskih ukrepih. Posebno značilna pa je zadeva a-sirskega uarodiča. ki ga je Alibija zvabila na iraško ozemlje, obetajoč mu zemljišča za naselitev :n vsakršne druge ugodnosti. A sire i s« /na«i pod imenom nestorijan-■ev. l^eslen trst »nek nekaj cvetočega prtslnje-azijskega krščanstvo. K i pa so bili petrnJejski vrelci dodeljeni tej industriji kot cenena delovna iii"*". se je Anglija odpovedala i-raškeiuu mandatu ter «ust a vila Asiree na eedilu. Iraška vlada do beguncev ni iuiela nikakršnih obveznosti. Angleži pa so so izgovarjali, da niso več kompetentni v Iraku. Pritožim Asiree v je Dr*i-i-iabin državam, "ki so z energičnim j štvo narodov resik> na «xlini inoj*oč nastopom prekinile mešetarstvo ve- j način: priporočilo je brezdomcem i mnogo govorili, ker so našli živilskih ter r«*ile uglod Društva na-j naj se sporazumejo z iraško vladu* no v hlevu trdno privazauo in hlc-rodov pred svetovno javnost jo. 4 Velika Britanija je bila z rešitvi- vska vrata preveza na z žic« enein je njihov nastop takoj p">ka-l j,» nenavadno zadovoljna, zal. da velesil«* (>;» večini niso pri Lew je na zahtevo Anglije e. Posestni ca je na zagoneten način izginila Že lani smo poročali o veliki nesreči. ki je zadela družino Peme-ka Janeza, posestnika* v Novi vasi pri Ptuju. Družini je meseca av-gusta utonil 15 meseet-v .stari sinček Alojz v gnojnici. Od tega časa tla kje se -zakonca nista več dobro razumela hi prišlo je med njima včasih do hudih prepirov in eelo do pretepov. Mož Ivan je nekoč svojo ženo Kozo tako pretepel, da je dobila hude notranje poškodbe, zaradi katerih je morala v bolnišnico. V ča.su. ko je bila žena v •bolnišnici. je 21). septembra prodaj a. jut raj nenadno nastal ogenj v Pernekovem gospodarskem poslopju. O požaru so takrat vaiščani društvu iz kakih idealnih nagiliov. D ruši va narodov o; I ločujejo o zadevah drugih. Brž ko se je .sklep društva '.»brnil proti imperializmu mogočnik'»v. pa je bila velesila -Ta-pka prva. kini mof*ta pretili pravične razsotlb**. Tudi Anglija je meti onimi, ki s-|H»služujejo Ženeve samo tedaj, k.i-dar ji ne prija. <~M» času prško -t i-Itjanskt^ra >j>ora leta je Lon- d m |Mxlpiral (irsko pr»>ti Itnliji. Afussoliui se je moial umakniti s Krfa in je od ti-tih dub /apn^-- žen uftprijatelj Drvrntva narotlov. Xjeffov zadnji predloc. ki štren, i tem. da >e enevi odvzame \-saka Moskva in Nanking se pri ureditvi mednarodnih od- noša je v ne bosta zanašala na mi rovi < • po^niibe in njibove določbe, ampak se bosta v skrajnem .-lučaju poshižila o-rožja. Dokler so bili Rusi sprti s Kitajei. je :Jap«»nska odločno in brez velikih žrtev prodirala v Mandžuriji. #daj so |>a sporazumeli, in ta sporazum uti^iie biti usotlepohi za ^Japonsko. Predno je odpotoval eden najboljših japonskih diplomatov, viskont Išii proti Wasli i upt on u. ihi se posvetuje s predsednikom Rooseveltom. .i - rek« 1. da Japonska ne bo zmanjšala svoje armade ter da bo na prihodnji momari-v^ki kouferenei zahtevala enakopravnost z Anglijo in Združenimi državami. — Le vživite j|e v naš polo/aj. — je rekel, — mi živimo takorekoč med dvema vulkanoma. Naši sosedi sta Jfusija in Kitajska. Zaenkrat vlada v Rusiji in na Kitaj-fckem mir, toda to je le mir pred viharjem. Obnovitev diplomatskih odnošajev med Kitajsko in Husijo 1«rej ^lloTilnega pomena za Daljni iztok. Japonska se je žarela zavedati, da je v svoji osvoje-Valni politiki dosti predale«" zašla. ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO, naznanjamo, da je inogoee poslati vsoto do sto dolarjev brez vsake izjave, v kako svrho je denar namenjen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca odpravljena. Kdor hoče poslati več kot sto dolarjev, nsj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno pošiljatvijo. DECLARATION FOB MONEY ORDER I herewith declare that Money Order No............................ Is •ant bjr me for the purpose of —---- and la not Intended for the purpose of speculation, placing sarins* or mAJdnc investment in a foreign country. I certify tfcat this transaction m no way contravenes the act at March 8th. 1933. the executive order of March 10th, IA33 or any regulation issued thereunder. (Purchaser's Signature) (Date) ID BOMO TOCNO IN HITRO IZVR&1LI VSAKO POfiUJATEV SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "CJps Naroda' ,M *. I. nih spori'i. jc plod ilavnetra s»»v raštva. Gotovo -pa ni It* >-JiK-aj. 'la m rini^koniu predlogu prvi pridružil an^W*»ki pr»'ini<'r. Ra^nu'jitfv Tur«" ij<> in I rade«mi jt* v. kako s<> velesilo -7.-rahljale ž^ne^vko in>1 it urijo, do-kl»*r manjši narozna!i važnosti svojr v Zeuevi. T»r- j<* iz jjr<4oškili. z*Mnlj«»pismh in iiarodnoKtnih raxkonjt» pravo, da s«» j i prigodi \i rnoza-padni konee danaihijefta 1 raka. tiro zastopnikov. Anfrlnske in-tor<*so »-iji nr sa>in«» velikobritanski xa^1osf>nik. manci" tudi predstavniki Kanad«\ Južne Afrik«*. A\-stra-4iin Nov«1 Zelandija in rolo F.pipta m Indij«*. Ko j»* «•!» knncn leta m>v- j^t.ska vojska pro«.lrla v Mandžurijo, da euva svoj<» solaštniitvo «ki«1 vzhodno kitaj>ko železu iis». ki sr jo j«- liot'-ia ^»lastiti nahujskatia kitajska vlada, je ravin Veliko Itri-tanija zagnala v Društvo narodev krik, da m> Moskva tftavlja v na-bpr<»t>tvo 7. vsemi državami ženev-»Jirpa društva in da je trrba zoper \xiljenea združeiw*ra nastopa t«*b drzaA". Se\-o«la so morali srn* jet i, HtijK-i ^ napada z dveh strani, u-jnakniti in razširiti Kitajski pravica do žriezniee. zidane z ruskim donarjem. Kta Anjrlija je lani »marala iih japonsko ša,n^hajsko po«l-jetje. ki jr bilo klasiern primer kr-iitve miru m uasrlnt.'ga napada. Oborožen spopad meti dietna <"1»-nonia Društva Jiarmlov s«* jr I»il razvil že v pravo vojno, a velrsili- Ženeva bavila z ^Eac stvar obravnavala kot spor med Anglijo in |*i rzij Drnštvti narodm- pa to ziibtevji odklonil«*. i/.ltHrijo aii£r!r-nko tlržavt iz >iw»ra. «la>i je uiorpo i::t' n'-irana na perzijskem |**tro-leju. in naložit► dmžbi. naj se sp<»-razuuie > Perzijo. Tako podajanje v Teheranu ne vodi a-n^leški po.-i i-nik. inarvts" zastopnik privatne družb«* Auirlo-Persiaii "Oil. ki seveda nima ua raxjM>la^o tiskih >nnl-v Zii pritisk na perzijsko vlado. I;akt»r bi jih lahlau imel ansrleški poslanik. Žt*niki odlok, izdan na prnll»»ir «'"*!- ministra zunanjih sa-drv dr. litMieša. AiiffVrženi ni l»il ].«> volji, k«-r jr oslabil njih ]H>/i«-i-j.». dasi i<* pripomogel pravici d-> zmajre. V Londonu so -se zato pj.»