ZA IZBOLJŠANJE LISTA Tal« Mn vriK TMk, Id 'HJUiNtriia" ali ca arofelka. V« bo krmle-i odprli M k nra lepoao Mira. : s :: •: GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ OTATEUE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno posknšnjo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Entered as Second Ciaaa Mj»Mer September 21 rt, 1903 at the Port Office New York. N. i., under Act of Congress of March 3rd. 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YOBK No. 169. — Stev. 169. NEW YORK, FRIDAY, JULY 22, 1938- PETEK, 22. JULIJA, 1938 Volume XLVI. — Letnik XLVI. HITLER STREMI PO ANGLEŠKEM PRIJATELJSTVU je mir v Newtonu, Ia. ANGL. VNANJEGA MINISTRA JE OBISKAL POSEBNI HILTERJEV ODPOSLANEC F. WIEDEMANN Hitler te je nazadnje uverij, da je treba problem čeških Nemcev "nenasilno" rdsiti. — Nemški kancler je izbral najugodnejši trenutek za svojo diplomatsko potezo. — Angleško-nemška pogajanja se bodo kmalu začela. LONDON, Anglija, 20. julija. — Nemški kancler Adolf Hitler je po svojem posebnem odposlancu stotniku Frifczu Wiedemannu poslal angleškemu vnanjemu ministru lordu Halifaxu oljkino vejo v obliki osebne poslanice, ki izraža željo za boljše od noša je med Nemčijo in Anglijo in za "nenasilno rešitev" sudetskega problema na Cehoslova-škem. Lord Halifax je na poslanico takoj odgovoril ter je izrazil nad njo veliko zadovoljstvo, obenem pa je rekel, da more Nemčija pokazati svojo iskrenost, ako sodeluje pri izselitvi političnih beguncev. Stotnik Wiedemann je Hitleijev osebni priboč-oik in Hitler ga pogosto pošlje kot svojega osebnega odposlanca in zastopnika. Wiedemann je bil že nekaj dni v Londonu, toda šele včeraj je obiskal lorda Halifaxa, pri katerem je ostal dvajset minut v vnanjem uradu na Eaton Square.________ . - - .... - Da je Hitler izbral ravno ta čas za svojo poslanico, ko je angleški kralj v Franciji na obisku, je mnogo bolj pomembno, kot pa njena cela vsebina, kajti zadnje mesece Anglija in Nemčija nista bili skoro v nikajcem diplomatskem stiku. Angleški poslanik v Berlinu sir Neville Henderson ni imel priložngsti videti Hitlerja, odkar je bila Avstrija priklopi jena Nemčiji, in odnošaji med obema državama so postajali vedno hladnejši, zlasti vsled velike napetosti med Nemčijo i nCehoslova-ško v maju. Zakaj si je tedaj Hitler izbral ravno ta čas, da je poslal svojo poslanico? Angleški vladni krogi so mnenja, da je Hitler zelo vznemirjen vsled nenavadno velikega prijateljstva med Anglijo in Francijo, kar je posebno razvidno ravno sedaj, ko je angleški kralj Jurij VI. prišel v Pariz. Hitler si ne želi ničesar bolj, kot da se angleško-francosko prijatelj ■ stvo ne bi še povečalo. Lord Halifax bo seveda o Hitlerjevi spomenici razpravljal s francoskim vnanjim ministrom Georges Bonnetom, ob kateri priložnosti bosta tudi ob-ravnavala splošno evropsko politiko. Hitlerjeva spomenica pa ne bo prav nič vplivala na angleško - francosko prijateljstvo, navzlic temu pa bo izgladila pot za Angleško-nemška pogajanja, katera smatra ministrski predsednik Chamberlain za zelo važna v svoji politiki in načrtu, da pomiri Evropo. Ko je prišel Wiedema nn v London, je rekel, da nima s seboj nikake pisane izjave, temveč, da želi lordu Halifaxu samo izročiti Hitlerjevo osebno sporočilo, predno odpotuje lord Halifax v Pariz s kraljem Jurijem. Kot je rekel Wiedemann, želi Hitler, da se odno-taji med Anglijo in Nemčijo izboljšajo, ker s sedanjimi odnoiaji ni zadovoljen. Z ozirom na Cehoslovaško je Wiedemann rekel, da želi Nemčija mimo poravnavo vprašanja sudet-skih Nemcev na Češkem. Lord Halifax je med drugim rekel Fritz Wiedemann u, da bi mirna poravnava na Češkem zelo izboljšala politično ozračje in da bi se takoj nato mogla pričeti obsežnejša pogajanja. Rekel pa je, da mora priti na Ce^oslovaškem do poravnave in spo- vpliva od zunaj. Milica VSE DELAVSTVO JE ZA BARKLEYA Delavska federacija se je združila s CIO ter drugimi skupinami ter agi-tira za njegov iopetno izvolitev. TURČIJA JE V ZVEZI Z ANGLIJO WASHINOTON, D. C., 21. julija. — Organizirano delavstvo se je danes združilo ter j*i sklenilo pod'pirati voditelja demokratske večine v senatu, Al-bena W. Bark ley a, v njegovem boju za ponovno nocuinacijo pii primarnih volitvah. Proti njemu kandidira govemer države Kentucky A. B. Chandler.' William Green, predsednik Delavske federacije je za Bar-kleya in istotako so zanj CIO, Railway Labor Executive Association ter Delavska nestrankarska liga. Primarne volitve bodo dne 6. avgusta. To je prvi slučaj, da, je opa j žiti nekakšno slogo med Delavsko federacijo in CIO. Green je pa namignil, da predsednik Roosevelt ne more'je dala kredit 16,000,000 funtov pričakovati, da bi Federacija'šterl i ngo v. Vnanji: minister A r a » pravi, da bo Turčija v vdjni na strani Anglije. Anglija more v vsaki vojni zmagati. ISTANBUL, Turčija, 21. julija. — Četudi vsi turški ministri zatrjujejo, da je Turčija v prijateljskih odnosa jih i vsemi državami, vendar lahko vsakdo oqjazi, AD IT su' temboli Pa v ^a3U v°jne, to /.ArUKU da Anglija ni zahtevala ničesar. Zaupala nam je kot prava prijateljica. Anglija je pokazala, da ima zaupanje v nas. Mi pa ji bomo pokazali, da to zaupanje ni napačno postavlje-no." "Anglija bo mogoče izgubila kako bitko/' je nadaljeval A-rass," toda nikdar ne bo izgubila vojne. Ima denar, mornarico in značaj. Ako ima kaka država te trdi lastnosti, more biti gotova, da bo zmagovita." Na vprašanje, ako bo Turčija svoje prijateljstvo razširila tudi na Francijo, je Aras odgovoril: "Prav gotovo, ker smo s Francijo rešili vprašanje glede šandžaka Aleksan-drette v naše popolno zadoščenje in smo zato najboljši prijatelji Francije." PREDSEDNIK NIMA SREČE Predsednik Roosevelt se pelje na bojni ladji "Houston*-' proti Panami. Ko se je vozil včeraj mimo Socorra otoka, je bilo na krovu 85 stopinj vročine. Z ribarjenjem pa letos nima