»jubljana, ponedeljek, 27. septembra 1954
PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRU2ITE SE1
Leto XX.
Stev. 231
glavni in odgovorni
UREDNIK IVAN ŠINKOVEC
UREJA UREDNIŠKI ODBOR •
List izhaja vsak dan razen Petka. II Cena 10 , dinarjev
7
.LJUDSKA PRAVICA. USTANOVLJENA S. OKTOBRA 1934 II MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO 1. JUL. 1931 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK II OD I. JUNIJA 1933 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO«
V MOSKVI SO OBJAVILI LISTINE O POGAJANJIH MED ZDA IN ZSSR
o uporabi atomske energije V MIROLJUBNE NAMENE
Sovjetska vlada je pripravljena obnoviti pogajanja o predlogu za ustanovitev mednarodne agencije
Moskva, 26. septembra. — Sovjetska agencija Tass poroča, da s° bile sinoči objavljene v Moskvi vse listine o dosedanjih poga-	sodelovale,
fanjih med ZDA in ZSSR o uporabi atomske energije v miroljubne Naslednja listina je pravza-yene. Sporazum o objavljanju teh listin, ki jih je 15, je bil	, ^Ukemu v^posKT^arubT-
a°sežen 23. septembra. Pobudo za ta pogajanja je sprožil pred-	nu z dne 19. marca, v kateri je
Sednik ZDA v svojem govoru 8. decembra lani, ko je predlagal	sovjetska vlada obveščena o po-
Ustanovitev mednarodne agencije za uporabo atomske energije v Miroljubne namene.
Konec minulega leta je sovjetska vlada odgovprila na Eisen-hov/erjev predlog, poudarjajoč, da je nujen pogoj prepoved }*Porabe atomskega, vodikovega ln drugega orožja za množično uničevanje in izločitev teh vrst Ufožja iz nacionalne oborožitve. Sovjetska vlada je takrat prdd-(ugala, naj bi v tem smislu ob-lavili slovesno deklaracijo in sestavili komisijo, ki naj bi nadirala uresničevanje njenih do-
ločb.
, V začetku tega leta so 'se zabela pogajanja med obema deklama po diplomatski poti. Ameriška vlada je izrazila pripravljenost proučiti sleherni sovjetski predlog s tem, da bi si °be deželi pridržali pravico, da Preneseta pogajanja v OZN. Razgovore je bilo treba začeti po ameriškem mnenju na skrom-nem temelju, da bi tako utrdili Medsebojno zaupanje med obe-Ma deželama, neogibno za nadaljnje načrte in pogajanja na širšem temelju.
Osem dni pozneje je sovjetska vlada obvestila Washington, ua sprejema predlog o pogajanjih z ZDA s tem, da bi kasneje Povabili tudi druge države. S sovjetske strani je bilo prav tako
ce in sestavo držav, ki bi na njej sporazum. Kar zadeva ameriški
predlog o ustanovitvi mednarodne agencije, sodi sovjetska vlada, da sporazum o tem vprašanju ne bi smel postayiti nobene države ali skupine držav v privilegirani položaj, da delo agencije ne bi smelo biti škodljivo koristim nobene dežele in da bi njena moč ter njene naloge morale sloneti na splošno priznanih načelih Ustanovne listine OZN. Sovjet-
drobnostih ameriškega predloga za ustanovitev mednarodne agencije za atomsko energijo. Agen-pripravljene, če to ZSSR želi, da :	J* ^ila ustanovljena pod
hi rvvstavili dvostranska noeaia-, oknlJem OZN. Včlanjene države	,	,
nia^a širši večstranski temelj bi se oskrb°vale z jedrskim ma-iska vlada je potemtakem pri-Ponovll ie tudi da ZDA	niso terialom za raziskovanje upora-	pravljena	vsak	čas	obnoviti	po-
voiino ciLliti sodMnvania	T R 1 be atomske energije v mirnodob-	Sejanja	o	predlogu	za	ustanovi-
voljne sprejeti sodelovanja LR, np	 *	tev mednarodne agencije.
Kitajske na takšni konferenci, j ^ "a^e"ea “ Pomoč vsem Odgovor Molotova na to Pismo I foez^-^a bl ^^ raziskovale vsebuje privolitev Sovjetske zve- i , erg.*i°	, V
ze v nadaljevanje dvostranskih ^;tfosezene v vseh laboratorijih razgovorov in v ameriški predlog, naj bi kasneje obravnavali
sklicanje mednarodne konferen-
sveta.
V sovjetskem odgovoru je tudi pripomba, da bi se v tem primeru največji del jedrskega gradiva še dalje ogibal nadzorstvu agencije in bi ga uporabljali za proizvodnjo atomskega orožja. Ameriški predlog ne bi po sovjetskem mnenju zmanjšal, mar-London, 26. sej>t. (AFP). Ame- več povečal oboroževalno dirko riški zunanji minister Dulles je in strah pred atomsko vojno,
Dulles, Mendds-France in Martino v Londonu
prispel danes v London na kon ferenco devetih držav, ki bodo obravnavale probleme evropske obrambe.
Po prihodu na londonsko letališče je Dulles izjavil, da je »nujno potrebno, da obrodi konferenca devetih dobre sadove«. Zttem je ponovno potrdil, da nima pripravljenega nobenega
Zato sovjetska vlada sodi, da je nujno, naj bi najprej prepovedali uporabo atomskega orožja — in šele potem bi bila pripravljena proučevati tudi ameriški načrt.
Prvega maja letos je Dulles predložil Molotovu v 2enevi svojo osebno spomenico, v kateri poudarja, da je bil smoter ZDA,
Predlagano, naj bi med pogaja- Mendes-France ie prispel danes Pjl obravnavali tudi sovjetski popoldne v London.
predloga za konferenco. »Pobuda:da bi poskusili doseči sporazum mora priti od	evropskih	držav,« j na	ožjem področju,	in	sicer	na
je pripornimi	Dulles in	izrazil! temelju,	ki bi	utegnil	pripomoči,
upanje da bo	konferenca	uspela. -	- -	........
Predsednik	francoske	vlade
°snutek deklaracije o prepovedi ^Porabe atomskega orožja.
Italijanska delegacija na čelu z zunanjim ministrom Martino-
Sredi februarja letos je Dul- jem je prav tako prispela danes les obvestil Molotova, da so ZDA iz Rima v London.
PRED LONDONSKO KONFERENCO
Jutri se bo začela o Londonu trajno rešitev ne zadostujejo samo konferenca zunanjih ministrov sporazumi med vladami, temveč devetih zahodnih držav. Ta kon- da so predvsem potrebni spora-1 er ene a je sicer pripravljalnega zumi med narodi. Izkušnje glede značaja — tako vsaj pravijo — EOS pričajo, da je napačna takš-l°da od njenega poteka bo pre- na politika, ki prikriva nasprotja Cej odvisno, ali se bodo stvari in ki zapira oči pred stvarnostjo. 0 Zahodni Evropi obrnile na bolje Če gre za željo po uveljavljenju
uli na slabše.
Bližnja konferenca se razlikuje °d večine prejšnjih konferenc o Vprašanju Zahodne Nemčije med drugim tudi o tem, da so tokrat Močneje izražena nesoglasja med ttališči vlafl. To velja predvsem za sedanjo francosko vlado, ki zlo ji p marsičem na drugačnem
zdrave in perspektivne politike, potem ne zadostujejo samo dogovori med vladami, temveč je nujno potrebno ustvariti takšne dogovore, ki jih podpirajo narodi.
Na to poglavitno izkušnjo je treba opozoriti prav zdaj, pred londonsko konferenco, ker bo njen značaj in vloga prav gotovo
3!«”	f?SSS ohoitna c<i	-,kl'p,
»Ikakor ne pomeL.da j, l.vtel. 5*
. pomeni,
Ustvarila nova nesoglasja, kot nekateri trdijo, temveč gre samo za-j°, da se o tej vladi jasneje zrca-‘‘jo tista dejanska nesoglasja, ki Uiso nova, temveč so obstajala bdi že prej.
Večina zahodnoevropske javnosti namreč nikdar ni bila za sporazum o EOS. Toda takšno r&zpoloženje javnosti ni dobilo Ustreznega izraza o politiki in konkretnih stališčih posameznih °lad. To je bila velika slabost, ki je privedla do napačne orientacije, katera je na koncu doživela neuspeh. Ves čas je bilo U. Dr. očitno, da večina franco-
nedaone minulosti
Ce bi na londonski konferenci prevladala težnja, da bi ravnali ne glede na! razpoloženje evropske javnosti in celo proti njemu — nekaj nevarnosti takšne vrste pa je — potem bo vloga konference negativna. Prav gotovo namreč je, da o Evropi ni moč vzpostaviti novih odnosov, če se v politiki ne bo zrcalilo razpoloženje neposredno zainteresiranih narodov. Ker pa so francosko-nemški odnosi o celotnem sklopu problemov poglavitni, je očitno, da so osi tisti dogovori, v katerih se ne zrcali dejansko razpoloženje
da bi se ognili težavam, ki za sedaj zavirajo sleherni sporazum o težavnejših vprašanjih. Ameriška vlada sodi, da utegne njen predlog ravno pospešiti napredek mednarodnega sodelovanja in olajšati ureditev težavnejših problemov. Ker pa Sovjetska zveza nima interesa, da bi takšno agencijo ustanovili, ZDA menijo, da lahkro prosto prouče to vprašanje z deželami, ki jih ta pobuda zanima. ZDA niso nameravale s svojim predlogom zamenjati učinkoviti sistem nadzorstva nad atomsko oborožitvijo, s katero se bo ameriška vlada še nadalje ukvarjala in bo še nadalje pripravljena izmenjati s sovjetsko vlado vsak čas gledišča o tem vprašanju. Kar zadeva sovjetski predlog o prepovedi atomskega orožja, ZDA sodijo, da je' ta predlog neopredeljen, saj docela pušča ob strani ostale vrste orožja, kar pomeni, da bi v sedanjem stanju to sprejemanje povečalo, ne pa zmanjšalo vojno nevarnost.
Zadnja izmed teh listin je
Ameriška zahteva
Nem York, 26. sept. (Tanjug). Ameriška delegacija v OZN je zahtevala, naj ni pravkar objavljeno besedilo not med Sovjetsko zvezo in ZDA o razgovorih v zvezi z uporabo atomiSke energije v mirnodobne namene razdelali med delegacije na IX. rednem zasedanju Generalne skupščine.
V OZN pričakujejo, da bosta stališči obeh velesil do tega vprašanja dokončno v celoti razčiščeni, ko se bo na zasedanju začela razprava o ustanovitvi mednarodne agencije za atomsko energija
j.	-1.	'
Jesenski orači
ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV
Glavni problemi: razorožitev, sprejem novih članov, pomoč gospodarsko nerazvitim deželam
Debata je že pokazala, da se bodo v glavnem ukvarjali s temi problemi
(Od posebnega dopisnika »Borbe«)
Neu> York, 26. sept. (po radiogramu).
Prvi teden devetega zasedanja Generalne skupščine OZN je pokazal, da so osnovni problemi tega zasedanja razorožitev, sprejem novih članov in gospodarska dejavnost OZN.
Ta vprašanja vsebujejo tudi vrsto drugih točk, med njimi na primer miroljubno uporabo atomske energije, kitajsko predstavništvo v OZN, udeležbo velesil v gospodarski dejavnosti te svetovne organizacije itd.
dar zgovoren opomin velesilam, da je čas, da se lotijo urejanja mednarodnih problemov tako, kot to od njih pričakujejo, in da ne zamude priložnosti, da bi dosegli nadaljnje možno olajšanje v svetovnem političnem vzdušju.
Nadaljnji potek zasedanja bo pokazal, koliko se bo razpoloženje majhnih in srednjih držav konkretneje zrcalilo v delu in
Za izbojevanje pravic
Trst. 26. sept. (Tanjug.) Glav-
°bliki. kot so jo predložili), toda *edanje francoske vlade so vendarle sklepale sporazume na tej 1‘odlagi Tako so ustvarili napaden vtis, kakor da imajo ti aran-‘‘maji stvarno vrednost.
Pokazalo se je torej, da za
Vremenska napoved
pr. očitno, aa oeC‘".a y*nc°~ francoskega in nemškega naroda, kega naroda ni za EUoJv taki p naprej obsojeni na neuspeh.
Nove odnose bo moč vzpostaviti samo, če bodo sloneli na dejanskem francosko-nemškem sporazumu, se pravi, na sporazumu med francoskim in nemškim narodom. Zato bi bilo v resnici skrajno kratkovidno, če bi na londonski konferenci težili za tem, da bi tako ali drugače dosegli, da bi n. pr. francoska vlada odstopila od tistih stvari, ki jih Vremenska napoved za ponedeljc , franco^i narod smatra za bistve-
iaftf^vreme vmM te SSkff kr"-1 ne. V tem primeru bi se ponovila
javnih padavin. Temperature ponoči stara napaka z EOS. le da bi bile
a 5 do 7 stopin' na	i	tokrat	njene	posledice	še	veliko
*?■ podnevi do 16, na Primorskem ,	,,	ir	c_._
‘■o m stopim.	'	hujše.	J.	omote
sklepih IX. zasedanja Generalne Debata o dnevnem redu in	problema razorožitve lotili z no-	skupščine	OZN.	Jaša	Levi
začetek generalne razprave je že	vim poletom in v novegn duhu.'
pokazal, da se bo skupščina v Vrsta delegacij kritizira tudi	»LENARNA	SEJA	OF	V	TRSTU
glavnem ukvarjala z navedenimi	nekatere države, ki odklanjajo,
vprašanji, čeprav vsekakor ni	da bi se zavzele za akcijo OZN
moč zanikati, da so tudi drugi na gospodarskem področju.
nier!lkl'Pr0blemi’ kak0r na prtmer j Norveški predstavnik je ob-rf ,	.	.	sodil n. pr. tiste velesile, ki se
  -..........................-	Pr*tlsk,,.	sveJ«vneea lavnega obotavljajo dati svoj prispevek
pravzaprav spomenica sovjetske "^nia ki Mhteva, naj bi se raznIm organizacijam OZN, ki se ni odbor tržaške Osvobodilne vlade z dne 22. septembra, v ka-	™	ukvarjajo z gospodarskimi vpra- fronte je na današnji plenarni
eri je poudarjeno, da je koristna ^etamn ieHn^roHnih^šanJi'	seji soglasno sklenil, da mora ta
izmenjaj mnenj in da bi bila qzn ip v ^knn5^ini *p frrH+i »Opaziti je težnjo,« je dejal napredna politična organizacija zaželena vskladitev gledišč, ki so ZN> le v Skupščini že čutiti. predstavnik, »pri nekaterih, tržaških Slovencev z vsemi šibila izražena med sedanjimi po- Ameriški predlog o ustano- da mislijo, češ da je vse, kar je lami podpreti sleherno pobudo gajanji. Sovjetska vlada izraža vitvi mednarodne agencije za bilo dobro v zgodovini neke in- ZQ obnavljanje enotnosti delov-upanje, da bi obravnavanje spor- atomsko energijo so pozdravili dustrializirane dežele, nujno do- nega ljudstva in celotnega socia-nih točk obeh predlogov utegnilo prav iz teh razlogov. Mnogi go- bro tudi za razvijajočo se državo, lističnega gibanja. To naj bi bile pripomoči, da bi dosegli ustrezni vomiki so že zahtevali, naj bi se Gospodarske dogme pa so prav poroštvo, aa bodo socialna in go-
tako nevarne kakor politične.« spodarska vprašanja urejena in »Pripovedujejo nam,« je de- da bodo opora v boju za *pra-jal dalje čilski delegat, »kako vilno ureditev narodnostnega važna je privatna pobuda in ka- vprašanja na tem ozemlju, ko nevarna je gospodarska in- Potrjujoč dosedanjo dejavnost tervencija države. Mi pa imamo Izvršnega odbora Osvobodilne rajši podjetja, ki so naša in ki fronte so člani glavnega odbora proizvajajo tisto, kar je dobro za v sklepih seje poudarili potrebo Kongres Trade Unionov, ki šte- na„0 dažel°-«	po nenehnem boju cčlotnega slo-
jejo 8 milijonov članov, je ne- Vprašanje sprejema novih čla- venskega prebivalstva cone A zn
nov zek) l3®110 razložil norve- okrepitev pozicij na gospodar-W pobhkojabun- šk, delegat. Opozoril je na to, da skem in prosvetnem področju ter
PRED LETNO KONFERENCO LABURISTIČNE STRANKE
Bo Gaitskell premagal Bevana?
Scarborough, 26. sept. (Reuter). Ugledni laburisti napovedujejo, da bo prvak levega krila Aneu-rin Bevan doživel na letni konferenci laburistične stranke, ki se
stičnih prvakov, toda samo z	ne-	OZN brez sodelovanja Kitajske	za izbojevanje tistih pravic, ki
r-nn™o večino 455.000 glasov	iz-	ne more normalno funkcionirati,	jim jih še zmeraj kratijo,
bo začela prihodnji teden, hud med skupno 7 in pol milijona. I »Naša zaskrbljenost, ker Ki- V obširni razpravi so posebej poraz. Bevan se bori proti biv- J Uradni laburistični prvaki se tajske ni v OZN, raste,« je dejal obravnavali tudi afero s tajnim šemu finančnemu ministru llughu boje poraza zato, ker so Trade norveški delegat. »V tem je skladiščem orožja v starem delu Gaitskellu za izpraznjeni položaj j Unioni razdeljeni na skoro dva'vzrok- da stvari urejajo mimo tržaškega pristanišča, v katerem častnega blagajnika stranke, ki; enaka dela glede vprašanja obo- °^N,- da je nastal nenormalen so pred enim mesecem našli ka-
daje pravico do sedeža v uprav- roži*ve Nemčije člani laburi- P°ložaj' J“f.. tega, vprašanja ne kih 150 star.h pušk in malone 1 L • .	,.v	,J’	innun	bomo urediii, se bo težnja, da bt milijon nabojev. Poudarili so, du
nem odboru laburistične stranke stične stranke pa so večinoma 0ZN obšli, čedalje bolj krepila • I oblasti še niso odkrile in pojas v nacionalnem izvršnem od- proti oborožitvi. Poraz bi močno	To so bili pomembni govori ! nile javnosti	te afere in tudi
boru.	otežkočil položaj strankinega	pr-	ker se je V njih dejansko zrca-	[niso, kakor bi bilo pričakovati.
Blagajnika bodo s tajnim gla- veka Clemenia Attleeja in nje-	Rio razpoloženje velikega števila	[ izdale primernih varnostnih ukre-
sovanjem izvolili v torek, se govih	v Spodnjem do- delegacij v OZN.	pov proti organizatorjem oboro-
pravi, istega dne, ko bo london-1 mu , .	-	nondnr-	To	razpoloženje	se	je	pokazalo	Ženih fašističnih tolp, katerim je
ska konferenca razpravljala o	.	tudi v konkretnem primeru. Pred- bila ta velikanska množina orož-
zahodnonemški oborožitvi.	J prednosti ponovne nemške	vseb	velesil	so	dobili	pri	ja namenjena. Prikrivanje afere
Tudi polil'A a »oborožite Nem- oborožitve, zdaj pa ne morejo volitvi podpredsednikov Skupšči- z orožjem, so poudarili med raz-ce«, ki jo uveljavljajo uradni spremeniti svoje taktike, ne da ne manj glasov kot lani. To gla- pravo, spodbuja in krepi faši-stramkini prvaki, je v nevarnosti, bi jih obdolžili nedoslednosti.	sovanje je bilo morda tih, a ven- zem v Trstu.
NA BLEDU SE JE ZAČEL II. JUGOSLOVANSKI KONGRES ZA PREVENTIVNO MEDICINO
Zdravstveni domovi bodo imeli v komunah
OSNOVNO NALOGO PNI ČUVANJU LJUDSKEGA ZDRAVJA
Bled, 26. sept.
Na Bledu se je danes dopoldne zbralo nad 180 delegatov in gostov na II. kongres za preventivno medicino, ki ga je priredila Zveza zdravniških društev FLRJ pod pokroviteljstvom Slovenskega zdravniškega društva. Kongres je otvoril dr. Drago Mušič, predsednik Slovenskega zdravniškega društva, ki je še posebej pozdravil predstavnika Svetovne zdravniške organizacije dr. Renata Malana, Todora Vujasinoviča, sekretarja Zveznega odbora za ljudsko zdravstvo in socialno politiko, dalje Matijo Maležiča, člana Izvršnega sveta LRS, generalmajorja Herberta Krajca, dr. Lunačka, rektorja medicinske fakultete, predstavnike svetov za ljudsko zdravstvo iz vseh republik, predstavnike medicinskih, veterinarskih in farmacevtskih fakultet, predstavnike zdravniških društev iz vseh republik, dr. Olgo Miloševič, glavno sekretarko Rdečega križa Jugoslavije, ter vse delegate in ostale goste, ki prisostvujejo kongresu. Po pozdravnih govorih predstav-1 nikov zdravstvenih in ostalih ustanov, je kongres pričel z delovnim programom, ki obsega razpravo o problemih epidemiologije, dalje vpliv stanovanjskih razmer na ljudsko zdravje, zdravstveno stanje naše mladine in zdravstveno vzgojp. Za širšo javnost pa bo še posebno zanimivo današnje delo kongresa, ki je obravnaval zdravstvene ustanove, ki bodo v borbi formiranja in razvoja komun prevzele osnovno nalogo pri čuvanju ljudskega zdravja. Delokrog teh zdravstvenih domov ne more biti v vseh predelih Jugoslavije enak, temveč drugačen v manj razvitih pokrajinah in spet drugačen v pokrajinah z večjim številom bolnišnic.
Na kongresu so prišla do iz-
raza tudi različna stališča glede organizacije zdravstvenih domov. V prvem referatu je akademik prof. dr. Andrija Štampar prikazal izkušnje evropskih in prekooceanskih držav pri organizaciji zdravstvenih centrov ter poudaril, da tudi pri nas zamisel zdravstvenih ustanov ni povsem i nova, temveč se je pojavila že pred več desetletji ter bodo sedaj domovi odigrali pri zdravju ljudi in čuvanju zdravja ogromno vlogo.	,
V drugem referatu je dr. Ante Vulepič, upravnik Zdravstvenega | doma iz Zagreba, obrazložil, kako si v Hrvatskl zamišljajo or-I ganizacijo zdravstvenih ustanov Tako kot vsi ostali, je poudaril nujnost, da preventivna in socialna medicina ne more biti več ločena od kurativne medicine, temveč je tu potrebno najtesnejše sodelovanje. Glede organizacije zdravstvenega doma meni, da naj bi bili zdravstveni domovi na nekem področju centralne zdravstvene ustanove, na katero bi bile vezane množice sektorskih ambulant, ki bi bile organizacijsko in strokovno povezane s tem domom.
Dr. Drago Mušič je na primeru Ljubljane in okolice obrazložil slovenski predlog glede organizacije zdravstvenih domov. Le-te naj bi ustanavljali tam, kjer to terja potreba, da bi se na ta način zdravstvene ustanove približale ljudstvu. Tako se za ljubljansko komuno, ki naj bi povezovala Ljubljano in okolico, predvideva devet področij, v, katerih bi bil po en zdravstveni dom, ki bi prevzel vse kurativne in preventivne naloge, kjer pa bi bilo potrebno, bi bile še zdravstvene postaje, vendar kot samostojne in enakopravne zdravstvene enote. Dalje je govoril o tem, da bi v bodoče pritegnili odbore SZDL ter prebivalstvo k zdravstveni zaščiti ter tako osno-
MEDMESTNA KONFERENCA TRŽNIH UPRAV
Špekulacije nekaterih podjetij POVZROČAJO PODRAŽITEV
Reka, 26. septembra. • Na Reki se je danes začelo ob udeležbi nad 80 delegatov iz 50 največjih jugoslovanskih mest in predstvanikov Zvezne uprave za plan ter Zvezne uprave za prehrano dvodnevno posvetovanje mestnih tržnih uprav. Na posvetovanju razpravljajo o problemih trga sploh, še zlasti o problemih tržnic ter o boju proti špekulaciji.
Na posvetovanju so posvetili največ pozornosti vprašanju prometa s sadjem in sočivjem. Splošna ugotovitev je bila, da so naši trgi letos slabo preskrbljeni s temi pridelki, celo slabše kot prejšnja leta, ko je zaradi suše in vremenskih uim bil pridelek manjši, zato so tudi cene vseh kmetijskih pridelkov neupravičeno visoke in še dalje neprenehoma naraščajo. Glavni krivci za takšno stanje so po mnenju nekega udeleženca posvetovanja podjetja za promet s sadjem in sočivjem, katerim je glavna skrb dobiček, ne pa preskrba trga in potrošnikov s kvalitetnimi in poceni kmetijskimi pridelki.
V razpravi je bilo navedenih več primerov neodgovornega in špekulantskega poslovanja posameznih podjetij. Dogaja se celo, da podjetja nabavljajo majhne količine blaga in da celo zadržujejo le-to, da bi umetno povečala povpraševanje ali navila cene.
Preskrba trga še nadalje v glavnem poteka prek številnih nakupovalcev, ki zaslužijo ogromne vsote denarja na škodo potr9Šnikov in podjetij. Speku-
Tekmovctnje »Neznanih talentov«
Običajna nedejski nastop neznanih talAitov, ki ga že precej časa prireja Radio Ljubljana, se je vršil zaradi velikega navala včeraj v veliki filharmonični dvorani. Zanimanje za to prireditev je v kratkem času zelo naraslo. tako da niti večja dvorana ni mogla sprejeti vseh obiskovalcev. Posebna privlačnost včerajš njega tekmovanja je bila, da je poleg komisije ocenjevala nastopajoče tudi prisotna publika. Ocena, ki se je najbolj približala oceni strokovne komisije, bo nagrajena z 10.000 dinarji
Petčlanska strokovna komisija je ocenila nastopajoče takole: Prve nagrade so dobili: Darinka Lubec (sopran), Karel Koblar (bariton), Srečko Piškur (harmonika) im Iva štrukelj (recita-torka). Posebni nagradi sta bili dodeljeni viol:"istu Ediju Lao-rinšku in baritonistu Janezu Jer-iinovcu.
lantsko preprodajanje blaga na veliko je postalo skoroda stalna praksa posameznih podjetij, kar povzroča še večjo draginjo. Kvaliteti in izboru blaga povečajo podjetja socialističnega sektorja le malo pozornosti tako da na nekaterih največjih trgih še vedno prevladujejo privatni prodajalci, ki razpolagajo z boljšim in celo cenejšim blagom.