-trudili, tla tmefiiojroeijo uianjsiin državam \>ako soodločevauj.' v ctvareh. ki m« tičejo velesil. Tako je MarDmiaid i*>liitH v Rim. ila n-. t vari ti i rek tori j eetuorniee. Vpliv vel«-sil pa se euti zlasti <-b izstopu Japonske Društva ra-rtKlt«v. Kakor znano, jr .Japonska dobila mandat od Ženeve, da v menu Društva narodov upravlja tihnnorska ott«*ja. bivšo nemško koinialno jM»se>l. Po izstopu iz Društva narodov ujrasne japonski mandat, toda v Tokiju imajo toliko tai-nih in mogočnih prijateljev, tla iti ti n«* mi^lijt» na tnldaj«« mandata. Istega «lue se je H«»za Prrnok«>-va vrnila iz bolnišnice domov in je 11,'išla le pojsrori.šee. njen uiož pi je ntfziiaun kam pobegnil. Vsi so takrat mislili, da je izvršil samomor. Cez kakih pet dni pa se je Pernek .-sam javil orožnikom, ki so «ra zaradi suma požiga ar«^ti-rali. a si» jra spet izpustili, ker s<1 je izkazalo, tla ni kriv. Bil je ves potrt iu kakor je satu izjavil, je east okra t mislil na samomor. Med zakoncema tudi potem ni v«s- vladala .sloyra. Žena se je ne-koe |h«javila v Dtnju in beračila po mestu. Bila je aretirana, zirla sil pa se je> njen mož. ki jo je od-vetlel nazaj donit»v. Ob Božiču ^o Hezo Pernekovo vaš«" an i še videli doma. a oil takrat naprej je izginila za njo vsaka .sled. Mož isam je v skrbeh za njo in ne izključuje. da bi šla žena v vodo. Mož doslej še ni prijavil obhustvom. da pojrrtiša svojo ženo. Vsekakor je za^onetka. da o zoni ni duha in-sluha. Vaščani iz zanimanjem pri-čakujejo. kaj .se bo v zadevi ukrenilo. Žrtve podivjane mladine . V Pn-siki so Tibautovi iz Stro-čjr vasi otv«»rili v .svojih srorieah vinotoč. V nedeljo 23. aprila se je zbralo v njem nekaj fantov in de-klet \f. Stročge vasi in Pristave, med njimi tudi «;«»podarjev .sin Tibaut Štefan in sin posr^tnice Janez Lebar. I*rišli pa so tudi tam-buraši iz sosedne (iloboke in Krtov v strijrovski občini, iu sieer marveč napovedujejo anrksijo telil •S«»rički Martin. Bezjak Karel, otočij. Ak-» bi biln Angliji »» Itn-[ Tergrr Karel in Škrlee Stefan. ot< liji kaj tlo Nemčije, je zdaj najlep. ša prilika, da nc \Triie«» Nemčiji ml-vzeta otočja, ko je sani |m» sebi u-jrasnil ja^»onski mandat. Za to bi ue bilo treba reiizrje mirovnih |jogodl>. temveč bi bil dovolj enostaven «hI-lok Društva narxwiov. T«»tla bil hi za velesile nemaren preeedenčni primer, kajti mandatarji Društva narodov v pogledu nemških kolonij so tudi Italija. Anglija in Belgija. Pri takem stanju slvari je velesilam zelo neprijetna kontrola manj šib tlržav. ki skrbi ,za ugled Društva narotkA-. Ženevska uistitueija bo tt m močnejša, čim l»olj se botlo manjše države zavedale svoje nalo-«je iu t»lj ujihtkvem odporu se razbil še maisiikak načrt o direktoriju četvoriee ali o absolutni moči velesil. Metode slednjih so ol>soje-ne in spadajo v minulost, le male države lahko pripomorejo pravici do zuiage v mednarodni politiki. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU CENE DINARJEM IN LIRAM SO TAKO NESTANOVITNE, DA JIH NE MOREMO NAVESTI Izplačila v ameriških dolarjih ostanejo neizpremenjena. IZPLAČILA V AMEKlSKIH DOLARJIH Za Uplačilo $5.00 morate poslati.— $ 5.75 II II $10.00 " ** -_____.$10JB5 » tlfJOO " " -----— •» •« $20.00 . " " ______.$31.— m M $40.00 " " _______.$41.25 „ tt $MU» '» " ______$51.50 Frajainir Ml ▼ atarao kraja lsplaaio v dolarJUL Nujna nakadla izvršujemo po Cahlt Letter sa pristojbino IL— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY uGl%s Naroda" MU WMBT ua STRMET NEW YORK, N. J. K«t bi Tibaut ni neki tlru^i. med njimi tudi Oorieki. morali ta te-tlen otlriniti k vojakom, so v>i skupaj .slavili nekako odhodnieo. pri kateri .se je sviralo in pltvsalo. Nektfko po <». uri pa .so .se vsi štirje tambiira-:.i odpravili domov. Ko s«i dospeli na ha no vinsko ee-sto blizu barake ob premogovniku. s<» pritekli za njimi fantje iz Stroi-je va«si, med njimi Tibaut iu Lebar. res. naj se vrnejo na^aj v vinotm*. Taurbura.ši pa se niso hoteli vrniti in trije so nadaljevali pot proti Oloboki. .samo (lt»rir*ki je zaostal. Tibaut je ^rrtizil. da bo ^•>iakft^rar pretepel, ktlor se ne bo -vrnil v vinotoe. Lebar |)a je eelo potejrnil nož. in zamaluiil z njim »proti taoričkemu. najbrž zatt». tla 4bi jra ustrahoval. Ta se je ojrnil. potejrnil medtem .sam bosanski .nož iz žopa. «ra odprl iu zabodel z ■njim Tibaut a. Tako je Ai»aj pri-.po vedo val Corieki. Zakaj j*> za-jnahnil proti Trbautu. ki ni imel jiiee^ar v rokah, ni vedel povedali. Tibaut je napravil še nekaj korakov po cesti, nato je oiuahuil in v kratkem ea.su izdihnil. ltaizl eleven je je pokiizalo. da je .Tibaut dobil vbod mimo desne ktjuoniee. Prerezana mu je bila .žila odvodnica in Tibaut je izkrvavel v nekaj minutah. Pomoč je rbila izključena, (rorički je pri zaslišanju dejal, tla je potem šel -prodi domu in vrjrel nož v neko močvirje. Med fanti ni bilo nikalve^a. .sovraštva. Tudi pijani baje ni$»o X>i}i_ Orožniki so aretirali poleg; /ioriekegra še ostale tri nit»S(i)vc tovariše tandnirase. same sinove že-ilarjev in vmičarjev, vendar ko tri ■po zaslišanju izptestili. Samo Go-4-ički. ki je priznal dejanje, je ■otital v preiskovalnem zaporu. Ti-hauta. ki je bil postaven kmečki fant in v soseščini priljubljen, so »pokopali ob izredno veliki udeležbi sovaščanov. Nevaren požar Dne lfl. aprila po noči je izbrnh-Jiil oj?ei>j v domačiji Franca Trt»-.p» v Vodrmueih. Oorelo je jraNpo- /darako poalopje tik stanovatjaLe hiše iu .so plameni prešli na hišo. ko so domači še vsi spali. Zbudili iso se v zadnjem času ter po*ka-kali iz pro reče hiše skozi okna. Kc-Hili so .si le irolo življenje. V spodarskem posltnpju je zirorelu le^ sena iu žita tudi we pol je-1 tlelxko orodje in tudi konj je pn-yinil v jroreči staji. Na pomoč so prihiteli vrli vitanski gasilci j>od votfcstvoiu načelnika Zabavnika, ki Tropove domačije sieer ni><> mo-i ..' v ravnini iu se zaradi nizk" l»-«rr rpožar v okolici ni takoj opazil,' Tudi pomanjkanje vode je delalo velike ovir«* uspešnemu gašenju. . Prebivalci so proprič:«ni. «l;i je o^enj zanetila zlobna roka. < »r«»ž-Jiilii .so lakoj uvedli preiskavo in M' požipalcu baj^ že na sledil. Tudi pri tem požaru je žalostno x»talfi dva mlatb'-niea : Drniotn Leopoltl. po dom;i-če Jeranov. .star l!T l»-t. iz Zirov-s k etra vriia in Ivan Bogataj, po domače Kaconov. star 30 let. i/. JSuhejra dola. Dermota Leo}>old >e j«- vračal tikrojr ure s kolesom z Oorenje vasi domov v družbi tr»di družili ntladeničev. Vozil je precej na«hf. tako da jra ostali nLso ino^li dohajati. Malo pred Dolenjo Dobravo je pa tako nesrečno padel, tla je obležal nezavesten. V takem .stanju so j;a dobili .njegovi tovariši, ki so prihiteli za njim. Hitro so poiskali vost in «ra pripeljali v t »o-renjo vas k banovinskenui zdravniku dr. Oreirorčiču. ki je uiroto-vil. da si je ponesrečenee pri eu razbil lobanjo. Dermota je meti trm ko mu je zdravnik nudil prvo pomoč, izdihni!. liojjataj Ivan. zvest in vnet član našega Sokola. poselil .sokoKko prireditev v (Jorenji vasi. Bil j.