sreče. Na vožnji ni doslej ujel še nobene velike ribe. obleke, zlatnine in drugih predmetov, ki so bil^ last Tnfvereo-nove. Na Dunaju je bil aretiran in nikdo ni več videL Podržaj se (prepeljan v New York, kjer je je odpeljal sam na Dunaj, kjer. bil obsojen zaradi bigamije na je živel s svojo pravo ženo, ka- 5 let zapora, kateregi bo pre-teri je pripeljal velik kovčegUtal 1. februarja, 1940. JAPONSKO PRODIRANJE USTAVLJENO Japonci so • bili pri K ju« kjangu vrženi nazaj. — Japonski generali se posvetujejo glede Rusije. ŠANGHAJ, Kitajska, 21. julija. — Japonci, ki si skušajo prebiti pot do Kjukjanga, ki je zadnja večja ovira pred Han-kovom, so bili vrženi nazaj. Japonsko vojaško poveljstvo molči glede operacij ob Jangcen Mzhodno od Hankova in samo pravi, da je v teku velika u-fenziva. Kitajci pravijo, da Japonci najbolj pritiskajo na mestu, kjer priteče Jangce v Pojang jeizero in skušajo priti na za-padni breg jezera. Kitajci so Japonce napadli na obeh straneh Jangcea ter sa zasedli strategične višine, ki ulbvladajo Pengceh, vzhodno od Hukova. TOKIO, Japonska, 21. julija. — Napeta-1 med Japonsko in Rusijo se je včeraj še povečala, ko tudi vojaški poveljniki podpirajo vnanji urad v zahtevi, da Moskva odgovori na japonski protest zaradi sovjeULkega vpada v Mančukrao pri Čangku-fengu. Vojni minister general Se,|-širo Itagaki je sklical posebno konferenco vojaških poveljnikov, prej pa je še osebno poro čal cesarju Hirohiti, da sovjetske čete utrjujejo strategični liriib na mančukuanski meji. *' M Japonska časnikarska a-gentura Domei pravi,, da je I-tagaki cesarju razložil celi položaj in je pozneje poklical k sebi vnanjega ministra generala Kazušige Ugakija, da razpravlja ž njim o poročilih z meje. Kot pravijo poročila iz Man-čukua, je sovjetsko vojaško poveljstvo določilo 300 mož, med njimi tudi topničarje, da utr dijo strategieno zelo važni hrib. Nadaljna poročila tudd zatrjujejo, da Rusi dobivajo oja-Čenja. HANKOV, Kitajska, 21. julija. — Vnanji minister Vang Čungbuj se bo z visem svojim uradništvoan proti koncu julija preselil iz Hankova v Čun-king. Do tedaj bodo pripravljena tudi ostala ministrstva, da odidejo iz Hankova. Svoje urade bodo premestili največ v Cunking, nekateri pa bodo šli v Kvejang in Kinning. V avgustu bo Hankov prenehal -biti glavni stan civilne vlade in bo saimo se osftal vojaški glavni stan. V mestu pa bo ostal vrhovni ipoveljnik maršal Čanlkajšek z vsemi uradi, ki so v zvezi z armado, kot urad za promet, zn, zalaganje armade in za vojnp industrijo,. V STAVKARSKIH IZGREDIH JE BILO RANJENIH NAD 20 OSEB NEWTON, Ia., 21. julija. — Mesto Newton, ki ima dvanajst tisoč prebivalcev, je danes povsem mimo. Mir vzdržuje narodna milica, ki je bila poklicana, ko so postajali izgredi pred tovarnami Maytag Washing Machine Co. čedalje hujši. DESET ŽRTEV _EKSPLOZIJE Eksplozija je nastala pri gradnji novega vodovoda. — Šest delavcev je nevarno poškodovanih. ^^TIMORE, Md., 21. julija. — Delavci zaposleni pri PWA, grade tukaj nov vodovod, ki bi veljal nad pet milijonov dolarjev. Včeraj je nameravalo štirinajst delavcev z dinamitom razstreliti skalno steno, dinamit je pa predčasno eksplodiral. Se-dean delavcev je bilo takoj mrtvih, trije so pa nekaj ur pozneje umrli v bolnišnici. Šest jih je dobilo smrtnonevarne poškodbe. Župan Howard W. Jackson je odredil takojšnjo preiskavo. Philip Lesser, mestni nadzornik za razstreljiva, je izjavil: — Stal sem za ljudmi, ki s o basali dinaimit v luknje. Naen krat je strašno zagrmelo. Me i ne je vrglo na tla. Ko sem s« J zavedel, sem opazil kose trupel j okrog sebe: roke, noge. Nika-koi^fie' morem pojmiti, da sem ostal živ. Izza lanskega leta, ko so začeli graditi vodovod, je bila to prva nesreča v Baltimore. VELIKO ŠTEVILO POGREŠANIH WASHINGTON, D. C., 19. julija. — Zvezni preiskovalni urad naznanja, da je bilo lansko leto v Združenih državah pogrešanih 225,809 oseb, od katerih se jih še vedno pogreša 16,141. Med njimi jih je 2158 porstalo žrtev amnezije, to je duševnega stanja, v katerem človek popolnoma izgubi vsak spomin. Razun 118 pa so bili vsi spoznani. Izmed "nepoznanih" mrtvih jih ob času pogreba ni bilo spoznanih 2603. NAROČITE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVANSKI DNTEV387*- V AMERIK: Včeraj zjutraj se je zbralo pred tovarno nad petsto straj-karjev in njihovih žena. Okrog sedme ure se je pojavila skupina stavkokazov, ki so po vsej sili skušali priti v tovarno. — Strajkarji so zaibarikadirali vhode. Iz prerekanja se je razvil .pretep, čigar posledica je bila — dvajset ranjenih. Neki stavkokaz je bil tako težko poškodovan, da imajo zdravniki le malo upanja, da bi okrevai. Kdo ve, kaj bi se še zgodile, če bi ne bila posegla vmes narodna milica, ki je v razmeroma kratkem času napravila red. Delavci Maytag tovarne so zašt raj kali dne 9. maja, ko je družba naznanila, da jim b(« skrčila plače za deset odstotkov. Štiajka nad 1400 delavcev. SAN FRANCISCO, Cal., 20. julija. — Zvezno sodišče je dovolilo Big - Idaho Maryland Mines Corporation zavreči odredbo National Laibor Relations Boarda, da mora sprejeti na delo 61 odpuščenih delavcev. PARAGVAJ ZADRŽUJE POGODBO i - BUENOS AIRES, Argentina, 19. julija. — Mirovna pogajanja so se zope zavlekla, ker je paragvajska delegacija dodala k predlaganim mirovnim pogojem nekatero pridržke. Delegati so te pridržke i>pro-jeli z velikim presenečenjem, ker je paragvajska vlada dan poprej naznanila konferenci, da sprejme mirovne pogoje brez vsakega pridržka. To poročilo so potrdili paragvajski delegati, ko so včeraj prišli v Buenos Aires. Delegati, ki so se že pripravljali, da bodo z velikimi svečanostmi podpisali mirovno pogodbo, so šli zopet na težavno delo in s&ušajo izgladiti nove težkoče. Pri vsem tem pa pa ragvajski in nevtralni delegati zatrjujejo, da pridržki niso resnega značaja in da ne nasprotujejo temeljnim