Na posvetovanju so predlagali tudi ukrene, ki bi jih ^ilo treba storiti, da bi izboljšali stanje na našem trgu.
vali zametke bodočih upravnih odborov zdravstvenih ustanov. Potrebna je medsebojna koordinacija s strokovnjaki kolegijev, v katerem bi sodelovali upravniki vseh zdravstvenih domov; povezava z ostalimi elementi zdravstvene zaščite, s centralno zdravstveno ustanovo itd. ter z ljudskim odborom pa bi se dosegla s tako imenovanim zdravstvenim strokovnim svetom in s pomočjo komisije posvetovalnih organov, z ljudskim odborom oziroma bodočo komuno. Na ta način bi zdravstvena politika dosegla potrebno sodelovanje s pomočjo družbeno političnih organov oblasti. Ti zdravstveni domovi naj bi imeli povsem določen delokrog, ki bi bil nekoliko drugačen v perifernih predelih in spet nekoliko drugačen v centralnih zdravstvenih ustanovah kot so klinične bolnišnice, kjer bi bilo mogoče stalno tesnejše sodelovanje.	M.	N.
Ob 20-letnici »Ljudske pravice«
ZAČETEK PRAZNOVANJA v Lendavi in Veliki Polani
ISKRA V KRANJU
želi obnoviti osnovna sredstva
sem »Očetu«, Janez Menart pa, murskosoboškega fotografa J°' »Pesnik se predstavlja«. Tega! žeta Kološe, uspelega literarnega večera se je I Domiselno prireditev in svoje-udeležilo preko trd sto ljudi, j vrstno zanimivost predstavi]9
, delo slikarja-samouka domačega Murska Sobota, 26. sept. | umetnika Kolomana Bežen«' Čeprav se je vreme čez noč Njegova dela so zanimiva pr«®’ kaij je njena prva številka izšla 1 spremenilo, danes praznično raz- vsem zato, ker kažejo neposrC' ravno v Lendavi. Po uvodnih be- položenje v Lendavi in Veliki den odnos in svojevrstno Pr' sedali so pesniki in pisatelji, ki Polani ni uplahnilo.	sojo sveta in ljudi, neke vrs
V jutranjih urah je doinuča zrcalo dinamike narave (Pr godba zaigrala budnico, ob de- proste ljudske duše) v najleP' setih dopoldne pa je bila v pro- šem pomenu te besede.
■štorih lendavske gimnazije od- Nekaj skupnega z Bezence®1 ■prta slikarska razstava »Prek- čeprav na drugem torišču, >® murje v barvah«. Na razstavi so razstava domače obrti, kjer r°' zastopani štirje prekmurski sli- kodelstvo ponekod že prehaja karji, 1954. leta umrli Ludvik umetnost ali v umetniško deK°' Vrečič, poznan slovenski slikar racijo. Zelo zanimivi so tu ra*' Lajči Pandur, Karel Jakop, Zol- stavljeni vzorci čipkastih prWj> ton Gabor ter še najmlajši med predvsem pa cela vrsta naj*®? njimi Vladislav Danč, študent ličnejših šatulj in dekorativni*1 akademije za upodabljajočo uniet- lesnih izdelkov Jožefa Topi j1 P' nost.	I	Prav tako kot v Lendavi, kJeI
Razstavo je otvoril predsed- j« bi,u. otvoritev slikarske ff/ nik Mestnega odbora Slavko stave, je danes vladalo prazni'. Lindič. V imenu razstavljalcev je no razpoloženje v Veliki I o na kratko spregovoril slikar Laj- X 1? ,ln u je, *J1| v Veliki či Pandur. Nato je spregovoril lam slovesno odprt nov, lep, tovariš Branko Rudolf, upravnik	dom-	Otvoritev	doma J
T!m»ir,rKtn» o.nl„..;jo	bila povezana s kratko kultu?"
politično prireditvijo v novi km0-
Lendava, 26. septembra
Včeraj zvečer ob 8. ari je bila svečana otvoritev proslave naprednega tiska v Lendavi z literarnim večerom. V uvodnih besedah je bil naglašen zgodovinski pomen »Ljudske pravice« iin za
so sodelovala na literarnem večeru, dobili okusne albume s slikami iz Prekmurja in Lendave.
Kot prvi je recitiral France Filipič iz Maribora iz svoje zbirke pesmi »Viharna leta«. Pisatelj Ferdo Godina je bral svojo novelo »Saj ne bo nič hudega«. Lendavska publika je bila navdušena nad pesmima Branka Rudolfa, ki jim je dal naslov »Lajmarske im potepuške pesmi«. Miško Kranjec, ki je posebno navdušil publiko, je bral iz svoje zadaje knjige »Imel sem jih rad« in sicer poglavje »Važka trgovina«. Ciril Zlobec je recitiral pe-
Umetnostne galerije iz Maribora ki je skušal prikazati pomen politično pnreaitviio v novi upodabljajoče umetnosti na sploh, dvorani Kljub slabemu vremen" Posebej (..poudari, po™,	S
prekmurskih slikarjev z njihovo pokrajino in ljudmi, s človekom v tem predelu slovenske pokrajine. In res, značilnost te slikarske razstave je v tem, da je
Na svoji zadnji seji se je s tovarniškimi prostori, ki so Okrajni zbor proizvajalcev v premajhni oziroma neustrezni. Po Kranju seznanil s problematiko predlogih tovarne bi bilo moč tovarne »Iskra«. Osnovna sred- problem rešiti bodisi s poveča-
stva tega podjetja so že zelo’za- njem amortizacijske kvote ali pa ' neprVsiljeno ubrana skoraj" iz" starela in izhrabljena, kljub te- s posojilom. Investiranje sred- j ključno na prekmurskih motivih mu pa tovarna na natečajih za stev v to tovarno bi se zelo | knr daje razstavi prijetno za-mvesticijske kredite ni uspela, splačalo, saj bi podjetje že zdaj okroženje in }e med najboljšimi Problem z njenimi osnovnimi lahko prodalo za 50 odst več načini posredovanja umetnosti sredstvi postaja še bolj žgoč proizvodnje kot jo v sedanjih i preprostemu človeku, ki se na
zdaj, ko tovarna ne dosega več	pogojih ustvarja, pa tudi per
niti svojega družbenega plana	spektive ne kažejo nič slabše
ter tudi ne more jamčiti, da bi	slike. Zato je Okrajni zbor pro-
lahko povečala družbeni plan, za	izvajalcev sklenil, naj bi pred-
prihodnje leto, če se ne bo mogla	sedstvo OLO skupno z vodstvom
lotiti sistematične obnove svojih	»iskre« seznanilo s to problema-
osnovnih sredstev. Nekateri stro-	tiko pristojne republiške in zvez-'	in	izredno kulturna v	svoji stroji v tovarni so skrajno obreme-	ne organe ter predlagalo ustezno	ki	je v istem poslopju prirejena
njeni ter obratujejo nepretrgoma	rešitev.	M. Z.	I	razstava umetniške	fotografije
razstavi sreča s prekmurskimi pejsaži, motivi iz svojega življenja in ljudmi, ki jih pozna tako rekoč s ceste: na razstavi se srečuje sam s seboj.
Prav taka novost za Lendavo
Hrvatska industrija bo lertos dala za potrebe naših industrijskih podjetij in gos>podarstva
v treh izmenah, tudi ob nedeljah,
Mnogi stroji so tako obremenjeni, da jih po petih generalnih reparaturah ni moč več povsem usposobiti. Povprečna starost strojev v tovarni znaša devet Im pol leta, kar je običajna življenjska doba za te stroje, nekateri pa so stari že dvajset let.
Tovarna je sestavila predlog programa za postopno obnovitev osnovnih sredstev v približno 8 letih. Po mnenju vodstva tovarne te obnovitvene dobe ni moč podaljšati. Po tem predlogu bi' tovarna prihodnje leto potrebo- Žagubica, 26. sept. — Okrujni vala za obnovitev okrog 250.000 ljudski odbor v Žagubici je sku-dolarjev, leta 1956 okrog 226.000, paj z vojaškim odsekom organi-
DVE STO NOVIH INDUSTRIJSKIH IZDELKOV NA HRVATSKEM
Pripadniki predvojaške vzgoje iz homoljskega okraja so taborili
leta 1957 okrog 178.000 dolarjev itd., tako da bi celotna obnova stala okrog dva in pol milijona dolarjev. Letno bi tovarna potrebovala okrog 70 novih strojev. Pereča postaja tudi zadeva
ziral jesensko taborjenje obveznikov predvojaške vzgoje. Dve skupini mladincev sta taborili v vasi Krepoljih. Obvezniki so bili nastanjeni v novem zadružnem domu.
DNEVNA KRONIKA
Posvetovanje
jugoslovanskih
J>ibliotekarjev
Zagreb, 26. sept. Pod predsedstvom upravnika centralne knjižnice akudemije znanosti v Beogradu Smilje Mišič in v navzočnosti okrog 50 predstavnikov univerzitetnih, ljudskih, strokovnih in splošnih knjižnic iz republi- j škili ter pokrajinskih središč naše države je bilo danes v Zagrebu posvetovanje bibliotekar- j jev FLRJ. Na posvetovanju so razpravljali o problemu izmenjave publikacij, tako med knjižni-; cainj v naši državi kakor tudi1 med našimi in tujimi knjižnicami. Osnovni' problemi jzme-1 njave so bili obrazloženi v štirih referatih, ki so jih prebrali v prvam delu tega posvetovanja.
Sestanek Sveta mednarodne federacije bibliotekarjev
Zagreb, 26. sept. Jutri bo v Zagrebu začel delo XX. sestanek sveta Mednarodne federacije bibliotekarjev. To je prvič, da je sestanek Sveta v Jugoslaviji.
Na sestanek Mednarodne federacije bibliotekarjev je prišlo v Zagreb okoli 50 delegatov raznih bibliotekarskih ustanov in društev iz večine tujih držav.
Delo sestanka se bo razvijalo po sekcijah in komisijah. Zatem bodo na skupnih sestankih pre-deba tirali probleme znanstvenih, ljudskih Ln drugih vrst knjižnic Na sestanku bodo razpravljali tudi o izboljšanju izmenjave publikacij med knjižnicami vseh dežel.
Posvetovanje zdravnikov za plastično kirurgijo
Prvi znanstveni sestanek jugoslovanskih zdravnikov za plastično kirui.giio bo od 4. do 6. ok-
tobra v Zagrebu. Posvetovanja se bodo udeležili tudi nekateri kirurgi iz tujine.
Odlikovani graditelji hidrocentrale Jajce II
Jajce, 27. sept. — V navzočnosti ljudskih poslancev, predstavnikov delovnih kolektivov, javnih in političnih delavcev okraja Jajce, so danes v prostorih podjetja »Elektro-Vrbas« v Jajcu svečano izročili odlikovanja graditeljem hidrocentrale Jajce II., s katerim jih je za izredno požrtvovalnost pri gradnji tega pomembnega objekta odlikoval predsednik Tito.
V imenu predsednika Ljudske skupščine BiH je odlikovanja izročil ljudski poslanec Republiške ljudske skupščine Nemanja Vlat-kovič. Red dela II. stopnje so prejela direktor podjetja «Elek-Lro-Vrbas« Fadil Muhič, ing. II-fan Kadič, ing. Borivoje Staire, delavci Drago Biškun, Mijo ši-munac in Lazo Kaiabam, Red dola III. stopnje pa ing. Ivan Kovačič in Rudolf Matijaš, medtem ko je medaljo dela dobil Franc Saje.	A,	H.
Desetletnica XII. udarne brigade v Dračevu
Skoplje, 26. sept. (Tanjug). — Nad 7000 bivših borcev in ljudi iz Skoplja ter okolice se je udeležilo danes proslave 10-letnice ustanovitve XII. udarne brigade v Dračevu pri Skopi ju. Na mitingu, ki so ga priredili ob tej
Mladina Slavonije bo proslavila 35-letnico SKOJ Vinkovci, 26. septembra. — V Slavoniji so se začeli pripravljati na svečano proslavo 35-letnice SKOJ. V okviru mladinskega tedna, ki bo na Hrvatskem od 3. do 10. oktobra, bodo priredili številna predavanja iz zgodovine SKOJ, dalje raznovrstne razstave. kulturne in športne prireditve, mladinske delegacije pa bodo obiskale starše padlih skojevcev.
Največja proslava bo v Ostro-vu, vasici nedaleč od Vinkovcev, kjer bodo v nedeljo, 10. oktobra svečano odkrili spominsko ploščo z imeni 22 padlih skojevcev iz te vasi.	i
Predsednik Tito boter devetemu otroku
Kosovska Vitina, 26. septembra. — Predsednik Tito je prek svojega odposlanca, narodnega poslanca Sinana flasanija botroval devetemu otroku kmeta Ilije Vladišiča iz vasi Požeranje v gornjemoravskem okraju.
Spominska grobnica v Prištini
Priština, 26. sept. (Tanjug). — Na včerajšnji skupni plenarna seji okrajnega in mestnega odbora Socialistične zveze im Zveze borcev v Prištini so sklenili zgraditi v mestu veliko spominsko grobnico, v katero bodo prenesla' posmrtne ostanke 300 padlih borcev iz mesta Prištine in gra-čan iškega okraja. Spominsko grobnico, visoko 27 m, bodo zgra-
Siploh ter za potrebe široke potrošnje in izvoz več kot 200 novih izdelkov.
Tovarna »Torpedo« na Reki je izdelala Diesel motor s 7 KS, ki ga nujno potrebujejo v kmetijstvu, gradbeništvu in industriji. Ta praktični motor je postal tudi sestavni del novega pet-tonskega valjarja, ki ga izdelujejo v tovarni »Djuro Djakovič« v Slavonskem Brodu. Tovarna »Jedinstvo« v Zagrebu je izdelala transporter za prenašanje, oglja, kamenja, rud in podobnega gradiva. Zmogljivost tega transporterja znaša 10 vagonov bra bo v Zagrebu prvi sestani v osmih urah. Nadvse pomembne meteorologov ln klimatolog'5'' izdelke bo dala gospodarstvu tu- j meteorološke službe FLRJ. di tovarna »Jugoturbina« v Kar-, sestanek organizira Zvezna upra' lovcu, ki bo razen malih turbo-: va hidrometeorološke službe
rrr^TT
komotiv, izdelala tud, turbine s logov> ki delajo y zveznih U> 500 KS 12.500 30.000 in 60.000 Ki republiških upravah hidromet®' ter 4 centrifugalne črpalke raz- orološke službe, ličnih velikosti. Ta tovarnu bo jz-1 Na tem sestanku bodo rflz' delovala tudi agregate za umet- Pravljali o dosedanjem delu Pr ni dež, tovarna »Nikola Tesla« pa Pričevanju- klime naših kraje ■’	;	in o smernicah nadaljnjega de*"
se pripravlja na izdelavo avto- tem podro6jU( zlasti v zV*l
central in s potrebami gospodarstva * znanosti.
ljudi, domačinov tudi iz bližnjih vasi. Nova kin?' dvorana je bila nabito polna. *sa prireditvi je sodelovala godba o8 pihala »Nafta« iz Lendave, g o*0’, rili pa so prekmurski politi^11 in javni delavci. Proslave se J® udeležil tudi domačin pisatelj Miško Kranjec. V šolskem P°' slopju pa je bila odprta gosp0' darska razstava, razstava i,0.' prednega tiska in napredne k0!1' ge, s posebno pozornostjo 118 delili Miška Kranjca.	_	.
Popoldne, ko se je izboljša'0 tudi vreme, je KUD »Miško Kra' njec« iz Velike Polane igral T novi zadružni kinodvorani (<*'}' karjevo dramo »Kralj na Betaj! novi«. Trud in prizadevanje KU^ v Veliki Polani zasluži še pr8^ posebno hvalo, saj so igralci s®' mi kmečki ljudje.
Po zelo uspelem sinočnje"' literarnem večeru ob tednu nn' prednega tiska v Lendavi, so zv°' čer slovenski književniki nast°' pili v Čopincih. Svoia dela s° brali: Ferdo Godina. Branko R"' dolf, France Filipič, Janez M°' nart in Ciril Zlobec.
Dvajsetletnica »Ljudske pr®’ vice«, praznovanje napredne?® tiska je odjeknilo po vsem Prek; murju. V ljudeh se je neka) razgibalo, želja nadaljevati P0!' želia boriti se protf zaostalost': zaživeti v novem duhu, zažive'1 kulturno.	ir.
Konferenca jugoslovanski meteorologov
Od 27. septembra do 1. okt0.;
matskih telefonskih bencinskih črpalk,
Nova tovarna dušikovih spojin v Gorazda
Te dni se je začelo poizkusno Ijivosti potrošilo okrog 48 mi]1' obratovanje v novi tovarni du- ionov kVVIi električne energij1’’ šikovih spojin v Goraždu, ki ki bo v zadostni meri na razP0'
lago iz novih hidroelektrarn Bosni, zlasti iz Jablanice, raZcl okrog 72.000 ton PrC’
priložnosti, sta govorila o borbe- dili v najlepšem delu mesta, in
ni poti XII. brigade predsednik republiškega sveta Narodnega sobranja Makedonije Dimče Za-grafski in narodni heroj, prvi komandant te StojkovskL
bodo zanjo porabili približno 20 milijonov dinarjev. Člani Socialistične zvez« so zbrali že približno 7 milijonov dinarjev, 2,5 brigade, Trajko j milijona dinarjev pa bosta pri-I sne vala okrajni in mestni odbor.
predstavlja pomemben korak v
razvoju naše kemične industrije. _________
V tej tovarni, ki smo jo začeli t^g”a pa graditi leta 1950 in smo vanjo in- m<>ga.
vestirali' 7 milijard din, bodo pro- T 	.	 ■_	ict'
koncentrirano solitrno p,„i„oinjo U.400*on kor
;rirr rhno
na proizvoda, ki ju doslej nismo 2-8<>0 ton tehničnega amonn proizvajali in sta pomembna ne1 ^ra*a- Za letos računajo, da ie za izdelovanje eksplozivov proizvodnja dosegla 4^00 ton so marveč tudi za ostalo kemično Utrne kisline in 4000 ton amo' industrijo in razšjrjanje naše i nitrata, načrt družbenega Pla baze umetnih gnojil. Za proiz- ] za prihodnje 'leto pa računa vodnjo bodo v tovarni uporab-' proizvodnjo 11.000 ton solitrj Ijali kot surovino dušik iz zra- i kisline in 10.000 ton amonnitra • ka in vodo ob uporabi toplote Predvidena proizvodnja bo
Premoga in električne energije, dostna za vse potrebe naše » ^ roizvodni postopek je seveda mične, farmueevtske in ostale i'11’ zelo zamotan. Za opremo te to-1 dustrije, tako da bo preneha1 varne je bilo treba uvoziti mno-j vsaka potreba po uvozu teh pr°' go strojev in naprav. Vsega je | Izvodov. Verjetno bomo določen bilo . montirano blizu 6500 ton | količine tudi Izvozili. V tovar" strojev in aparatur, med dru- so poskrbeli tudi za pruvočnsi]' gim okrog 20 km raznih cevi. Za usposobitev kadrov. V posebO1' postopek sinteze je potreben tečajih, pri praktičnem delu pritisk nič manj kakor 325 atmo- podobnih tovai iah in s špccia11' sfer.	zacijo	v inozemstvu so uspo*j£
Podjetje bo eden izmed največjih potrošnikov električne energije v Bosni, saj bo pri popolnem izkoriščanju svoje zmog-
bili za delo v tovarni 250 delnv cev, tehnikov in inženirjev. I’°' stopno pa bodo vzgojili še aa' daljnje kadre.
S POTI PO IZRAELU
VELIKO GRADBIŠČE
2e po nekaj dneh bivanja v opremljajo tehnične institute ali, Izraelu dobi obiskovalec vtis, da kmetijske poskusne postaje in \
Je Izrael eno sžmo veliko grad “išče. In to ni pretirano rečeno, v gorati Galileji na severu, v Saronu ali v jeruzalemskem koridorju v pustinji Negev na jugu, skratka povsod po Izraelu so
celo posamezna kmetijska naselja imajo za pokrovitelje židovske organizacije iz tujine, ki podpirajo njihovo izgradnjo.
naselij, ki bodo sčasoma prerasla v mesto s 60.000 prebivalci. Zdaj postaja ta načrt stvarnost, nova naselja so oživela. V enem izmed njih je 5000 prebivalcev. Prvi turisti so že prišli na nove plaže,
Tudi precejšen del industrij- ' odprli so trgovine, otroci pa se v skega razvoja dežele je odvisen j teh dneh pripravljajo na prve raztresena raznovrstna gradbišča od tuje pomoči. Pri tem je ude- i ure pouka v novi šoli. Pred hi-
ali objekti, s katerih so zidarske ležen tuj kapital, povezan z do-^dre šele nedavno odstranili, mačimi organizacijami in posa-Nove stanovanjske hiše vidiš po mezniki, in sicer pri izgradnji in pestih, upravna in druga po- ustanavljanju novih industrijskih s*°Pja, nova naselja, tovarne in podjetij raznih panog: tekstilne, Podjetja, socialne ustanove itd. usnjarske, živilske in kemične Ta izgradnja se je močno raz- industrije, industrije gradbenega
M:: „
//»••v'	■
Apnenica
rnahnila In njen tempo je velik, materiala, steklarn, električnih
Tam, kjer so se do pred nekaj leti širile puste pokrajine, zdaj rasto nove tovarne, naselja in celo manjša mesta.
Ta dežela ima velike potrebe. Številni priseljenci v zadnjih letih, šest let življenja nove država in obsežni načrti za njen čim
naprav itd.
Do konca leta 1952 je bilo v Izraelu vloženega 179 milijonov dolarjev tujega in 78,4 milijonov funtov domačega kapitala. Za investicije v 408 novih podjetij (do konca lanskega leta) je bilo vloženih 37,7 milijonov funtov domačega in 56 milijonov dolar-
hitrejši razvoj in stabilizacijo so jev tujega kapitala, zahtevali in zahtevajo ogromna Vsekakor to ni velika pomoč sredstva. Majhna dežela, kakršen za razvoj te države. Predvsem je Izrael, vsekakor ne bi bila je treba poudariti usipehe, dose-sama zmogla vzdržati takšnega žene z lastnim trudom. Kar je tempa. Veliko vlogo v tem go-' bilo storjenega v zadnjih letih, spodarskem razvoju in izgradnji priča o volji, odločnosti in
šami, novimi ulicami in travniki izginja pesek. Novo mesto se poraja.
Južno od Tel Aviva leži mesto Holom. Pred kakimi 20 leti je bila tu samo peščena pokrajina, na kateri je veter vrtinčil pesek. Z vztrajnim delom so jo spremenili tako temeljito, da so tu zdaj kraji polni belih hiš, bogatih vrtov in podjetij, z mestom, ki šteje več ko 30.000 prebivalcev. Kako težavno delo je bilo, preden so to ustvarili, priča dejstvo, da so morali zemljo dovažati s kamioni.
To niso osamljeni primeri, Vzdolž cest od Tel Aviva proti Haifi ali Jeruzalemu se blešče poslopja tovarn in podjetij. Nove tovarne rastejo in zemljo ravnajo za nova poslopja. Dvajset novih mest grade — od Kirijat Smonea na severu do pristanišča Elat ob Rdečem morju.
Tam, kjer je poprej stalo le nekaj barak kmetovalcev, se zdaj dvigajo nove hiše in druga poslopja. V šestih letih so ustanovili 419 novih kmetijskih naselij (od tega jih je 376 naseljenih s priseljenci).
In tako je povsod po Izraelu. Poudariti moramo, da izgradnja ne zajema samo stanovanjskih in industrijskih poslopij, temveč tudi socialne in druge ustanove,
Moj dragi
IZ DNEVA V DAN KRIŽEM PO SVETU
Razne dežele - razni običaji
McCarthy in brivci
S
ravijo, da je v ZDA tudi precejanje število brivcev iznenada postalo žr-^ tev senatorja McCarthyja. v Kaliforniji so namreč prepovedali brivcem, da bi v svojih delavnicah razpravljali o senatorjevem početju.
Obrazložitev tega je objavil ameriški časnik »Kansas Oity Star«, ki sodi, da ni težko ugo
ceste in druge prometne zveze, toviti, kako »moder« je ta ukrep, osuševalna oziroma namakalna Med brivci in njihovimi stran-
ima pomoč iz tujine, ki jo ceni' jo na 200 milijonov dolarjev let no. Gre večinoma — razen pomoči ameriške vlade — za denarne prispevke raznih židovskih organizacij v tujini. Z njihovo pomočjo grade nove bolnišnice in druge socialne ustanove,
Gradnja ceste
Burmanski tisk pozdravlja predsednika Tita
Nem Delhi, 25. 6ept. (Tanjug). Burmansko časopisje pozdravlja *e dni obi6k predsednika Tita v kurmi kot nov korak v krepitvi burmansko-jugoslovanskega prija, •eljstva. časniki objavljajo slike Tiaršaila Tita. Vodilni dnevnik *New Life Burma« opozarja na *0pel sprejem, ki ga je bil deležen predsednik Tito med svojim °biskom v Grčiji in piše: »Zado-voljni smo, da *e je tudd burmanska vlada lotila priprav za grejem, ki bo ustrezal ugledu Soeta.« časnik omenja uspehe Jugoslavije v graditvi države, vlogo Maršala Ttta v življenju države čedalje večje prijateljstvo med ^bema deželama.