-vetsel iu dobre volje. Okro« polni »či se je kljub prigovarjanju prijateljev in znancev, naj še ostane, odpeljal z motorjem proti domu liila je temna noč iu dež je začel rositi. To je bilo baje vzrok nje-Crove nesreče, kajti na ovinku v Gorenji Dobravi mu je prednje kolo zdrsnilo v cestni jarek in nato v propuM v jarku, »rlobok pri-ibližno 40 ch>- Pri padcu je dobil več smrt-uonevarnih ran. zaradi katerih obležal pod motornim kolegom mrtev. Vest o obeli pouesrečeneih se hitro raznesla po vasi in je napravila na vse mučen vtisk. V Soko!-skem domu je «, letu starosti. Bila je naj-staroJŠa Lojratčanka. Hotlila se je .'II. oktobra 1 S.'I.Y \jena življenjska pot ni bila posipa z rožieami. Kot nezakonskemu otroku ji je bila že ob rojstvu usojena služba in je delala vse življenje, dokler j-mogla. Pokojni njen bratranec ji je osknbel n,a stara leta miren ko-itiček. V zatlnjrh letih je oslepela. Umrla je kot dekle. POZOR! POZOR! Ti. ko pretresljiv, globoko v srce se-gajtK* je roman — 99 *PROKLETSTVO LJUBEZNI da ne sme biti nobenega ljubitelja lepe knjige, ki ga ne bi ieiel v wvoji **mači knjižnici, pa tudi nobene javna knjižnica ne sme biti brez njega. Naroči se pri upravi "SLOVENSKEGA NARODA", Ljubljana, Knafljeva ulica Jn^oslavija. iu staneta oba dela okrog 700 STRANI s poštnino vred Je 1 dolar. Kje so časi... Takole pred dvajsetimi leti. ko so zaslužili delavci po osem do deset dolarjev na teden in ko je bilo tlela več ko preveč. . . . Danes ji- prišel človek v Ameriko. naslednjega dne .se je odpočil. tretjega dne zjutraj mu je pa pripravila gospodinja lune. in se je odpravil ua delo. K«im .' -Kamorkoli je hotel. Dula je bilo vsepovsod dovolj. Delomržnež je obstal preti tovarno in modroval: — Xak. sim-le notri pa že ne greni vprašat. Foreman bi me prav gotovo vzel. (impodinja je vzela v soboto dva -dolarja in šla kupovat. Nakupila je za dva dni. pa ji je še m--kaj drobiža ostalo. tralona vina. ki smo jja pili le ob .svečanih prilikah, je vnljala petinsedemdeset centov. Italijani so ga prodajali v kontraband celo po petdeset eenlov galono. Pivo j»- bilo po grošu. Taki koza rt-i. da »i «ra moral z obema rokama prijeti, ko si tri izpil. (_'<• si dal gr««Š za pivo. si imel brezplačno na razpolago f,ir. .salami, frank-fu rt ar je. na Zahvalni dau in ob vetijih prai^Jirkih pa purani in vu-ne druge priboljške. Zii s.»bo in /a hrano sem plačal tri dolarj\* in petinsedemdeset eenlov na teden, in dobra iro^podinj.i mi je povrhtega št* perilo oprala. Vsak večer po večerji sem se odpravil > pintom po pivo — pet -liij.st blokov da Its* v salon, kjer j»' bil moj prijatelj zu bartenderja. Pet centov .srni da] vrček piva. deset centov za nint. Zvrhoma mi ga j«' uatočil. in mi v»"*a>i pred odhodom pomežiknil. češ: — Notri j«'- Kaj je biTo notri.' Čakajte, da vam povem. Ko smo. .sedeč pri mizi. izpraznili pint, se j.- pojavil u na dnu pohpintna steklenica naj-btdjega kentuškega žganja. Bila je sicer ukradena roba. pa j«- tem-•bolje toknila. Nikogar ni pekla vest — nit: mene. niti bartenderja. Kajti bar-tenderska tatvina ni bila priznana ! pred sodiščem. Proti nji ni bilo nobene p<»stavr | in nobenejra sodnika. Društvene .seje m« bile vs»- n-' ' kaj drugega nego s«, danes. Pred : dvajsetimi leti je imelo \-sako dru- jštvo vratarja, da je razgrajače iu ; nepoklicane udeležence »ronll iz i dvora n>'. Kako j«- pa danes.' V New Vor-ku naprimer je hioven-«ko potl]>or no društvo, ki ima nadvse vestne odbornike in nadvse nemarno članstvo. Najemnina za dvorano, v kateri društvo zboruje, j" dva dolarja na mesec. Vsako tretjo soboto točno ob osmih zvečer se zberejo odborniki pred dvorano in" čakajo do devetih. (> pridejo do devetih }.>> vsaj trij° člani, se seja vrši. CV ni do devetih nobeueua. gredo odborniki domov, iu prihranijo društvu dva dolarja. In kakšni so bili pikniki pred dvajsetimi leti. Ob desetih zjutraj je bil začetek, konee p;i opolnoči. Vstopnina : dolar. Jed. pijača, prosta zabava itd., — vse »kupaj za en dolar. Kdor se je ameriških dobrot naveličal in je iuiel sto dolarjev, je odpotoval v domovino ter se po par tednih vrnil — brez pasov, brez permitov. prošenj, notarskih in konzularnih pot rti i 1. Skromno življoi^je smo živeli takrat.'! orla silno prijetno. Ktlor je imel dolar v žepu, je bil gospod —• že vsaj /h en dan. ('e je pa znal malo stiskati, je bil z dolarjem dva dni gospod. Sit gospod in ne lačen, kot so dandanes nekateri. In dekleta pred dvajsetimi leti! Jva-kor kri in mleko ter globoka, brezmejna ljubezen. Danes lezejo že v štirideseto leto in se smešijo, ko si od jutra do večera prizadevajo pomakniti kazalec časa za dvajset let nazaj. Nekaterim se še vsaj nekoliko posreči, večini pa ne. Toda čas gre naprej svojo pot. Neusmiljeno in brezsrčno. Predsednik Roosevelt si resno prizadeva. da bi naui ustvaril izgubljeni raj. Vsa čast možu. Velik državnik je. ne pa copernik. Brez copernije pa najbrž ne bo Slo. " r •OUB R1IODA- A. SE SHE i MODERNA PRAVLJICA N>ki je bila I* |i bogata kre-( odprl \ ral-a S trdnim korakom jo v Ijičina, ki je živela h tvojim očetom ; kraljem. v irrutlu glolioko v gori. Imela ji- veliko draguljev in -uJo-d'^vtr črne lase. ki m> j***gali do t«!. Vhod v goro ,jt» stražil Mra*"ii vilikan. ki je ubil v.s*k«iffa vitez«., katerikoli j«*- prišel snubit kraljevo hčer. Pobil je ie veliko priiieev. Nihč -ga m maral; tudi pritlikavci ne, ki m» oddavna kopali v gori tuHtrte. K mljiciin« je wlikiut hre^>e-i.fiijriu čakala na >itM'l«'jra knežjega viiiu. ki Iti zmagal stražarja, njo pri J lilviilfl prt .1 oltar. Kralj je I * ■ 1 dalje obljubil svoj krasni grad in pihane dragulja za doto. Mladi prr-ktolitamlfilniJi pa je luitel eeh» xm»-govalca tuljteljaii k čakaj.rči nere-•»ti v zlati kočiji. V.sc > t »i tako i-uienitno /aniMili in v v**' | m nI rob* renti pripravili; to naj bi bila sijajna svatba in |»t>|H>lno z.m;:go-lavjf po dolgih dnevih nad) >g — toda /al. «la * hI t« ga ni nikoli prišlo. Kajti velikan je bil /vit in :»-krut« n: kolikurkoli plemenitih gospodov se je pomerilo z n'itn vse jt jprcmagal. I'bil jih je enostavno in vrgel v K rokarjevo gloltel. Iti!« zelo žalostno. x * »i I vitez. Potem j ta je OMipn vn obstaL. d. d. Raj veste — predseds-tveno vod M vo in podobno. — Sieer pa tudi vašo obravnavanje n starim ni Kajti kaj .no videle njegove tiči? [bilo povsem fair; — jiu-jitau. za-Kraljičina je sedela ondi. toda {vratni prijem, poznamo to reč. — St« bi!i pač dolgu v Mandžuriji. — ■lik« kor n«- na zlatem prestolu, v dolgem <»bla<'ilu in z valovcčiuii čr-niuii la^mi — ne. sedel« je na »v-kroglem. siikajočem s,, stoleu preti ) itltitm. imela * rat ko oMrižene lase in pisarniško obleki |«> k raju i h vzorcih. in šminkala si je ustniee a I a Lili.