pogojem mirovne pogodbe. Toda mirovna' pogodba ne more biti podpisana prej, dokler «e bolivijBki in paragvajski delegati in obe vladi ne sporazumejo glede pridržkov. NEVTRALNOST ZA FILIPINE MANILA, .Filipini, 19. julija. — Predsednik Manuel L. Quezon je v svojem govoru po radio, ki je bil namenjen Ameriki, rekel, da se vsi japonski državniki zavzemajo za to, da so Filipini, ko bodo leta 1946 postali neodvisni, razglašeni za nevtralno državo. »OltJUL JtaUMID — Mor Yat* Friday, July 22, 193& THE LARGEST SLOVENK DAILY US ti. W.W> GLAS NARODA (YOICC OF THE PEOPLE) 99 Owned and PnfcU&bed by SLontNic roBuaniNQ OOHPAKK (▲ Corporation) Wnmk ftafezr. Pnafatent j. Lopaha, 8m. PU» ot butnem at tU« corporation ud addreaaea of above officers: li« WIST Utfc STREET NEW YOEK, N. Y. 45th Year UAUED EVERY DAX EXCEPT 8UNDAY8 AND HOLIDAYS Advertisement on Agreement Za celo leto velja i lat in Kanado ...... Za pol leta ........ Zatem leta........ aa Ameriko ........96.00 • ••••••• ........fl-VJ Za New York aa celo leto . . $7 00 Za pol leta ................$3.r0 Za lnocein«tTo aa celo leto .. f7,«W Za (*ol leta ................13.60 Subscription Yearly $f_ ~GLJU» NAHODA" izhaja vsaki dan jzvzemši nedelj in praznikov *GLA8 NARODA", 21« WEST I8th STREET, NEW YORE, N. ¥ TELEPHONE; CBelaca 1—lUi OGROMNO OBOROŽEVANJE ANGLIJE List "Daily Telegraph'' objavlja izčrpne podatke o obsegu angleškega oboroževanja na morju. Celotna tonaža ladij, ki se sedaj grade za vojno mornarico, znaža skoro 50 od sto t £ov skupne tonaže angleške vojne mornarice v 1. 1935. Od 1. 1936 naprej gradi Velika Britanija 5 velikih vojnih ladij za letala, 5 ladij po 35,000 ton, J. vojni ladji po 40,000 ton, 3 matične ladje za letala po 23,000 ton, 2 križarki po lO,QOO ton, 9 križark po 8,000 ton 10 križark po 5,450 ton, 9 rušilcei po 1850 ton, 25 rušilcev po 1650 ton in 17 podmornic. Poleg tega gradi Anglija veliko število ladij za spreni-stvo trgovskih ladij, patrolne ladje, minonosce, ladje -za od stranjevanje min, kakor tudi ladje za borbe proti podmornicam. Končno predelujejo še 20 križark, po večini za obrambo proti letalskim napadom. V zadnjih treh letih je bila prenov-■jena visa oprema angleške mornarice, povečana skladišča olja, municije in drugih vojnih potrebščin. Tj. 1935 je imela angleška vojna mornarica skupno z oficirji 94,000 mož, letos pa ima 119,000 mož. Prihodnje leto se bo staled mornarjev dvignil še najmanj za 15 odstotkov. Tedenski kotiček Piše I. BUKOVINSKI, Pittsburgh, Pa. Brez ozira na dejstvo, da žl-lda je najibrže vzrok ta, ker so Sir Hubert Wilkins vo srebro prosperltete še vedno stoji .pod ničlo, naša mladina vsekakor ostaVJja deviški stan in Skdi Stvarnikovemu klicu: Rastiito jqi množite se! V zadnjih par tedtnih so naslednji fantje in dekleta iz mesta in okolice si olbljubili večno blag spomin! ljubezen in prilegli zvestobo do groiba. Anton Dekleva in Ana Grašič (25. junija), Tho* mas Asntlogar in Mary Koče-var (25. junija), Henry Lymc4i in Helena Poigačar, hčerka lansko leto umrlega Joseph Poga-•carja, 20 letnega tajnika društva sv. Štefana Jugoslov. Kat. Jednote (22. junija), France Kobe, sorodnik našega -župnika in Marija Debelak, Cliff Mine, Pa., (24: maja), John Drozdovski in Pranja Tomec (30. maja), ter Stefan Maflar in Katarina Pavlakovič (15. junija.) VVica že oženjenih, pa eoe-ga bra,ta v New Yoriku, -j:boko doli na trdnem cestnem tlaku. Precej so pridrveli doktorji, strežnice sestre, slu-žabni»štvo in drugi ljudje. Vtsi so »bili prepričanja ako se že ni precej u'bil, 'bo prej ali slej gotovo po njem in sosednji pogrebnik se je že veselil za-služkaj. ali nualo prezgodaj. Mož'se je po 4 ali 5 mesecih' tako dobro izlizal, da je začel Zbašnik,"l!»oški ^t opravljati svoje delo v zavodu. Pa se vee, kajti trdil je, da .se po padcu dosti zdrave jšega počuti nego prej, — Kako pa to? — so ga začuden o vprašal i. — I to je čisto naravno — je odgovoril. — Veste, tekom dolgih let so ise nekateri moji udje pomaknili iz tečajev, ako prav samo za majhno spoznanje. Pri padcu pa so -spet na svoje mesto skočiL1 in se naravnali kot na primelr potresete* žaikelj s kroimtpirjearn. Zdaj več ne čutim (nobenega zbadanja in bolečin v svojih udih kot poprej. Seveda, nikdo mu ni tega verjel in tudi jaz ne, ker smo vse vzeli za šalo. Pred kratkim pa sem se prepriča'!, da je 9nož resnico govoril. Prepričal se pa nisem .na svojem na svcVjem telesu, pač p<. svoji — uri budilki. Pred par leti sem si kupil uro-ibudilko, za katero ^em plačal samo 50 centov manj nego petak. Kajpak, 'ta ura ni bila navadna ropotača — drdrača ampak njen budilni glas je bil kot umetniško ubrana pesem zvonov kake sloveče katedrale v Evropi. Nekega daie pa mi kar nenadoma zastane^ in jo jamem na vso moč tresti, ali nič n.i pomagalo. Sprva sem mislil, da hoče po parletnem delu poletne počitnice kot mi ljudje, in ko se nekaj časa odpočije, bo sipe* jela opravljati svojo zvesto službo. Ali jako sem se ■motii kajti par tednov je že preteklo, T>a se nikamor še ni mudilo. Že sem imel namen jo nesti k uranskemm zdravniku, ali ko jo s namerni z nočne omarice, da jo za vi jem, mi je po nesreči (ali nerodnosti) pade na tla, in ko jo po/bemn, glejte orUdo! Ura pričela tako živahno "in enakomerno tiktakata kot še nikoli prej. S to uro je bilo ravno isto ko s tistim možem: neflcaj n^enili delov in kolesc se je premaknilo i® tečajev, pri padeu pa se je spet vse nazaj na svoje mesto naravnalo. Vendar pa vam ne svetujem, ako vam kaka um za&ta- se pogaja < kanadskimi denar nimi mogotci »^lede zgradnje subrnarina za potovanje po severnih krajih. ne, da jo treščite olb tla iz n;t-MHWom, da potem "da;' in še manj, a'ko ste bolni, da skočite na ulico iz gomjega nadstropja v iiipanjfu, da boste potem zdravi kot. tisti mož. O, Bog varuj kaj takega, kajti to so bile izredne prigode, ki se morda v -sto tisoč slučajih