Časnik pripominja: »Ves svetovni proletariat pozdravlja lita, občuduje njegovo hrabrost, njegovo sposobno vodstvo. Burma bo ktnalu imela izredno priložnost, ga tudi sama toplo pozdravi.« Burmansko časopisje spričo tega opozarja, da je to prvi obisk Glavarja evropske države v Burmi.
vztrajnosti teh ljudi tukaj.
Stanovanjsko vprašanje je še vedno pereče. Vendar ni mesta, v katerem ne bi gradili novih hiš. Od Haife in Jeruzalema pa do mest, katerih imena so šele nedavno zabeležili na zemljevidu — povsod se belijo novi stanovanjski bloki. Do konca lanskega leta so zgradili blizu 90.000 stanovanj, od česar so jih 75.000 že dali v uporabo, ostalih 15.000 pa bo kmalu dograjenih. Na kmetijskih posestvih je 35.000 teh stanovanj, od česar 30.000 v novih naseljih priseljencev.
Nedaleč od tovarne betonskih
cevi Juval Gad se je širila do, iz dneva v dan. Marsikaj je bilo pred dvema letoma pusta in pra-1 že storjenega, toda še vedno je zna morska obala. Zatem so za- treba veliko storili, snovali načrt o izgradnji petih!	M.	Bratič
Polaganje vodovodnih oevi
dela itd. Lice te dežele se menja kami so — piše časnik — tako
makartijevci kakor tudi proti
DANES PO SVETU
KOMPROMIS
Madžarska narodna skupščina je sprejela novi zakon o svetih (organih oblasti), ki — v primeri z doslej veljavnimi zakonskimi predpisi — vsebuje ne* kaj zanimivih novosti.
ureja, prav tako pa ne predvideva stvar-možnosti, da bi volivci
Prvi volilni organi (občinski, okraj- j^rjujejo povojni Madžarski ^ J
ne. praktične vplivali na delo oblasti.
Ta
krajevnih organov
makartijevci. Ce bi se pripetilo, <la bi makartijevsko razpoloženi brivec dobil v roke protimakarti-jcvca ali obratno, bi se koj pogodila izkuŽnjava, da bi brivec stranki prerezal vrat — trdi časnik.
Toda časnik se malo tudi jezi »Pa vendar je podobno sramoti« — piše časnik — »da McCarthy bi moral onemogočiti samo rdeče, ogroža dejansko tudi enega izmed poglavitnih debatnih foru mov v Ameriki — brivnico.«
in številna druga dejstva po-_	— —	. njegovo kompromisno naravo,
ni, okrožni) so bili v	povojni Madžarski	Toda	ta zakon takšen, kakršen je, po-	nnioni"lH	1*1	hueinaee
ustanovljeni šele leta	1950. Izvoljeni so	mcni	vendarle izboljšanje sedanjega sta-	.	MvJUUvftI	Ul	UUalllCaa
bili po načelu kolektivnih list; imeli so v pozitivnem smislu. Nanj moramo I Ka7p Ha ip np^nrlnctno n«.*« dejansko funkcije in pravice organov i fjedati z vidika splošnega napredka na I	d°	Je	nf-ac*0S‘n°, nepo
uprave, a ne organov oblasti. Bili so: Madžarskem in v Vzhodni Evropi na mtmDno. pa celo netočno vse
S odrejeni ministrstvu za notranje za- sploSno. (Podoben zakon o ljudskih od- tisto, kar eve o*iroma predsedstvu vlade in v obstoječem sistemu togega centralizma niso imeli malone nikakine avtonomije.
nega, dokaz zdravja in napredka naroda in države in podobno^.
»Dojenčki so dejansko,« kot povsem resno trdi ameriški časnik >Huston Post«, >velika kupčija. Naraščanje njihovega števila v Ameriki pa sodi med tiste najlepše stvari, ki jih je business dobil, odkar se je zaključila druga svetovna vojna.«
Časnik objavlja tudi razlago Inštituta za proučevanje problema naraščaja v državi Manhatten: Ljudje kupujejo za novorojenčke in otroke marsikaj, česar zase ne bi kupili. Ta okoliščina je ugodna, ker povzroča večjo zaposlenost živilske industrije, izdelovalcev igrač in razvija gradbin-stvo(!): Ko se rodi otrok, postane zakoncema tesno v starem stanovanju, iščeta novega, ki ga je treba zidati. V njuno stanovanje pa se vselita nova zakonca brez otrok, katerima bo stanovanje tudi kmalu, brž ko bosta dobila otroka, postalo pretesno, pa bosta poiskala novo, večje stanovanje, ki ga bo treba sezidati, v njuno pa se bo ... itd. itd.
»Otroci so« — piše navdušeno časnik — »v resnici čudovita stvari«
Ali se otrok vseli v novo in večje stanovanje tako lepo in preprosto takoj po rojstvu, tega ne vem, ker v Alneriki nisem bil. Ne vem niti tega, koliko otrok dobi vse tisto, kar potrebujejo že zato, ker so rojeni in zato, ker »ljudje kupujejo marsikaj, česar zase ne bi kupili«.
To v tem primeru ni niti važno.
Zanimivo pa je, da to teorijo o otrocih kot predmetu kupčije razviia znanstveni inštitut, da jo časnik >!!uston Post« objavlja v resnem in malone patetičnem članku in da ga je eden izmed največjih ameriških časnikov »New York Herald Tribune« ponatisnil brez opozorila. »Naj vam nekaj povem, toda nikar se ne smejte!«
Toda, kot kaže. ta zadeva tam
ni smešna, saj gre za kupčijo, kupčija pa je resna in vseobsegajoča zadeva.
Papež in kolcanje
Reuter poroča iz Rima: »Zvedeli smo, da je papež, ki ga je nedavno kdaj pa kdaj vznemirjalo kolcanje, v sredo noč precej mirno prespal.«
V ljudstvu je ukoreninjeno mnenje, da se človeku kolca, kadar kdo o njem govori.
Če bi to držalo, bi utegnili biti vzrok papeževega kolcanja romarji, katere je komercialna podružnica Vatikana letos v precejšnjem številu privabila v Rim in ki vsekakor omenjajo vatikanskega poglavarja. Omenjajo ga v molitvah, morda pa tudi, kadar se menijo o cenan v njegovih cerkveno-turističnih objektih.
H?
a bi šlo za tiste ljudi po
Nadzorstva volivcev nad poslovanjem svetov dejansko ni bilo.
Budimpeštanski tisk je zadnji čas pogosto pisal o tem, da si krajevni or-;ani spričo, načel, na katerih so zgra-
8 .
jeni, in metod svojega delovanja ne morejo zagotoviti volivcev pri urejanju gospodarskih in drugih vprašanj. O ten
težavah je govoril tudi Imre Nugy svojem referatu na kongresu stranke madžarskih delovnih ljudi maja t. 1., pa tudi v kongresnih' razpravah.
Novi zakon o svetih ureja — in sicer delno — samo nekatera izmed teh vprašanj. 2e na prvi pogled lahko opazimo, da
koncepciji, marve<
ljudskih od- tisto, kar smo doslej mislili o
r™rt."bS" "so d™*h?is*ekiS°njihovi v,og*v
loslednost in protislovnost „ ru^bt (da so, denimo, ponos star-i.	G. Altman sev, simbol nečesa novega in sreč-
Ce
svetu, ki ne omenjajo papeža religiozno - protokolarnih pobud, temveč se spominjajo hudega, ki ga je Vatikan povzročil po svetu, v minuli vojni in po njej, se papežu ne bi nehalo kolcati B. Lazič
Kripalani ustanovil Zvezo socialistov
N ero Delhi, 26. sept (Tanjug). Sinoči so u«tauovi>li opozicijsko parlamentarno skupino pod vodstvom Kripalani ja.
Ta skupina je dobila ime — Zveza socialistov ter je sprejela tale program: 1. Revizija ustave o zagotovitvi svobode govora in zborovanj., odprava sistema guvernerjev v nekaterih indijskih državah, preosnova držav indijske unije na temelju ondotuih jezikov; 2. umik Indije iz Bri-(tanske skupnosti narodov in nevtralnost nasproti blokom; 3. odprava t njih interesov v trgovini in imdustriji, razširitev družbene-ga sektorja im zadružništva; j 4. preosnova davčnega sistema, vzgoje in agrarne reforme.
INDOKINA
Mednarodna komisija zadovoljna
Salgon, 26. sept. mednarodne komisije
Z VSEH STRANI SVETA
, Mitterand je Izjavil, da upa, da bo v uradnem poročilu, ki so ga si-preiskava kmalu obrodila sadove ln I noči objavili v Pragi, Je rečeno, da so da bodo podrobnosti objavili, brž ko I čehoslovaSke oblasti oklenilo isnnatiM bo preiskava to dovolila.
(AFP). Vodja za nadzorstvo
_.	„„ t-j„i „,1 ni	ituinisije	za	naozorsivo
k n n,d premirjem v Vietnamu, indijski - da je nekak kon- predstavnik Desai je izrazil danes v
uromis med dosedanjo centralistično pra- , = komlsf e .^oiolno zado^Jstvo stavnlk	voTske	‘j
Lo i» resnično potrebo po vzposlav- spriio duha 'sodelovanja«, na kate- sta Sila ŠinočfmKcid ljanju kakršne koli je e	|	rega	je komisija naletela tako pri meje pri Gazi, ki Je pod
uprave.	7nkon«	nrMiainto1 ? 7 Mlnhovem Vietminu kakor tudi nadzorstvom, ubita dva i;
Po določbah tega zakona P*™/ j pri francoskih vojaških oblasteh. Pred- jaka, dva druira Da ranjena ^reasiav-
sveti
IZRAEL
Dva izraelska vojaka ubita
Tel Avlv, 26. sept. (AFP). Pred-'e izjavil, da Incidentom blizu
   	 egiptovskim
nadzorstvom, ubita dva Izraelska vo-
ičine. o .cm.	i--------------------------------------samo avaKrat v zvezi z izme-	so se le-ti vračali s natrulie v vas
"Jlh P»“e," ku‘ or*anoY oblasU (in ne, njavo^ujetnlkov, toda to so hitro ure- Haskma, ki je 12 km oddaljena od
le
uprave).	t	dili. Predsednik komisije je pripom-
člane svetov bodo odslej volili po- nil, da vprašanje pregrupiranja enot sainez — po volilnih okrožjih in jih doslej ni povzročilo nobenih sporov bodo lahko odpoklicali. Zakon raziirja in da je zato delo komisije zelo dobro delokrog svetov, ali bolje povedano, nji- napredovalo.« bovih izvršnih odborov. Tu
  u gre zopet
bolj za prenos nekaterih upravnih funkcij z osrednjih na krajevne organe kot pa za vzpostavlji ije samoupravnosti.
Pravite centralnih upravnih organov v odnosu na svete ostaiajo Se nadalje zelo velike. Načelo tako imenovane dvojne podrejenosti izvrinih odborov svetov (samemu svetu in viSjemu izvrSnemu organu) zagotavlja odločilen vpliv državne uprave, pri čemer izdat ^ zmani-ioje vlogo volilnih teles tuc» v prihodnosti.
Na drugi strani je tndi gmotni temelj samoupravnosti zn sedaj zelo majhen. Sveti imajo zelo majhne dohodke
in se Takšen
vzdržujejo sistem jih
večidel od dotacij, ne spodbuja k na-
porom za Dovečanje pniz odnje na njih področju. Novi zakon tega vprašanja ne
FRANCIJA
i Preiskava v aferi Dides
Pariz, 26. sept. (Reuter). Franco-' skl notranji minister Fran?ois Mitte-I rand je izjavil na vladni seji, da so uvedli temeljito ln odločno preiskavo I v zvezi z odkritjem važnih francoskih vojaških tajn. Minister Je obvestil svoje !-olege o »aferi glavnega Inšpektorja Jeana Didesa, ki so ga od-I pustili, potem ko so pri njem našli tajne vojaške dokumente«. Francoska protiobveščevalna služba preiskuje trditve, da se je agentom iz vrst KP Franclje najmanj dvakrat posrečilo dobiti podrobno poročilo o strogo zaupnih sejah francoskega Vrhovnega sveta za narodno obrambo.
meje pri Gazi.
MAROKO
Žrtve sabotaže
Rabat, 26. sept. (AFP). Davi Je Iztiril potniški vlak na progi Casablanca—Uedžem, ker Je bila na progi Izvršena sabotaža. 18 potniških vagonov se Je prevrnilo, toda samo en potnik Je bil laže poškodovan.
AVSTRIJA
Vrnitev grških državljanov iz ČSR
Dunaj, 26. sept. (AFP-Reuter). Danes je prispel na Dunaj posebni vlak z grškimi državljani, ki so Jih včeraj Izpustili iz CRS. Gre za osebe ln družine, ki so pribežale med državljansko vojno lz Grčije in katerim so če-hoslovaške oblasti doslej zavračale prošnje, naj bi Jih repatriirall
ČehoslovaSke oblasti sklenile Izpustiti I 416 grških državljanov, ki so zaprosili za repatriacijo v Grčijo. Toda danes je prispelo na Dunaj samo 371 ljudi.
JAPONSKA
Novi tajfun in veliki nalivi
Tokio, 26. sept. (AFP). Novi tajfun in veliki nalivi, ki so zajeli vzhodni del Japonske, so povzročili velike človeške žrtve in gmotno škodo. V neurjih Je bilo ubitih 16 ljudi, 30 ranjenih, 28 pa Jih je izginilo. Porušenih je blizu 1000 hiš, medtem ko Je nad 100 ribiških ladij uničenih. Tudi železniški promet Je prekinjen na številnih krajih.
Pričakovati Je. da bo tajfun Jutri zjutraj zajel tudi otok Hokaldo.
IRAN
Tajno tiskarno so odkrili
Teheran, 26. sept. (AFP). Iranska policija je odkrila tajno tiskarno, v kateri so tiskali tajno glasilo Iranske KP Tudeh.
NEPAL
Zahteva vlade
Katmandu, 26 sept. (Reuter). Nepalska vlada bo zahtevala od predsednika Indijske vlade Nehruja, naj Jo povabijo na bližnjo azijsko-afrlško konferenco. Predsednik Nehru ln indonezijski predsednik vlade Sistro-amidjodjo sta sklenila, da bosta kma-I lu sklicala v Džakarti konferenco 1 predstavnikov azijsko-afriških dežel.
SIRIJA
Nepopolni izidi volitev
Damask, 26. sept. (AFP). Po nepopolnih in neuradnih Izidih volitev v Siriji vodijo neodvisni poslanci za zdaj z 32 mandati. Izid volitev v 68 okrajih (izmed skupno H2) kaže, da so neodvisni dobili 32 mandatov, socialisti 11, vladajoča narodna stranka 9, neodvisni »kmetovalci ln žlvl-norejzci« 9 in nacionalisti 7 mandatov.
Dosedanji rezultati kažejo, da so neodvisni in socialisti, ki so imeli v dosedanjem parlamentu samo štiri poslance, tokrat dosegli znaten uspeli.
INDOKINA
Zamenjava angleškega osebja v Hanoju
Saigon, 26. sept. (Reuter). Velika Britanija je docela spremenila osebje v Hanoju, glavnem mestu v ustju Rdeče reke, ki bo v skladu z ženevsko konferenco pripadal Ho St Min-hovemu severnemu Vietnamu. Tudi ameriška vlada je sklenila docela spremeniti svoje osebje konzulata v Hanoju.
JUŽNA KOREJA
Vodja gverilcev ujet
Seul, 26. sept. (Reuter). Južnoko. rejska policij« (e sporočila, da so ujeli voditelja gverilcev Huon 11«. Po uradnem r.mcr.lu deluje v Južni Koreji še vedno okoil 400 gvRriicev, ki s* boro proti Sina Man Rijevl
O SESTAVI PREHRANE PRI NAS
ZAKAJ SAMO KRUH? Jesenske meditacije
VČERAJ PO LJUBLJANI
KadaT pridejo naši ljudje v kako drugo deželo, skoroda ne morejo verjeti, kako malo kruha tam pojedo. Nedavno so n«ki tovariši pripovedovali, da so se med svojim bivanjem na Damskem zalo neprijetno počutili pri kosilu, ker so morali večkrat prositi nataikairja, naj jim prinese kruha. Bili so edini izmed stotine gostov, katerim ni zadostovala servirana količina peciva.
Takžne podrobnosti, kakor tudi podatki o veliki porabi pšenice potrjujejo; da naši ljudje dejansko pojedo veliko več kruha kot drugod. Ne glede na to, ailii je letina dobra ali slaba, ailii smo doma ali na poti, vselej imamo navado pojesti veliko kruha. To pa pomeni 200 kg pšenice letno na prebivalca v nasprotju s Francijo, kjer znaša ta norma povprečno 126 kg, Nemčijo, kjer porabijo letno 124 kg, Belgijo s 109 kg itn Nizozemsko z 99 kg. ,
BREZ SOČIVJA IN SADJA
Anketa Zveznega zavoda zu statistiko in evidenco o porabi hrane na vasi kaže., da je 1952/53 mesečno en človek povprečno porabil 16.970 gr vseh vrst moke, 3811 gr krompirja, 432 gr fižola, 678 gr zelja im ohrovta, 485 gr čebule, 687 gr svežega sadja, 323 gramov svežega grozdja itd. Kalorična vrednost teh količin živil na ono osebo je bila takšnale (od 3547 kalorij povprečno dnevno): od moke 1962 kalorij, krompirja 89, fižola 50, raznega sočivja 19, sadja 21, mesa 106, rib 2, masti 206, olja 207, mleka im mlečnih izdelkov 157, jajc 9, sladkorja 50 itd.
Mar ne pričajo te številke o zelo pičlem izboru živil, ki jih uporabljajo na vasi? Ni dvoma, da imajo pri tem pomembno vlogo tudi gospodarski razlogi — da bi namreč čim več prodali na trgu. Toda zdi se, da tokrat veliko bolj preprečljiivo zveni tista beseda, ki jo glede vasi če sto uporabimo — tradicija. Bela in črna moka, fižol, nekaj jajc in perutnine pa spet fižol, — takšen je kmečki jedilni list. Manjka sočivja iin sadja, ki je neogibno potrebno za pravilno pre-h rano.
Očitno je, da sestava prehrane, zlasti na vasi, ni zadovoljiva, niti v zdravstvenem niti v gospodarskem oziru. Preusmeriti bi jo morailii tako, da bi uporaba raznih hranljivih sestavin znatno izločila kruli iz prebrane. To pa ni tako lahko.
Zaradi vremenskih uim uvažamo zdaj del pšenice, zaradi pretirane potrošnje kruha in čedalje večjega naraščanja prebivalstva pa bomo morali uvažati pšenico še nekaj let. Pšenica je res cenejša v primeri z drugimi živili. Toda dejstvo, da moramo pšenico uvažati, nas opozarja, da je treba resneje preudariti, kam grejo tolikšne količine.
PRIMITIVNE NAVADE
Morda se bo sestavo prehrane počasneje spreminjala, čeprav to ni več problem za, vse kraje naše države, n. pr. za Slovenijo, toda oglejmo si še en činitelj, ki ima važno mesto v našem gospo-durstvu rn ki se pojavlja bolj ali manj povsod. To je razsipništvo.
Daleč smo od tega, da bi predlagali, da je'treba zategniti pas. Toda iiz več razlogov, predvsem pa spet iz navade in malomarnega odnosa do prehrane zameta-
vmno in nesmotrno trošimo ogromne količine živil.
V	neki naši ustanovi, ki se ukvarja s proučevanjem navad in običajev v prehrani smo dobili podatke o tem, kaj je za poroko svojega sina pripravil srednje premožen kmet v vzhodni Srbiji. Povabil je 150 gostov iz 70 hiš in zanje pripravil nič manij in nič več kot 120 kg svinjske pečenke, dve svinji in dve ovci, 50 kg zelja, 20 kg sira, 12 kg kajmaka, suho meso petih ovac, 130 kg moke, 200 1 vročega in 1001 hladnega žganja in 40 kg sladkorja.
Naslednji dam je vsukdo iiz-riled 150 gostov prinesel mladoporočencema darila:	prašiča,
jagnje, kolače, žganja, — in jedli so in pili ne glede na to, da je gostitelj pripravil prav toliko pijače im iedače.
Tretji dan pa se je vse to ponovilo pri mladi ženi doma ...
Takšna je ena svatba enega kmeta. Koliko pa je svatb po vsej državi vsako jesen in zimo! Koliko ie takšnih kmetov, ki dobršen del svoje letine porabijo za takšno priložnost! Niso redki kmetje, ki zaradi krstne slave ostamejo goli in bosi.
Zaradi običaja, da ob slavi, svatbi in drugih praznikih toliko potrošijo, morajo kmetje na vasi prek leta varčevati — branijo se s pšenico im koruzo. Potem pa, deloma zaradi preobremenjenosti prebavnih organov (kako razširjen je čir na želodcu), deloma pa zaradi predsodkov uvajajo »postne dneve«, katerih je skupaj s sredo in petkom okrog 257 v letu. Za normalno prehrano je ostalo le 108 dtn.i. Ce upoštevamo, da je tedaj izbira jedi pičla, potem ni težko najti vzrokov slabe telesne kondicije moških im žensk, zlasti otrok.
REZULTATI ZNANSTVENIH ANKET
Inštitut za proučevanje prehrane pri Srbski aikudemiji znanosti ima nalogo ugotoviti sedanje stanje prehrame, pomanjkljivosti le-te in posledice takšne prebrane na razvoj in zdravje prebivalcev. Razen tega inštitut proučuje koristne im slabe navade v prebrami, da bi tako ugotovljena dejstva lahko bila podlaga za potrebnp ukrepe pri reševanju problema prebrane.
Kaij se da sklepati na temelju analize več lot trajajočih anket? Za zdaj vsi podaitki še niso urejeni, vendar vemo, to pa zadostuje, da se mmoge kmečke družine v anketiranih okrajih Srbije • preživlja jo predvsem z moko m kruhom.
Na podlagi amaliz, kakor tudi iz razgovorov z anketiranimi člani družin, so sodelavci inštituta za proučevanje prebrane spoznali, da so navade in običaji eden izmed pomembnih činiteljev takšnega stanja prehrane. Glavno merilo je sitost, ali pa je prehrana pravilna ali ne — o tem ljudje ne razmišljajo.
»Čudno, je to, a na naši vasi pomeni dobro jesti — gostiti se* nam je dejal dir. Aleksander Djaja. Zato naletite na raznovrsit-nejšo hrano na vasi samo pri gostijah. »Po mojem mnenju,« je dejal dalje dr. Djaja, »bo potrebno, da bi izkoreninili dosedamje navade v prehrani vaškega prebivalstva daljše razdobje, pri tem pa ne smemo prezreti osnovnih elementov, ki so odločilnega pomena. Predvsem moramo povečati donos v kmetijstvu, da bi tako zaigotovili zadostne količine raznovrstne hrane. Drugič, usposobiti je treba vaške gospodinje, du bodo smotrnejše uporabljale živila, to se pravi, da bodo znale pripravljati različne in okusme jedi, ter tako zagotovile pravilno prebrano. In tretjič se morajo vaške družine seznam iti z osnovnimi načeli o higieni prehrame, se pravi o pomenu pravilne prebrane, tako da sitost ne bi bila več edino merilo.«
Dr. Djaja im vsi sodelavci inštituta za prehrano imajo prav. Pri nas trošimo mnogo kruha im temu je treba odpomoči. Toda kako? Ali je inštitut sposoben sam vse to urediti?
Številne družliene organizacije, zlasti ženske, često iščejo vsebino dela, nekatere (izmed njih so usmerile svojo dejavnost na manj važna vprašanj a, ne vidijo pa bistvenih stvari.
Tu im tam so odprli gospodinjske šole. Toda to gre precej počasi. V glavnem zaradi ovir gmotne narave, čeprav je zanimanje mladih žensk im deklet zanje ogromno. Te šole po okrajih im vaseh pa bi bile glavno središče, iz katerega bi prihajale dobre gopodinje, pobudnice nove sestave prehrane na vasi.
Ko smo se razgovairialii nedavno z gdč. EsteiLle le Blamc iz Komade, ki se že 6 mesecev mudi v maši državi kot strokovnjak za gospodinjska vprašanja, smo med drugim slišala zello mnimivo pripombo na naš račun:
»Vaše ženske na vasi vedo, kaj so vitamiim V lekarni zahtevajo tablete vitamina C in jih dajejo otrokom, hkrati pa prav nič ne spremene prehrame.-To je velika škoda. Njim se ni treba učiti kuharske spretnosti, temveč spretnosti glede pre-brame,«	N. Djurič
Povečana potrošnja premoga v LR Hrvatski
Zagreb, 26. sept. (Tanjug). — Količina nakopanega premoga na Hrvatskem v. zadnjih mesecih stalno narašča. Minuli mesec je dosegla naj višjo raven v letošnjem letu — 170.000 ton. Toda čeprav je količina nakopanega premoga v primeri z lanskim letom večja za okrog 25 %, se je bati, da bo tudi' letos, čeprav v milejši obliki, prišlo do začasnega pomanjkanja premoga na trgu. Zahteva industrije in široke potrošnje so namreč letos za okrog 20 % večje kot lani, ker potrošniki bolj uporabljajo premog namesto drv. Železniški promet prav tako potrebuje
okrog 20 % več premoga, ker je letos blagovni in potniški promet večji.
Novi objekti »Magnokroma« v Kraljevu
Kraljevo, 26. sept. (Tanjug).