-in. In telefona j«* •■tekleniea nxlik«»vi mislila," je prezirljive menila pruicezinja. "CV bi bili vsaj letalski častnik' — A z vn*o lteuio-lnili obsodb, gi-čno .postavil ? Videti Me kaikor m< šmiica iz Janeza (higa. admirala XeK'tna in striea Trchušnika. — Vsaj na "ngagemmt višjimi predsednika se menda lahko zanašate? Ali pa niste napravili prav uobe- V |H»ljskem parlamentu je bi!a vložena te dni interj>elaeija o naraščajočem številu usmrtitev na Polj«kem. V interpelaciji je reče-* no. da ima Poljska največ usmrti tev v Evropi in dotični pwlanec je posebno ostro kritiziral |>ostopanh* prekega soda s }>olit."»čuimi zločin«, ei. V zadnjih letih so tia Poljskem usmrtili nad 350 ljudi, večinoma zaradi vtiiiunstva. Xekaj |»osebnega je na IVilj^em ptstopan.ii* sodišč s kriminalnimi zločinci. V Poznanju je bil nedavno usmrčeu klepar K a rt < ws k i zaradi roparskega napadla. Nap-i-del in oropal je dve ženi. ki sta bili pa napadu še ime*ve*čeni. ko j" P-par že visel na vošalih. Takti h*.- (Iz zbirke Radoje Jankovičevih povesti "Dromon* i Sokakom," pre vel A. K.) ^ ....... - ■ A ( Sadalje ta njej Pomislil sem zasekaj naj bi si pojasnjevala. Jutri 'bom i#koeil na prvo ladjo in mirna Bosna! IV zdravim se s firom. Seže v telovnik in izvleče belo eebul«». me z njo prekriža in jo porine nod moj pwteljui vasglavtiik. — Tu je uialo trave za začetnika. Naj...za mirno spanje... . sodijo in ne izvršujejo sni rt- la sapa. S«»|«* «Vz dotgo ea.-a je ne-iaih korakov zaradi kakšnega liiajlt gotovo izjavil : j nega dižavintra npravništva .* — "(»svt.bodil sem te. plemenita {(»!<*dati nioraiuo. da pridemo j>o!a- I rnljičittH. in prihajam, da te pn-|g«»nia zopet do kupeije: * rv>."ini! — Samo ne razumem prav.' "Kralii-stvo mi je veil no veljalo kai se lokaj.... eh.... dogaja '" fwsveeeito n?-tajiov*>.** j*' tuhtal Kraljeva li.'-i je MuehJjala. ; vitez sam |rt-j «.»-bi. "a zdi *kler ^ na-1 hvaljen — sledmit '.jidnje niso upali meriti z njim več ne '»roti ne kraljevimi Nikogar ve." ni bilo do gere s šeitom in luiV-etn. lil če/ .»to let je bila lib »ga. ujeta prinee/inja pop ma pozabi jena. Imeli jno jo za mrtvo. Po dva ti>oe ]H*t^to lll«*Neeih je j; ■ Te dni so uetitški listi z debeli-' mi erknmi poročali, tla je izginila operna pevka Sarlota llt»ernerje-va. Zmanjkala je v nedeljo in pu-stila nekaj pisem, ki so dale .slutiti. da namerava izvršiti samomor zaradi zapostavljanja v pev- ... - , i : v- t . . - , . . . s-troki. kjer baje dajejo Neme i a niste opazili, dragi baron, d-i Napol strt je obsede na papirnem • i n , , • ' • ,- , i l - - , vednti velikt» prediio.sl inozem- 'intt.... lnn... da sin t) imeli revoln- K»tsu m sTrmel pred.-e. V teiu. ko "ijoTu fill..., lun.... za tipka- je gledal n« svoje z brazgotinami rieo!" ; fxisejaiie r-»ke. no m- vrata za njim * * I n jaz .Min t«t Zgrožen je strm.-l vitez na piki»- (drngaena. Njegova >uliea je bila v !» vi« nit Hit uro. ! risniei samo ogr«»miit» nali\no jh*- "Kje pa je.... eh.... dota.'" jv »'< in njegov š<"-it t^nopi>ni 1»J: k muk tiiia vprašal. j "Že vidim." je ninural baron Prineezinja sa je pogledala tako prav v tistem trenutku, "moja etli-iiekako. kakor bi i»il Aleksainler Ve- na t<»lažba v tej aferi je moja oh- t-em. medtem k«» morajo domači umetniki stradati kruha. I" 'Višal sle lujie o lepi priiiee/inji in liki pogledal generala, ki l»i bil /. <"-ud o van.j a vrrslna ztnaga nad ti- l'.ienein eiitlovitem bog:tst\-u neki dežnikom vNtopil na elektrieiio t-esi »tnu tirrtlim starim možakarjem tam reven, tinla hrale r barui. ki s«» je no železnuo. pitem je tn.jfu -rila zunaj. — — — Kaj j,, ijjj vitleti dolgo boril v tujih dež lah. Ni dol- kotiietio: I kakor križanec med kandidatom /ji tro prevdarjal.* utar\« je osi-dlal * Kile! Začasna inflacija, dragi Krengerjev koncem in kleptoman- konja.. vzel svoje orožje in jt-alil baron?" lin! pred vh .1 v jroro. Komaj ^a je oi-- Dragi baron s- je sesedel na pa "Ne drznite *e." j.« tedaj isarjo- iak uzrl. »ra je ž zae-l 'a--»iehovH- pirni koš. "Pa dragulji?** je jee- vel velikan in sttipil iz ozadja, "še ti in ve«, žareč »hI bojaž'*ljnoNti »to- !j*| ve» prebhilel. etwi taka opazka — — pa zletiti pil iz svoje votline na plan. Raz-J Malomarno je začela prineezinja x**n!---Kajti jaz sem jtersonal \ il se je divji boj. ki je trajal tri i/tikati po svoji torbici. ni šel! dni in tri rnn'-i: kresale v» w iskre "Tu-le so zastavni listki. Saj in po d lini j«' grmelo. T«»ili ?....** shslnjič premagan: kakor mrtev je i Id govor je bil »tok. Plemeniti lelebil na tla. Zmagoslavno je ml- vitez je napeto premišljal, če ?»e sme korakal plemeniti barmi ]mi temnem hodniku,— in glej; pred njim je .»tal mladi kraljevič in ga vese- ZOBJE IN REVMATIZEM tro menda nikjer drugje na svetuI Odide, vrat« pa pu^ti šir^m .»d ___ ___;„ „„ ______ »prta. da'bi zlo ne šlo za menoj. . . . ltano zjutraj je. ko nekdo kliče. — Jaz sem pa mislil, da te'bom zbudil. Dude so te zbudile! —Poslušaj me. t-iea. — sem začel nerodno z trzanjem 710 bradi. — Da bi se obril ? Da. Potrebno je.' da se obriješ. . . . Odvede ine v brivnico. Sam zase sem pomislil, da to še ni tako slabo. — Da mi ga napraviš lepega, mojster Mito. takega tla ga bodo k.:r gledali. Med .britjem mi je mojster go-. voril o mtkjem bodočem ta>tu. kakor da mi «ra -podkihpili. Stiskali selil Zid«'1 ill mole« I. -— Kaj tudi Marinka brij^š ti? — ga vpraša moj t-iea. -nestrpno čepel a je pri vratih. — Dober dan! — iuo nekdo vzklikne z drugega trotoarja. — Dobro jutro! Dober dan!... — Kako si. eiča fvetko? — Kto. finli pred mojim dtuuom bo izaigrala mečka. — Da bi ti le srečno zaigrala ! J — Hvala ! -Nikar ii" uozahi one ' koruzne vreče! t Pri 'britju človeku pridejo na t um najslabše misli. Kešim se v>e-j ga, ako se / njim sprem radi de-1 na rja ter jezen odidem na ladjo. To je bil edini način. Ciča t'verko se je odmaknil za trenutek, pa se v m i I. — Daj. mojster, zli j mu malo vode v la>e! Pa -breie«* niu malo —- Seveda, sine. poslušal te l>om -— Jwz se ne bom ženil — He! — se posmeje čiča / ne-milostnim zamahom po roki. — Vem. vem! Ne t resi se! — .faz mrzim m*-šetar.stvo. — Kdo ti pa mešetari .