samo enkra-t srečno skončajo. To se mi je zdelo potrebno pripomniti, ker ne maram da bi kdo kako škodo trpel radi mojega pisanja ali pa celo — življenje izsnibit. Pozdrav! v Žičah. Potem so Šli vsi trije v neko drugo gostilno. Ko so se vsedli, je Vrečko izvabil Ani^o v sosedno sobo. Anica pa je i-mela zle slutnje in je povabila v sobo še drugega moškega. Ko so vsi trije stopili v omenjeno obo, je Vrečko dejal dotične-mu moškemu, naj mu prinese cigarete in vžigalice. Komaj je ta napravil nekaj korakov, ko so se v kratkem presledku začu-li trije streli. Moški se je vrnit v sobo in videl, da je Anica Mazidovškova ležala s prestreljeno glavo na postelji. Nekaj trenutkov zatem je izdihnila. Vrečko si je prestrelil lobanjo. Tri ure se je boril * smrtjo, nato pa je izdihnil. Vrečkovo truplo so prepeljali v Konjice, truplo Anice Marzidovškove pa v Zbelovo pri Poljčanah in jo bodo v soboto pokopali v Lo-čah. Vrečko je zapustil poslo-vilno pismo, vendar pa se niso ugotovljeni pravi vzroki zalo igre. Aniea Marzidovškova je bil«, prijazno, ljubeznivo dekle.^vo-jo služho je opravljala vestno in marljivo ter sočuvslvujejo z njeno p reran o smrtjo vsi, ki so jo poznali. L,judi je ljubavna žaloigra zelo pretresla, saj ljudje v tamošnji okolici že dolgo ne pomnijo takšnega primera. Nedvomno pa je, da je imela pri tem svojo vlogo ljubosumnost, ker je Marzidovškova hodila še z drugimi moškimi in se ni hotela vezati na nobeno s t ran. Peter • • Zgaga PREDSODKI LJUBEZENSKA 2A-loigra Maribor, 17. junija.. V Žičah pri Poljčanah se je odigrala na Telovo dopoldne v neki t a mošnji gostilni ljubezenska žaloiigra, ki je zahtevala dve mladi življenji. 24-letni kovaški pomočnik Franc Vrečko iz Ponikve, uslužben pri železarski družbi v Zrečah, je s trikratnim strelom iz samokresa ustrelil najprej 21-letno tr govs ko sotrudnico Anico Mar-zidovškovo iz Poljčan, nato pa še sebe. Marzidovškova je bila takoj mrtva, dočim se je Vrečko še tri ure boril s smrtjo, preden je izdihnil. O tej iju-bavni tragediji so se doznale sledeče podrobnosti. Včeraj teden dni je nenadno zapustila svojo službo pri neki poljčanski trgovini trgovska sotrudnica Anica Marž i do v škova in ni prišla domov. Njeni starši so v velikih skrbeh začeli poizvedovati za njo. Dognalo se je, da je bila v tem času med drugim tudi v Vitanju in Celju. Na Telovo pa se je na njen enotedenski izostanek razjasnil. Bila je v družbi s Francem Vrečkom in nekim drugim moškim v neki gostilni ZAHVALA Spodaj podpisana se želiva I-skreno zahvaliti vsem za veliko presenečenje in krasno darilo, katero so nama podelili 2. julija ob priliki najinega 30-let-nega zakonskega življenja. Najina iskrena hvala naj velja na jima hčerkama Anne in Violet, bratu Matt Estenic in soprogi, bratu Carol Estenič in soprogi, Mr. in Mtfs. ATrt&n NtfgMle, Mr, in Mrs. Matt Filipič, Mr. in Mrs. Frank Hunter, Mr. in Mis Joe Polanz in njegovi družini, Mrs. John Bajt, Mr. in Mrs. Fr. Zeleznik, Mr. in Mrs. Mike Erjavec, Mrs. Ursula Koren-čan, Mr. in Mrs. Herman Lin-nevers, Mr. in Mrs. Ant. Kra-šovec, Mr. in Mrs. John Lenar-šič, Mr. in Mrs. Frank Laurie, Mr. in Mrs. Blaž Dolinar, Mr. in Mrs. Matt Estenič, ml., Mr. in Mrs Matt Končan, Mr. in Mrs. Ant. Mervar, Mr. in Mn*. Paul Oblak, Mr. Fred Estenič, Mr. in Mrs Anton Waupotič, Mr. in Mrs. John Homovec, Mr. in Mrs. Ignac Kos, Mr. in Mrs. Carol Valentine, Mr. in Mrs. Anton Smole, Mr. in Mrs. Frank Hribar. Še enkrat pa srčna hvala Mr. in Mrs. Frank Hunter, ki sta naju tako prebrisano vozila po Nottjnghamu. Še enkrat prisrčna hvala vsem skupaj. Ob morebitni priliki po možnosti povrneva. Mr. in Mns. Fr. Estenie 348 W. 126th St., Cleveland, Ohio. za potovanje »•tovall t atari knj sit HMtt kin a« Mm v ** * ViM M*9 Mff ^MMiMteM, 4»j* prtatapjiMBiato* te hitra. m »" Mi praakrMaM vaa, MUI prataja *a parata* «avaljc«)a. »•lat IUU. vt«aja-1» apM vaa« lur Ja *m »f««^« jjuipu; v ■•lUftrajta feaa. te kar |a ftetaa, aa aajaukajia attatti C. APOSTLE, Inc. UNDERTAKERS EDINI JUGOSLOVANSKI POGREBNIH ¥ NEW YOftKUlNO^eMCI ANTHONY SVET, (UnUeensed) MMlriavliaat naj aa aMiU rim* M4 takaf ta MU mmI ta ai« daraljaaja. RB INTKV PERMIT, V slučaju smrti se obrnite na uaS pogrebni zarod te Mr. Aatfcany Svet bo prišel k Vam in Vkm dat navodila-ln cene ▼ Vaie popolno zadovoljstvo. N. X, K BRO—IYW, K Y. eh ozirih olrajt. Tiste, ki se majhnih branijo, j običajno velike dobe. Potem še-jle vidijo, kaj so dobile. I f stota ko je z moškimi. Ta ali oni si v glavo zabije, da noče lake ali take. •Potsebno proti rdečelaskam i-inajo predsodke. — Nak, rdeče pa že nočen, — pravijo,— rdeče so zahrbtne in varajo svoje može. To je vse skupaj laž. Takih žena kot so rdečelaske, je malo. Za drugim pa vsaka rada pogleda, ne samo ta»ka, ki ima rdeče la*se. Tako je bilo in tako bo — qd-vekomaj, do vekomaj — amen. Ampak rdečelaske znajo ljubiti. In kako tudi ne? Saj so vsepovsod sam žareč ogenj — od glave do nog. Tndi pri jedi imajo nekateri grozne predsodke. Da našnja ženska ti zlepa n*; bo pokupila jedi, v kateri je sen ali čebula. Toda človeštvo bi bilo dosti bolj zdravo, če bi se ne balo česna in njene sestrice čebule. Saj svet Ttak ne move biti bolj smrdljiv kakor je. Napram petku imajo nekate^ ri predsodke in- napram tri-najtstemu dnevu v mesecu. Jaz imam predsodek proti vsakemu petku, zato ker šele v soiboto plačo dobim. Trinajsti dan me je pa le v tekočem mesecu nekoliko motil. V splošnem ima vsak človek predsodke. Nekateri take, drugi drugačne. Jaz imam napriiner pre&o* dek proti dolgim ženskim ki kfjam, proti koreetom, proti politiki, proti fašizmu in vodi. Dosti rojakov, posebno pa rojakinj ima proti meni in moji koloni velike predsodke. Od rojakinj sem že dobil pisma sledeče vsebine: — Nič bi ne rekla, bi bil ledik. V em 'slučaju bi se d&lo govoriti s teboj. Oh, saj vem, kakšni ste oženjem dedci, šaj s) imam mojega že nad devet ld(. Ali pat — Čas je, da se oženiš, Zgaga; in da enkrat nehaš besij&ti t Hud predsodek proti moji koloni mora imeti tudi rojak, ki ma je ljufceanjivo sporočil: - Kaj pa čežteaš in vsak dan tiste qe*Hrmosti? Fu-sti pisarijo, saj veš da. nisi z# njo, in se kakega poštenega dfc la; loti. h Frfcfcjr, July 22, 193T ■HWgwg.., J--1" .. ....... THE LARGEST SLOVEN® "ZEMLJA MORA BITI OBDELANA.... - (Slovita angleška easnikari-jna. MaLo parto je prilo&ii še T>___1 o D„„L__•__• .