V	industriji magnezitne in kro-move opeke v Kraljevu sta začeli obratovati dve veliki peči, v katerih bodo do konca leta izdelali okrog 13.000 ton opeke. Največ opeke bodo poslali naši črni metalurgiji in cementni industriji, ostalo pa rudnikom v Boru in Trepči.
O strahotno tuja so mesta v jesenskih nedeljskih po-poldnevih ... Zgube svo-je pravo lice. Ne spoznaš jih več. Nasproti strme le še gole, mokre kulise sivih zidov in gotskih cerkva.
Na Cankarjevi: Zapuščeni stoH, opuščeni pomenki, osameli natakar...
Menda so ljudje prav taki, mokri, zdolgočaseni. Prežive nedeljo, da poreko: Minil je dan. Vendar je v teh razpoloženjih toliko inačic, kolikor je mest. Vzemimo deževni London: ta je kljub obupni rdečkastosivi barvi zidov in neestetski arhitektoniki vsaj dolgočasno bučen. Natrpan je, poln ljudi z dežniki in staro-verskimi vozili. Pariz je živahen, uglajen. Beograd je poln temperamenta in vrveža, kljub plohi. Toda, kaj, za vraga, še najdeš v jesenski, deževni Ljubljani, razen nekaj dolgočasnežev pod na-puščem »Name« nasproti pošte!
In sedaj še to: Opiši tako Ljubljano! Tako pravi prijatelj. Zaman blodiš po dežju, na ulicah življenja ne najdeš. In razmišljaš: to je sivina, tista brezupna ljubljanska sivina, ki povzroča, da ljudje dihajo le s pol pljuči, srčnost in prešerni optimizem pa se utapljata v megli. O, usodno podnebje! Primerno za uravnovešena razmišljanja. Nasprotno vsaki iskrici duha.
Pa srečaš prijatelja pred pošto.
— Kam?
— V pisarno. — Komaj iztisne zdolgočaseno.
Jesenski rekviziti: dežnik, dolgočasje in pusta ulica
— V nedeljo?	\
— I, seveda, kar tako, iz na- i vade...
Tamle nekje na Viču prehitiš skupinico penzionistov z dežniki.
— Odkod?
Okorno se smehljajo kot razglašeni instrumenti, nekdo pa odvrne:
— I, no, od vdove po ženi...
Smejejo se in šalijo, pa ubirajo pot proti Čadu.
Na otroškem igrišču v Tivoliju najdeš le umazane luže in osamela laboda na ribniku. V sredi, ob neki klopici pa se vneto vrti možak srednje starosti, drži v roki uro, lovi Iz njo medlo sonce, da bi določil sever in jug in se spokojno sklanja nad zemljevidom.
— Menda ne boste razširili igrišča? — (Takale novica nam le ne bi smela uiti!)
— Neču, netu. Ne brinite. — Človek se nasmehne. — Samo se učim.
— Zanimivo!
— Vidite, ovako se odred i strane neba bez kompasa. Naj-pre treba veliku skazaljku...
— Oprostite, to zveni kot na vojnih vežbah. Vi ste najbrž...
— Jeste, nastavnik...
— Pa dovidjenja ...
In še osamela laboda, se pravi, zapoznela idiličnost dveh mladih ljudi, ki strmita v ribnik in
:
Sfll
Na Titovi: Jesensko »tihožitje«
—	zrcalna slika v luži
se včasih stisneta drug k drugemu ... Toda prizor na to temo bi bil le še neprebavljiva farsa običajnih tivolskih doživetij. Vzbudila se mi je le prispodoba, ne sicer ljubezenska, pa vendar nekaj s tem v zvezi:
Bilo je prejšnji dan na blatni poljani za postajo, na Kurivu.
»Imate premog?«
»O, tovariš, dober premog, orehovca.«
Pogledava. Bil je velenjski, zdrobljen prah.
»In drva?«
»O, tovariš, prav čedna, trda.«
Pogledava. Bil je hrast in bukove okroglice.
»Kdaj boste pripeljali?«
»O, tovariš, prav kmalu. Cez dober mesec ...«
Pogledal sem zapoznela zaljubljenca in se brž odstranil.«
Kajti, ljubezen je iniciativa, kupovanje premoga pa, milo rečeno, siv jesenski dan.
Odhitel sem iz Tivolija, na prelazu pa so mi železniške za-tvornice dvignili živahni dečki, ki so vzradoščeno vzklikali:
Na klopici v Zvezdi: študent ali modrijan? Oba imata najbrž jesenske misli...
— Pokvarjene so, pokvarjene
so!
Naj bi se spet napotil v mesto? V puščobo. Hajdi v predmestje. Toda tudi tam nisem odkril žive duše na cestah. Le nekaj kvartopircev je po gostilnah preganjalo dolg čas. Prijatelj Pa je rekel:
— Pojdiva na Zale.
— Oho, počasi. Pustiva jih.
Kaj, vraga, torej najdeš na
ulicah? Če iščeš, iščeš zaman■ Vse je za zidovi. Za zidovi mokrih hiš, za zidovi človeškega telesa. Kot medved, ki se pripravlja na zimsko spanje. Kot človek, ki se pripravlja na jesensko in zimsko sezono gledališč, razstav in kinopredstav-Toda kolesje še ni povsem v teku.
— O, usodno podnebje! — je vzkliknil prijatelj.
Vedel sem, sedaqj bo začel razpredati svojo, meni dobro znano filozofijo:
— Megla vpliva na zidove in ljudi. Večjo škodo imamo na ljudeh kot na zidovih. Zidove zidat še omeče, toda ljudi. Predstavi st, če je duša ljubljanskega meščana leta in leta izpostavljena depresivnemu vplivu megle in jesenskega deževja. Predstavi si, kaj, kakšni značaji se oblikujejo po...	‘
— Dovolj, še ena depresivna misel več! Dovolj ...
Tudi ta je vzklila iz jesenskih luž.
— Bolje, domov, na toplo.
Mimogrede sva se spomnila
na obljubo Kurivo-prometa in raje zavila v toplo, zadihano kavarno. Tu je le nekaj življenja
f-
Le kvartopirci so vedno vesell> pa tudi Čadov gostilničar
r/'WW'/
BE2NI VTISI Z LETOVANJA
NAPREJ PROTI PULJU IN LOŠINJU
Rekli smo že, <la rasto na Crvencm otoku tudi pinije. Drevo je močno podobno borovep. te igle ho nekoliko daljše in Itrle bolj narazen. Sadež je podolgovat »lešnik« z drobnim jedrcem v trdi lupini. Naše gospodinje piuijole dobro poznajo, saj »o tako rekoč neogiben sestavni del vsake dobre police ali torte. Malokatera pa ve, kje pinije rasto In kakšne so. Sadeži so skriti v storžih, nekoliko večjih od borovih, pod vsakim trdim mesnatim Ustom po dva.
France iz Savinjske doline, ki pravi, da je Crveni otok z letoviškim življenjem na njem odvisen v glavnem od njegovega modrega gospodarjenja, me jo učil, kako je treba pinijole pobirati. »Razgreblte debelo plast Igel in pod njimi boste našli sadeže « Skoda, da ga nisem ubogal takoj. Nabral bi jih bil lahko znatno več.„Tako pa sem se dober teden jutro za jutrom krivil v pasu In buljil v tla, da sem jih nabral nekaj prgišč. Jezilo me je, da je bilo vsako jutro med, desetimi sadeži najmanj osem žo razklanih čez pol in praznih. Oziral sera se po krošnjah košatih borovcev in pinij, da bi izsledil grešnike, ki so ml izpred noso pobrali dragocene pinijole. Dragocene pravim, kajti kilogram teh jedrc slane nekaj tisočakov, Če jih sploh dobIS. Najbrž ti nobena ljubljanska špecerijska Irgovlna ne bi mogla postreči z njimi. No, pa nisem •ikier opazil nobene veverice, ne ptice
s tako močnim kljunom, da bi lahko luščila trde sadeže.
Naposled sem zvedel, da jih ponoči luščijo divji zajčki, skriti čez dan v luknjah v zemlji. Na otočku kur mrgoli teh urnih živalic, nikoli pa se mi ni posrečilp videti vsaj eno. Kako žive brez sladke vode. je njihova ln pa naravna skrivnost. Najbrž se kako dokopljejo do deževnice, stoječe globoko pod površino.
Nabiranje plnljot bi priporočal slehernemu letoviščarju, ki se boji, da se mu ne bi nabralo na trebuhu preveč maščobe. Boljše jutranje gimnastike sl človek ne more misliti.
Spet v Kanfanaru
Ležiš nekaj dni na gladki skali pod pripekajočim soncem, zlezeš vsak dan nekajkrat v toplo vodo, opazuješ ribice
IIP
A:. $
,	»'j
-J ,
...K i .
Amfiteater v Pulju
in morsko kapiče, kuko čudovito spretno Švigajo po vodi sem ter tja, na/.adnje pa se .»ameš dolgočasiti. Hajdi /nova pot pod nogo! Kam? Kar naprej proti jugu. Tara je september še vroč kakor pri nas julij. Nazaj v Kanfanar in naprej proti Pulju. Slovesa se na Crvenem otoku ni treba bati. Nihče te ne spremi na pomol, nihče ti ne stisne roke in nihče te tudi no povabi, da bi prihodnje leto spet prišel. Takšne navade v naših letoviških krajih ne poznajo, vpaj ne v večini dalmatinskih. In vendar bi bila često zelo koristna. Odhajaš pa težkega srca, če se ti primeri, kakor se je meni, da sediš v čolnu poleg brhkega dekleta In se z njim pomenkuješ. »Sape ml je zmanjkalo,< pravi. »Očka je primaknil k mojemu zaslužku tisočak, ki ga bom moralu koj zdajle načeti, ker imam že kačo v Žepu.« In pri tem te pogleda s črnimi očmi tako zapeljivo j in sladko, da bi kar utonil v njih. Joj, kako je hudo in bridko, če človek ne j sme več gojiti v tem pogledu nadl
| Železnica od Kanfanaru do Pulja je ' v naši državi najgosteje posejana s po-| stajami. Pet, največ sedem minut se pelješ, pa se vlak spet ustavi. Ce se ! pelješ ponoči, seve nimaš razgleda in ! je najpametneje, da dremlješ V Pulj | prispe vlak še pravočasno, da se lahko za silo naspiš. Toda samo za silo, kajti parnik odhaja proti Lošinju že ob štirih zjutraj. In še ta »za silo« je dvomljiv.
Soba za štiri ure 888 din, voda pa ne teče
Hotel »Riviera« v Pulju je čarobno razsvetljen. Pročelje kar žari v stoterih žarnicah. Pozdravlja ‘predsednika tepublike Turčije, ki se je prejšnji dan peljal skozi Pulj na Brione. V hotelski veži se muči in poti neki turški novinar, da bi dobil telefonsko zvezo z Istambulom. Komaj jo dobi, že je spet pretrgana. Novinarju pa se strašno mudi. Glavni urednik mu bo navil ušosa, če ne bo imel pravočasno na mizi poročila o sprejemu Djelala Bajara v Pulju in na Brionih. Slišati je nekakšne gutu-ralne glasove, vmes pa v silni živčni napetosti in z drgetajočim glasom Izgovorjena Imena »Tito«, »Bajar«, »Brioni«	ln spet	znova.	Včasih	je	celo po-
klicne težave težko razumeti.
Hotelski	vratar	je dejal,	da stane
soba s tremi posteljami za eno prenočevanje 888 din. Zakaj prav tri osmiee, ga	nisem vprašal.	Morda	je	bil kdaj
uslužben pri Bati. Voda pa ni tekla ne zvečer, ne zjutraj. Ko sem mu zjutraj to s primernim poudarkom povedal, je menil, da ob pol štirih še ni »zjutruj«. Nisem ga utegnil povabiti v WC, da bi sl bil ogledal posledice te malomarnosti. Skoda! Ko pa je prihajala za menoj moja žena, je pa ni pozabil ustaviti in vprašati: »A ko če platiti?« Pomolila mu je	pod nos	plačan račun	z	njegovim
podpisom. Nekaj je zamrmral v opravičilo in zadeva je bila opravljena. Ne drznem si misliti, da je računal na raztresenost, da bi dobil sobo plačano dvakrat.
Naš najveličastnejši kulturni spomenik Ponoči si seve Pulja ne moreš ogle' dati. Spričo obilja naravnih lepot, kulturnih spomenikov in zgodovinskih /nfl' incnitosti, s katerimi je naša domovin® tako boguta, na Pulj in njegove zon*' mivosti kar nekam pozabljamo. Med nj‘' mi je pač največja in najbolj znn»a orjaška arena, Amfiteuter iz rimskih sov. Za ta naš najveličastnejši in naj" mogočnejši kulturni spomenik nas P° pravici zavida ves svet. Dolg je na(^ 132, širok 105, visok pa dobrih 29 n»c' trov. Zgradili so ga za rimskega ceaflri0 Vespazijana in v njem je bilo prostor11 za 20.000 gledalcev. Zdaj stoji ta orjašk0 nema priča davnih časov ob našem J11' dranu in zre zasanjano v burno mii,u' lost. Koliko viher je že vihralo ini*110 njega, pa jo vsem kljuboval, vse VrC' živel. Hodiš okrog njega, ga gledaš ,n strmiš nafl njegovimi dimenzijami,
0iisH
pa ti uhajajo daleč nazaj v čase, ko s° rimski mogotci n«' tem koščku zdaj n®^1, zemlje gradili slavoloke, velikanska me*1' na vrata, mogočne palače in rnzk<'?ne vile, svetišča, bazilike in škofijske sf' deže. Minila so stoletja, čas jo vse spomenike davnih dni glodal iu glodal Zdaj hodi med njimi človek vega duha in novih pogledov na
Ko sem hodil ponoči okrog Pu ^
skega Amfiteatra, se mi je zdelo, «l'!
1)1
ga človek podnevi sploh ne smel glcHnt Mračni so njegovi zidovi, mračne vc!'^ line v njih, mračna okrogla tla, mru^n. dozidani oporniki in mračne misli, ki 1 roje po glavi — vse je mračno. In ",r'' sodi v mrak, minulost se druži z noči0, cbe pa bežita pred dnevom ln sonc’eI11, Vanitas vanitatura ...
DRUGA PREMIERA V LJUBLJANSKEM MESTNEM GLEDALIŠČU
Nova slovenska komedija
Krstnu predstava komedije M. Miheličeve »Zlati oktober« je navdušila občinstvo
Kako bi človek no mogel biti ve- težkih ln perečih družbenih proble. nlku na Uralu, o posestvu v Ukrajini •el te komedije, komedije o ljudeh mov. Okolje, kjer se dogaja naSa ko- ( in vili na Krimu, Je pač danes v letu
današnjo Ljubljane? Na takšne ko- medija, Je nekako obrobno, kajti taedije smo že dolgo čakali, čutili takšni malomeSčanl, pomnoženi s Potrebo po njih. Videli smo Borova predstavnico ruske belogardistične »Kolesa teme«, ampak tisto Je bilo | emigrantinje, pač niso danes tako drugače, tisto Je bila razmišljajoča, v . strašen ln pereč problem.
Probleme vrtajoča drama, komedija ni bila. Je bilo še kaj drugega? Ml-•lim, da ne. Imamo »Ljubljanske razglednice« Lojzeta Kovačiča. Ampak Msto je dobra umetniška proza, bolj trpka kot vedra. Imamo knjigo Miška Kranjca »Nekoč bo lepše«, ampak
A to samo na prvi pogled.
Ni to samo satira na ljubljanske malomeščane, ki vržejo v dvorano nekaj duhovitih ln čisto nedolžnih avtoričinih domislic na naš čas, ki se Jim občinstvo hvaležno smeje. Jedro je pravzaprav trpko. Jedro Je
tudi ta knjiga ni posebno vesela. • usoda nerazumljenega in res slabega
'Zlati oktober« Mire Miheličeve pa Je Predvsem vedra komedija, čeprav ji tudi trpkosti no manjka. Predvsem: to jo prava komedija, komedija s čisto dobro satirično ostrino.
Počasi torej Ljubljana, današnja Ljubljana v slovenski književnosti ven-flarle dobiva svoj obraz.
Pri krstni predstavi, ki jo je režiral Jože Tiran, smo se nekajkrat sproščeno zasmejali. In morda bi bilo Vredno zasmejati se še večkrat, ampak — no, ne vem, nekatere globlje, b°lJ premišljene duhovitosti niso vžgale premierske publike. No, tudi smeh v dvorani Je relativna stvar.
Naj povem ko j v začetku: komedija jo prav dobra. Mislim pa, da se *>e motim, če povem še to, da so Igralci So boljši. Ne samo zato, ker sta gostovali dve odlični starejši Igralki, Marija Nablocka In Angela Rakarjev a, ampak tudi za-
pesnika, starega Zlatka Sandala, ki edini v tej hiši, polni sebičnih ln am-blcioznih žensk, ohrani svojo srčno dobroto, svoj dobri človeški obraz ln ki v tej veseli in lahkotni — rekel bi ljubljanski bulvarski — komediji doživi svojo tragedijo. Potem Je tudi zelo značilni .norec Simon, ki v dejanje najmanj posega ln ki ves čas bolj rezonlra kakor deluje, bivši računovodja, ki se mu Je zmešalo spričo zamotanih uredb ln ki Je — približno kakor IIa_vey v lanski ameriški komediji (In kakor to zahteva star ln večno živ literarni motiv) — navsezadnje edini pameten med samimi norci.
Tudi megalomanske poskuse ln Izume dr. Judite Sandalovo Je seveda
1954 že nekoliko neverjetna, bolj literarna kot realna figura — a vendar je živa, plastična in prepričljiva.
Naš slovenski, domači stari svet je v tej komediji predstavljen s kuharico Rezko, ki Jo je odlično zaigrala gostja Angela Rakarjev a. Zaostalost in pobožnost, robatost ln za-dirčnost starega kuhinjskega zmaja Je mogla zaživeti seveda samo v kratkih posameznih prizorih, ko prihaja lz kuhinje v sobo po to ali ono, a vendar je to zadostovalo za njeno jasno in prepričljivo podobo. Ostali Igralci seveda niso dosegli obeh umetnic, dasl so bili večinoma na kar do. stojni višini.
Posebna odlika te komedije so ostro karakterlzlrane vloge ln Izredno živ ln duhovit dialog, ki daje igralcem lepo priložnost za plastično ln življenjsko Igro. Tako so zlasti Ruša Bojčeva kot dr. Sandalova, dalje Miro Kopač kot dr. Zlatko Sandal, Judita Hahnova kot Janja, Janez Albreht kot norec ln slikar Simon, Meta Pugljeva kot Milica, Alenka Svetelova kot Nataša ln Vera Mu r k o v a kot Beti — ustvarili pestro ln zanimivo galerijo oseb ln značajev. Oblikovali so današnje značaje, današnje ljudi, lju-
(Nadaljevanje in konec)
Med govorniki, ki so se držali dane tčme, je za moj občutek še najbolj prepričljivo in največ povedal Robert Gof-fin (Belgija), ki je govoril o jeziku ko) spreminjajočem se materialu, iz katerega je scstavjjena poezija, katere podoba se pač spreminja z različno grupacijo jezikovno Izraznih elementov. To sicer niso njegove besede, toda iz celot-uegn njegovega sestavka sem potegnil približno to misel. Robert Goffin je najprej podal, svoj poskus definicije poezije: »Poezija je eden izmed načinov literarnega izražanja. Njen cilj je posredovati, še bolje rečeno, povzročiti čustveno stanje in to z besedno umetnostjo, ki je harmonično organizirana okviru metrike, ritma ln podob ali pa z enim ali drugim od teh sredstev vse to pa s težnjo, da doseže popolnost (perfection) med smislom in zvočnostjo, med bistvom in obliko.«
možno razumeti malce simbolično — I di, ki jih srečujemo ln ki jih po-kot satiro na marsikaj in se Jim od znamo, sodobno Ljubljano... Videti
vsega srca nasmejati.
Osrednja postava predstave
je
to, ker Je iz občinstva plaval na oder kajpak gostja Marija Nablocka. •>eUl »fluid«, ki Je vsem nastopajočim Ni da bi v tem kratkem času Iskal
dajal zagon in dvigal njihovo umetniško moč. Tako pomemben je ta “fluid«, da direktor In režiser ni dovolil gledati generalke, pri kateri te-»tlulda« ni, kajti kritiki kajpak dajejo nobenega »flulda« od sebe — In vrag vedi, kakšne napake, ki l*h »fluid« skrije, bi pri predstavi utegnili odkriti, če bi videli to skrivnostno generalko. Kajti — kritiki — to so mrzli pedanti ln njih edino ve-8l'lje Je, da Iščejo napake. Cim več Uh najdejo, tem bolj so zaslužni, 'lanj ko bodo imeli časa za iskanje h&pak, tem boljša bo kritika... Ce Utegnejo predstavo videti samo enkrat ...
Pa pustimo šalo ln pojdimo h komediji!
Vse skupaj se godi v neki boljši ljubljanski vili, kjer pa streha pušča.
Tu živita samo dva moška, oba ničvredna, eden slab pesnik, drugi norec In Se slikar povrhu.
Zenske pa so sami geniji, polni sUe in energije.
Dva huda problema. Prvi: dr. Judita Sandalova je v laboratoriju izumila način, kako pridobivati maščobo 11 smrekovih odpadkov, kar Je ve-Uka pridobitev za naše socialistično gospodarstvo, saj up bo treba več go. Uti prašičev, pa tudi smrek zaradi tcga ne bo treba sekati, saj Imamo ll'tno 4 milijone ton smrekovih od-
Padkov.
Drugi: Zanosila je vnukinja ruske belogardistične grofice in podnajemnico v podstrešju, Nataša — ln obdol-<itov pade na ubogega pesnika, sta-
besed za to mojstrsko igro (ln tudi
jo bilo, da vsi prav zaradi tega Igrajo z veseljem ln njihov igralski ogenj Je uspešno zakril še to ali ono manjšo nelzdelanost v besedilu, ki pa nikakor ne škoduje celoti. V tem Je
vlogo, ki Je napisana nalaič zanjo), največji ln najpomembnejši čar in za Igro, kakršne še nismo videli na mik te nove in pomembne komedije tem odru. igro, ki izziva spontan Mire Miheličeve, ki Je že njeno če-aplavz na odprti sceni. Ta grofica, ki trto gledališko delo. še vedno sanjari o izgubljenem rud-	BORIS	GRABNAR
Njegošev ..Gorski venec11 - opera
Novo delo skladatelja Nikola Hercigonje
Skladatelj Nikoda Hercigonja je
r<*ga Zlatka Sandala, moža slavne te dni dovršil svoje najnovejše delo **UmltelJlce. V svoji srčni dobroti on oratorij »Gorski vonec« v 4 dejanjih
(Nadaljevanje)
res prizna, čeprav ni kriv. Gro- na Njego&ovo originalno besedilo im JJca pa triumfira, kajti zdaj, po lo- znttno dramatizacijo ItaSe Plaovida. ‘*vi zakona Sanflalovlh in po poroki Nataše se bo lahko vselila v dobro sPodnje stanovanje.
A niti iz prvega niti iz drugega ®roblema se nič ne izcimi. Tista sin-tetična mast dobi najprej vijoličasto *n potem zeleno barvo ln nazadnje smrdi po »biksu«. Intimna večerja s ^edstavnlki oblasti propade, in kultnega referenta, k! Je edini jedel,
°aPelJe rešilni avto.
Nataša pa nazadnje prejme telegam od pravega očeta svojega otro-*ta» letalca iz Beograda, ki se bo pribijal ponjo z reaktivnim letalom in Poročil.
Enostavno? Ne, tako enostavno pa s»et ni.
Aktualnost te komedije ni samo flveh dokaj preprostih zgodbah, ki duhovito prepletata. Navsezadnje * bila samo takšna aktualnost dokaj '"Sla. Res, vsebina sama na prvi po-®'ed ni posebno tehtna in no loteva se
Crna gora, njana bližnja ln dalj na preteklost, njeni ljudje in pokrajina so navdihnilo že več povojnih del Nikola Horcigoraja. Svojo idejo
PESNIKI 29 DRŽAV ZBRANI V BELGIJSKEM LETOVIŠČU
II. INTERNACIONALNI BIENALE POEZIJE
Na bienalu so obravnavali številna vprašanja pesniškega ustvarjanja, pa tudi praktične probleme sodelovanja med pesniki raznih dežel
JANEZ MENART
Na bienalu je sodeloval, sicer ne na govorniškem odru, tudi Polde Oblak, ki se ga je udeležil na svojo iniciativo. Napisal je dve strani dolg sestavek o modernejši slovenski poeziji, ki je bil ciklostiran in razdeljen skupaj z drugimi, samo po obliki, ne po kvaliteti enako slabimi prispevki sodelujočih poetov. Naslednje, kar b<5m dejal, nikakor ni oseben očitek. Toda vendar postavljam vprašanje: kako more nekdo, ki sploh ni član Društva slovenskih književnikov, zastopati slovenske književnike na mednarodnem forumu, zlasti še, če je bila poslana v tej zadevi uradna delegacija? Jasno je, da se ima vsak pravico oglasiti k besedi ali prispevati takšen ali drugačen
_ „	članek. Mislim pa, da 1. nima nobene
Robert Goffin je nato na dobro Iz- pravlce napluu .obenem prinašam branih primerih Iz francoske literature prlsr5ne poZdrave slovenskih poe-podal razvoj poezije približno takole:
Tri osnovna sredstva, ki sestavljajo je-ikovna pravila v poeziji, so: metrika, ritem ln podoba. Poeti in različne dobe se razlikujejo po besednem izrazu, ki e Goffinu pri pesmih najblstvenejfil vidik (jaz bi k obema zadnjima mislima naredil majhen vprašaj). Tako je poezija vse do Vlctorja Hugoja bila metrično vpraSanje. Victor Hugo je uvedel podobo. Moderna doba pa je uvedla za osnovo poezije ritem. Ta ritem (v njem je vsebovana tudi muzikalnost) je sedaj nova »alkimija« ▼ rokah poetov, katerim polaga avtor na srce, da je genij bolj »vztrajno potrpljenje kakor pa sunek nebrzdane inspiracije«.