*.... Kakšno mešetarstvo! St;ij sem tmli jaz proti temu____To je proKtaako! — <*iča. jaz ti govorim pametno. — Zakaj -i pa doktor, sine? Pametno mi govoriš! — Poštena be.s^da- je. da nisem prišel ženiti se. — Vem! — se smeje vse krep-kejše čiča Cvetko. — Nisi primo-ran. Pa bomo pogledali devojko. Kdo te sili. da se ženiš. — Jaz čakam prvo ladjo in moram takoj nazaj. — Ne boj se. sine Marko: ladja plava po vodi. Ne boj .se! Zakaj pa nosiš tako veliko -sabljo. m LjatossT «Lovm daily jb v. hitale in silile v smeh. Na vrtu pa se je slišalo neko tekanje. Mobilizacija!.... Služabnik je prinesel srebra. Vsaka .stvar v izbi .se je vršila kakor po nasvetu in preračunana. V tem domačem redu stoji kakor pribito ono: — Dobro nam d oš I i! — t »ženiti se iz take hiše pomeni, oženiti -se počasi tudi /. vsako od teh stvari z napori, s katerimi .so pripravljene, in z ljubeznijo. s katero >0 hranjene. Nazadnje . . . nastane glavno ! Pes si je na stopnicah menda zataknil rop. Devojka ^ pentljo okoli glave in čela prinese jiostrežbo. Vse osebe na hodniku in driMrod. so se pomaknile skupaj in kukajo čez ramena <*h zidu. St re-žoča mi ie gledala 11 :t .-»Iran in h»la *roto\-». da se bo -pustila v -»meh in jok. ("iča Cvetko pa je zasadil oči v mene. toda slepi očesi mu je oblil znoj. — Dobro tb'kl^! — s<-m se ozrl 7. oeejsom preko čase. tako da bi utešil njegovo željo in d;t olajšam neprijeten položaj. t iči .se je zasvetilo «'•«•!«., Kakor tia komando je skoa'dl in »e t»bjel z očetom dekleta. Starca sta se objemala tu utirala oči z rokami. Tudi s hodnika se je .slišalo poljubljanje in tiho ihtenje radosti j 111 to pr-*šlo tudi na dvorišče. Počutil selil >e zelo ob takih okoliščinah sploh poročiti: — ali pa naj >.- reši z obolenjem. Revmatična obolenja sklepov in za malarijo. 1 mišic imajo lahko različne vzroke.? I. p i/dravljal. nb|c.en bil v si j "Kako pa je. .. eh.... s pritlikav. Med vzroki teli obolenj so tudi .injno iiiimIi-o unif«*min. ki je bila |.-i ?" je ^»izvcdoval po dolgem 1 nezdravi zobje. Zaradi raznih bo- ok ni vena s tremi vrstami »Jatoble-'tečih jpinilniv. Vemlar pa zmagovalca ni od vedel do zlate kočije, marveč v dolgo ob katere vho- du je bil pritrjen napi*: "Prosja-č«*n:e in krošnjarjenje prc|»oveda-i«o!* Pa tega nai ban>n ni «pa»il Tu li ni ničesar ea^umil. k»» sta stopila v sobano, opeto z u>njem. in je bil na eni sieiii napis: Zatifno dvigalo zji tlobavitel j«>! Nat»|>rotno se jf veselil, ko sla se z *iepopisiio brzino vozila navzgor Zdajci je dejal princ Ijuln-zni-\o : ''Tu sva !"' Izstopila sia in stala pred kraljičino ho!hi. Zali tbs"*ek je prijazno p rite ? •Tanku. "Ali še kopljejo a pravi na \"se tO kralj ?" je iyjrrgral baron. "Oh. ta." >e je zopet v meša't kraljevič, "do šefa seniorja »e jv. poravna I ii"ni postopanju sploh n • da več priti: kajti n jvi gos^iodj^' hočejo zaenkrat stvar izpreineniti DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m čiu Mino rdi ▼ vailokoUdL CENE ZA OGLASE S8 ZMERNE Fiolezen preprečimo z odstranitvijo infekcijskega ležišča, torej t. lečenjem korenin, v akutnejših primerih z odstranitvijo zoba. Kltistrakcija in izpraskanje infek-cij.de ega ležišča je vi«dno najza-nesljivejše sretUtvo. Pri zdraviliški *m lečeuju je često tr»*ha le«" it i levmatičneinn človeku zobovje, če hočemo lečenje uspc-šiio dovršiti. Iz tega je razvidno, tla je temeljito lečenje zob in stalna ktmtro-la ne samo najboljše sreilstvo za ohranitev zdravih zob. temveč da to često omejuje tudi razvoj rev-jnath'tiHi bolezni. je vein u mmistru za propagando 27 do danes. Za neaugažiranje j»a .so bili meroilajiii tudi dn*gi momenti. Dr. Seelig. ki je bi! leta P*l!7 gledališki poriu'evalec v berlinskem prosvetnem ministrstvu, je zelo silil vanjo in ji je dal razumeti. tla zavisi njen angaržma v veliki meri ml tega. kar bo predlagal on. Hoernerjevi je zaeelo živ-Ijerfje v Nemčiji presetlati. < »dpe-Ijala se je v Am«*riko. kjer je ni«, kaj let delovala z uspehom. Po-zneje se je vrnila domov, toda th man si je prizadevala, da bi jo angažiralo kakšno gledalwt-e. riliko ter l no-iie. porinil liely, 1a.-»tn. Prvo <1110 .sto- I Starca sta >e obrnVa proti meni. it neprijetno. . - , . , .. . ... pa sem z oemi presekal vsak na- '»oriiil sem se proti pristaniscii. I . - - . , n * 1* ■ -I-« - . i stop nežnosti. Pozvala sta. tla bi — 1 ojdi. izdihaj se. — nit pristavi čiča v sni-Ini. Malo ah tem se vrnem zupet k I njemu, odločen, da napa d eni njegovo najbolj občutljivo mesto. — <'iča. šalo na .stran, jaz potrebujem denar. ® — Kdo. sine. ga ne potrebuje. — Edino radi tega sem prišel k tebi. — -laz se m se pa že vpraševal. ' '.a k a.j te toliko časa ni. — Onih deset tisoč ie mojih! t Dovol j ^em Čakal. Potrebujem .iili', za libleko. — Tvoji, sini pili v vrt. kjer je kavkalo na stotine perut nine. — Imeli homo % čim atoviiti — je pritrdil eiea C vetko, tla bi se hitro sporazume!. Tu mi oče dekleta. nekaj pome/.ikajtu". pred« tleset t isoč d i tiar;«'v za prjpravo po vojaški .službi. l»oki sta st> mu kakor tla bi bil denar itje-! gov. ("iča Cvetko j- pa z očmi Po tri od>to obre-1 spremljal denar in pristavil : —To zasukaj.... Poba. podrgni 111111 malo po čevljih. Saj preveč hiteti! n v je ce sti!____ Obleka?. pe.smi da 1 »i ti.sk il ča.s! Pa I»eni -e boš vozil.... » tla boš vi le!, kje izvira Donava. Moj razgovor «» šeriri čiea ultr-nil kot nekako malenkost. Ni mu šlo v glavo, da komu da de*»et jj. si>č dinarjev brez jasnega povoda Knostavno: Daj — naj! I/dat ki in I prejemki, to >0 najbolj težk.- >iva- pro- Oh. pa oiiel11' bih« nujno. Marinko. >aj bo še Viiliš. sedaj je' n'l drugih dobil! — oh tem času je ."-i.-a mislil, tla lile vež- z 1 |evojko ter se popolnoma nadejal, da mi »bo denar spet odvzel, pred no Ik>ih na lail.ji Ko so medtem povedali, da .se čiijc trobenta z ladj»*. smo se po- slovili. Spremljajoč me k pristanišču mi je čiea t "vet ko govoril: ni treba, ladja je zelo zakasnila, i naJ 1>la,'a,n' kwr ,n Po obrit ju me je vzel pod paz-! bii* v ^ P"^! k čič, d uho in me .s ponosom peljal v ka-1 (!v.Ptk" .otrok z "^"ilom. .la nas fano j pričakuje gospodar Marinko. — $etlaj. Marko sine. da se po-' Pojdi va! gledava iz oči v oči. — Ostroge na nogah so mu svečano zvenele. iSSnffiS^^ NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN "GRUNT" (Spisal Janko Kač) kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi KNJIG AR N V "GLAS NARODA" ODDAM MODERNO STANOVANJE ti sob. 1 tarna kurjava in gorka voda. — Vprašajte: MRS. RTPNIK, 14 FOX ALL STREET. RIDGE-WOOD. N. Y. (2x1 — Prosim te- čiča.... — -Ničesar me prt^si. sine. zapoveduj mi! Samo poslušaj me, kaj ti 'bom povedal. ■Nestrpno sem dvignil roko. a 011 jo je blago vzel med svoje dlani in me potrepljal. Dejal je: -— Marinko je častit človek, dostojen občan, ponos našega mesta, pa debel gospodar! Sedaj sh dogovarjamo. da bi odprli kamnolom ob Donavi, tu, kraj reke! Pa stopi. sine Marko, v to podjetje! Potreben nam je mlad. zanesljiv pošlo vodja... . -Ta z sem ^tar človek .... — Ne maram takih poslov, čiča. — Ni. sine. tla si primoran Samo da bi se ta svatba dobro za-vršila. — Lepo. čiča. sedaj pa ti mene poslušaj. -- Izgledal si zelo kisel! Objo- j kana je devojka ostala. • Nisem odgovoril. Marinko pa j-* bil ves srečen. . . . J Ali si preštel ? t i.'