__|__1____ bakron novec. "No, stari a&p," je dejal z guvmlko "prisiiono^.tjo, *' jej re-aance. Stari je dvignil gla- VO. "Gogp Vlekli o- ka Hfograjskih ciganov. movin če naročiti Njegovo -tonj brani, kadarkoli pri- j umiku sri>ske vojske je ostal v de jo s -postavami nevskri ž. Beogradu, ker je vodstvo Na- za svoje p | sorodnike ali prijate- ^ ^ Ije, to lahko stori. —d ^ Naročnina za s t a r i \ \ kraj stane $7. — Vi 5 Italijo lista ne poši-^ Ijamo. rozine obrane in eetnikov želelo ijiinti tuidi nted okupacijo v Be-(j^i'adu svojega zaupnika. Avstrijci so menda to slutili, zaprli so ga in s strašnimi mukami so iskiiišali izsiliti iz njega raizne skrivnosti. Iz beograjskih ječ so ga mlvedli v arad-^ko taborišče in od tam se je šele ves zlomljen lete 1919 vrnil domov. Vse, kar je pretrpel, je -zakopal vase in ker moirel gledati onih, ki za svobodo niso ničesar žrtvovali, se je umaknil med cigane. sprevodu mož in žen-a je majhen, sklonjen starček. Nosti'1 je breme dveh košar, ki sta«mn viseli na vsaki strani oh ramah b povprečna palice, 'ki jo je no-«il na'tilniku. Toda nenadoma ne more več. naprej. Silno ftkrbno položi svoje breme ma tla, povesi glavo med kolfsna in obupno I m'i sapo vase. Na .•njegovih Ise^tradimih licih se pok a že malo krv.i, ki je napravila majhne temne madeže. Razcapan prodajalec vročih rezancev je prkmaknil svojo stojnico ibliže in izklice\Tal svoje blago. Titič iz njegove stojnice je padla na stari sestra-dani obraz. Mimo je prišel mož, ob>tal je in začel nekaj iskati v svojem strganem pffsn. Izvlekel je srebrnik in ga položil po kratknm obotavljanju in m nn ran ju sta rem n na kol«»- i ■ i mi JI nm—gg^gBgy kje je — ANTON KERHLANKO, ki je bil leta 1884 rojen v Crešnjev-cn pri Slovenski Bistrici ' V Kanado je prišel leta 1.9*25 in je imel naslov: box 32, Bienfait, Satsk., Canada. Ce kdo ve zanj, naj mi naznani; ako pa sam bere te vrstice, naj se mi o>glas». STANLEY SKRIjJ, 1298 East 169th St., Cleveland, O. (3xr) "Saj ni zame," je odgovoril stari. Prodajalec ga je s per začuden pogledal, 'ker pa je imel pred -oboj preprostega človeka, ni rekel nič, ampak pripravil naročeno rikledico. Prodajalec ga je opazoval, kako je dvigal pokrov, Stari se je 9. velikim naporom dvignil, vzel skled i po v tresoče se roke in šel k drugi košari, dokler se ni pokazal zgrbančen ohrazek otroka, ki je ležal v ko- bro vem, da ti tega ne moreš razumeli. Toda Če bi ti imel polje bi vedel, da ga je treba obdelovali, če ne, bo lakota tudi prihodnje leto. Najboljše, kar morem svo.jemn vnuoWu storiti je. da kupim nekaj posevka za polje, pa četudi ja»7. nmrem in bi moral kdo d migi i e^ejati: polje mora biti obdelano." Zopet si je naložil breme, njegove stare noge so se tresle, odtaval je dalje po cesti z očmi krčevito upriimi v daljavo. in Dobrovoljec Jože --r- njegova junaštva ===== SfRF/DIŠ^E. — Ko pričenja .voljcev, mentia edini kmet iz mo » proslavami 20-le t nice .Ju goslavije pac ne bo odveč, če .-.e spomnimo tudi posameznih malo znanih hli celo pozabljenih junakov iz slovenske domovine, ki so hrabro sodelovali pri preboju soinske fronte, kjer so se odprla vrata v našo svobodo. Jožef Kolarič je eden izmed redkih naAi'h slovenskih dobro naših krajev, ki je bil na solunski fronti odlikovan z najvi s jim priznanjem za hrabrost, z redom Karadjordjeve zvezde z meči. Odlikovanec Jožef Kolarič, po-estmk v Jastrebeih, št. (pri Sv. Bolfenku blizu Sredi- važno za naročnike Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva Mrrllki pomeni meneč, draga da a in tferja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in atroAkor, Vab proximo, da ^oAate. naročnino pravočasno poravnati. Po&Uite naročnino naravnost nam aU jo pa plačajte naMi^n zastopniku v Vaiem kraja ali pa kateremu Izmed tastopntkov, kojtta imena so tiskana z *lwlUiH črkami, ker ao upraH-čenl obiskat« tun: druge naselbine, kjer je kaj naš-ih rojakov naa>»-1 Jenlli. Zastopnik bo Vam Uročil potrdilo za plačano naročnino. CALIFORNIA: __ Baa Franclaro, Mrak I a«l V COLORADO: Pueblo, Pen« Call«. A. Baftič Walaenburg, AL 4. Barok INDIANA: Indianapolis, Fr. ?np— ILLINOIS: Chicago. % Clcero. J. Jollet, Jennie mabifib LaSalkfe J MaacoiM^k North WivMl M^BIL^N?: KltunWer. VoddXdt* MICHIOAN: betroit, U M^NNE^OT^: Chlahalat, FranJ^ Ooni«, L JCreleth, Loula Omi«e ..^rL Mela V^ai OHIO: Barberton, Fraak Trate Cleveland. Anton Babdq Cte- Kw> linger, Jacob ResnUt, Jo^n Slapnik Oirard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant. John KumAe Tonngatown, Anton KikelJ OREGON- . Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA~ Besaetofi^» John Jevnllcar ftrpugbioi^ Anton ip*vec Cooeaiaogh, J. Brezavee Coverdale In okolica. If^pd Kxport.' L^a nmmi Farretl. Jerry OktmT4 Forest City. Math ^Mata Fr. Blodnikar Qreensburg, Fi^i^ Homer City, fir. " Jphnstown, Krayti. Ant Pittsburgh in okoUe^, Steelton. Ur^n Turtle «ae«fe» Weet Newton, WIftCOM«IN. HWwiro*^ Wert fthebcygan, wtomm-. got« Sprtega, <4 Diamond vlile, Joe RolivA sea. Kat adjordjevo zvezdo si je priboril v začetku septemlbra 1918 k<»t komandir voda v 3. eeti, ki je prva prebila sovražno frouto na Vetreniku. Poleg Karadjordjeve zvezde ima naš-junak tudi francoski vojni križec s palmo, ki je pri nas takisto gotovo zelo redko odlikovanje. Pred obema tema odli* kovanjema pa si je naš hrabri Joško v rovih na Kravici pridobil za junaštvo in prisebnost v borbi posebno pohvalo divi zijskega komandanta. Pri preboju solunske fronte je bil junak Kolarič dvakrat ra njen. Dobil je strele v obe roki in v liee. Ko je za silo okreval, se je spet pridružil napredujoči vojski, ki je z nezaslišanim zaletom napredovala p r e ko Skoplja in Kosovega polja v Oačak in dalje do Beograda in Pančeva. Zanimalo vas bo; da je Jože IJolarič stražil koft vodja raznega oddelka v Temi-švarn zajeti štab ^loveeega nemškega maršala Macke^ena. Ob prevratn ^eveda ni takoj sl^kel vojaške suknje, marveč je še do leta služil domo- vini v Celju, pri 45. pehotnem polku. * Kako se no^u danes godi, cita-mo v znameniti knjigi Dobrot voljci-kladivarjj Jugoslavije •' na strani 662. dobesedno takole: Kmalu po vrnitvi domov konec leta 1920, mi je pri porodit dvojiftfcov umrla žena na tuberknlozi. Ostal sem sam s šeste r o nepreskrbljenimi otroki na zapuščenem in zadolži paae*t¥n ia. začel iklvo. m Spisi Josip Jurčiča: I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noe med slovenskimi polha^ — Domen. — Dva prijatelja. II. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapce. — Vrban Smukova ženite v. — Klošterski žolni r. — Grad Roji nje. — Golici a. III. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Koz lov? k a sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — T ugomer. VII. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pipa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma. Vm. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatcnbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — &est parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženi te v Iz rievoščljivosti. — Spomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade*. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika De seniškai 10 zvezkov $10 Tunel (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAiun vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna- volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče ined Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v grnn-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 strani . . . $1.20 Ivan Pregelj: Izbran Spisi stefan golja in njegovi. — Tolminska novele. 253 strani. V Štefanu Gol ji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih graščan.ske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenu besede 4'življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga," in "Pulver und Blei" ter biser na5e ncrelistike: "Gospoda Matije zadnji gost." Cena $1.50 Naročite pri: rnl Glas Naroda 216 W. 18th STREET NEW york, N. y. Jernej (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je posegel'v dobo, ko se je začel širiti protestan-tisem po Slovettskwaaj Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu so dodana potrebna pojasnila. Cena $1.50 ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreskega* 269 strani. V tem in. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu trori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, na njegovem gradu Laneprezu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. Cena $1.50 n -»i ■■ ■ n Friday,July' 22, 1938 m EttGEST 8L0VEK9 DAILY IN U. 1. ft , . niiM-ii, .^JMIllIlillililM VESLAŠKE TEKME MED ŠTUDENTI aeiMI 12 2IVUE8JA ZA "€LA$ NARODA" PRIREDIL: I.H. ■4 __r "Ne, ne, nočeta, da br bil ufloeten. Tako rada bi ga zop^t razveselila. O mami bom govorila samo «elo tiho, kadar ga ne bo tukaj. Toda -povedati ti moram, kako zeHo želim, da bi bila mama zopet doma. Potam bo papa aopet vesel, z menoj. Samo zadnje ease je toliko jokala, e^daj pa ibo venomer jokala in bo v strahu -zaradi nas. Zakaj je vendar šla proč od nas? Ali je morala iti*" Goypa Brigiita si nervoeno briše želo. "Dagmar, sedaj ne izpra&ij več. Igraj ae % Iizo; seeile ji bove novo cibLeko; ta je h? zelo staral* Dagmar drži roko nad punčko, kot bi jo hoteia varovati. 4 4 Ne, ne — I/uza ne sme imeti druge obleke, kot to. Mania jo ji je sama selila, ko mi je dala Ijizo. «Za druge moreš napraviti nove obfceke, ker se rade Kčpajo in nimajo nikdar dovolj novih oblek. Lisa je moj .srček, kakor sem bila jaz mamin srBek." Brigita naglo prinese Šivalno košarioo in pravi Dagmar, da naj izfcere, kake obleke naj imajo druge punčke in Dagmar je talooj poleg i vbo svojo vnemo. Eno uro se igra gospa Brigita z otrokom, nato pa sluga naznani, da je kosilo pripravljeno in da je milostljivi gospod že tndi prišel. Gospa Brigiita Dagmar nag*lo preolbleee, ji skrtači kodre in jo aBnt>no opominja: 1 "Sedaj pa bodi prav pridna, da te papa ne bo zmerjal." Dagmar potrta prikima, še naglo sMrbno (pogrne .wojo Laao in gnp nato 5 teto. Obe greste doli skoei lepo vežo v vefliko dbednioo, ki je bila kot vse »Obe v Strasserjevi vjHi, lepo, toda wepretesno opremljena. V prieidku je pogrnjena l majhna* okrogla miza, ker ni bilo gostov, odkar ni bilo več gospodinje. Poltetg mize stoji sluga, pripravljen, da na krožnike dene juho. Čaka samo še na gospodarja, ki pa tudi takoj po goepej Brigiti vstopi. Njegove temine oči gledajo v resnici, kot je rekla mail a Dagmar, trdo in neprijazno. Na njegovih ustnicah leži trpka, boflestna pofceea in njetgove kretnje so nagle in faretopomlanVbne kot pri človeku, ki se ne čurti svol>odnega. Svojo sestrično Rrigilto poddraivi s priklonom. Ne reče pa nobene 'besede. Za otroka se pa sploh ne zmeni. Moflče zajema svojo juho, oči vprtjei (na krožno, ravno tako molče ni odreže kos pečenke, vzame mallo soei/vjai in omake ter zopet gleda na krožnik. Tedaj pa posije v sobo somiani žarek čez njegovo glavo. To opazi tudi Dagmar. Pozalbi, da pri jedi ne sme govoriti in vaklikne veselo: "O, papa! Poglej vendar, sonce je zopet pri telbi; sije «i na glavo. Veslači s Kent visoke šole v Oonneoticutu so porazili veslače angleškega Quintin kluba ter že vtretje zaporedoma vzdržali Ameriki prvenstvo. možu, ki ga ljulbi z vaako