Besede prav tega avtorja sem navedel zato, ker je po mojem mnenju izmed vseh najbolj skoncentrirano meditiral na zastavljeno tčmo »Poezija ln jezik« ln ker je po eni strani pokazal sploSno priznane osnove sodobne poezije (ritem in muzika in vnemar puSčena vsebina), obenem pa se proti koncu svojega sestavka pridružil težnji ne povsem maloštevilnih, zlasti mlajših in predvsem belgijskih poetov, ki se trgajo iz sfer kaotične pesniške nebrzdanosti ter se vračajo spet k formalno bolj harmoničnim oblikam; ln da pridam še svoje opazovanje, tudi k večji »razumljivosti«
In tuzemskemu življenju, kar zadeva
vsebino.
T6mo »Poezija in jezik« je obravnavalo še več nastopajočih, toda debate ▼ pravem smislu besede ni bilo.
Mnogi so se omejili v tej temi samo
Voja Dimi trije vič: Ali-pašina džamija v Sarajevu
tov.. .c in 2. da mora pisati, če mu 2e žilica ne da miru, pošteno, objektivno, ne pa zmeSano ln skoraj zlonamerno (ignoriranje dejstev). Da so moji očitki utemeljeni, naj dokažejo naslednje vrstice, ki jih iz sestavka Poldeta Oblaka prevajam zato, da bo njih avtor videl, kakšen je tekst preveden lz slovenščine v francoščino in lz francoščine spet v sloven-
na poezijo ln jezik svojega naroda. I silno- Da Je videtl v tem Primeru Tako smo Imeli na primer priliko «11-' zelo slab, ni nobenega dvoma, kajti
vsak prevod vzame prvotnemu tekstu
lati sestavke kot »Problem jezika v ruski literaturi«. »Poezija in jezik na Japonskem«, »Jezik in poezija afriških črncev«, predavanje, ki je Imelo prav gotovo največjl uspeh, kajti govornik Leopold Sčdar Senghor (delegat iz Senegala) ga je podal s tako prepričljivostjo ln tako prefinjenostjo, da je bil po pravici deležen enodušnega posluha ln odobravanja vseh. Georg Mounln je raz-
nekaj kvalitet. V tem primeru se sploh čudim, da je še kaj ostalo. Citiram samo nekaj zadnjih vrstic: »... Od impresionizma smo prešli k ekspresionizmu. Ta duševna smer je takoj po prvi svetovni vojni prevladovala v naši poeziji. (. . .) Vpliv »moderne« Je bil v tistih letih še precej močan. Pesnik Miran Jarc je važen pesnik nove smeri. Pri njem
pravljal o francoskem pesniškem je/lku ■komponiranju ua teinolju Njegoševe-	na osnovi izsledkov	francoske fonetične sll^n	narave simbol človeka,	lzgub-
ga besedila je avtor prvikrat ures-	eksperimentalne šole. Llonello Fiuml je	lJene8a	v skrivnostih vsemirja.	(. . .)
To	svojo delo	je umetnik	pometli	lld6U y kantatl »Gorski venec« leta	govoril o formalni	plati poezije » po-j	v teku	te«a razvoja Je treba	ome
spominu herojev črnogorskih	prolo-	ia51 Sole ^ogo pozneje je pričel	sobnim ozirom na	Italijansko sodobno1	n!tl še	Srečka Kosovela, ki je	dose-
tarsklh brigad.	I	delati	na	operi	sami.	ustvarjanje. In tako dalje.	|	svoJ	svet	Impresionizma.	V	nje-
__________________________________________________  ;__	govlh	Impresijah	se	razkriva	neka
težeča osamljenost in slutnja smrti. Pozneje je prešel v ekspresionizem Ekspresionist je tudi France Balantič, ki je zgorel v drugi svetovni vojni. To je pesnik ognja, smrti in groze. Hotel jo napisati ciklus sonetov. Anton Vodnik je prav tako pesnik ekspresionist, rahločuten in melanholičen. V njegovi poeziji ne najdemo silovite živahne strastnosti (passlon) toda njegove podobe imajo kristalno
ROMAIN ROLLAND
Jean Christophe v Parizu
Priznanje slovenski pevki
Slovenski tisk je že poročal, da je |n° prvili nagrad nu mednarodnem glas-®Oom tekmovanju v MUnchenu prejela **°il8tka ljubljansko Opere, Cvetku 8ou-
*«k
Danes prinašamo poročilo o kritiki
. j° je doživel njen nastop. »Siiddeutsche l®ltung« piše dne 16. sept., da je »šest-1'^vnjsetletna Jugoslovanka s svojim .tQ*natiČnim mezzosopranom v sceni iz °r°dijado spremenila koncertno dvota-1,0 v oder«. Pole* tega poudarja isti čas da sta se izmed pevcev lahko ko z instrumentalisti samo Filipince urelio Estnnisalao in Slovenku Cvetku Očkova
Melinudt Rehmidt-Garre pa je v »MUn>-
c,ener Merkurju« dne Iti septembra na-8®l o noši pevki tole: »Med' pevkami Jo najbolj fascinirala Jugoslovanka v'*tka Souček, Njen glas, ki je enuko V°luniino7oli v nežnem piano kot v drastičnem forte, ima moč. toploto m im ^zivuo izrazno zinožuost«.
Odlomek iz romana
»Poglavitno je, da imaš dušo prečudovito,	botaničnem vrtu so izvajali orkestralne suite o
orlovsko oko, čelo v šir, visokp, iokovito,	Kristusu. Kak bleščeč kramljač, pesnik slado-
videz zunanji mogočen, resen, ganljiv in veder, strastne ljubezni, je predaval v Ch&teletu o sanj polne oči in prisrčno drgetanje neder.« Odrešenju. Kajpada, iz vsega evangelija so si ti Takšne verzp ™ iPmali resno Pod Dreobleko gizdalini najbolje zapomnili Pilata in Magdale-donečih	^
šenega pisca burk s petjem, ki je uganjal lut-	rhristoohe je dejal-
kovno gledališče z zgodovino. Cernu je moglo v	•	j	^	.
resnici ustrezati nesmiselno junaštvo kakega Cy- ”T° je pa najhujše od vsega. Poosebljena laž. rana? Takšni ljudje so obračali nebo in zemljo, Dušim se. Brz od tod!« iz grobov so priklicali cesarja in njegove legije,	*	*	*
tolpe Lige, kondotjere renesanse, vse človeške	Toda sredi teh sodobnih industrij se je ohra-
ciklonp, ki so kdaj pustošili svet: — in to zato, nila velika klasična umetnost, kakor razvaline da so pokazali kako lutko v pokolih neprizadeto, staroveških svetišč med bahatimi zgradbami da-obdano od vojsk konjenikov in serajev ujetnic, našnjega Rima. Toda Christophe je razen Mo-lutko, ki je umirala od ljubezni majhnega bedaka ližra še ni bil zmožen ceniti. Manjkalo mu je za žensko, ki jo je videl pred desetimi ali pet- prave domačnosti z jezikom, torej z genijem ple-najstimi leti,'— ali kralja Henrika IV., ki se je mena. Nobena stvar mu ni bila tako nerazum-dal umoriti zato, ker ga ljubica ni več marala, ljiva kakor tragedija XVII. stoletja, — tujcem Takole so ti dobri ljudje igrali sobne kralje najbolj nedostopni del francoske umetnosti, to in junake. Vredni postržki slavnih tepčkov iz pa prav zato, ker leži v srcu Francije. Njemu se časa Velikega kira, tl širokoustneži o idealih — je zdela moreča, hladna, suha, gnusna zaradi pe-Scudčry, La Calprenžde, — pevci lažijunaštva, dantnosti in narejenosti. Slabotno ali prisiljeno < nemogočega junaštva, ki je sovražnik resnične- dejanje, abstraktne osebe, kakor dokazi govor-» ga... Čudoma je Christophe opazil, da Francozi, ništva ali neumne kakor kramljanje gospe iz vi-ki se imajo za tako tenkočutne, nimajo čuta za soke družbe. Karikatura staroveških zgodb in smešnost.	junakov. Razkazovanje razuma, dokazov, psiho-
Toda vse je presegalo to, kadar je bUa vera loškega dlakocepstva, zastarele arheologije., Go-v modi! Tedaj so Igralci v postu prebirali na vori, govori, govori: večna francoska klepetavost, odru Gledališča veselja Bossuetove pridige z Ali je bilo lepo ali ne, Christophe sa je porog-orgelsko spremljavo. Judovski pisatelji so pisali ljlvo branil odločati o tem: tu ga ni prav nič za judovske Igralke tragedije o sveti Tereziji, zanimalo; naj st> govorniki v Cinni zapovrstjo V La Bodiničre so uprizarjali Kri*ev pot, v Am- branili kakršno koli tezo, njemu je bilo popol-bigiju Dete Jezus, v Porte-Saint-Martin Kristu- noma vseeno, ali je nazadnje zmagal ta cll oni 5 bodnega verza, niti forma iiste ln
poetično proze, rltmlzlrane, asonlr«-ne, rimane, uporabljajoče vsa dognanja glasbe, barve ln Unije. Amorfni verz, ki ga danes vse preveč uporabljajo, je treba zavreči. (...) Pisanje, h kateremu mora stremeti odslej pesnik, se ml zdi pisanje St. Johna Persea, ki ga jaz, brez dvoma z mnogimi izmed vas, smatram za naj večjega francoskega živečega pesnika ln za morda največjega pesnika dvajsetega stoletja.«
Ta misel je zelo zanimiva, vendar za pesnike ne 'preveč vzpodbudna. Toda naj odloči v tej zadevi vsak sam zase.
Poleg teh več ali manj načelnih razpravljanj so bila na bienalu tudi vprašanja povsem praktičnega značaja. Te probleme Je reSevalo, ln na koncu podalo svoje zaključke, več komisij: Arhlvna komisija Je naprosila, da bi 5e nadalje poeti lz vseh držav pošiljali vse podatke, ki bi lahko obogatili arhiv Bienalov poezije (predvsem na plošče posnete recitacije avtorjev v domačem jeziku). Komisija za kritiko Je predlagala, da se kritični prispevki o poetičnih delih v radiu, televiziji časovno ln kvantitativno pomnože, za kar naj po svojih močeh pripomorejo vsi udeleženci bienala. Poleg tega je ta komisija tudi predlagala, da se ustanovi kritična revija, ki bi tako na uspešen način spoznavala ljudi s pesniškimi zbirkami. Komisija za vzgojo je poudarila važnost Eolske vzgoje ln nakazala nekaj možnosti za Izboljšanje. Komisija za prevode. kjer sem sodeloval tudi Jaz, ker se ml Je to zdela najprakttčnejša komisija. Je predlagala naslednje: da se prevajalci raznih narodnosti povežejo v grupe (osebno ali po korespondenci); da naj posamezniki, kakor tudi te grupe navežejo stike z »Internacionalno zvezo prevajalcev« v Parizu; isto velja za UNKSCO, ki razpolaga z vsemi svetovnimi Informacijami ln ki ima sam program za prevajanje reprezentativnih del; da obveščajo Internacionalni bienale poezije o svojem delu, ln da sodelujejo pri rednem izhajanju Antholo-gies du Deml-Slčcle, kamor naj pošiljajo poleg prevodov tudi originalen tekst. Komisija za Javne ustanove je pod predsedstvom Jeana Cas-souja med drugim predlagala, da naj bi UNESCO ali državne oblasti omogočile pesnikom daljša študijska bivanja v Inozemstvu kakor tudi pripomogle k izdajanju knjig, ln da bi se v vsakem parlamentu ustanovila grupa parlamentarcev, ki bi bila zainteresirana za pomoč literaturi. Komisija za edicije je prav tako sprejela prav praktične in potrebne sklepe, ki pa jih zaradi podrobnosti ne bi navajal na tem mestu.
S tem smo vsaj v glavnih potezah pregledali glavni zunanji potek bienala. Lahko rečemo, da Je dosegel dovolj tistega, kar smo pričakovali. Toda še mnogo koristnejša kot ta zunanji del Je bila možnost, da so se pesniki najbolj oddaljenih dežel lahko pomenili med sabo, se spri-jateljlll in posedeli v kaki kavarnici, kajti prastaro pravilo Je, da se v literarnih stvareh največ opravi »post testum« pri kozarcu vina ln v dobri, sproščeni volji.
V taki veliki množici pesnikov Je težko izbrati tiste, s katerimi Je moč najti skupne točke, gledano z različnih zornih kotov: kvalitete, političnega prepričanja, družbene moči itd. Tovariš Vaško Popa Je navezal stike s štirimi francoskimi pesniki ln kritiki, se razgovarjal z njimi o možnosti izdaje srbskih pesnikov v francoskem prevodu. Upam, da bo
čist sijaj. Smer estetskega abstraktnega ekspresionizma nadaljuje prav uspelo. Vsi skupaj smo tudi sestavili tako tudi avtor tega članka, ki na-1 ln podpisali izjavo, . katere glavna
merava zaobjeti v devetih simfonijah vso polnost življenje, ki ga obdaja.«
Tako torej. Vsa ostala poezija: predvojna, medvojna in povojna, je za Poldeta Oblaka »glažuna«. On sicer lahko tako misli, toda kadar piše o naši literaturi, nima nobene pravice potvarjati dejstev, in poleg tega ne sme kazati tolikšne površnosti v svojem delu po kvalitetni plati. Mene je bilo sram. Upam, da bo tudi njega, vsaj sedaj.
Toda vrnimo se k bienalu. Poleg debat o osnovni temi je bilo veliko govora tudi o ostalih problemih, ki zadevajo poezijo bolj z življenjske plati. Jacques Duron te govoril o »Krizi poezije«. J M. Brinin je podal pregled ameriške poezije. Grški delegat Jean Coutsocheras je propagiral, da mora Imeti poezija Izbran, pesniški Jezik, ne pa vsakdanjega pogovornega. In tako dalje Citiram naj kot zanimivost še del članka že omenjenega Paula Palgena. »Kam gre naša francoska poetika? Misilm, da ne bo sledila Malarmfeju (. ..) niti Valčryju (. . .). Na splošno mislim, da se bo naša poetika obrnila, ali se vsaj bi morala obrniti, k neki novi formi, ki ne bo forma niti antičnega, klasičnega, ali osvobojenega ali svo-
souo trpljenje, v Odčonu Jezusa, v zoološkem in izmed teh govorniških stro:ev.
misel Je zavračala pretirano poudarjanje vloge Jezika v poeziji na račun vsebine, ln poudarili, da mora biti po našem mnenju tudi poezija, kot sploh vsa literatura, odraz življenja, v katerem pesnik živi, skratka to, kar je pri nas precej samo jk> sebi razumljivo, kar pa je na zahodu precej zapostavljeno v korist larpurlar-tizma, opirajočega se predvsem na muzikalnost.
Kar zadeva prevajanje slovenskih pesnikov v francoščino, kar je za nas bržčas prva naloga, če hočemo preiti domače meje, sem izbral drugo pot. Zanimal se nisem za Francoze, pač pa za francosko pišoče Belgijce. Ti so se ml zdeli precej bolj pristopni. So majhen narod kakor ml, govorijo pa velik jezik. So bolj osebno priljudni in literarno manj ekstravagantni. In slednjič, pri njih ni tolikšna hlperprodukclja kot v Parizu, in je torej yeč možnosti prevedene pesmi tudi plasirati v tisku. Propa-gandnost pa je v Belgiji skoraj enako močna, kajti Parižani spremljajo literarni Bruselj. Domenil sem se z enim pesnikom in eno mlado pesnico, ki Imata sorazmerno dobro Ime, In ki sem Ju spoznal najprej po njunih pesmih, za recipročno prevajanje In sploh sodelovanje. Upam, da bodo.
A enostavne proze, temveč forma zares uspehi opravičil'. *" moje vrstic*.
ŠPORT IN TELESNA VZCOJA
JUGOSLAVIJA:POSARJE 5:1
Druga preizkušnja naše nogometne reprezentance pred tekmo z Avstrijo uspešno prestana
POLČAS 1:1 Ko je Vukas že po 5. minutah igre z ostrim udarcem s šestih metrov zatresel nasprotnikovo mrežo, smo pričakovali, da se bodo uresničile do-
»i« h 8	Ja,: Beara, Zekovič, Stankovič, Spajič, Horvat, Boškov,
Llposlnovlč (Petakovič), Veselinovič, Vukas, Bobek, Dvornič (Joclč).
Posarje: Borherding, Slpel, Keck, KrUger, Biewer, Filippl. Otto Martini, Emser, Siedel, Schirah.
Strelci: Vukas v 5., 71. in 84. minuti, Bobek v 56. in Veselinovič v 59. minuti za Jugoslavijo, za Posarje pa Emser.
Saarbrdcken, 26. sept. prvo žogo, krilci so pogosto prihajali Po 45. minutah igre Je bilo še naprej in puščali obrambo čestokrat vedno odprto vprašanje zmage ln uspe- v kritičnem poolžaju. V drugem polha naše reprezentance na tekmi, o ka- č®su pa so naši absolutno dominirali terl smo vsi sodili, da bi morala biti ln pregazili zelo žilavo ln borbeno samo temeljita priprava za srečanje z ekipo Posarja.
Avstrijo. Toda po tistem, kar smo videli v prvem polčasu, smo se morali celo bati za končni izid tekme. Sicer so naši že po 5. minutah igre prešli v vodstvo, toda njihova premoč do kon_ ca polčasa ni bila tolikšna, da bi lahko zmagali. Sele v drugem polčasu, ko se je položaj temeljito spremenil In ko so naši odpravili številne pomanjkljivosti, ki so jih pokazal! v prvem polčasu, Je naša reprezentanca zaigrala tako kot zna ln pregazila zelo dobrega, žilavega in borbenega nasprotnika.
DVA RAZLIČNA POLČASA Na današnji tekmi se je pokazalo, da naša reprezentanca ni izenačena ter da so starejši ln bolj Izkušeni igralci tudi tokrat nosili glavno breme tekme. To velja predvsem za Bo-beka, pa tudi za Vukasa, kajti ta dva sta bila glavna pobudnika in realizatorja vseh akcij, medtem ko sta bila stebra obrambe tokrat Horvat in odlični Beara.
Izmed igralcev, od katerih smo dosti pričakovali, sta zlasti odpovedal) obe krili. Najboljši Izmed vseh je bil Petakovič, ki je v drugem polčasu z nevarnimi prodori in uspešnimi akcijami znatno prispeval do učinkovitosti naše napadalne vrste.
Tekmo bi lahko razdelili na dva povsem različna polčasa. Na prvega, v katerem so naši igrali zelo slabo, neurejeno in nepovezano. Niso šli na
ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA
Branik : Železničar (Bgd) 3:2
Mladost ; AOK 3:1
»LOKOMOTIVA« - »LJUBLJANA« 3:2
Vukas
I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
ŠTIRI TOČKE ZA ZAGREBČANE
Usodna napaka
Zagreb je premagal sarajevskega Železničarja 2:1 (1:0). Tekma nas ni zadovoljila. Obe moštvi sta odpovedali. Napadalni vrsti obeh moštev sta bili zelo slabi. Zapravili sta nekaj izvrstnih priložnosti za gol. Poudariti pa Je treba, da je Zagreb po dveh porazih na svojem Igrišču vendarle dosegel zmago.
Oglejmo si nekaj momentov s te tekme. Gostje so silovito napadali, Izenačenje Je bilo pričakovati vsak hip. V nekaj minutah so igralci Železničarja zapravili dve, trt priložnosti. Vzllc temu so še nadalje napa
tekmi premagal Brezo 4:1 (2:0) in osvojil prehodni pokal Sindikata rudarjev Jugoslavije.
Poraz svetovnega prvaka
Bruselj. 26. sept. (Tanjug). Belgijska reprezentanca je dane« v Bruslju premagala nemško nogometno reprezentanco z rezultatom 2:0 (1:0). Gole sta dosegla Kopen« v 7. min. in Anoul v 55. min. Belgijska reprezentanca je dobesedno pregazila svetovnega prvaka, ki je igrali nezanesljivo ln neurejeno. V prvem polčasu so biili Nemoi do neke mere enakovredni, vendar neučinkoviti. V
dali. Nekdo iz obrambe Zagreba je drugem polčasu so igrali večidel na
nemški polovici. Tik pred koncerni tekme se je Nemcem posrečilo dvakrat ogrožati belgijska vrjita. Belgijski napad je bil do zadnje minute tekme razigran in je skužal razliko še povečati. To je po vrsti porazov prva zmaga Belgije nad Nemčijo.
I. ZVEZNA LIGA
Lokomotiva — Radnički 2:0 (1:0)
Zagreb — Zeljeznlčar 2:1 (1:0)
II. ZVEZNA LIGA
Rabotnički — Odred 2:1 (2:0) Metalac — Budučnost 2:1 (1:1)
Bokelj — Velež 1:6 (1:2) ' Zenica — Lovčen 2:0 (1:0) Napredak — Mačva 3:1 (1:0)
odbil žogo. Nanjo sta startala srednji krilec gostov in Medved. Igralec Železničarja je bil urnejši in skušal je vrniti žogo svojemu vratarju. Toda preslabo Je udaril ln žoga se Je ustavila v mlaki. Medved se Je znašel ln se prej ko vratar dokopal do žoge in Jo poslal v prazen gol — 2:0. To se Jo pripetilo v 76. minuti. Tako so si domačini zagotovili zmago.
Prvi točki Lokomotive
Zagreb, 26. sept. Lokomotiva je na tekmi proti Radničkemu pred 5000 gledalci povsem zaslužena osvojila prvi dve točki na letošnjem prvenstvu. Tekma je bila tipično prvenJ stvena: borbena, ostra, z grobimi posamezniki. Lepih potez nismo videli. Vzrok tega je blatno in splozko Igrišče ter nervoza igralcev. Rezultat Je bil 2:0 za Lokomotivo.
Sovjetska zveza : Madžarska 1:1 (1:0)
Moskva, 26. sept. (AFP). Nogometna tekma med reprezontancama SZ in Madžarske, ki je bila danes odigrana ,na stadionu moskovskega »Dinama«, se je končala z rezultatom 1:1. V prvem polčasu je vodila reprezentanoa Sovjetske zveze 1:0.
Tekmi je prisostvovalo 90.000 gledalcev. Sodili je Bllis (Anglija). V prvi minuti je dosegel gol Saljnlkov, v 60. minuti pa je izenačil Kocsis. V prvem polčasu so bili Rusi v premoči, v drugem polčasu pa so imeli Madžari pobudo v svojih rokah.
Sovjetska reprezentanca je nastopila v tejle postavi; Jaftin, Tičen-ko, BažaSkin, Vojnov, Sedov (Kuzne-covl). Neto, Tatušin, Gogoberidze, Simonlan, Saljnikov, Iljln.
Madžarska reprezentanca: Groszie, Lorant, Buzanskl, Kotas, Bozslk, Lan-tos, Femveel, Puskas, Hidegkutl (Tot), Koosis, Budai.
SOVJETSKA ZVEZA B : MADŽARSKA B 3:1 (1:0)
mneve tistih, ki so menili, da bodo naši v ekshibicijski igri visoko porazili reprezentanco Posarja. Toda ta vtis Je kaj hitro zbledel. Posarje se Je vztrajno branilo in spričo hitrosti se je igralcem Posarja posrečilo, da so postopoma dosegli ravnovesje v terenski premoči in čedalje pogosteje ogrožali naša vrata.
Takšna igra je prinesla v 17. minuti izenačenje. Spričo Horvatove na-
Kapetan reprezentance Posarja Schirah je izjavil:
»Pričakovali smo zmago jugoslovanske reprezentance, toda ne tako visoko in prepričljivo. Jugoslovanom smo bili kos samo v prvem polčasu, medtem ko smo v drugem pokazali, da ne sodimo v svetovni razred.«
Tajnik komisije za sestavo reprezentance Aleksander Tlmanlč je
nuni iubiiakbiijb.	nv/1 vaiAivc aiu	. , .
pake, ki je nespretno izgubil žogo aeJal: v dvoboju z Emserjem, je le-ta to »Naša reprezentanca je zadovoljila Izkoristil, lepo prodrl in z razdalje šele v drugem polčasu. Tedaj smo v 10 m ostro plasiral žogo v mrežo. , resnici zaigrali ln s svojo igro do-Minuto pred koncem prvega pol- cela razorožili nasprotnika. Spričo časa je Petakovič zamenjal Lipošino- tekme na Dunaju lahko rečem, da viča, ki se ni znašel na desnem krilu. Imamo še dosti skrbi pred tako važno t-TVTT tiat	j	tekmo.«
NA ENI POLOVICI	I	Naša reprezentanca bo odpotovala
Malone ves drugi polčas je minil Jutri zjutraj z avtobusom v Frank-v glavnem v absolutni .terenski pre- furt, od tam pa z letalom v Beo-
moči naše reprezentance, kar je pri moralo domačine, da so se krčevito branili. Igra se Je razvijala na eni polovici igrišča in v kazenskem prostoru domačih Je bilo često po 10 do 15 Igralcev.
Spričo tega vztrajna ta žilava obramba Posarja ni mogla zdržati strahovitega pritiska naše ekipe, ki je že po 10. minutah igre v drugem polčasu odločila izid tekme.
Iz gneče pred vrati je veseltmovič ostro streljal po tleh. Vratar Je žogo kratko odbil. Veselinovič Je spet pritekel, toda v tem trenutku je Bobek startal in z glavo s čudovitim udarcem zadel mrežo. To je bilo v 56. minuti.
Samo tri minute kasneje je bila zmaga odločena. Veselinovič je zvišal rezultat na 3:1. Zelo učinkovito je izkoristil Petakovlčev predložek, preigral zatem dva igralca in s 14 m ostro streljal pod prečko.
Ker Dvomlč niti tokrat ni napravil dobrega vtisa, ga je v 23. minuti zamenjal Jocič.
VUKAS DOSE2E NAJLEPSl GOL
Očitno Je bilo, da Je izid tekme odločen. To Je omogočilo našim igralcem, da so na momente prikazali celoten repertoar svojega znanja. Ko je Vukas v 25. minuti drugega polčasa zvišal rezultat na 4:1, so gledalci Za_ čeli bodriti naše. Ta Vukasov gol Je bil najlepši na današnji tekmi.
Končni rezultat Je dosegel Vukas v 84. minuti. Preigral je dva igralca ln z okrog 15 m plasiral žogo v mrežo.
Čeprav Je dosežena zmaga visoka in prepričljiva, naša reprezentanca ni prikazala igre, kakršno smo pričakovali. To velja predvsem za prvi polčas. Ta tekma nas ne more zadovoljiti pred važno borbo, ki nas čaka prihodnjo nedeljo na Dunaju.
Izjave:
grad.
B. Stojkovič
Italijanski boksarji ob prihodu v Beograd
REPREZENTANCA JUGOSLAVIJE IN ITALIJE V RINGU
Zmaga naših boksarjev
Kelava in šojič sta zn\agala s knock autom — Lukič in Stojanov sta izgubila, Paljic pa je boksal neodločeno
Bolonjska slava »azurov« se je, kakor valovi ob ostrih pečinah, razblinila v bleščeči svetlobi izrednih zmag naših boksarjev. Včeraj so bili Italijani v Beogradu premagani z rezultatom 15:5, se pravi z enakim rezultatom, s katerim so pred letom premagali našo reprezentanco. Povračilo je v celoti uspelo. Kakih 10.000 Beograjčanov je zapustilo stadion JLA z izrednim zadovoljstvom, ki navdaja človeka spričo blestečih zmag, izvrstnih borb in lepega boksa.
Edinole Stevami Paljiču se ni zu. V resnici so bili Italijani sa-posrečilo ohromiti najmočnejše mo v tem oziru boljši od naših orožje »azurov« — borbo od bli- boksarjev, kar pa' so naši reprezentanti dobro vedeli — zlasti Lazarevič in Tkalčič — ter vsilili ubijajoči tempo od prve do zadnje runde in tako prisilili nasprotnike, da so — hočeš nočeš — morali sprejeti njihov način Ljubljana, 26 sept Danes je bilo borbe. S tem so se ovenčali z na dvosteznem kegljišču Ilirije mla-	,
d insko prveinstvo Slovenije v medna- i zarc® edinstveno in Visoko zma-rodnom slogu kegljanja. Sodeilovala so ®°>.	v analih našega boksa
4 moštva in 20 posameznikov. V mo- 1	~	’
štvenean tekmovanju so zmagali
Mladinsko prvenstvo Slovenije v kegljanju
Kranjčamil z rezultatom 2306, pri posameznikih pa Je bil prav ta KO naj-holjfti tekmovale« Kranja Miro Am-
Belgijskl sodnik Schmidt nam Je dejal po tekmi:
»Jugoslovani so igrali dobro samo . _ v drugem polčasu. Igra je bila zelo	brožič, ki je	z	odličnim	rezultatom
falr, rezultat Je docela realen in ustre- |	831 kegljev osvojil	naslov	repuibli- I
za moči nasprotnikov.«	I	šk<*a prvaka	»a	leto	1954.
zapisana z zlatimi črkami Rezultati:
muha: Paljič — Spano 1:1 batam: Radanov — Veliti 2:0 peresna: Lazarevič — Serti 2:0
TEKMOVANJE ATLETOV JUGOSLAVIJE IN NORVEŠKE
Norvežani so bili boljši
Sarajevo, 26. sept. Jugoslovanska atletska reprezentanca je danes doživela v Sarajevu Že peti poraz na svojem terenu. Norveiki atleti so premagali jugoslovanske z rezultatom 114:98. Zmaga Norvežanov je bila docela zaslužena.
Drugi dan tekmovanja so Jugoslovani zmagali izmed 9 disciplin samo v skoku ob palici in v teku na 10.000 m, Norvežani pa v ostalih disciplinah.
Na današnjem tekmovanju so omembe vredni rezultati Strandlija
kladiva
metu
metu
teku na
61,58 m, Danielsena
P j a —
palici — 420 cm in Marstena 200 m — 21,9.
Zasluženo zmago norveSke reprezentance je najbolje označil tehnični vodja
t'ugosloVanske reprezentance Artur Ta-ač. Dejal je: »Norveški atleti so letos znatno napredovali, kar o naših ne i£o-remo trditi. V naši reprezentanci so bili tekmovalci izven forme, mladi, sicer nadarjeni tekmovalci pa nimajo dovolj izkušenj.«
Rezultati:
200 m — Martsen 21,9, Jovančič 22,5, Bjelsten 22,6, Petrovič 22,7.
800 m — Sarto 1:52,6, Mugoša 1:53,4, Kočevar 1:53,7, Hamarsland 1:55,2. Norvežani so zmagali zavoljo svoje dobre taktike. Sarto je vodil že od starta, Hamarsland pa ni dovolil, da bi se na-8a tekmovalca prebila v ospredje. To mu je tudi v celoti uspelo ln je Sarto s 5 m prednosti prvi prispel na cilj.
ZVEZNA ZENSKA ATLETSKA LIGA
Lep uspeh atletinj Odreda
se
TABELE II. LIGE
Velei
Napredak
Zenica
Metalac
Mačva
Budučnost
Lovčen
Odred
Bokelj
Rabotnički
0	I
1	•
1 1 1 1
14:2
11:4
11:6
6:4
(:(
5:8
5:8
5:11
4:14
<:19
HRVATSKO-SLOVENSKA LIGA
Branik : Železničar 3:2 (2:0)
Kladivar :*ŽNK Ljubljana 2:0 (2:0)
NOGOMETNI TURNIH RUDARJEV
Zmagali so Trboveljčani
Trbovlje, 26. sept.
Včeraj in danes je Ml na stadionu »Rudarja« nogometni turnir za pokal Sindikata rudarjev Jugoslavije.
Tekmam je prisostovalo veliko število Trboveljčanov in nogometnih prijateljev 1« zasavskih revirjev.
V polfinalnem tekmovanju so Trboveljčani premagali Ražo 7. rezultatom 4:0 (2:0), Breza pa Aleksinac 2:1 (1:0).
V finalu sta re srečali možtvi Trlovelj in Breze, medtem ko se je tolažilna tekma med RaiSo in Aleksin- | i končala 5:3 (3:3) v korist Raže. oveljsk-i Rudar je nato v finalni
Varaždin, 26. septembra. Banes so v Varaždinu v četrtem oziroma zadnjem kolu zvezne ženske atletske lige pomerile atletinje Odreda iz Ljubljane, Dinama iz Zagreba in domače Svobode. Tekmovanje jo vseskozi motil dež, tako da je bila steza' Varaždin 59:46, zelo razmočena in so bili zaradi tega 64:40, Varaždin
doseženi le povprečni rezultati. Naj-uspefinejAi sta bili Kotluškova v me-
12,46, Hudobivnik (O) 11,11; disk: Borovec (V) 37,49, Hudobivnik (O) 83,44: kopje:	Orohek (Ol) 36,43, Caipek (D)
31,62; 4 X 100 m: Varaždin 54,6, Odred 55,8.
Moštveno tekmovanje:	Odred —
Odred — Dinamo Dinamo 55:48.
Z dvojno zmago so aitletinje Odreda zasedle, tretje mesto Zvrane žen-
tu krogle ln Stamejčičev« v skoku g£e atletske lige. kar je vsekakor Tep v daljino. Stamej&čeva Jo zmagala	-	.
tudi v teku na 100 m in 200 m in je bila najuspešnejša tekmovalka na troboju. Od 10 disoiplin, ki so bile na programu, so v sedmih zmagale Ljubljančanke lm tako dosegle prepričljivo zmago nad renomi ranljivi Zagrebčankami in požrtvovalnimi domačinkami.
Rezultati:	100	m:	Stamejčič	(O)
12,9, Modrič (V) 13,5; 200 m: Stamejčič (Ol 27,5, Modrič (V) 28,0; 800 m: Kačar (O)	2:35.8, Sturm (O) 2:36,0;
80 m ovire: Capek (D) 12,9, Berbič (V) 13,2; višina: Sima (0) 145, Mamjek (D) 140; daljina: Stamejčič (O) 520, Matijek (D) 473; krogla: Kotlušak (O)
uspeh, vendar lil b[l ta lahko še večji, če bi moštvo Odreda v prejšnjih kolih nastopilo v svojem najboljšem sestavu.	D.	P.
10.000 m — Mihalič 30:38,6, Stoken 31:29,2, Cera j 31:24,6, O. Larsen 31:37,8. Mihalič je zlahka zmagal in si tako priboril drugo zmago na tem tekmovanju. Pri 7000 m je bil še drugi za Stokkenom, potem na je priSel v. vodstvo in prvi na citj prea Norvežanom Stokkenom s 400 m prednosti.
400 m ovire — Borgersen 54,9, Nilsen 55,4, Kopitar 55,9, člpčič 57,0. To ic bila edina danagnja dvojna zmaga Norvežanov.
4 X 400 m — Norveška (Borgesen, Osaid, Bjelset, Marustem) 3:19,7, Jugoslavija (Dovljanič, Sarič, Miladinovič,
Grujič) 3:20.5. Norvežani so vodili od starta do cilja.
Troskok — Larsen 14,93 m, Milovanovič 14,39, RiipdaJl 14,27, Radovanovič 14,03. Pričakovali so, da si bodo Jugoslovani v najslalšem primeru priborili prvo in tretje mesto. Toda
lahka: Lukič — Papalargo 0:2 polweltcr: Tkalčič — Merlo 2:0 welter: Kelava — Lcpre 2:0 (knock-out v drugi rundi)
polsrednja: Pavlič — Bando* ria 2:0
srednja: Stojanov — Fenllett*
0:2
poltežka: Banda — Ostipi 2:0 težka: Sojič — Frisl 2:0 (knock-out v prvi rundi)
NAMIZNOTENIŠKO PRVENSTVO SLOVENIJE
NOVI PRVAKI
Jesenice, 26. sept. Danes je tu končano VIII. prvensfvo LRS namiznem tenisu za dvojice in po** možni,ke Za presenečenje prvenstv je poskrbel Jeran, ki je premagal o® nes še vse tri Kranjčane Hlebša, 1 ^ troviča in Modrijana im postal PrV?1. LRS. Preseneča tudi plasma® KoW* na, ki je zasedel šele osmo mes*0' Vrstni red prvih osmih soniorjf' skupine A: Jeram, Hlebš, Petrt>'Mft Modrijan, Podobnik, ŠtrumM, Rebo in Kocjan.
Pri ženskah je brez večjih teij£ zmagaln Bogatajeva pred Gorenjo« vo, Teranovo in Plutovo.	.
Pri seniorjih skupine B je zma*.*. Pluit. Za njim pa so se zvrst*1 2umran, Zajeo in Kovačič.
V disciplini mladincev je Sedej# (Odred) uspolo osvojiti prvo mo*wj čeprav je igral proti trem Kranjc*' nom. Za Sedejem so Bartoilič, Ter*0' Česen, Plut, Priča itd.
Zaradi poraza proti Trampužev! j®
Dolenčeva zasedla pri mladinkah Plutovo ter Trampuževo.
drugo mesto za Teranovo ln
Končni vrsti red pri pionirjih 1®' Teran, Žetljina, Miklovec in Mrg01 pnoorm prvo in treije m emu. iouu V vseh disciplinah dvojic so jugoslovanski rekorder Radovanovič gali Kranjčani, razen pri mladine1’
2ENSKA KOSARKARSKA LIGA
Crvena zvezda državni prvak
Beograd, 26. sept. (Tanjug). V zadnji tekmi za državno j košarkarsko prvenstvo je ženska edcijpa »Crvene zvezde« prepričljivo premagala košarkarice »Splita« z rezultatom 72:51 (34:12), Tako si je »Crvena zvezda« s 14 točkami priborila prvo mesto. V loju Za drugo in tretje mesto se bosta pomerila »Split« ln »Partizan«
Mladinci Lokomotive državni prvaki v košarki
Zagreb, 26. sept. (Tanjug). Nocoj je bila odigrana druga finalna tekma mladinskih ekip Lokomotive in BSK v košarki. Zmagala je Lokomotiva s 46:34 (20:19), Tako Je Lokomotiva postala mladinski prvak Jugoslavije v košarki za leto 1954.
Prvenstvo Slovenije v košarki
I- liga:
Trbovlje:	Odred
(Trh) 85:81 (45:39).
II. liga:
Kranj; Domžalo — Partizan (Kr)
53:59 (29:35).
(Lj)
Rudar
je skakal zelo slabo, tako da je bil šele četrti.
Skok s palico — Milakov 420 cm, Hegheim 400, Lukman 380, Ripdal 250 cm. Milakovu se ni posrečilo izboljšati državnega rekorda.
Kladivo: Strandli 61,58, Gojič 54,57. Svetovni rekorder Strandli je večkrat vrgel kladivo dlje kot 60 m. Gajič je dosegel enega izmed Bvojih najboljših rezultatov. Račič ni zadovoljil.
Kopje — Danielsen 68,72, Stankovič 6130, Kopitar 59,61, Overland 56,97. Naša atleta sta zadovoljila tako z rezultatom kakor tudi z uvrstitvijo.
hllll IVI 'Ul ,1 V/ M*l» .L p I	II [/A t uui*'1	. -J
kjer jim je pomagal še Sedej, i»l' Odreda. Rezultati final. iger dvojic 6?j moški:	Modrijan-Rebolj	—	štru!11
Jeram 2:0; ženske: Toran-Dolenjc 7 Bogataj-Plut 2:0; mladinci: AntoU”, Sedej — Ličnn-Logar 2:0; mladi®*,; Teran-Dolenjc — Trampuž-Man<ie'' 2:0; pionirji: Teran-Zebljina — MrSO le-Miklovee 2:1; mešane dvojico: ” gataj-Hlebš — Dolenc-Reholj 2:1.
Tako bo Kranjčani tudi letos kazali,’ da so daleč najmočnejši v Sloveniji, ker so od 12 disetp11^ osvojili prva mesta v 10.
Turnir je bil primerno organ'*..
ran, zanimanje majhno.
gledalcev pa *e
PRVENSTVO SLOVENIJE V DVIGANJU UTEZl
Nov rekord Rozmana
ATLETSKA LIGA SLOVENIJE
PENKO 15,09 V METU KROGLE
cem
irbi
ZAHODNA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Korotan — Grafičar 3:4 Branik — Železničar 1:6 Postojna — Aurora 0:2 Krim — Piran 7:0
VZHODNA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Kovinar (S) — Sobota 2:0 Aluminij — Drava 1:0 Ruilar (V) — Kovinar (M) 3:1 Nafta — Bratstvo 1:1 Rudar (T) — Proletarec 4:1
Ljubljana, 26 septembra. — Na stadionu »Ljubljana« je bilo danes zanimivo tekmovanje. Atletinje »Ljubljana«, Svobode (Ljubljana) in Jesenic so tek-! movale v okviru republiške atletske lige, atleti Svobode pa so izvedli drugo’ kolo republiške lige. Vreme je bilo ugodno za tekmovanje.
| Nastopili so po večini zelo mladi tekmovalci, posebno pri ženskah, ki so tako rekoč Sele začetnice. Prcscnettla je Pivkova, ki je z izredno lahkoto pretekla 600-metrsko progo. Na 60 m je treba omeniti mladi atletinji Požarjevo in Sujteršičevo. V skoku v višino je presenetila Rozmnnova z dobrim rezultatom. Pozornost je vzbudil v teku
Sinoči je bilo v dvorani Direkcije železnic prvenstvo Slovenije v dviganju uteži. Gledalcem se Je predstavilo 13 mladih, lepo razvitih fantov. V Imenu Težkoatletske zveze jih je pozdravil podpredsednik tov. Kos ln jim želel veliko uspeha.
Dvigalci so tekmovali v olimpijskem triatlonu — dvoročno tezno, dvoročno s potegom in dvoročno s sunkom. Vsak tekmovalec je imel pravico do treh dvigov v vsakem slogu.
V lahki kategoriji je premočno zmagal Trček z 207,5 kg (55, 65, 87,5), kateremu nadarjeni začetnik Ovsenar s svojimi 140 kg ni bil kos. Trček je postavil nov slovenski rekord, ko Je dvignil 87,5 kg dvoročno s sunkom.
V perolahkl kategoriji Je prvo mesto osvojil Dorer, ki Je dvignil 205 kg (60, 65, 80). Drugi je bil Skvarč s 180 kg.
V lahki kategoriji je zmagal Kvas s 236 kg. Drugo mesto je osvojil Jamšek s 217,5 kg, ki se Je odlikoval z lepim slogom, manjka mu samo več moči.
Vsrednji kategoriji so nastopili Rozman, Kočevar, Sedej, Bizilj in Lazar. Kot je bilo pričakovati, je Rozman premočno zmagal. Pri obojeroč-nem teznem dviganju je dvignil 87,5 kg. Pri dvoročnem dvigu s potegom je začel pri 92,5 kg, nato je v drugem dvigu izenačil državni rekord 97,5 kg, pri	tretjem	dvigu	pa Je burno po-
zdravljen od občinstva postavil nov državni rekord s 100 kg. s tem le prvi	v Jugoslaviji v dvoročnem p >-
tegu	dvignil 100 kg. Pri dvoročnem
sunku Je dvignil 125 kg in tako izboli-i	n	»a	i,	k	it	I Sal	državni	rekord	v triatlonu od 310
metalca,	ki	se	bo	boril za 16-metrsko I na	312,5 kg.	To Je	obenem tudi abso-
n«	lutnl državni rekord za vse katego-
l	H-	rlJe' Drugo	mesto	je zasedel Lazar
S.5 Šušteršič (Sv.) 8.5; 600 m: Pivk (Lj.) 247,5 kg, tretje Sedej 227.5 kg, četrto
i	f	n	??■	Je.n~	Kočevar 217,5 kg ln peto Bizilj 210 kg
<y-> 10.10,	Prohinar (Lj.)	9.63; v	poltežkl kategoriji Je nastopil le
robH-	**"	1---*™-	Pet"£	j.n ta.ko brez Posebne^:, truda ln
Ljubljana, 26. sept. pa je Izenačil državni rekord s 302,5 ti (87,5, 90, 125).	f
Na tekmovanju smo videli, da Težkoatletska zveza mlade in na°“ Jene tekmovalce, žal Da 1lh le ...
bolj preseneča odlično razpoloženi ju-nior »Ljubljane« Igor Penko, ki mu je kot prvemu slovenskemu atletu uspelo vreči kroglo nad 15 m daleč. Dosedanji slovenski rekord, katerega je imel Golc iz Celja (14,73) je potolkel kar dvakrat. Daljine njegi /ih metov (14,48,	14,49,
14,52, 14,60, 14,81, 15,091) so dokaz, da bomo imeli Slovenci v prihodnji sezoni II za 16—r
višina: R ozrnan
:e, žal pa Jih Je Marlborčanl se niso odzvali vabilu V‘0 reditelja in so tako nastopili sa" f ljubljanski tekmovalci, ki Imajo t Rozmanom na čelu vse pogoje, o8,), resno vadbo ln trdno voljo popu'8* zirajo ta lepi in koristni šport.
Z rezultatom 312,5 kg si Je man pridobil pravico do sodelova"^ na svetovnem prvenstvu v dvigaIJj,s uteži, ki bo od 7. do 10. oktobra le na Dunaju.	^
Prireditev Je obiskalo kakih ljudi, ki so bili zadovoljni tako z. ganizacijo kot z rezultati. V. ®'
na	1.31|nn	rtzul,tata dosegel naslov slovenskega
300 m mladi, izredno talentirani tekmo- S00 m: Kramar (Sv.) 2:014' 3000 m: Repič PrVv tež^r^^eBortf/V^astonll^amo 1 11 v ,	..	.	r?nloSt,E
valeč Svobode Repič, ki je v zelo lepem (Sv.) 9;„.6!;	Križ	(Sv)	16<l:	k„7	drž^ni rekorde°^oiwic dvoroč-	iz	Bolo* %
slogu in z dobrim časom prispel na cilj je; France (f ) 45.33; krogla: France nem dvigu s sunkom je postavil nov ^na sl'kl) so sinoči ljjral* t stometrsko prednostjo. Od vseh naj- 10.66; 4 X 100 m: Svoboda 47.4.	državni rekord s 125 kg. v triatlonu 1 »Ljubljano in izgubili 70:7*
PRED DVOJNIM NOGOMETNIM SREČANJEM Z AVSTRIJO
MLADI TRENIRAJO V ZAGREBU
KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO
Prihodnji četrtek bosta dve tekmi za trening
Po uspehih v WaIc8U čakajo nnšo nogometno reprezentanco že tri važna srečanja: jutri bomo v Saarbriickenu igrali z reprezentanco Posarja, prihodnjo nedeljo pa na Dunuju z Avstrijo. Razen tega bo naša mlada reprezentanca »stega dne	igrala	z ustreznim	moštvom Avstrije v	Zagrebu.
OSEMNAJST	KANDIDATOV	tu nastopa	na tekmah. Imeli bomo pri-
Komisija, ki nuj bi sestavila in pri- ložnost, da bomo v reprezentativnem pravila reprezentante, je določil« 22 kun- srečanju videli mlade igrače, s katerimi didotov, in sicer:	vrutarja:	.Vidinič	i računamo.* 1 reba bi so bil^•prizadevati,
(Vurdur) in Križmanič (Dinamo); bra- du bi. čimvečkrat prišlo do takšnih ulici: DanoŽič (Dinamo), Rudovič (Huj-' srečanj.	_	_	,	rnn	.
djik) in čekič (Hodnički); krilci: Popo-,	BREZ LEVEGA KRILA
vic (Crvcno zvezda), Kranjčič (BSK), V Zagrebu bo v četrtek nastopila Ljubenovič (Raduički), čudovič (Parti- tudi A reprezentanca Jugoslavije. Nien zun), Suntek (Zagreb); napadalci: Kalo- nasprotnik bo reprezentanca Zugrebu, Perovič (BSK), Vidoševič in Kragič (oba , scstavljenu iz ligaških igračev zugreb-Hajduk), Pušič (Železničar), Krstič II I škili klubov. Po vrnitvi iz Posarju bo
* *	1 'a priprava 1
asu rcprczentuncu je igrula v \Vu-lesu uspešno. Po srečanju s Posarjem bo imela komisija jasen položaj z igrači, da bo sCstuvilu moštvo proti Avstriji. Po tistem,	kar so uogometaši dosegli
v Cardiffu,	so nam zdi, du bo treba na
trening v Zagrebu povabiti še nekaj igralcev. Predvsem gre za krila, ki so naša najšibkejša točku. Dvornič je igral v VValesu slubo, Jocič se ni mogel znajti na levem krilu, pa tudi Pctakovič ni v celoti' zadovoljil.
Glavni problem je pravzaprav levo krilo. Za to mesto imamo na razpolago samo dva igralca: Hercoga in Zcbeca. Oba bi bilo treba povabiti v Zagreb. Kolikor Zebec že trenira in kolikor si
(Vojvodiina), Rudinski (Crvcna zvezda), zadnja priprava pred odhodom na l5unaj. Ognjanovič (Hodnički), Medlo (Metalac). N Mladi rcprezcntativci se pripravljajo pod vodstvom trenerja Ljuoe Benčiča
in v četrtek bodo v Zagrebu odigrali tekmo z i/brano reprezentanco Zagreba. 5*o tej tekmi bo komisija določila moštvo, ki bo branilo naše barve v src-čanju z mlado reprezentanco Avstrije.
Mlado reprezentanco ni lahko sestaviti, kajti po sporazumu z avstrijsko nogometno zvezo lahko v moštvu igrajo nogometaši, rojeni leta 1932 in mlajši, razen tega na so nekateri, kakor Lipo-šinovič ali jočič, člani A reprezentance. Po našem mnenju bi bilo bolje, da bi razširili meje letnikov za mlado reprezentanco, vsekakor pa je dobro, da tudi
DNEVNE NOVICE
JELA SOL za kopanje, izdelana
iz najboljših surovin, je enakovredna kopalnim solem svetovnega slovesa. Osvežuje, krepi živce In desinficira.
S preparatom FLEX lahko čisti madeže vsak otrok. FLEX ni vnetljiv, ne pušča roba okrog madeža! PLEX dobite v vseh drogerijah.
GLEDALIŠČA
mestno gledališče ljurljana Gledališka pasaža Torek, 28. sept. ob 16: M. Mihelič: »Zlati oktober«. Komedija. — Red Torek popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji.
Sreda, 2D. sept. ob 20: M. Mihelič: »Zlati oktober«. Komedija. — Red Sreda. Vstopnice so tudi v prodaji.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Nedelja, 20. sept. ob 16: Hans Tle-meyer: »Mladost pred sodiščem«. Izven ln za podeželje.
Torek, 28. sept. ob 20: Hans Tie-meyer: »Mladost pred sodiščem«. Izven.
Četrtek, 30. sept. ob 17: Hans Tie-meyer: »Mladost pred sodiščem«. Za dijake srednjih šol.
Nedelja, 3. oktobra ob 10: Hans Tie-meyer: »Mladost pred sodiščem«. Izven ln za podeželje.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Nedelja, 26. sept. ob 15.30: Flnžgar-Mikeln: »Pod svobodnim soncem«. Nedeljski abonma ln Izven.
Torek, 27. sept. ob 20: Flnžgar-Ml-keln:	»Pod svobodnim soncem«.