« je »p«;«.! z ro-j ko v mojo "viiknjo. j — Ntel je on. — sem pritiskal . na žep. 1 — Pa »e midva prešiejva. — če i bi kaj izgubil. _ Dobro, — sem popravil. — J Ni1IV(lij kak„v da im ali- ali da se mi uiti beseda ne .».pre- ( govori O dekletu. Navaden obisk ! j iW.s tluli veliko ponnre- — obLsk. brate!. ..Kdo pa go-1 denarja, vori o dekletu !. . . . To. . .če bo. . . __ Takt, S(l j.„VMri. saj ni napisano, da mora biti!. . Položaj je bil mrož izhoda. — »laz ne grem! ("iča .se je malo vznemiril in sedel. Pogleda me otožno. ena $1.50 Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj aH dobiti koga od tatn, je potrebno, da je po ur en v vseh stvareh. V sled nase dolgoletne skušnje Vam mnioremo dati najboljša pojasnilu in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno m hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. lf» preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne listet vizeje in sploh vsef kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, m kar je glavno, za najmanjše stroške. Xedriavijani naj na odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingiona povratno dovoljenje, RE-EX-TRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. IHUte torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING CO. "Gift* Naroda" 216 Wert 18th Street New York, N Y. T — Reseda ? — lleseda. brat*'! Kakšno me*e- tarjeuje! - iNe bom sc ženil. čiea. pa kvit ! — To sem rekel, da bi zaključil razgovor. Pa mi .ie bilo žal tudi čiče Cvetka. — Moja ženitev je osebna zadeva! — s«m dodal strogo. — - Tvoja privatna stvar, brate! . . . Da posetinio stare prijatelje in — nič več! Kakšna ženitev!. . . Neprijeten posel!. . . . In šla sva k ljudem v hišo. Saj veste, kako to izgleda. Precej }*o-niižanja z« človeka ! Prijazno vprašujoče oči iz vseh oken. < 'isto slišiš: — Tu sta! — Sel sem kakor skozi šibe. Mali pa so delali para-ilo. t iča se je raakoračil in mi pristavljal: — Pusti male. pusti bab-11 ice. naj klepečejo. Preti hiš« nad vrati visi venček. tilava stika«t2Za vrat in se odmakne. — Skloni se. nizka je, — mi reče čiča |>ri vhodu. Dvorišče je bilo pospravljeno. Svečam*! Nikogar razen nekega starca, ki .je z grabljami .spravljal smeti okoli žitnice. Ži\^na. vitli se. je že nahranjena in molči pod krovom ter prežvekuje. Stari pes spo-zn;» čičo Cvetka. Dvignese. maline dva. trikrat leno v. repom ter stopi za nama. Ko prestopiva prag. .se čuje za nama reučajoči rrrš. Od paa. liospndar Marinko naju pričaka z rokama na trehnhn. zvitih ust in neuko. .Njegova žena x di-jamantnimi zrni in prstani, verižicami in brožkami. Ko sem sedel, nem opazil, kako devojko silijo, naj bi izatopila iz .sopednj* sobe. Tudi glave «0 se stikale tam, se hi- sem 1 t»tlvrnil ravnodiišno. — Kaj -si .-se toliko zamislil. Pusti ono tam mislil je na Keigrad); mi smo naši. Ali greva nad kavi- co ? l.atlja š- ne bo šla. — Saj žf iTak;t. — Kaj si tlobro spravil denar? Ko je čiča viiM. da ne dobi od j mene odgovora in da »e mi denar j ne premakne iz žepa. mi je začel: — Ne veš ti. ta Marinko bi ti še kaj očital. — Ne bi rekel. — Prevaril je mene pri koruzi. ,--Ne izgleda. — Ne poznaš človeka, pa praviš. tla ne izgleda ! Ali potrebuješ, tla ti izmenim I isoč a k (Konec) 1 VODNIKOVE KNJIGE za leto 1934 lahko že sedaj naročite. — Pošljite nair %i in knjige Vam bodo poslane naravnost na dom. ifiiročila sprejema: "GLAS NARODA" 2I6W. I8th Street New York. N. Y. \ ODA" HZW YORK, TUESDAY, MAY 9, 1833. THE LARGEST SLOVEN? DAILY in U. B. A DEDŠCINA ESPERANTO KLJUBUJE VSEM VIHARJEM V zadnjem času se zopet mnogo razpravlja o mednarodnem jeziku. Potrebo po takem jeziku čutijo vsi. a ne nr>rejo si biti edini, kateri met ni h jezikov. Edino Volapuek se 14 jezik naj bi izbrali. Od vseh dosedanjih poskusov je žel največ usiv-lia f*perantc. ki se je v 46 leiih tako razširil, da ga ne bo več mogoče izpodriniti. In zakaj ? Vse lastnosti. ki se zahteva jo od mednarodnega jezika, Miebuje esperanto: — sila enostavna slovnica brez izjem, fonetičen pravopis, razmeroma majhen besedni zaklad, ki se pa da s pomočjo pred in pripon takd povečati, da lahko tekmuje v. živimi jeziki. Vse to j«' esperantu utrlo pot. Veliko zanimanje za ta 'je.fik pa vlada prisebno v nordijskih državah in v Aziji. Es|>erantski tečaji se wsLno I »olj množe. medtem ko število aiurleških t«*čajev nazaduje. V zadnjem času sta se dva cmIH --r.a japonska politika. ki nikakor r.ista e.sjM»rantista. odločno zavzela za esperanto. Prvi je Vukio Ozaki, znani parlamentarec iu l>ivši minister, ki je v članku "Xamestu — iS tem *e je še bal je prdiznila očetovi naklonjeni i. In Henrik je bil vedno ljubljenec starega očeta, drugače ne bi bil -določen za dediča Rodenbergovili podjetij. Konečno bi bil jaz ravno tako za to opravičen, — pravi Egon Mertens. — To vse kaže na gonjo za dedieino, kot se ta dva obnašata. — Pfuj, Egon, katko mori1« kaj tako ostudnega reči, — se razburi njefrova mati. — Saj je vendar samo po sebi razumljivo, da bo Henrik, kot sin moje najstarejše sestre, ravnatelj Itodenbergovih tovarn. Ker stric Ludvik ni več živ, je on prvi in samo eden more postati. Škoda je, da je moj brat izginil. — .Vikar ne govori o tem, da je wgilbljen, Melanija, mrtev je, — pripomni njen mor. — Žal. da moramo biti o t«-m skoro prepričani. Artur. — Tega nikar ne obžaJuj preveč, kajti prav nič ne bi bilo prijetno, ko bi imeli v družini dbijalca. Kaizen ga je doletela pač zato, ker je ubil človnka, — pravi Mertens pikro. (roapa Melanija prebledi. — O, prosim, ne govori ta'ko; bila je velika nesreča, pa nikaka pregreh*. — O tem imam drugačno mnenje. — Za božjo voljo ne dopuwti. da bi to slišal oče. kajti ne bi prenesel, ako bi o Ludviku tako govoril. — Brez skrbi, Melanija. kajfti vem predobro, da se moramo n* to njegovo slabost zelo ozirati. Toda med se*boj moremo o stvari govoriti tako. kakor je. — Jaz tudi ne morem razumeti, kako je mogoče obmetavati s slavo. — pravi Jo trdo. — Eva njegove hvale, kakor bi napravil Ilog ve, kako sama neumnost. - tako lahek da ^ |>riu-e ^ u Gospa Melanija ji položi roko na njena usta. J pouči. ki nimajo daru za jezike. — — Molči; tega ne morem več prenašati, da tako govoriš o mo- Mnogo truda in časa ie potrebno jem mrtvem bratu, kajti imela hem ga zelo rada. ! za „čenje angleščine, francoščine Artur Mertens prime ženo za roko in jo boža. ali esperanto se pa ob — Melanija. hlafootna žena si in tvoja slabost se mi vedno zdi vlada v nekaj mesecih, ljubezniva. — pravi Artur s sladko mehkobo, tako da Melaniji za- ' žare oči j r>ni¥?i politik, g. Hide žiro Xaga- Jo in Egon *e od strani pogledata. ta mesia Toki° in Tedaj se vrne Henrik. Eva Marija je še ostaja pri bolniku. Po-j**' stranke Konkuku- govor se obrne v drugo smer. Artur Mertens in njegova otroka ne ]kaK. i* j»«narja meseca govnril v morejo dopovedati svojega velikega veselja nad tem. da je stari oče ,ia^10 l***taji JOAK v Tokiu o t zopet zdrav. Samo tela Melanija molči; tiho je hvalila Boga z*jmi "J«P°i»ka in nje svetovni p«.