žilo svojega telesa. Pisala mi je, da se je borila, da pa ne more drugače napraviti. Prosi me, naj ji odpustim Prav v da ji je hudo, da mi mora povzročiti bolečine, ker ve, da jo ljwbdan." ~ Rezko se zasmeje ter se s pestmi vdari po čelu. (Dal£e prihodnjič.) Iz Slovenije 78-letni starček pod vlak Na progi med Slivnico in Ho-čami si je 22. junija na strašen način končal življenje 78-letni preužitkar Štefan Retr, doma iz Radižlja pri Slivnici. Kako lepo je to, sedaj ne vSn^re&m, sedaj Vr^el se ie *)od tovorni vlak, l^^gggnM ' ki ga je popolnoma razmesaril. Retz, ki je zadnje tri dni kakor-brezumen blodil po okolici, se je 22. junija trikrat hotel na sličen način končati življenje. Najprej je skočil pred lokomotivo, ki je sama privozila po boš zopet vesel, kaj net" Oče prebledi. Nož in vilice vrže na ntizo in naglo vstane, da se sfcdl prevrne dn pravi hripavo. "Teiga ne prenesem, Brigita, odnesi otroka — nosi ga icgpred mojih oči!" Stara gosipa naglo vstane, ga< prestrašena pogleda in odpelje otroka i® sobe. Zunaj jo izroči služkinji in oltroka prijazno boža po fašelh Dagmar niti ne ve, zakaj jo je oče poslal k safes. Stara gospa naroči du&konji, da naj da Dagmar malo sladkih jedi ter jo naj potem položi v posteljo. "Poteneje pridem še k tebi, Dagmar in Iboš šla spat," ji pravi teta kolikor mogoče mimo. Dagmar teto trdo drži, ko se je zopeit hotela vnniti v obednico. "Saj nisem ničesar govorila o mami, tete Brigita; zakaj je bil papa hud T" boječe zašepeče. "Bolan je, Dagmar, zato ne smetš več misliti, dušica, pozneje pridem zopet k tebi." Deklico prisrčno poljulbi, ji še erikrat prijazno prikima ter gre v ofbodnieo. Tu stoji Rridolf Strasser prli oknu s hib-tom proti sobi. Gospa Brigita namigne slugi, da odide. N»i- ko četrt ure je brez prestanka padala, nato pa so izginili črni oblaki čez Sotlo proti Klancu. Posledice so strahotne. Ves bizeljlski okoliš je prizadet, zlasti Zdole, Sromlje, Pisce, Jant--ževe gorce, Drenovec in seevda vse druge vasi tod okoli. Koli k obseg je zavzela toča nam še ni znano. Na trtah je zbito vse grozdje. So vinogradi, ki ni o-stal niti en grozd. Razume se, da je okleščeno tudi sadno dre v je, da je »bito v tla vse žito in uničena turščica. Ljudje tavajo kakor v omotl- progi, a ga je stroj samo odbil, 'ci po polju in ne vedo, česa bi Kmalu nato je hotel pod lju bljanski poViiški vlak, pa se mu tudi ta njegov namen ni se lotili. Kraji tod okoli so ta ko že siromašni zdaj pa jih je zadela se ta strašna nesreča, ki posrečil, naposled je pa šel pod !jim je vzela veis živež, da bo la-tovorni vlak. I kota neizbežna. Škoda se še ne da preceniti, gre pa gotovo 2E DRUGA TOČA V POLJANSKI DOLINI JAVORJE, 4. julija. — V proti Bizeljskem. Okoli 5. popoldne se je dvignil močan vihar, oblaki so se trgali, usula seje suha debela toča, ki je padala nad 30 minut ter oklestila vse sadno drevje, na katerem je bilo še precej sadja, uničila žito, koruzo, pokončala vinograde. Toča je bila ponekod debela kot pest, povprečno pa j'a padala kot oreh debela. Po polurnem neurju je naredila ne preceni ji vo škodo na 10 km širokem pasu od Pisec, Bizelj-skeiga, Podsrede do Sv. Petra preko Hrvaške do Marije Bistriške. Ljudje so popolnoma obupani, saj je toča uničila vse. Najbolj so prizadeti vinorodni kraji, kjer so uničeni vi nogradi, ki so letos prav doibro kazali in so se že kmetje veselili, da si bodo opomogli. obup zaljubljenega fanta Po Zagorju se je raznesla govorica, da je nad svojim mladini življenjem obupal delavec Anton Zavrl. Ta, kakih 25 let star fant, doma s komljanskih hribov, je bil zaposlen pri rud-niškiih apnenicaii, stanoval pa je v šklendrovou, kjer se je zagledal v neko 30-letno vdovo, ki ima dva otroka in doibiva po svojem možu, ki se je ponesre- normalno rodila. Prav tako bo občutilo posledice sadno drev nec&eljo popoldne so se privle-'je. Ljudje so nujno potrebni kli črni oblaki čez hribe od podpore in prosijo banovino, da Selške nad Poljansko dolino. Nastala je nevihta, med kate- to pa stopi poleg svojega braitranca k olarwu. Zunaj loži lep, ro se je vsula debela toča. V velik vrt, ki obdaja vflo, v bujnem pomladanskem cvetju in sonce rije gorico kot poleti.' Toda nesrečni mož pri oknu vsega tega ne vfrdi. Brigita položi roko na njegovo ramo. "Rudolf — tako ne more več dalje," mu pravi tiho. Strasser se naglo obrne k njej. "Ne! Ne, ta!ko me more več iti, Brigita, sam vem O-tnok mora proč, mora mi izpred oči. Ne moreni ga več videti.' "Toda, Rodolf, ne bodi krivičen. Kaj more ubogi otrok za to, da si podtol tako nesrečen!" Ostro in reteko ,se zasmeje. "Moj otrok t Kako pa morem vedeti, če je moj otrok!'9 "Kodolf!" Ves v obupu « Stralseer « roko potegne preko čela. "Oheorjoš me, Brigita toda ne razumeš. Tvoje življenje je vedno potekalo mirno. Sicer si res izgubila moža, toda iogubila »i ga po dolgem, srečnem zakonu-, toda vzela ti ga je smrt, se pa življenje in sramotno ljuddtvo. Meni je vzela žen*, ki sem jo ljubil, vse! Ne veš, kako neizmerno sem ljubil Leonoro. Do svojega petinštiridesetega leta sem o-staJ samec, ker se mi ni odeta nobena ženska mene vredna, da bi ji žrtvoval svojo svobodo. Potem pa seme videl Leonoro, videl sem jo v revščini, pa vesndar se mi je zdela kot kraljica. Vse sem ji pol odi 1 pred noge, kar sem imel in tuldi samega sebe. Ljubil sem jo, ko je imela dvajset let, kakor more ljubiti le inož v zrelih letih — oboževal sem jo. Vze4a je vse moje življenje^ se je igrala ž njim in ga je razbila. Toda to je fciuto storila Šele, ko mi je naklonila lota nepopisne sreče — — net h Milila je. Kajti ta sreča je bila laž — laž, kot vse, ksr je naredila in irovorila. AHi ves, kaj som trpei, ko sem to izvedel in spoenal, ko se je nekega dne odpeljala in se ni vsč vrnila, ko mi je sluga, ki jo je spremil, dal ono piamo^ » katerim -ma je naznanila ono strašno vest? Rekla irti je, da me ni nikdar