Abonma red Torek ln Izven.
MARIBORSKE VESTI
Dežurna lekarna: Ponedeljek, dne 27. septembra 1954: lekarna »Planinka«, Glavni trg 20.
dar — 11.05 Glasbena medigra — 11.15 Šolska ura za nižjo stopnjo: Vasja Ocvirk: Borba za Stampetov most — 11.45 Slovenske narodne pesmi poje vokalni kvintet »Niko Štritof«, vmes igra Vaški kvintet - vmes od 12.00 do 12.10 Kmetijski nasveti — 12.45 Radijske reklame — 13.10 Za vsakogar nekaj — 14.00 Glasbeni leksikon — 14.10 Opoldanski koncert —
15.15 Lahka glasba — 15.30 Šolska ura za višjo stopnjo:	O muzeju
NOB, reportaža —	16.00 Glasbena
medigra — 16.10 Utrinki iz literature: Elin Pelin: »Nepoučeni« in »Odvetnik«, dve črtici — 16.30 Želeli ste — poslušajte! — 17.10 V svetu opernih melodij — 18.00 Radijska univerza: France Ostanek: Muzeji v sodobni družbi — 18.15 Igra tamburaškl orkester pod vodstvom Matka Sljakoviča
— 18.30 Zdravstveni nasveti — 18.40 Koncert pianista Kurta Cemeja — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave
— 20.00 Zunanjepolitični feljton: Manifestacije nemškega šovinizma —
20.15 Simfonični koncert Radia Ljubljana (s komentarjem ln glasbeno kroniko) — 22.15—23.00 Plesna glasba
— 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba).
Radio STO
je opomogel od poškodbe na treningu v Zugrebu, bi lahko videli, ali bi mogel igrati in v kakšni kondiciji je. Drugučo bi bilo treba v sedanjem položuju poskusiti s Hcrcegom. Ta ima sicer svoje napake, toda po našem mnenju bi bil v sedanjih okoliščinah nujboljši izhod. Imnmo še možnost, du bi Vukus igral levo krilo. Bilo pu bi škoda vzeti ga iz trojice tembolj, ker že dolgo ni igral na tein mestu.
Morda je prezgodaj In premalo opravičeno reči, ali bi bilo treba na tekmo za trening v Zagrebu povubiti tudi ccnterforu BSK Markoviča. Ta mladi nogometaš je minulo nedeljo navdušil Beogrujčane z odlično igro, z izrednimi streli in lepimi goli. Ni prvikrat, da igra tako dobro in da še bolje strelja. Razvija se zelo dobro in je zaslužil, da bi tudi njega upoštevali. Našemu nunadu manjka odličen strelec, razen dobrih tehnikov, kakor sta Vukus ali Bobek, bi lahko takšen igralec mnogo koristil. Bil bi drzen poskus, če
bi vključili Markoviča v reprezentanco proti Avstriji. To pa ne izključuje možnosti, da bi ga preizkusil v Zagrebu. Komisija izmenjava igralce in pri tem naj bi ravnala smelo. Čcsto smo se namreč opekli z napadom, sestavljenim iz odličnih tehnikov, toda slabih realizatorjev.
Sicer pa bo treba počakati na tekmo s Posarjem, da bo položaj jasnejši.
Lj. Lovrič
Avstrijska nogometna reprezentanca za tekmo z Jugoslavijo
Nogometna zveza Avstrije Je sestavila reprezentanco, ki se bo pomerila 3. oktobra na Dunaju z Jugoslovansko reprezentanco. V reprezentanci so: Schmidt, Hanappi, Stolz, Bar_ schand, Koller, Ozwirk, Halla, Karner I., Dlenst, Wagner, KOmer II.
Smučarji pred novo sezono
Pod predsedstvom dr. Danila Dou-gana Je bila včeraj v Ljubljani plenarna seja Smučarske zveze Slovenije, na kateri so odgovorni funkcionarji poročali o pripravah za zimsko sezono 1954/55. Tehnični referenti (Šramel za skakače, Završnik za alpske tekmovalce in Medija za tekače) so seznanili delegate smučarskih podzvez s programom letošnje sezone. Prva prireditev bo v nedeljo 31. oktobra v Ljubljani. To bo še tekmovanje »na suhem« — jesenski mnogoboj — obvezen za vse kandidate za državno reprezentanco.
Cim bodo snežne razmere dovolj ugodne, bodo začeli tekmovalci s tehničnim treningom na terenu. Skakalci sl želijo norveškega trenerja Olafa Bjernstada, tekači računajo na tre-
»da mladine ne smemo več prepustiti sami sebi. V vseh krajih bodo potrebni mladinski smučarski tečaji ln bomo morali v ta namen pripraviti gosto mrežo smučarskih Inštruktorjev.« Pri pritegnitvi' pionirjev ln mladincev k sistematični vadbi računajo smučarji na sodelovanje s Partizanom, Planinsko zvezo Slovenije, Društvom profesorjev telesne vzgoje ln Svetom za prosveto in kulturo.
O koledarju domačih ln inozemskih tekmovanj v zimski sezoni 1954/55 je poročal inž. Pohar. Naša reprezentanca bo Imela letos več težkih nastopov, kar je zlasti važno v sklopu priprav za olimpijske Igre 1956 v Cor-tini. Za napredek alpskih tekmovalcev bo nujno potrebno zgraditi veliko vzpenjačo v Kranjski gori. Ko bo ta
KINO »UNION«: Amer. barvni film: »V vrtincu«. Brez tednika. Predstavi ob 15 ln 20.
KINO »KOMUNA«: Francoski film: »Plačilo za strah«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17.30 in 20. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 10—11 In od 14 dalje.
KINO »SLOGA«: Slov. film: »Vesna«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10 dopoldne matineja Istega filma. Prodaja vstopnic za matinejo od 9—10, za popoldanske predstave pa od 10—11 in od 15 dalje.
KINO »SOCA«: Amer. barvni film: »Veliki Caruso«. Brez tednika. — Predstavi ob 18 in 20. — Prodaja vstopnic od 10—11 in od 17 dalje.
LJUDSKA UNIVERZA SINDIKATA DOZ, Miklošičeva cesta 19, predvaja ameriške kulturne filme: »Nojevo Jajce« (risanka), »Vojaki svobode«; »Muzej znanosti in industrije v Chicagu«; »Drugo oko« »Zurnal«. Predstavi ob 18 in 2' Prodaja vstopnic od 17 dalje.
KINO »LITOSTROJ«: Amer. barvni film: »Rdeče nebo nad Montano«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
I
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiii
KINO »TRIGLAV«
Angleški film
»Obrni ključ potiho«
V glavnih vlogah Yvonne Mitchell,
Terence Morgan, Joan Collins. —
Tednik. Predstavi ob 18 in 20. — Prodaja vstopnic od 17 dalje.
Danes zadnjikrat!
IlllllllllllimilllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
JESENICE: »RADIO«: Ameriški barvni film: »Afriška kraljica«. Predstavi ob 18 in 20.
CELJE: »UNION«: Argentinski film: »Zena morja«. — Predstavi ob 18 In 20. — »DOM«: Ameriški film: »Spijon«. Predstavi ob 18.15 ln 20.15.
KRANJ: »STOR2IC«: Angleški film: »Matejevi sinovi«. Danes zadnjič. Danes predprodaja vstopnic za film: »V vrtincu« od 9—11 in od 16—17 pri blagajni.
PTUJ: Angleški barvni film: »Vzpon na Everest«. Tednik:	Zedinjenje
nacij v Koreji.
Za šport ln lepoto samo
kozmetični izdelki. Ne pozabite —
DROBNI OGLASI
MIKROSKOPA — binokularni in mo-nokulami — dobro ohranjena, naprodaj. Ponudbe pod štev. 1908.
KINO »ŠIŠKA«
AngleSki film
nerja iz Finske, alpski smučarji pa vzpenjača gotova, no bo več treba
pošiljati tekmovalcev
KINO
Ameriški
film: »Kruto
film: »Kruto »Stojan
PARTIZAN
morje«.
UDARNIK: Ameriški film: »Šolanje Toma Browna«.
POBREŽJE:	Ameriški
morje«.
STUDENCI:	Jugosl.	film:
Mutlkaša«,
RADIO LJUBLJANA !
Dnevni spored za ponedeljek, 27. sept.
Poročila: 5.05 . 6.00, 7.00, 12.30, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00.
5.00—6.40 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes ob 6.30 Tržno poročilo — 0*40 Domače Popevke izvaja Miško Baranja s svojim ansamblom in Veseli dečki (Prenos iz Maribora) — 7.10 Jutranji orkestralni spored — 7.30 Gospodinjski nasveti — 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 11.00 Radijski kole.
STALNE ODDAJE Ob delavnikih:
12.00—13.30 Oddaja v italijanščini 13.30—15.30 Oddaja v slovenščini — 17.00—18.15 Oddaja v hrvaščini —18.15— 19.30 Oddaja v slovenščini — 19.30—23.30 Oddaja v italijanščini (razen sobote ln torka) — 23.00—24.00 Oddaja v slovenščini.
Ponedeljek, 27. septembra 14.15 Beležke o filmu — 14.45 Obzornik — 15.00 Prekmurske narodne pesmi v priredbi Danijela Gruma, poje mariborski Komorni zbor pod vodstvom Raika Sikoška, vmes igrajo pohorski ploharji — 17.00 Zavrtimo se veselo — 17.30 Od Zagreba do Beograda (narodne pesmi) — 18.15 Glasbeni mozaik — 18.30 Šport doma ln po svetu.
nameravajo povabiti Avstrijca Helssa, Slednji pa bodo morali tudi na trening v inozemstvo, ker nimajo doma primernih vzpenjač in urejenih težkih tekmovalnih prog.
Športna komisija pri SSJ je organizirala letos ob pomoči Inštituta za telesno vzgojo v Ljubljani poletno ln jesensko vadbo smučarjev in Jo pri tem zajela okrog 100 tekmovalcev in tekmovalk. Tovariš Šramel jo poudaril, da načelo celoletnega dela ne ve. lja samo za tekmovalce, temveč še bolj za funkcionarje. S tem v zvezi je grajal nekatere organizacijske pomanjkljivosti na terenu. Zvedeli smo tudi, da nameravajo letos ustanoviti skakalno šolo, ki naj bi omogočila mladini v različnih krajih sistematično vadbo skokov.
Tovariš Jeločnlk Je poročal o načrtih Komisije za množično smučanje, ki bo postavila delo dosedanjega Zbora smučarskih učiteljev na širšo podlago. »Tehnika smučanja je dandanes že tako napredovala,« Je rekel,
na trening v inozemstvo. Nazadnje so naši smučarji Izvolili še delegate, ki nas bodo zastopali na skupščini Smučarske zveze Jugoslavije, ki bo od 8. do 10. oktobra na Jahorinl.	.ga
»Obrni ključ potiho«
Tednik. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
Odlok Mestnega ljudskega odbora Ljubljane
o odpiranju in zapiranju obratov v Ljubljani
"T3B
Zapustila nas je naša ljuba mama iin sestra
MARUA JEMEC
roj. REBOLJ
Pogreb nenadomestljive bo danes popoldne ob 17. url iz Andrejeve mrliške vežice na Zalah.
Ljubljana, 27. sept. 1954.
Žalujoči: sin Janez, hčerki Marjanca ln Marija, bratje, sestre ln ostali sorodniki.
Nenadoma nas je za vedno zapustil naš nepozabni, ljubljeni oče, stari oče, mož, brat, bratranec, svak, tast in stric
HINKO BRAVNIČAR
upokojenec
K zadnjemu počitku ga bomo spremili v ponedeljek, 27. septembra 1954 ob 16,30 uri iz Nikolajeve mrliške veže na Zalah.
Ljubljana, Hrastnik, Celovec, Trst, Verona, Dunaj.
Žalujoči: sin Dušan, šef Urada za zvezo FLRJ v Celovcu z ženo Dano ter sinovoma Veljkom In Duškom, žena Ani, sestra Angela por. Mam, brata Stanko ln Rudi ter ostalo sorodstvo.
V 35. številki Uradnega lista LRS Jo med drugim tudi odlok o odpiranju ln zapiranju obratov v mestu Ljubljani, s katerim Je določen najkrajši poslovni čas za trgovine, lekarne, obrtne delavnice ln druge gospodarske organizacije, ki poslujejo s strankami, ter najdaljši poslovni čas, do katerega smejo biti odprta gosttnska podjetja in gostišča, i V omenjenem odloku Je tudi re-i čeno, kdaj ln ob kakšnih prilikah se S£ne omenjeni čas skrajšati oziroma podaljšati ln kdo jo kompetenten za izdajanje takih dovoljenj.
Ker Je obratovalni čas različen pozimi ln, poleti, Je deljena doba-obratovanja za čas od 1. oktobra do 30. aprila — zimski čas, ostalo pa velja kot letni čas.
Nočni čas se računa od 22. do 5. ure, opoldanski čas pa vsaj od 12. do 14. ure. Predpisano Je, da morajo biti podnevi in ponoči nepretrgoma odprti hoteli in prenočišča, Centralna lekarna pri Tromostovju, restavracija na železniški postaji, po ena trgovina bencina, mehanična delavnica, vodno-instalacljska delavnica, elektro-instalacijska in pllnsko-insta-lacijska delavnica.
Za trgovine Je predpisan najkrajši poslovni čas, ni pa nikjer rečeno, da ne bi smele biti odprte dlje od predpisanega časa. Odlok celo pravi, da smejo biti trgovine odprte dlje od predpisanega poslovnega časa, če tako sklene delovni kolektiv.
Trgovine z živili in delikatese so
drugih dela prostih dnevih pa pozimi pri Tromostovju, kt Je odprta ne-od 7—11, poleti pa od 6—10.	pretrgoma podnevi in ponoči.
Trgovine s kruhom ln mlekom so Kmetijske apoteke morajo biti odprte ob delavnikih pozimi od 5.30 odprte le ob delavnikih, in sicer od do 10.30 ln od 16—18, poleti pa od 7. do 14. ure.
5.30—10.30 in od 17—19. Ob nedeljah ln drugih prostih dnevih pozimi od 7—11 ln poleti od 6—10.
Mlečne restavracije ln nekatere trgovine s kruhom so odprte ob delavnikih od 6—18 pozimi oziroma od 5.30—19 poleti.
Trgovine s sadjem ln zelenjavo so odprte ob delavnikih v zimskem času od 7.30—12 in od 15—18, poleti pa od 6.30—12 in od 17—19. Za nekatere stojnice na trgih pa Je predpisan zimski čas ob delavnikih od 7—18 ln poletni čas od 6—19 ter čas od 8—11 pozimi ob nedeljah ln' drugih prostih dnevih ln od 7—11 v poletnem času.
Trgovine z gorivi in mazivi so
cdpite ob delavnikih od ponedeljka do petka pozimi od 8—12 in od 15 do 18, poleti pa od 7.30—12.30 ln od 17—19.30. Iste trgovine so odprte ob sobotah od 8—13 pozimi in od 7.30 do 12.30 poleti. Le nekatere od teh so odprte ta dan od V-18 in od 7.30 do 10.30. Ob nedeljah ln drugih dela prostih dnevih Je odprta po ena trgovina goriv in maziv.
Trafike so odprte ob delavnikih pozimi od T.30—12 ln od 15—18, nekatere pa od 6—20, poleti pa od 6.30 do 12 ln od 17—19, nekatero pa od 0—20. Za nekatere trafike je predpisan obratovalni čas ob nedeljah
nn.i.1 ~ ..V ......	...	j-----7,---- uuiaiuuuH	eas ou neaeijan
mi oh PO^eUka	do	petka	pozi-1 m	drugih prostih	dnevih	pozimi od
^ 8-12 in Od 15—18.30, poleti pa 8-12 ln poleti od 7—11. h™	,	17	10.30.	Ob so-1 Za vse ostale trgovine velja naj-
Dozimi 1°h ?'l',e,n ene wf0VJn,e,„0^Pr‘e kraJu delovni čas ob delavnikih po-Oh	L	j i	V,u	zlmi od 8—12 ln od 15—18.30, ob so,
dnnJJhdeljah	ln drugih	dela	prostih	botah pa od 8—13, polktl pa od 7.30
let? Mn!?.	trgovine pozimi	iji po-	do 12.30 in od 17-19.30, ob sobotah pa
ieti zaprte.	I od	7.30—12.30.
Trgovine s	svežim	mesom	so	od- ,	Delovni čas za	lekarne	Je določen
nri ■,01? PonGdelJka do sobote pozimi ob delavnikih pozimi od 8—12 ln od od 15—18, poleti pa od | 15—18, poleti pa od 8—12 ln od 16—19.
11 ln od	17—19. Ob	nedeljah ln	Ta čas ne velja za Centralno lekarno
Za obrtne delavnice, ki poslujejo s strankami, je določen čas poslovanja poleti od ponedeljka do petka od 7—12 in od 15—18, pozimi pa od 7.30—12.30 in od 16—19, ob sobotah pa od 6—14,
Za brivske, frizerske in manlklr-ske delavnice Je tudi določen najkrajši delovni čas, in sicer morajo biti odprte pozimi od 7.30—la in od 15—18.30 ter poleti od 7.30—12 in 15.30 do 19. ure. Na predlog Obrtne zbornice za glavno mesto Ljubljana pa bodo morale biti nekatere take delavnice odprte nepretrgoma od 6—21. Tudi delovni kolektiv lahko sam sklene podaljšanje delovnega časa.
Gostinski obrati so lahKo odprti ob delavnikih in ob nedeljah ter dela prostih dnevih, in sicer restavracije do 24, kavarne od 6—1 ponoči, poleti pa celo do 2; gostilne pozimi do 23 in poleti do 24: bifeji ob delavnikih do 21, ob nedeljah in drugih dela prostih dnevih pa od
7—14. ure.
Restavracije, gostilne ln bifeje se ne sme odpirati pred 5. uro zjutraj, morajo pa biti odprti najkasneje ob 7. url.
Za slaščičarne gostinske narave
je predpisan čas ob delavnikih od
8—13 in od 14—20, ob nedeljah ln praznikih pa od 8—13. Ostale slaščičarne so odprte tako kot trgovine živil s to izlemo, da so odprte tudi ob sobotah popoldne.
Delavske restavracije ln gostišča zaprtega tipa so lahko odprta največ od 12—21, tisti obrati, ki dajejo tudi zajtrk, pa še od 5—8.
Odlok predvideva še razne možnosti o Spremembah obratovalnega časa ob raznih množičnih prireditvah, državnih praznikih in drugih prili* kah, določa pa tudi kazni za kršitelje omenjenega odloka.
"•"»i 1,1   *****      m*m i         ,      M         „
Bogomir Magajna
Mile Jerebica
Sredi julija leta 1947 sem ob 12 ponoči, tik preden sem hotel poleteti na zadnji tramvaj, začutil pred kavarno Emono težko roko na svoji desni rami. Ko sem se okrenil, je tista težka roka že zdrsnila v mojo desnico in jo začela stiskati in potresati. Nasproti mojega obraza je žarel drugi Široko nasmejan, od kandelabra žarko osvetljen, zelo rdeč, nekoliko zabuhel, sicer čisto dostojen obraz. Zdelo se mi je, da ga od nekod poznam: »Aha, midva sva se gotovo srečala pri partizanih,« sem vzkliknil in žalostno pogledal za tramvajem, ki je že krenil proti pošti, kar je zame pomenilo tri kilometre pešhoje več.
»Ne, ne, dragi tovariš doktor, kaj se me res več ne spominjaš, zares ne — jaz sem Mile Jerebica, Mile Jerebica vendar, Mile Jerebica.«
»Aha, ti si tisti, ki je bil dve leti za' menoj na gimnaziji in ki je nekaj časa obiskoval z menoj literarni krožek v ...«
»Tako je, dragi tovariš! Kar vedel sem, da me boš takoj spoznal. Ze takrat smo vsi vedeli, da se. bo nekaj posebnega skuhalo iz tebe, toda da
boš povzpel tako visoko, tega ...«
»Tako visoko?«
»Prosim te, nič skromnosti, pravim jaz! Prava sreča, da me je mila usoda pripeljala ta hip sem Pred Emono. Kolikokrat sem»se spomnil nate, toda nikakor si nisem upal k tebi na dom. Sedaj Pa me je višja sila, to se pravi, višja prirodna sila, Pripeljala naravnost k tebi. V,-m, da se ti mudi domov in zato te ne bom gnjavil dolgo. Moja žena ■ie težko zbolela na srcu in prosim te ,kot se mora Prositi starega tovariša in prijatelja, da prideš na moj dom in jo preiščeš. Prosim te kot...«
»Toda jaz sem vendar psihiater. Zakaj ne pokličeš internista?«
»Nič zato, če si psihiater, saj se boš prav zato 'aže vživel v plemenito dušo, duševnost sem hotel leči. Ona hoče tebe. samo tebe. ker ne veruje v
nikogar toliko kot vate. Vsa nora je na tvoje spise.«
»Potem ne bo kazalo drugega, kot da pridem jaz,« sem odgovoril z grenkim glasom.
»Ti, ti, nihče drugi kot ti — jutri ob sedmih zvečer! Ni treba poprej nič večerjati, prosim te, in pijača bo pri meni, taka, ki je danes vni dobiti kar tako. Ona, žena, bo vsa srečna, če lahko pogosti starega prijatelja svojega moža. Stanujem v B. ulici, prvo nadstropje. Aha, številko bi skoraj pozabil povedati, številka 7, dragi prijatelj! Oprosti torej, dragi prijatelj, da sem ti odvzel ne-kaj dragocenih trenutkov. Lahko noč, lahko noč in na svidenje jutri!«
*
Sposodil sem si v laboratoriju bolnišnice aparat za merjenje krvnega pritiska, ga vtaknil v staro aktovko in se predano napotil na sedem kilometrov dolgo pot, kajti takrat, kot Veste, še ni vozil avtobus v Polje in nazaj. Končno sem dospel na stanovanje, ne da bi spotoma srečal kogarkoli, ki bi si za vekomaj sposodil od mene par sto dinarjev. Ko sem pozvonil, sta prihitela odpirat oba, on ves ginjen, ona s solzami v očeh.
»Rekla si, da ne bo prišel, pa je le prišel,« je vzkliknil on in že sta me rinila v salonček, kjer sem moral na mah sprazniti dva kozarčka zelo dobre slivovke ob mizi, ki je bila zelo vestno pogrnjena za večerjo. Medtem sem si bežno ogledal gospo. Imela je široke, skoraj sanjave oči, telo pa ji je kot pri meni segalo že skoro v četrto dimenzijo, vsled česar mi je postala takoj simpatična, saj so debeli ljudje običajno zelo dobrosrčni, do-čim so asketi, fanatiki in kapitalisti večinoma suhi ko trska. Ujela je moj pogled in potožila: »Debela sem in vsi mislijo, da kar naprej jem, čeprav jaz, reva, zaradi tega na vso moč stradam.«
»Ni treba toliko stradati, spoštovana tovarišica
—	to je konstitucija in hormoni,« sem resno po-
jasnil. Nato smo se hitro zedinili, naj bi se vršila Ifreiskava pred večerjo.
Preiskovati srce debelim ljudem je dosti teže kot suhim, zlasti če so nežnega spola. Trudil sem se dolgo, da bi kjerkoli našel kako srčno napako, toda zaman: srce je bilo pgvsem v prirodnih mejah, srčni toni čisti kot le kaj, ritem utripa na-ravnost vzoren, če ne upoštevam rahle vznemirjenosti, ki je nekoliko pospešila sam utrip. Poizkusil sem, ali se napravijo morda globelice, ko sem stisnil prst v kožo ob piščalih na nogah, pa ni bilo nikjer nabrekline, zato tudi ne globelic.
Upal sem z ozirom na njeno rejenost, da bo
vsaj krvni pritisk na kak ^ačin nenormalen, toda bil je naravnost idealen.
V	zadregi sem premišljeval, ali naj svetujem gospe še klinični pregled na elektrokardiogramu, kajti če ji rečem, da je na srcu zdrava kot riba, bom pri njej zgubil ugled do kraja in še zelo zamerila mi bo. Zavrgel sem to misel in medtem, ko so njene oči strmele vame ko dva velikanska vprašanja, sem govoril: »Spoštovana tovarišica, če ne upoštevam, da so zaradi splošne rejenosti tudi steni; vašega srca rahlo obdane z rahlo plastjo maščobe, vam moram izjaviti, da so vse srčne žilne zaklopke povsem zdrave. Tudi ni mogoče najti na srčnih mišicah kakih okvar ali sumiti na kako vnetje, toda,« pri tem sem nekoliko zvišal svoj glas, »jaz lahko razumem, zakaj se pri vas pojavljajo težave, ki ste jih omenjali. Gotovo ste doživeli v zadnjih letih razne bridkosti in go-tovo vas težijo razne težke skrbi, kar vpliva seveda tudi na srce. Svetujem vam tudi, da stopite k specialistu za ženske bolezni, da vidi, če je pri ženskih organih vse v redu, čeprav ni pričakovati kaj posebnega, ker imate, kot pravite, vse ženske stvari v redu, pa tudi rodili ste v redu sina, ki služi sedaj našo vojsko. Morda bi vam na kliniki izmerili bazalno presnovo in vam določili zdravljenje proti nekoliko.povišani rejenosti. Kar se tiče duševnih in srčnih težav, sem vam pripravljen svetovati to in ono, če boste to želeli. Seveda bi mi morali v tem primeru zaupno spovedati se vsega, kar vas greni. Tak razgovor pa bi moral trajati najmanj dve uri, za širšo analizo pa tudi več. V splošnem pa ste lahko zelo pomirjeni in veseli, da je vaše srce še tako mladostno in zdravo.«
Videl sem, da je njen obraz prešinil izraz ve-selja. »Hvala vam, dragi prijatelj! Težak kamen ste bdvaiili z mojega srca. Povedati vam moram, da sem že bila pri specialistu za ženske bolezni, pa ni našel nič posebnega. Prihodnje dni pojdem še na kliniko, da... da izmerim, kako ste Ž9 rekli?«
»Bazalno presnovo.«
' »Da, bazalno presnovo.«
IZ NAilH KRAJEV
RAZPRAVA 0 KOMUNAH NA TOLMINSKEM
Najprej hočejo povečati gospodarsko moč občin in seznaniti prebivalstvo
z vlogo komun
Razprava o komunah, ki se je na Tolminskem začela nekako pred dvema mesecema se je sedaj prenesla v osnovne organizacije SZDL in na zbore volivcev ter vzbuja čedalje večje zanimanje med ljudmi. O družbeni vlogi in pomen komun so razpravljali tudi na zadnjem širšem posvetovanju predstavnikov občinskih in Okrajnega ljudskega odbora, podjetij, gospodarskih organizacij ter množičnih organizacij. Ustanovili so dve komisiji, da bi pripravili predloge o pristojnostih, ki bi jih bilo moč takoj prenesti na občine, oziroma predlog statuta bodočih komun ter teritorialne razdelitve okraja.
Takoj ko bo komisija Izdelala potrebne predloge, nameravajo prenesti na občinske ljudske odbore razne pravice in pristojnosti, ter jim prek okrajnega proračuna dodeliti tudi potrebna
sredstva, da bi se mogle gospo- bilo na področju sedanjega tol-darsko čimbolj osamosvojiti in minskega okraja, razpravlja si-nemoteno razvijati. OLO bo v cer kot že rečeno posebna komi-bodoče razpolagal samo s tistimi sija, je pa glede tega več mnenj, sredstvi, ki so potrebna za gra- Nekateri predlagajo, naj bi bili
Tudi v Celju bi morali odpreti prodajalno tekstilnih ostankov
Da hi preprečili prekupče-vainje s tekstillmumi ostanki im pokvarjenim tekstilnim blagom, so skoraj že v vseh večjih središčih tekstilne industrije odprli posebne prodajalne za tako blago.
Tekstilne tovairne so tudi v Celju do otkoliici, vendar s to razliko, da v Celju doslej še ni prodajalne s tekstilnimi ostanki, čeprav so nekateri že večkrat predlagali, da bi jo ustanovili. Un nav ičenih ra zlogov za to je več. Nedvomno pa ie eden najbolj tehtnih ta, da, bi z ustanovitvijo take trgovine bilo za vselej odpravljeno okoriščanje posameznikov, v zadnjem času pa celo trgovske mreže. V (Celjskem okraijiu niso rediki primeri prekupčevanja iin veirižniištva s pokvarjenim tekstilnim blagom, le redki posamezniki in skupine pa so se za nedovoljeno trgovino morali zagovarjati pred sodiščem. Na nedavni skupni seji članov okrajnega odbora SZ im okrajnega komiteja ZKS za okraj Celje so nekateri ostro graiali primere v posameznih celjskih trgovinah, kjer prodaijajo kupcem pokvarjeno blago za kvalitetnega. V bodoče takih primerov ne bi smelo biti in bi zato bilo najbolj pravično in pošteno, če bi tekstilne ostanke tovarn na področju celjskega okraja odkupovala edinole posebna, zato pooblaščena trgovina.	F.	K.
ditev raznih gospodarskih in drugih objektov splošno družbenega pomena in za finansiranje tekočih administrativnih izdatkov.
Gospodarsko moč občin bi povečali z graditvijo tovarne avto-mobiskih svečk v Tolminu in njenega obrata v Bovcu, razširitvijo tovarne igel in drobne kovinske galanterije v Kobaridu, moderniziranjem podjetja za proizvodnjo krede »Kreda« v Srpenici ter z izkoriščanjem nedavno odkritih nahajališč mangana v Cerknem.
Sploh so na Tolminskem mnenja, da je treba občinskim ljudskim odborom najprej dati znatno večje pravice in pristojnosti; jih osvoboditi še preostalih administrativnih spon ter občinam pomagati v prizadevanjih za dvig gospodarstva na njihovih
le dve gospodarsko močni komuni, in to v Idriji in Tolminu, vtem ko spet drugi menijo, da imajo potrebne pogoje za ustanovitev komun tudi v Kobaridu
Celjsko gledališče bo gostovalo v Beogradu
Srbsko narodno gledališče je povabilo celjski ansambel, da gostuje v Beogradu s Tiemeyer-jevo dramo »Mladost pred sodiščem«. Celjsko gledališče se bo vabilu odzvalo in v torek, 5. okt-tobra odigralo v osrednjem srbskem Narodnem gledališču omenjeno predstavo, ki sodi med najvišje dosežke njegovega dosedanjega dela. — Celje uprizarja nizozemsko dramo »Mladost
Obisk pri Antonu Solerju
našem rojaku iz Bilj na Goriškem in enem najboljših argentinskih pianistov
Bil je malce v zadregi, ko sem prišel tako nepričakovano in ga zaprosi' za kratek razgovor. Pravkar se je v družbi prijateljev iz otroških let vrnil iz gozda, kjer so nabrali gobe. Prav^ da je to njegovo največje veselje v prostem času.
»Veste«, je izbruhnilo iz njega bene dejavnosti, »tako sem srečen, da sem spet do-
šem argentinskem pianistu povojne generacije. Skromen je in ne govori rad o sebi. čestokrat je pogovor napeljal drugam, tako da sem se moral pošteno potruditi, da sem zvedel vsaj nekaj drobcev iz njegovega življenja in dosedanje glas-
težko prodati. Kmetje bi ga sicer že pozimi lahko vnovčili, | vendar ga nočejo dati izpod cene. Kljub zelo kakovostnemu
pred sodiščem« prvo v Jugosla- ,	.	.	.
v iwuairuu viji, v repertoar pa so jo uvrsti- ma’ lel! me ve e to''ko spominov in Bovcu, oziroma Cerknem in la tudi gledališča v Trstu, Mari- 11 !1 ^!ro , a ,le1!a‘‘	.
Mostu na Soči.	boru, Kranju in na Jesenicah. ] » skodelici črne kave sva za-
I	| cela razgovor o glasbi, ali točneje
M- D. I	L.	F.	o njem, našem rojaku in najbolj-
V turistični sezoni so prodali
vso zalogo sira in mlečnih izdelkov
Le s čimprejšnjo zgraditvijo petih velikih mlekarskih obratov, ki bi nadomestili zastarele vaške mlekarnice, bo v bodoče moči preprečiti krizo v trgovini s sirom
na Tolminskem	mleku tolminski sir v sezoni nima
_	Ko	je letos pomladi trgovina	sira se je čez zimo pokvarilo in	mno§° veljave. Izdelujejo ga v
območjih.	Obenem je treba pre- (	s sirom in drugimi mlečnimi iz-	so ga morali zakopati, s čimer	zastarelih vaških mlekarnah brez
bivalstvo	dodobra seznaniti z,	delki	na Tolminskem zašla v	so, razumljivo, utrpeli živino-	najosnovnejših pripomočkov ter
važnostjo	komun in se šele po-1	krizo,	je bilo pri kmetih in v	rejci in vsa skupnost veliko	j6 ,zato slab in najrazličnejših
tem lotiti	teritorialne razdelitve | kleteh	splošnih kmetijskih za-	gmotno škodo. Zaloge so poleti	oblik- v okraju še vedno obra-
okraja.	drug	približno 20 vagonov sira, prodali.	tuje okrog 80 takšnih mlekarnic.
O fem, koliko komun naj bi ki ga niso mogli prodati. Precej V prvih petih mesecih se je Tolminskem je spričo tega
zaradi zastoja v trgovini pokva- nemogoče zbrati en vagon sira z rilo tudi precej masla, ki so ga enakimi oblikami.
; morali nato še enkrat prekuhati. Edina rešitev za tolminske pro-i Sedaj pa kaže, da maslo ne bo izvajalce sira in mlečnih izdelal j več ostajalo, ker so ga začeli v kov je čimprejšnja zgraditev večjih količinah izvažati v Trst, modemih mlekarskih obratov v Gorico ter nekatera naša mesta. Bovcu, Kobaridu, Tolminu in Tolminske živinorejce mnogo Spodnji Idriji, vtem ko v Cerk-bolj muči vprašanje, kako v bo- nem že obratuje. Slednje bi nado-doče preprečiti ponoven zastoj v mestile stare vaške mlekarske prodaji sira. Izkušnje zadnjih obrate ter bi s svojimi kakovost-dveh, treh let kažejo, da se ga nimi in znatno cenejšimi izdel-hp v zimskih mesecih spet mno- ki lahko uspešno posegle v kon-go nabralo, pomladi pa bo sir kurenco na tržišču.	M. D.
V domu onemoglih v Črnem potoku je prijetno
Uro hoda iz Litije se nnhaja ne-	novi OLO Ljubljana okolica,	saj ima.
kdanja fevdalna graš&ina črni potok,	jo udobna	domovanja in	dovoljno
ki je priSla po osvoboditvi v last	hrano.
splolnega ljudskega premoženja. Se- Upravo doma za onemogle v Cr-daj se nahaja v iŠrnopotoškom gradu	nem potoku	vodi nekdanji	partizan-
oikrajni dom za onemogle. V njem	ski borec in	vojni invalid	priljublje-
je trenutno 62 vzdrževancov; najsta- ni tov. Slavko Zagoro. Njemu poma-rejSa onemogla ima že 9fi lot. Vsi gata kolektiv nameščencev ter delav. vzdrževano! so zadovoljni v tej usta-'
.......
Zastarela vaška stramtea na Tolminskem
Gorenjski smučarji se pripravljajo na zimo
Gorenjski smučarji so na razširjenem sestanku Gorenjske smučarske podzveze že izdelali program trenitngov, tečajev in tekmovanj. Dvajset samostojnih smučarskih klubov in društev,
Novi slovenski grobovi na tujem
Umrli »o- v Muskegonu Ivanka Pavlin, roj. Zeman, stara 69 let, doma od nekod z Dolenjskega, v Moon Runu Frančiška Kebe, stara 62 let, doma s Spodnjega Jezera pri Cerknici, v Olaridgeu Frančiška Jerina, stara 79 let, v Washoe Janez Boben, star 72 let, doma iz Stranske vasi v Beli krajini, v Detroitu Aija Kumer, stara 57 let, v Waukekanu Blaž Jesenko, star 68 let, doma iz Stare loke, v Evelethu Ana Potkov roj. Lap, stara 80 let, doma iz Dola pri Ljubljani, v Armi Josip Dolanci star 84 let, doma i® vasi Palež v krškem
Wilkes Barre Neža Zagorc, roj. Osolnik, stara 71 let, doma iz Ravno na Gorenjskem, v Garyju Anton Keo, ki se je smrtno ponesrečil v rudniku, v Elyju Jože Draguš, star 65 let, doma ia Loke grl Črnomlju, v Sheboy-ganu Janez Prescc, star 64 let, doma Iz Ljubnega v Savinjski dolini in Fred Toman, star 67 let, doma od nekod s Štajerskega, v Aurori Franc Gregorčič, star 63 let, doma iz Pod-loršta pri Litiji in Jakob Drašler, star 68 let, doma od nekod iz Slovenije, v Chicagu Janez Volk, star 62 let, doma iz vasi Grahovo brdo pri Sežani, Lojze Zorko, star 51 let, Ore-
ški svet, sestavljen iz vzdrževancev.
Zadnji čas so povečali In izboljšali kuhinjo. Za povečanje kuhinje ee je zavzel svet za socialno skrbstvo pri OLO Ljubljana okolica.
Ker jo okrajni dom za onemogle v črnem potoku na najboljšem glasu,
;___________________________________________________ : prihajajo	vedno nove prošnje za spre-
,.	jem. Tako ima upravnik tov. Zagoro
kolikor	jih	je vključenih	v	pod-	športa v svojem okraju.	Tudi	211 odločb	za sprejem novih starčkov
zvezo,	skrbi	za	svoje	tetamo-	v kranjskem okraju bi	morali	^ro^Jk-	kjj“ nima^v”Ugradu6dovolj
najti sredstva in pomagati smu- : prostora. čarskim klubom in društvom.	|
Gorenjski smučarji so se odločili, da bodo takoj začeli tre-
valce.
Okrajni ljudski odlbor v Radovljici se iaredno zanima za napredek smučarskega športa med	_	,	,
gorenjsko mladino. Lz svojili nl,ratl- P™ pregled doseženih sredstev je nakazal 460.000 din - uspehov bo 7. novembra na B e-• ' -	-	du. Tem prireditvam bodo sle-
za vzgojo mladih smučarskih kadrov, ki so jih na razširjenem sestanku Gorenjske smučarske podzveze dodelili najbolj aktivnim smučarskim klubom in dru-
du. lem prireditvam bodo sledila medklubska tekmovanja kot priprava za III. gorenjski smučarski zlet, ki bo 7. in 9. januarja; le-ta bo hkrati tudi srednješolsko tekmovanje. Alpske disci-
Štvom, ki v največji meri skrbe u 1kk|o izvaj^H v l'ržiču, sa. za vzgojo smučarskega narašča- £ostojne skoke, teke in tekmo-
okraju, v Sam Franciscu ponirka »to-1 gor Krašovec in njegova žena Ana venske naselbine Ana Skala, stara 83 pa sta se na voinji z avtomobilom v let, v Brooklynu Marija Murnik, v Chicagu smrtno ponesrečila.
ja. Smučarska društva in klubi kranjskega okraja niso mogli biti deležni tolikšne denarne podpore kakor društva iz radovljiškega okraja. Kot pomaga smučarjem radovljiški okraj, prav tako bi
vanja v klasični kombinaciji pa , na Bledu ali Gorjah. Sankaške1 prireditve pa bodo v Bohinju.
Povabili bodo tudi delavska smu- Lovrenc na Pohorju poznajo čarska društva iz inozemstva, da zlasti izletniki in turisti. Da bi bi sodelovala na III. gorenjskem bilo domačinom In obiskovalcem ■smučarskem zletu. Glavni namen bivanje v tem prijetnem kraju
Pravi, da je že takrat, ko se je še drža! materinega krila, čutil veliko veselje za učenje klavirja-Osnovne pojme o glasbi je dobil pri očetu, ki je bil vnet vaški pianist — samouk. Starši so ga leto pozneje poslali v glasbeno šolo v Gorico, k znani profesorici Pick. To je bilo leta 1936, ko je Anton imel komaj šest let. Pripovedujejo, da je bi! med najbolj marljivimi in najbolj nadarjenimi učenci v zavodu.
Kmalu nato se je vpisal na glasbeni konservatorij v Trstu, kjer je leta 1946 opravil zaključni izpit-Sledilo je obdobje prvih solističnih ii. simfoničnih koncertov v Trstu in '''orici, ki sta jih publika in kritika navdušeno sprejela.
Leta 1947 se je izselil za svojimi starši v Buenos Aires, v Argentino, kjer je nadaljeval študij. Študiral je pri najboljšemu argentin- s skemu profesorju glasbe Georgu Fa-nelliju ter hkrati prirejal solistične in simfonične koncerte zn naše tamkajšnje izseljence in argentinske radijske postaje. Gostoval je v vseh večjih argentinskih .nestih-Doslej je imel približno 70 koncertov, od teh največ za naše rojake-Svojo glasbeno izobrazbo izpopol njujc na konservatoriju Sv, Cecilije v Buenos Airesu. '
Največji uspeh v svoji dosedanji karieri je dosegel lani, ko je p j( edino argentinsko nagrad" za najboljšega mladega pianista-zlato medaljo »Grand premia extrn ordinario Sv. Cecilija«. Svojo staro domovino je prišel obiskat julijn na povabilo zveznega Sveta za prosveto in kulturo ter komisije za kulturno stike s tujino pri zveznem Izvršnem svetu. Za prihodnje leto pripravlja turnejo po raznih ameriških in evropskih državah.
V Jugoslaviji je doslej priredil tri koncerte: na dubrovniškem letnem festivalu, v Ljubljani ter Novi Gorici. V začetku novembra bo Sel gostovat v druge republike 'n se kmalu nato vrnil nazaj v Argon tino.
Se tisti rok in najin razgovor je bil pri kraju. Pospremil me je do izhoda in izročil prisrčne P°"
morali v kranjskem ljudskem	   _	_______________ _	_________________ _________________________
odboru imeti več razumeva- tega zleta je, vključiti v šport lepše. grade vodovod in pa dokaj zd vc ti. bralce »Ljudske Pravice-nja za napredek smučarskega čimveč mladine, zlasti ženske. 1	velik	bazen	I	Borbe«.	D.
|flWIIUllllWfll|[||ll!Wfl|!|llW!lll|||l!llllll||||ll1iNl!||||ll!!llll|l|l!llllll||!l!IIIWlil|ll|l'l!III||!llll!III||!l|lM!l||||llllllll|W	llll!Il'll!l!llllilllillll!!!lllllllll!l!ll!l|||||llt^llllllllllil!|||||ll^lll|||l|l^il!llllllllllll!ll|]ll'llllj|lll!llllll|!|]lllllll||	|!!l^l!l!||!!li!!l!!j|||!l!llllj|||j!l!l!ll!|l|||l!l!l!l||||ll!l!llj|!|llli!Ml!|||!!IHIII[||!l!l!l!l!l|!|!ll!l!llj||||!l[llil|j|!|||l!ll||j|[j{!ll!^
V	salonu je planila možu okrog vratu: »Srce je povsem zdravo, je rekel. Ne moreš sl predstavljati, kako sem srečna!«
In že je načela nositi na mizo razne dobrote, ki so bile v tistih časih v Ljubljani kaj redek pojav. Ko je položila na moj krožnik bedro orjaškega petelina in mi povedala, da je dovoljeno kuretino tudi po predpisih bontona jesti z rokami brez noža in vilic, je nadaljevala z ginjenim glasom: »Zaklala sem ga samo zaradi vas. Bil je pameten kot kak človek in sam mi je skočil marsikdaj’na koleno. Toliko, da ni znal govoriti! Petelini so pametne živali, saj veste za tisto zgodbo o sv. Petru, ki je Kristusa trikrat zatajil, preden je petelin dvakrat zapel.«
»Ženka draga, to so zastarele stvari, take verske zgodbe. Pameten človek ne verjame več takih stvari,« je vzkliknil mož. Zena pa je nadaljevala nemoteno: »Sicer je prav, da sem ga zaklala. Včasih je lahko svobodno korakal po dvorišču in ponosno prepeval, higienska komisija pa je ukazala, da ga moram postaviti v kletko, če ga hočem rediti še naprej. O, kako je revež potem pogrešal prave svobode!«
Mile Jerebica se je nemirno premaknil na svojem sedežu, strogo pogledal ženo in vzkliknil: »Tudi higienska komisija ima svoj prav. Kak kraval bi bil, če bi hotel imeti vsak stanovalec svojega petelina na dvorišču.« — Sedaj se je počil s pestjo po čelu in planil s stola: »Dragi tovariš, tako bedrce je treba vendar zaliti s plemenito pijačo!« Na mah je poletel v kuhinjo In priletel nazaj z veliko steklenico pravega vermuta znamke Cinzano, ki je kar sijala v zlati rumenini: »Ne čudi se, dragi doktor, in nikar ne misli, da sem jaz kak verižnik,« je govoril slovesno, medtem ko je natakal In trkal.z menoj In ženo. — Bilo je treba Izpiti do dna, nakar je nemudoma natočil znova in ko sem se jaz naprej mučil s petelijijim bedrom, je Jerebica nadaljeval: »Tik pred kapitulacijo Italije so mi vrinili na stanovanje nekega tenenteja, ki je bil najbrže intendant, kajti še isti dan so privlekli za njim poln naboj Cinzano-butel^k. Cez nekaj dni pa je možakar pobral šila
in kopita in jo jadrno popihal, pustil pa je v sobi skoraj vse buteljke te žlahtne medice. Skrbno sem hranil, dokler ni prišla svoboda, nakar smo marsikatero popili z znanci, borci, ki so se vrnili v mesto. Sedaj ml jih je ostalo še pet in z največjim veseljem podarim eno, da jo vzameš s seboj v Polje. Eno ali dve pa bomo spraznili kar na mah.«
»Kar na mah,« sem pristavil jaz In izpraznil z Jerebico drugi kozarec. Jerebica pa je nadaljeval: »Morda ti še ni znano, da sem bil z ženo in sinom ves čas za Osvobodilno fronto in prvi dve leti sem redno vsak mesec odštel lepo vsotico za naše partizane. Podaril sem tudi svoj planinski daljnogled, gojzerje in nahrbtnik. Izročal aem nekemu dimnikarju, potem pa ga kar naenkrat ni bilo več blizu.«
»Kaj pa, če je bil tisti dimnikar bel?«
»Črn je bil,« se je zareklo Jerebici — »ah, ne črn, naš je bil, rdeč. Ce bi bil bel, bi prihajal še naprej, ali pa bi me ovadil in bi se sedaj moje kosti belile kje v Dachavu. Ali so ga zaprli ali pa je odšel k partizanom. Tudi v Ljubljani smo doživeli hude čase, dragi moj! Ob vsakem avtu, ki se je ustavil pred hišo, sem mislil: .Dragi Mile, sedaj je končano.’ Pa smo le končno srečno prebrodili težke čase.«
Potem se je sukal pogovor o tistih študentovskih časih. Vermut v prvi steklenici se je bližal njenemu dnu. Prijetno omamljen sem se mimogrede zamaknil v od sile ljubek obrazek in ljubko oprsje renesančne Madone, ki je visela na steni pred menoj. Bila je dobra kopija, čeprav v barvo-tisku. Jezilo me je, da se ne morem spomniti, katerega mojstra je. Gotovo je našel model v kakem predmestju Florence ali Rima. Kako lepo bi bilo, če bi sedaj sedela taka lepa deklica med nami! Iz te vizije lepote me je prebudila popolna tišina, ki je nastala v salonu. Zdrznil sem se in videl, kako strmita Mile Jerebica In njegova žena z odprtimi usti vame, in že je vzkliknil Jerebica: »Rekel sem že lani ženi, naj odstrstni to Madono iz sobe, toda slika je njen drag spomin na staro
mater. Nikar pa ne misli, da prižigava lučko pod njo.«
»Pa kdo vama je rekel, da jo odstranita? Seveda nihče. Ce smejo viseti po salonih razne Afrodite, Artemide, zakaj ne bi visela tudi Madona, katere slikar je bil v tistih časih pogumen človek, če že ne revolucionar, saj je vzel za model pre-
H
prosto dekle in tako postavil Marijo iz neba nazaj med žive ljudi. Mi nočemo rušiti stare lepote, medtem ko gradimo novo, takb kot so rušili nekoč pogans’ ; templje, le vrednotili bomo staro lepoto drugače kot so jo vrednotili nekoč.«
Mile Jerebica je potolažen odprl drugo buteljko in sedaj se je zaplel pogovor najprej na moj poklic, ki da mora biti od sile težaven. Kako le, da še morem najti čas za toliko pisarije in še za kulturno-politično delo. Potem pa smo prešli na poklic samega Jerebice. Pri tem je postal zelo živahen. Na široko je pripovedoval, kako se je pri maturi hotel posvetiti literarnim vedam — toda vsi vedo, kako je bilo takrat: profisor-berač, če se ti je že posrečilo kje stakniti službo. Zato se je raje posvetil ekonomiji in čudno zares, odkril je, da skriva v sebi velik talent za to vedo. — »P.ii. drogi tovariš.« ie vzkliknil in trknil z menoj.
Po končanih študijah je že po nekaj letih P°' stal poslovodja pri znani firmi K. Kljub gosp0' darski krizi, ki je vladala tiste čase, je dvigni podjetje na zavidanje vredno stopnjo. Znal si ie obdržati spoštovanje in ljubezen vsega osebj3 prav do vojne In še nekaj časa potem, ko so stvar prevzeli drugi.
Sedaj je postal Jerebica otožno ginjen in nadaljeval je z zagrenjenim glasom: »Sedaj boš l3*e razumel, dragi tovariš, kako mi je težko, ko se moram zadovoljiti z mestom navadnega proda' jalca v magacinu, ko bi s svojim talentom & sposobnostjo lahko zelo koristil domovini.« Prl ministrstvu za trgovino iščejo nekaj strokovni^' kov, toda on ve že naprej, da ga bodo izpodrinil1 manj sposobni, celo taki, ki tudi politično nis° ne krop ne voda.
»In zakaj se ne obrneš, dragi Jerebica, na pri' merni forum, zakaj ne stopiš sam k pomočnik ministra ali celo k ministru samemu?«
»Vidiš prav tu bi rad nekoga, ki bi me uvedel ti kot visok funkcionar ...«
»Jaz vendar nisem nikak visok funkcionar.* sem odgovoril začudeno.
»Nikar ne bodi skromen,« je vzkliknil Jerebi0® s slovesnim glasom, »jaz natanko vem, da si “ član biroja, najvišjega foruma v partiji.« .,
Strmel sem nekaj hipov vanj, potem pa plan'1 v smeh. »Najvišji forum izven zborov komunistov je Centralni komite. Po ustanovah in tovarnar1 pa, kjer je več kot toliko in toliko komunist°v’ si tovariši 1- volijo iz svoje srede nekaj članov svoj biro. Član takega biroja v našem zavodu ser"1 tudi jaz. Ce hočeš, pojdem vseeno s teboj k P°' močniku ministra, ki me najbrž ne pozna, vsa J osebno ne.«
Rad bi dragim bralcem naslikal zaprepašČe' nost, ki se je zrcalila na obrazih Mileta Jerebi^ in njegove soproge. Nikakor ni bilo mogoče vC spraviti naše družbe v vedro štimungo in ko sen1 se končno poslovil, je Mile Jerebica pozabil za' preti obljubljeno buteljko Cinzana v mojo zdravniško aktovko, čeprav nisem za pregled soprof5e nič zaračunal.