-■dravje wojega očeta in zato je bila njena zahvala tem bolj poštena.1 Mod izvajal: - Tudi Henrik ne izrazi svojega veselja, tako da ga Jo izzivalno vpraša: pam> da 1)0 vsak narod rabil — Kaj pa ti, Henrik, ali nočeš izraziti svojega veselja nad IS|>rrai,to kot modnarodni V ozdravljenjem starega očeta? jswjih študijskih letih sem se na- Henr& sede poleg tete MeJanije. S prsti si potisne lase s čela. '1"1'11 ail^eščine in nemščine. tMa medtem ko se njegov bratranec Bgon neprestano drži za gladko|lba iezika mi koristita. Ka počesane lase. Henrik resno pogleda sestrieno. Dr. Ludovik Zaiueuhof nikakor ni hotel -j »oveča t i babilonske zmede, ker takrat še ni bilo toliko u- jc takrat razširjal, ker pa ni imet življenjske podlage, je kmalu izginil in esperanto je prevzel njegovo mesto, ker je bil mnogo boljši in pojx)Iiiejši. P.o Zamenhofovem vzorcu so nekateri skovali nove jezike ne iz potrebe, pač pa iz nasprotstva. ker jih je jezilo, da niso oni prvi prišli na to idejo. Kaj boljšega in popolnejšega pa ni dajal nobeden. Zamenhof se je tudi oziral ua jezikovne j>osebnosti. Sam je govoril osem je.zikov (poljsko, rusko, nemško, angleškn. francosko, latin- sko. grško in hebrejsko) in kot rak jc u videl, da za mednarodni jez;k ni sposoben noben živ jezik, že ;z prej citiranih vzrokov ne. Zato je vzel besedni zaklad iz germaav-ki'i, romanskih in skrvanskih jezikov, sffitavil enostavno slovnico jhj angleškem vzorcu. (Kakšno.pretinost ima torej '"basic englLsh"? Morda to. da so skoraj vse besede angleške ?) Esperanto je že mnogo koristilo človeštvu in še bo. Pomislimo* ko'i-ko društev, .združenj, trgnvskih družb itd. danes že uspešno rabi esperanto, ki je izvrstno reklamno sredstvo; sicer bi ga radijske i> >-^taje ne bile uvedle. Es|>eranto ne iz|Kxlriva nobenega narodnega jezika, pač pa j-najboljše jamstvo za obstoj narodnih jezikov. SLOVENIC PUBLISHING CO. "GLAS NARODA" 21« WEST 18th STREET NEW YOSK, N. X. PlSlTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE ...................................... WBWi BOLJŠEVIŠKA PRAVICA NIČ BOLJŠA KO FAŠISTIČNA voli u »i i krivi, če Angleška vlada je porabila naj- talisti in njihov novejši proces proti angleškim in-' se petletka in posrečila, ženjerjem v Moskvi za to. da jej Xa vsak način je moskovski pr«»-proglasila bojkot ruskega blaga in et*s velika zagonetka, ker je pač gnanega napisa" onvenil tudi »*sp.'- tabo želji konservativcev, spričo razmer. ki so v KiLsiji. tež- lajito. Med drugim pravi, da noJien'ki lu'5zl>rosni nasprotniki bo'j-(ko ugotoviti, ali .so angleški inše-uarodni je^.ik ni s|>osot>en. da bi |»o- 5evizma. na drugi strani pa Ka- njerji res kaj zakrivili ali ne. stal medna rod en. prvič, ker je pr»- nadi. ki je veilno tožila. <)a ruski 1 pridelki, med temi žito in les iz- Itežek, drugič ker bi se drugi narodi,1 11 ubijalca .upirali vpeljavi takega jezika. Z*-'izrivajo njeno blago. Marija je vedno polna 'to se moramo zateči k umetnim je-| Drugi trdijo, da je bil proces .ko veliko delo. To je|: ikom. predvsem k esperantu. ki je na zadoste« vzrok za naj, — Hvoje veselje nad tem olbčutim taflco živo. da ne najdem besed, da bi ae izrazil. —• Tako. tako? Seveda pa znaš to veliko veselje mojstrsko obvladati. — Ti pa jo «znaš izvrstno izraziti; vsakdo po svoje, Jo. Jolanda ukomigne z rameni. dar govorim angleško z Angležem, — »pfloh Pa bi mogel nekoliko poskrbeti za svojo frizuro. Sajjkih- Ko smo nameravali priredili izgledaš ve« divji s svojimi razmršenimi lasmi. |XIT- olimpijski kongres, je vsa /a Henrik se bre^krbno zasmeje. j^eva i>adla v \r»do. ker nam je pri- — Tudi Eva Marija me zaradi tega včasih zmerja, toda moji i»n«njkovaJo govornikov, veščih iu-iasje so tako nepefleorni. J i»h jezikov. — — Ker jih vedno meša« z obema rokama. | — Zveza narodov bi človeštvu — Jo, misliti si morem, da ti lepa Egonova preča bolj ugaja. ,nn(J?° koristila, ako bi ukrenila Koliko časa pa potrebuje vsak dan. da si svoje lase tako umetniško kaJ kankretirega glede mednarod-poče«še? —se šali Henrik. 'nega jezika. Mi Japonci, mislim. Gospa Melanija pogladi Ilenrikove lase s svojo malo, nežno smo poklicani, da vztrajamo v rabi roko. mednarodnega jezika. Pred leti sem — Samo pusti njegove lase; pravilna preča sploh bi mu ne pristojala. Tako živ, kot je, ne more trpeti preče. Henrik pritisne njeno roko na svoje ustniee. — Ako bi bili moji lasje gladki, kakor bi jih krava polizala. me ti ne bi vlekla za nje iu tudi Eva Marija in stari oče ne bi bila zadovoljna. — Torej ti je še vedno mnogo ležeče na tem, da te kdo v-lečo sam najener- gičnejše ukrepe proti Rusiji. —■ Sovjetska sodišča in sovjetska policija imajo v svetu takšen sloves kakor fašistična. Tako so n. pr. angleške inženjerje "zasliševali" s |H»-ebnimi metodami, ki .«o rabi v deželah, kjer vladajo ekstremistične diktature, tudi po eelo noč neprestano .dokler niso primal i ga zločina. • Angleška javnost je prepričana, da niso angleški inženjerji. ki so bili zaposleni pri ogromnem električnem podjetju "Metropolitan Viekers Cie". niti vohunili za Anglijo. niti po§kod'n-ali električnih strojev. 15oljševiki so ta proces samo inscenirali, da vržejo krivdo za sedanje neznosne gospodarske razmere na inozemce. C e se ni petletka j »osrečil a. so to kri\n kapitalistični inženjerji. V gospodarjem načrtu je bilo določeno, da naj bi "Metro-j»olitan Viekers Cie" za to leto pro-dueirala 16.2 milijarde kilovatnih ur elektrike, medtetn ko je bilo za I a rusko leto določeno 17 milijard. Boljševiki so torej sami uvideli, da se petletka ne da izvesti. Lloyd Georgeov tajnik Johns se je nedavno mudil v Rusiji in pripoveduje. da je tam strahovita lakota. X*eniški pisatelj Hans Siemsen, ki je nedavno izdal knjigo "Rusija, da ali ne", pripoveduje, da je pri- dal izvršiti nagrobni napis pon-- Pri ^etih že v sistem, da sreč, »eem velikega ^tivsa v japon- M>rizarjajo takozvane sabotazne kem io e-,H-ra,,t>kem jeziku, da bi l^oerse. da bi na ta način delavstvu rMal ohranjen še po tisočih letih, dopovedal«, da so mozemsk, kapi-Mislim pa. da ni vei" da-hs" čas. ko SMRT ČLOVEKA. KI JE IZSLEDIL MATO HARI uie ta ne more razumeti. Pravijo, da so Japonci nespretni v tujih jezikih, zato tudi naše predstavništvo v Zvezi narodov na najde tolik.) j razumevanja, kakor bi ga lahko. I ako bi bili spretnejši v tujih jezi-' V Cannesu je uiurl bivši vojaški poveljnik Ladoux. ki se je uspešno udejstvoval med svetovno vojno v proti vohunske m odseku francoskega vojnega ministrstva. Xjogova zasluga je bila. da je vojaško sodišče prijelo in izvršilo justifikacijo nad znano vo-i huuko Mu i« Ilari. bomo ersperantv) U|»orabljali, kakor je danes .splošno v rabi ineterski si- za lase, — se norčuje Bgon, ki je bil skoro iste starosti s Henrikom. stem." Kakor vidimo, ne spa^la •■speran-lo se meti staro šaro. kamor bi \ra hoteli nekateri vreči, temveč pridobiva vedno več pristašev tudi med odličnimi pr>litiki. Očitek, da so "vsi umetiu j«*ziki. všte\>ii ^spe- franto. samo jK>večaJi obstoječ«! oa-j bi Ionsko zmedo, a da niso koristili Tloveštvu. ker se ne zmenijo za je- Poziv! Henrik se ozre nanj s čudnim pogledom. — Da, toda samo ljubezniva roka. Egon se zaničljivo nasmeje. — Glej, glej! &amo ljubezniva roka! — pravi zoprno. Henriku stopi lahko razburljiva kri v glavo. — Kaj razumra pod ljubeznivimi rokami, me ne briga, — ga osorno zavrne. — Da, da, i»aj si nedolžen. Henrik, — ga draži Egon. — Ti pa ne! — zakliče Henrik zaničljivo. — Toda pobje, ali ne bosta tiho, — se raztogoti Artur Mertens. I zifcmilovne posebnosti svoje nalo-Bgon jezno pogb»da Ilenrrka. Vedel je, da ga je Henrik pred g«", je popolnoma neresničen in nekaj dnevi videl v mestu z neko dvomljivo damo. Pri vsem tem, da tudi nelogičen. je bil še mlad. se je vendar posluževal prilike, da je užival moderno j.___ mladost. Pa vendar ui hotel, da bi ga bil Henrik izdal, kakor bi aam v enakem slučaju prav gotovo storil. Zato umolkne in si prisiljeno prižge cigareto. Henrik se ralzgovarja s teto Melanijo, Jo pa si prižge cigareto kot njen brat. Arttt«:dam v Uoi.locnu 13. maja: l'h;tmplain v Havre IJex v (Jcnoa Kur*.pa v Kremen * 16. maja: l.f-vi.itlian v Chuln{ne Iliri« v Havre 20. maja: O'lite Grande v Crn'4 Klemen v Kremen C«>rpir v Cubh 24. maja: Manbullan v Havre Albert Ba!lln v Cli»fbourt 25. maja: Conte dt Savoia v Genom 26. maja: Majesti*- v Cberbourc MinnctDiika v Havre Veend.im v Boul>'Cne 27. maja: lie d»* France v Havre Snturni.1 v Tr*» Aquil.inia v Cherbourg 10 maja: Etir>>i>a v Kremen 31. maja: Hamburg v Cherbourg Pr«*. Kix»t>vell v Havre lnm.1 v Gtrnoa 2. Jurvja: flivmi'ic v Cherlvnurg \VeKier»il:»nd v Havre V<.l»'rnlnm v Koul'tgne 3. lunila: Ch:imp'ain v Havre U«"x v Ceni* Britr»nnic v Cobh «. Junij-«: Levia'h.in v Cherbourg 7. luitiU- Hpilt,,nH v Ph»rVinrf i in v Ch*rlmurf C. lunila: l.af:»vette v )Ts»vee Aiieust'1« v Ceno* Tiremon v Kremen Iuni*a; pfr»rend.-" "i v pniilorn« Minn<-*nska v Cherbourg 10. junija: Paris v Havre CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE RWOW) Narcilte pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA tlC West 18th Street New Yarfc Ci|> U. Junija: ITefc 11 Trdine v Havre Majestic v Cherbourg New v Cherbourg Aquilania v Cherbourg 15. junija: Cunte di Savoia v Genoa le. Junija: Eurnici v Kremen Prtinland v Havre Rotterdam V Bbulofn* 17. junija: Krita ni« v Cobh lie de Frame v Havre 20. junija: I>e Grasse v Havre 21. Junija: Vuli-ania v Trut Albert Itullin v Cherbourg Maotiattan v Havre 23. Junija: OI>ini»ic v Cherbourg &I!netonka v Havre Veendam v Koulogne 24. junija: r*lianii>l:iin v Havre Itex v G«-noa ltr»-m»'n v Kremen 27. junija: L.eviiLthan v Cherbourg 28. JumJa: I>rencarla v Cherbourg Hamburg . Cherbourg 29. junija: Conie Crnnde v Genoa 30. JuniJa: Maj.Mir v Cherbourg St:iter:>lam v Itoulogne I. julija: Paris v Havre 1-J*fayette v Havre 3. julija- Eiir>.|>« v Kremen 5. julija: B;iltirtiia v Trs«t Aqttitana v Cherbourg t»e«it-» bland v Cherbourg 7. julija: lie d«- France v Havre 8. "ulite: Conte di Sdvoia v Genoa II. julija: Bremen v Bremen 12- jubja: New York v fherl>ourg O'vmnic v Cherbourg 14. julija: Rotterdam. Rotterdam 15. Julija: r*hnni|>!ain v Havre R~x v Genoa Hereditaria v Cherbourif 18. Julija: I.eviathan v Cherbours 19. Ju'iJa: Maulia(tan v Havre Albert Ftallin v Cherbourg 20. Julija: Majestic v Cherbourg 21. Julija: Firi!« v Havre Ruropa v Kremen Stat«»ndam v Boukgne 2«. julija: I-afavette v Havre Hamburg v Cherbourg Kr«*s Roosevelt v Havre 27- julija: Bremen v Kremen 28. Julila: Veenda m v BouTogn* Pe de Franre v Havre 29. julija: Viilr*nta v Tr*t Ariultnnia v Cherhoursi V JUGOSLAVIJO Preko Havre Ha Hitrem Ekspresnem Parnim PARIS If*. MAJA 10. Junija — /. J lit i in CHAMPLAIN /.». Moja — 3. Junija ILE DE FRANCE Maja — 17. Junija NI !KE CENE DO VSEH |>ELO*7 JL G OSLA VI JE Za poj tsnila in potna nate vpra* la|ta naie p^obiaiten« ab*nt« cfheaeh 19 STAT K STRKKT. \*EW YORK Pru^ri fiskus je spravil na |»ri->i!no dražbo 36 posestev v območju l erliiLske obeine, ki jili je bil }>otle-tloval zato, ker so se j»m njihovi I tstniki enostavno odpovedali. i[ed temi poseKtvi liiše s pisarniškimi prošAori. 1 je stanovanjska hiša z garažo, 2 sta vili, 1 je pisarniško l>oosestev namreč 13, je imela za lastnike v inozemstvu živeče osebe, tri ]>o-sestva so imela istega lastnika. Kje je -vzrok za tako velikodušno odpoved na lastno imetje v prid fiskusu? Iskati pa je pred vsem seveda v krizi današnjih dni. Y nekaterih primerih so bila poslopja prazna, ker ni bilo najemnikov, v drugih primerih so najemniki zaradi brezposelnosti zaostali z najemninami, obresti za hipoteke v letih dobre konjunkture pa so vedle v polom. Pri nekaterih lastnikih, zlasti takšnih« ki ne žive v Nemčiji, je položaj spet drugačen. Posestva so si kupili v dobi inflacije za prazen denar, v obeh ugodnih letih 1927. in 1928. so ta posestva, ki so si jih pridobili tako poceni, tvorila podlago m prevzem visokih kreditov, ki so jih le v redkih primerih uporabljali za posestvo. V tem času. ko rentabilnost hiš pa- Ida. so lastniki izgubili interes za svojo pORmt, V vseh primerih bi bili davek in stroški ob prodaji po- Isestva .ario visoki in celo višji od j izkupička, pa ao se lastniki eno-1 slavno požvižgali, na svojo last. 1 ... SKUPNA ... POTOVANJA pod osebnim vodstvom V LJUBLJANO SE VRSE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI: AQUITANIA preko Cherbourga---- Potem še izlet dne 5 -----10. MAJA julija. Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 "ILE DE FRANCE" preko Havre--------27. MAJA Potem še izlet dne 17. JUNIJA Cena vožnji: iz New Yorka ilo Ljubljane........$ 101.23 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 Kdor sa je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE SE D AXES XA: Slovenic Publishing Company GLAS NARODA »t 216 West 18th Street New York, N. Y.