ljubila, da je postala žena samo zato, da se je mo$la ia^bki c&nftu za življenje, ker je hotela tndi sama okusiti, kako je človeku, ako rnu ni treba kneiti denarnih skrbi in ker je videla, da se ne more poročiti i njim, čegar sliko je no-a a v frv^jem srcu, feo se je poročila % menoj. Sedaj pa je n&ecrikmt prišla možnost, da se more zvozafti s tem možem in tedaj m mm več omahovati in cramšHati — mora slediti občini Javorju je pobelilo vsa brda, da so bila videti kakor pobeljena s snegom. Toča je napravila veliko škodo na polju. Pred nekaj dnevi je pa pobila toča po selški občini in Žiro v^kem vrhu. Že pomladna po zna slana je vzela v Poljanski dolini vse sadje, zdaj pa je sledila še toča, da bo beda še večja. Banovina bo morala najhuje prizadetim krajem pomagati, da ublaži bedo. STRAŠNA TOČA NA BIZELJSKEM 'PIŠECE, 4. julija. — Vino gradnik trepeče za svojo trto vse leto. Če mm /pozaba pomladi ne napravi pomembne škode, se mora potem poleti bati hode mokrote, trtnih bolezni, zlasti pa toče. V našem bizeljskem vinogradniškem okolišu je bila trta lepo odevetela. Toplo in suho vreme ji je streglo j da smo pričakovali letino, kakršne še nismo kneli od leta 1917. Toda včeraj sredi popoldneva so se zgrnili nad nami črni oblaki— prišli so od savske smeri — in vsula se je suha toča, da je kar ražljalo. Ledene -zrnje — vmes za oreh debeli 'kosi — je neusmiljeno klestilo, kar je doseglo. Ljudje pravijo, da je toča padala od vseh strani, kakor bi jo bil vil vrtinec. Več jim nem ud no priskoči moč. na po- milijone, saj po vrhu vsega trta še tudi prihodnje leto ne bo čil, rento. Vdova je njegovo ljubezen odločno zavračala ter mu tudi povedala, da se ne misli nikdar poročiti. Odklonitev je fanta silno potrla ter je vdovi in drugim pripovedoval, da si bo vizel življenje. Z odprtim nožem in vrvjo v žepu je prišel k vdovi. Rekel ji je, naj pošlje otroke ven, da ji bo nekaj povedal. Žena tega ni hotela -storiti, fant pa je potegnil iz žepa vrv ter se v sobi vpričo vseh obesil. Vdova je poklicala mostninarja in nekega kovača, katerima se je pridružil nelki medicineo, ki je lovil ribe. Odhiteli so v sobo, odrezali vrv in medicinec je po dolgem tru- STRAŠNO NEURJE CELJE, 4. julija. — V nedeljo, 3. julija, ob 2. popoldne se je ulila močna ploha. Med dežjem je padala toča, ki pa ni napravila večje škode. Nevihta je prenehala, vendar so se na južnozapadni strani zopet pričeli zbirati temni oblaki, ki so se podili od Brežic preko Pišec du zbudil obupanca k življenju. Fant je bil tako slab, da so mislili, da bo vsak Jiip izdihnil. Pripeljal se je tudi rudniški zdravnik dr. Kajzelj ki je odredil, naj fanta takoj odpeljejo v bolnišnico. To pa ni 'bilo potrebno ker je fant prišel do moči in lahko sam odšel domov. zagonetna smrt vojaka dimitrije vič a Kakor smo poročali, so našli 7. julija zjutraj ob železniški progi mel Celjem in Teharjem gran ičarja Milovoja Dimi tri je-viča mrtvega z razbito lobanjo in drugimi poškodbami po vsem telesu. Ljudje so si na razne načine razlagali zagonetno smrt mladega graničarja. Orožništvo je aretiralo tri mladoletne brate Zupance iz Te-iharjev in delavca Janeza in Romba. Po podatkih preiskave se je zgostil -sium. da so oni pobili Diimitrijeviča, ker je hodil vasovat na Teharje, na drugi strani pa je ugotovljeno, da so bili .na lokomotivi vlaka, ki je voeil v kritičnem času mimo Tebarjev, krvavi sledovi. Vse kaže, da je stroj odbil Dinvi-trijeviča, ki so ga omenjeni fantje tik pred tem napadli s tako silo, da je odletel v jarek ob progi in se zadušil v vodi. Zelo obremenjuje obtožence izjava, ki so jo podali kritičnega večera na teharskem mostu, češ, da so nagnali nekega vojaka proti iškarpi, pri kateri je našel pred leti smrt že neki moški iz Čreta. Obtoženci slej ko prej zanikajo, da bi bili Dimi-itrijeviča utsrrtrtili, priznavajo pa, da so ga pregnali in tekli za njim. Obravnava je bila odložena, da. se zaslisajo še nove priče. smrtna nesreča v rudniku 7. julija opoldne se je ponesrečil v Zagorju v rovu, kjer vse parnike in LINIJE ki so važne za Slovence zaslepa: SLOVENIC PUBL CO. YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 116 \V. 18th BiU. New N. V. KRETAWJE PARN1KOV SHIPPING NEW/* ?3. julija: Nieuw Amsterdam t Boulogne Bex v Genoa ..Champlain t Havre 26. Julija: Europa t Bremen 27. julija: New York t Hamburg 28. julija: lie France v Havre 30. Julija: . Vulcania ▼ Trat 3. avgust a: H ansa v Hamburg Aquitanla v Cherbourg Normandie t Havre 0. avgusta: Stateudam v Boulogne ..Bremen v Bremen 6. avgusta: Conte di Savoia v Genoa 10. avgusta: Queen Mary v Cherbourg 11. avgusta: Champlain v Havre 12. avgusta: Europa v Bremen 13. avgusta: Saturnia v Trst IIS. avgusta: Nieuw Amsterdam v Boulogne 17. avgusta: Normandie v Havre-Aquitania v Cherbourg Hamburg v Hamburg 20. avgusta: Rex v Genoa lie de France v Havre Veendam v Boulogne 23. avgusta: . Bremen v Bremen 24. avgusta: Paris v Havre Queeu Mary v Cherbourg New York v Hamburg 27. avgusta: Roma v Genoa 30. avgusta: Europa v Bremen Statendam v Boulogne De Grasee v Havre 31. avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre | je spravljal jaanlski les, 45-letni , rudar Ivan Šinkovec, ki je stanoval v koloniji v Toplicah. Šinkovec je z motovilom spravljal les v jaške s svojim sodelavcem. Ko je bilo mehanično imotovilo zaprto, je Šnkov-cu, ki je premikal les, spodletelo tako nesrečno, da je padel na motovilo. Motovilo se je sprožilo in, ko se je vrtelo, ga je zadelo z v'so si«lo v trebuh in noge. Hudo poškodovanega Ši.nkoviča so takoj odnesli v (bolnišnico a vsa zdravniška j pomoč mu ni rrtogla rešiti živ-1 jen jar V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetni' ških slik. Naročite jo se vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — H. knjigarna "glas naroda' Bohinjsko jesero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK