6ITATF* 'I Prosimč, poglejU ni šte^* »g • QAslova u dan, ko \ ^ % % poteče. V teh časih sp \ \ anja cen, potrebuje i ^ \ Uovanje. Skušajte imet ^m q vnaprej plačano. _* \ % GLAS NARODA Ko. 78. - Lis( slovenskih delavcev v AmerlkL gsth. l»4i Kt lb* P—t Qfflw U Ywfc. N. C Art «f M. im BUJTlfiKOl na dan dobfvatt.., C 'GLAS VAB ODA" PO POŠTI NARAVNOST NA DOM ttttjfa CITAJTE, KAR VAS ZAHIMA ,6. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, APRIL 23, 1943. — PETEK, 23. APRILA, 1943 VOLUME LL — LETNIK LL JAPONCI BODO MORILI LETALCE Iz vseh krajev Združenih držav prihajajo zgražanja nad Jaoonci, ki so usmrtili večino osmih ameriških letalcev, ki so bombardirali Tokio, katerih aero-plan pa je po izvršenem de£u bčl prisiljen pristati v onem delu Kitajske, ki SO ga zasedli Japonci ter so blili vjeti. V državni vojni in moranriski department prihajajo brzojavke, ki zahtevajo maščevanje za nečloveško japonsko postopanje z vojnimi ujetniki. Na protest predsednika Roo-sevelta pa je japonski radio odgovoril, da bo vstreljen vsak letalec, ki bo bombardiral kako japonsko mesto in bo vjet. To radijsko naznanilo se glasi : ■ "Bodite prepričani, da bo vsak letele«, ki (bo prišel sem, imel po^ben potni list v pekel in bodite uverjeni, da bo ta po-| DELAVSKA TAJNICA JE URADNO OBVESTILA WLB O PREMOGARSKEM SPORU Washington, 22. aprila. — Spor med premogarsko unijo in operatorji je bil dlanes uradno naznanjen Vojnemn uradu za delo po delavski tajnici, Frances Perkins. Tozadevna pogajanja med-pustiti upanju, da se bo morda John L. Letrisom, predsetdni- vse dobro izteklo, kom UMWA in operatorji se "V mirnem času," je rekla tni list strogo samo za eno pot,", ^^ }0' nmVC*< a ni bil delavska tunica, "bi bila pri- Na to '^poročilo pa je odgo 'dozdaj do^zen ** spo- pravljena potrpežljivo čakati v o rit načelnik ameriške zračne'razum t:lede skIenitve novo*a.na predstavnike obeh strank, sile general Henrv H \mold, koutrttkta- tedanji premogarski. da pridejo do kakega sporazu 3d je poslal vsem ameriškim ^^lbo IK>'ekel konoMn te^|Ina. n* P* tako sedaj." poslal zračnim oddelkom doma in izven dežele sledeči opomin: "Spominjajte se teh tovarišev (usmrčenih letalcev), kadar zagledate ikak iZero (japonski aeroplan) — imejte pred svojimi očmi njihovo žrtvovanje, kadar bo?te namerili bombe na japonsko bazo." Jeza med vojaškimi krogi proti Japonski nima meje.. V Washingtonu je vedno mogoče slišati visoke vojaške in morna- tnjo: . _ . "Za to bodo plačali!" In admiral William F. Hal-seyt ki je poveljeval brodovju, katerega matična ladja Hornet, ki je ibila že medtem potopljena, peljala 700 milj do Tokija, je rekel: "Ako s®o letalci v Toki j n še kaj pustili, bomo uničili še to." Vest. o usmrtitvi letalcev je natfvečji udarec za vsakega A-morikanca po Pearl Harborju in zato prihajajo iz vseh strani dežele zahteve, da se vojna n'a Pacifiku poostri. V senatu so senatorji O'Mahoney, Johnson in Bushfield stavili zahtevo, da je takoj poslanih več vojakov in vojnega materijama na Pacifik. Senator O'Mahoney je rekel, da Amerika Japonski ne more odgovoriti drug«če, /kot da takoj pošlje generala Miae-Arthurja kar največ aeroplia«-nov. Nekateri Amerikanci so takoj pri čel i zahtevati maščevanje nad Japonci, ki se nahajajo v ameriških rokah. Vladni krogi pa so takoj izjavili, da bo maščevanje v tem, da. se bo vojna nadaljevala s tem večjo silo in v mejah mednarodnih postav. Kar bo občutil Tokio, se bo zgodilo vse pravilnim potom in v soglasju z mednarodnimi postavami. Predsednik Boosevelt je že obljubil, da tbo acbteval, da bodo kaznovani vsi oni. ki so v kaki zvezi -s smrtjo ameriških letalcev. / Bavnatelj informacijskega u-rada Elmer Davis je rekel, da bo jaipons-ke £astnike in uradnike, ki so krivi usmrtitve ameriških letalcev, zadela smrtna ka zen. Dodal pa je, da po njegovem, mnenju oesarja Hirobita ne zadene nobena krivda, kajti pri vladi nima nobene besede. S svejo pretnjo je Japonska hotela ameriške letalce preplašiti, da ne bi več bombardirali japonskih krwjev, tod* Japonska je s svojo pretnjo dosegla ravno nasprotno. — Letalci, ki meseeft. __ j' Kot je že znano zahtevajo Preniogarski baroni so za to,'majnorji $2. po viška plače, ter da gre zadeva pred Vojni u- plačo za čas. ki ara porabijo, da rad za delo, John L. Lewi* pa dosežejo svoj delovni prostor, temu nasprotuje in ravnotako'ki je včasih zelo globoko v ro- so proti takemu koraku ostali uradniki premogarske unije. Frances Perkins je izjavila, da je premog važen za uspešno Izvajanje vojnega programa in radi tega ni mogoče stvari pre. vu in vz"me dolgo časa preden more majner aktualno pričeti z delom potem, ko je že v rovu. Zahteva se tudi un ionizira nje nadzornih uslužbencev. Operatorji pravijo, da podpirajo predsednikov program Mihajlovič zanikuje sodelovanje z osiščem United Press agentura poroča iz Londona dne 20. aprila, da je poposlal general Draža Mihajlovič odgovor na la, da je poslal general Draža Mihajlovič odgovor na par meseci, ko je bil Mihajlovič obdolžen sodelovnja z naciji. Porodilo je dospelo v Ameriko po tajnih potih, pravi UP. |--. Mihajlovič v odgovoru zani-i'8^^ dokler »e bo iz nje iz-kuje kakršnokoli sodelovanje z' »mi1 X<*mec in Italijan, naciji ali f^ši^ti in pravi da jej "Pristojne dblasti vedo, da z "gnusom" zagrnil vse po-1 nl*em nikdar imel stikov z iskuse Nemcev in Italijanov, da1 Italijani. Vkljub vsemu kritici-bi se jim predal.- j zrnu mi stojimo trdno na stra- 44Mi se še vedno borimo," Ili nažiJl zaveznikov in naše pravi. 44in od Američanov ' ljudstvo je prepričano, da bomo radi le to, da imajo v nas za- končno zmagali, ker so vsi na-upanje. Nekega' dno bomo pro-' l^dje na naši strani, sti vseh obdolžitev." | P° »ve- Mihwjlovic nato pravi, da nje zniki znali Prav ceniti naše de-govc čete zelo potrebujejo oro- lo in šel* 1odaJ se 'bo zvedelo žja in materijala, toda poudar-j kakšno vlogo smo mi igrali v ja. da bodo vkljub vsemu uda-' ^j vojni. V Bo^ni se boji proti rili na sovražnika, ko bodo z&-\ svražniku nsadaljujejo, četudi vezniki invadirali Balkan. Do-' nam sovražniki v naši deželi sa-"Dotlej," pravi odgovor, "pa mi delajo velike potežkoče. bomo is-rali vlo~o Čakanja." ker Kvizlingi so povsod." . večja ofenziva bi bila v tem tre- so bili vdeleieni pri napadu na stabilizacije, (ki naj ob vara- - ____ _ . „ . ^^ , Tokio 18. aprila let*, j«^red inflacijo, če tff pristlli "vfrov. o kakem s^eloranju-»li HopisTiz^HK^v kafei-m TUB OWIL' O T jMr!?n»»o inve to dima zbežala v varno 'zave-' stigscijj te zadeve je prišla "ne tje. V torek ponoči je bila seve-rozapadno od Sicilije potopije- POLJAKI ZAVEACAJO SOVJETSKE RAZLOGE ZA USMRTITEV ERLICHA in ALTERJA London, 17. aprila. — Poljski narodni svet je danes tukaj izjavil, da ne verjame razlogom, ki so jih dali Sovjeti glede u-smrtitev dveh židovsko-polj-skih detev sirih voditeljev. Rusi eo namreč izjavili, da sta bila Henrik Erlich in Viktor Alter spoznana krivim sovražnih aktivnosti proti sovjetski vladi. Te aktivnosti so vključeval pozive na ruske čete, naj se nehajo boriti in sklenejo mir z Nemčijo, Omenjeni narodni svet, ki sestoji iz članov poljske vlade v zamejstva, je obiavil resolucijo v kateri so postavljeni na dvom ruski motivi glede usmrtitve Erlicha in Alterja. Ta resolucija je prišla na svetlo koj potem, ko je bilo v uradnem poljskem poročilu rečeno, da bo vprašan Rdeči križ, da pomaga preiskovati zadevo zagonetnega izginotja 15 tisoč poljskih častnikov, vojakov in civilistov iz treh jetn:Ških vojnih taborišč v času od leta 1939 do 1943. • na ena osiška zalagalna ladja-. Zavezniška zračna ofenziva ruši srce nemške industrije, s katero je Hitler hotel zaSu-žniti srce sveta. In Hitler s strahom gleda na to razdejanje. Grki imajo v načrtu poslaništvo v Moskvi l London. — Grška zamejna vlada tukaj je naznanila, da bo narjbrž povzd cmila svojo repre-zentacijo v Moskvi v poslani šitvo in Rusija bo enako imenovala svojo legacijo prj grški vladi za poslaništvo. Rečeno je bilo, da bo podvzet ta korak z ozirom na prijateljstvo, iki obstoja med grškim in ruskim ljudstvom, ter spričo vojnega zavezništva obeh dr žav. Ruska fronta Sovjetske čete so pokosile sto in sto Nemcev, ki neumorno napadajo njihove črte v dolini Kubana nad Novorsiskom na Kavkazu in ru?ki aeroplani so napadali nemške vojaške formacije in vojaške predmete. Ko so Nemci skušali zavzeti nek hrib, jih je padlo 300 in več sto jih je padlo na nekem drugem kraju. Berlin poroča, da se za No-vorosisk bije jo končni boji; Ru?i pa naznanjajo, da se boji bi jejo na nekaterih krajih tudi že v mestu. nenadno potem, ko so naciji dali v svet poročilo, da so odkrili blizn Smolenska grobove deset tisoč poljskih častnikov. * Angleški listi so prezrli poljsko poročilo ali pa niso mnogo poročali o tem, toda komunistični "Daily Worker" je rekel: "Goebfoels je včeraj zadal največji vojni vdarec v nacijski propagandi.* * "Daily Worker1', obdolžuje Nemce, da so oni titfti, ki so morili polj sike častnike skupno s tisočerimi ruskimi civilisti, ko so prodirali v Rusijo. Nek poljski list v Londonu je označil za laž poročilo o najdbi grobov poljskih Častnikov, ki so bili pomorjeni v bližini tSmolenska. Tako poroča' angleški radio iz Londona. POLJSKA KATOLIŠKA ZVEZA OBDOLŽtJJE RUSE RAZDIRALNEGA DELA MED ZAVEZNIKI Chicago. — Američani poljskega porekla so pred nekaj dnevi podali obdolžitev, katera utemeljuje, da Sovjeti in komunistično časopisje v Ameriki krha in zadržuje skurpno vojno prizadevanje zaveznikov s tem, da zavzema staliišče, ki predvideva priključitev maKbl neodvisnih narodov k Sovjetski uniji. lovico poginilo od hudega, ostalo polovico fbo zadela ista usoda ako se j:m ne bo nudilo takojšnje pomoči. ( udna zmeda nastane v resoluciji, ko so navedene '*bestijal-ne" metode neeijev, ki sistematično iztre-bljujejo poljsko ljudstvo na najstrahotnejši način, ker koj za tem je zaključeno, da Poljska katol ška zveza smatra, da Sovjeti zaeno z ameriškimi komunističnimi časopisi krhajo in ovirajo ali zadržujejo vzajemno prizadevanje zavezn'-kov ter povzročajo neslogo. V isti sapi je nato rečeno, da ciji s svojimi brutalnimi in divjaškimi metodami jkršijo vse krščanske principe in ponižujejo vse človeštvo. Končno resolucija izraža neomajno zaupanje v predsednika Roosevelta in v Atteartsko izjavo - ~ V resoluciji katero je sprejela Poljska rimskojkatoliška zveza, ,ki je ena najmočnejših organizacij ameriških Poljakov, je zahtevano, naj Združene države in zavezniški narodi stopijo na p-ste ambicijam Rusije. v Resolucija potem denuncira Rusijo radi njenega postopanja z interniranci, ter pobija trditve. da bi bila Rusija upravičena do širok :h predelov Polj-?kc, katere je zasedla. V resoluciji je rečeno, da so ruske zahteve z oziram na ozemlja bivše P olj sike docela neutemeljene. . . Dalje je v resoluciji navedeno. da je bilo odgnanih v notranjost Rusije in v Sibirijo okrog dva in pol milijona Poljakov, ki po morali prisilno zapustiti svojo deželo. Med temi interniranci je baje bilo 800 tisoč polj-t skih otrok, od katerih jih je po. FRIDAY, APRIL 23, 1943 ------- ▼RANOTlJra L. vm M GLAS NARODA" (TI 50th Year Kanta" la Taarty •«. •my toy ui Holiday«. Baturdaya, Sundays m fetrt tata Aneriko In Kanado : aa pol leca IS.—: Naw York aa ealo lato |T.—; aa pol lata «84» aa odo tate fT.—; m pol tata PUB. raakl dan "GLAS NARODA". tlf NEW SOU, N. X t—124S ZAPISNffC IL seje izvrinega odbora Sla. IwlllIV vensta^ amerfikega narod-—. , nega sveta (Nadaijevanj«.) I mo sodelovali z ameriško vlado in da na bomo kupovali vqj-V imenu deputaci je predloai nih bondov, so bili o aadevi oa, heat ZfllLatr edecLeoo VZi&VKK | Vsled neupravičenih očitkov VELIKI PETEK Med najžalostnejae praznike v krščanskem svetu moramo pač prištevati Veliki petek v spomin na dan, iko je Sin Božji trpel in visel na križu.. i Tega dne v naši stari domovini ljudje navadno niso mnogo delali, temveč so sli v cerkev molit pred Božji grab in so iskreno obžalovali trpljenje in Km rt svojega Odreeemka. Na Kalvariji je visel Božji sin med nebom in aemljo. Kot v znamenje sočutja in žalovanj« se je zemlja odela s temo. Vsak večji praznik v letu, posebno pa oft> velikonočnem času so naše misli letele v kraje, kjer smo se rodili in preživeli svojo mladost. In vselej smo bili takih misli veseli in same žal nam je bilo, da saj Veliki teden nismo foil i Um. Tudi i^tos bo naše misli ta teden v domačem kraju in ne samo ta teden, temveč že nad dve leti, pa vendar Se prav posebno ta "teden, kajti Veliki teden preživlja tudi nas slov er! »ki narod. Na kriz je bil razpet, zapljrrvan m zasramovan, raztepen in bčni in 8edaj krvavi iz tisoč ran. Ali je še kak prostor na njegovem telesu, ki nima rane? Ali je še katera bolečma tako velika, kot je bolečina slovenskega naroda? Tema je legla na deželo, kjer je živol miroljubni in veseli plovenski narod že nad tisoč let. Tema tako gosta, da bi jo mogel človek rezati z nožem. Mati je pod kr žem stala, ko na njem je visel Sin. Marsikatere slovenska mati je prestala iste bolečine, kot jih je prestala Mati božja, ko je stala pod križem svojega sina. Podivjani baibari so trgali otroke k rok njihovih mater. Katera mati ne bo branila svojega otroka? Prav gotovo da se je vsaka mati vrgla na nasilneža, ki ji je ugrabil ctroka. Toda padla je prebodena z bajonetom ali pa prestreljena s kroglo iz revolverja kot žrtev ljiibezni do svojega otroka. Divji kuhuronosci so pobili, postrelili, pdbesili mlade može in fante, stare ljudi m otroke; nekatere pa so odpeljali v — fnižnost, Najhujše pri tem pa je, da so ti kruteži odvedli stariše v izgnanstvo na ta kraj, otroke pa na drog kraj. K*ko se tem revežem in sirotam sedaj gori, si ne moremo niti misliti. Pregrozno je tudi samo misliti na to. V celi zgodovini človeštva ni najti primere za sedanjo pre-žalostno usodo slovenskega naroda. Kristus je premagal smrt in je vstaL Tudi mi verjeino, trdno verjemo, da tudi za slovenski narod napoči dan Vstajenja. Vstajenje pa bo za slovenski narod žalostno, kajti njegovim mrličem se grdbov? ne bodo odprli in oni, ki so preživeli vse te strahote in se bodo zopet mogli svobodno dvigniti no *svoje noge, se bodo žalostno ozirali po dragih jim obrazih. Prav gotovo vsaka slovenska družina žaluje za kakim svojim drag1®!. In ko-^o družin je že bilo popo^oma iztrebi jenih! Celo mnogi domovi bodo prazni. Žalosten bo dan Vstajenja ! Kdor se bo še vrnil v svoj kraj, bo našel domačijo porušeno. polje opustošeno; denarja nobenega! S čim začeti T Sam bo raogoče popolnoma zaprošen, četudi bo obhajal dan Vstajenja. Hitler se je zaklel, da bo iztrebil slovenski narod s površja zemlje, toda trdno smo prepričani, da se mu ta zločinski naklep ne bo uresničil. Kot Slovence, pa je "hotel Hitler uničti tudi vse ostale Slovane. Zgodovina nam pripoveduje, kako je rimski cesar Julijan Apostata (Odnadnik) precanjal kristjane in je hotel v svojem cesarstvu odpraviti kničanko vero. ki jo je v rimskem cesarstvu vpeljal cesar Konštantn Veliki, in zopet obnoviti pagan-stvo. Teara pa n' dosgeel in na svoji smrtni postelji je baje za-Hical: 4 4 Zmagal si, Galilejec!" tZ besedo GalHejec je mislil Kristusa. Tučii Hitler bo prišel na njegovo mesto in bo s trpko gren-kostjo v svoji črni duši zaklical: "Zmagal si—Slovan!" Zakraja^k, Joseph Zalar, Vin cent Cainkar. Etr. Kern vprašuje, če je Zve- m trditev proti -častnemu pred- SAlNSa zasluži pohvalo za delo aedniku 8AN|8a, Louien Ada- in žrtvovanje, ki ga dojprinaša miou, zaradi našega »kupnega obiska dne 15. januarja 1943 pri državnem pod tajniku Sumner'Wellesu, in načelniku 068 Pooleju, izjavljamo podpisani člani in članice deputaeije bedeče: •"»Mr. Louis Adamič, ki je bil izvoljen na Slovenskem narodnem kongres^ kot častni predsednik SANtSa, in ki je pneaktfbel, da je delegacija ->° ^aignacijo* da je pacno in formirani. Mr. Louis Adamič kot častni predsednik brl izvoljen v tajniški urad od naroda na kongresu brez vidne opozicije, da ga niiboe od- za slovenskih župnij iskala jn_| Umikov ni napadel, ali ga ža-formacij od SANISa ali od de-1111; ** ?e v ia**««® ekupnoSti, putacije g^ede Adamičeve izjave. Rev. Zakrajsek izjavlja, da najbrž ne, niti da nun ni znano, kdo so uradniki te zveze, ker je pretrgal z njo vse fitike. Dr. Kern dvomi, da je bil protest na me«tu, in smatra ta korak ®a zelo nepremišljen.. Br. Zaitz feonstatira, da tu gre le za maščevanje in gotovi ljudje eo vzeli ta incident za orodje proti SANSu in proti Adamiču. Brez dvoma je bil napad neopravičen. Zatem se razpravlja o rzja- vaih, katere je predložil predsednik Kistan. Obe sta so- da .yrši delo v k i so izraženi resolucijah, da ae odstop ne eprejme, dokler nimamo body duhu in kongressnib RAZGLEDNIH "MAL POLOŽI DAH DOMU NA OLTAR" Te dni je prinesel pismonoša v uredništvo pismo, ki nas je vse presenetil©., ker v pismu je bil ček za ^ ^opij« pošlje jih močeh pomaga Ameriki do ^^ članom SA^Sa, »vkljnčiiv-zmage. , ši članom širšega odbora ki Vee, kar je bilo govorjeno, P™*61 v čaj^opisth. je bilo storjeno v dobri vep z Br Zajfe -opozarja odbor na dobrim namenom v korist clanevk' ^ j? »opisal časniškx riškim Slovencem in v pomcie poročevalec Johannes Steel in slovenskemu narodu v starem ki P^aša za Slovane nepovolj-kraju Vse je bilo storjeno z na P°roSla 0 razvijanju av-najboljsim namenom narodu ^"J^Kega bataljona. Razvidno koristiti in tako sta tudi oba 3e> da se uedržavljani poljske/ plačiterv računa v zvezi e poto-državnika poiočilo v enakem ecbcjslovaske in jugoslovanske vanjem v Washington in New smislu sprejela Državni pod- ^rodnosti eilijo v ta bataljon, York ter za stroške priprave tajnik Welles se je še celo kz- ^ slo&ti le pohlepnim na- spomenice za državni depart-raziS, da bodo Slovenci v sta- n*™3*** Otona Habsburškega {ment. Račun se odobri. z Bra t Kristan priporoča, da ,,. » , Nadalje ja zakljueeno, da se lovanju tudi niso koristili naži skupnosti « (Predlaigano, podpirano in apirejeto, je z večino glasov, da se nesignacije ne sprejme. Br. Kristan iinta sestaviti o tem po-^bno izjavo in jo objaviti v časopisi-h. SJrat Kuiuel nadalje predloži resign aei jo iz širnega brata Joe Turka iz dn v Stari domovini "Dagi se popolnormai strinjam z vsebino omenjenega članka, vendar ni moj namen grajati ali kritizirati ali dajati nasvete komurkoli v koliki meri in na kakšen način naj kdo podpira to v siTŠem narodnem smislu _ najbolj važno in potrebno akei odbora! IP- To radevolje prepustim lju-Conne-1 so v pisavi slovenščine rem kraju po končani sedanji maogh„ Pa. Brat Turk amen-| ^ zm°žni kot sem jaz. Pripo-ja, da mu čas ne bo dopuSoal za aktivno sodekuvanje pri tem važnem delu in priporoča iavo- ^ litev namestnika Andreja VM- TUD1 -».»ASU richa iz Johnstown a na njego- SE BOJUJEJO vo mesto Sprejeto. Angleška časnifta agentura Brat Cainkar predloži na iz- Retfter prinaša poročila iz Zue- ricba, glasom katerih so zanesli slovenski in hrvaški partizani gnerilsko vojno preko stare laške meje, globoko v notranjost kraškega ozemlja. V bližini Postojne so gueril- upoštevani, kot^ pa 1p^^wme^potrdbne ^^^ prarvila za podružnice do ci uničili dva potniška in en to- so biti upoštevani po končani prvi svetovni vojni. Ravno tako je državni podtajnik obljubil, da bo izdal izjavo, ki bo razmere in razpoloženje med ameriškimi Slovenci izbolsjšalo, kar s? tiče propagande grofa Sforze in Otona Habsburškega. Podpisani smatramo, da oni, ki so Louisa Adamiča obdolžili da je rekel da Slovenci ne bo- Trije univerzitetni študentje obglavljeni v Monakovem Stockholm. — List "Veoko ' Journaien" je 17. t. m. prinesel se Izognejo vojnemt delu. Devest iz Nemč je, da so v| jal je, da najmanj* kar bi mo-Monakovem obglavljeni na gi- gle doprinesti za domovino bi ljotini trije univerzitetni Štu- bilo vsaj to, da bi rodile otuo-d^ntje. | ke za Nemčijo. Poročilo o tem pravi, da je, Študentje in študentke so od-ganleiter Gieseler zahteval ja- govorile z žvižganjem in ko j vno uaanroenje na vešalih pred aato je prišla poli&ij®. Moški ITTl •ei'zo^ T ^m čeni študentje so bili: i »Seboll. medicinski štu- da je govoril pred študen-' in aretirala" SchoUsova m Proti na univerzi v mesecu febru- sta. Iz nekih dragih virov je ar ju ob priliki nekega festivala prišla vest, ki trdi, da je blo gauleiter Gieeeler, ki je med usmrčenih radi incidenta na dragim dejal, da dekleta štndi- monakovski univerzi 12 študen-»j* na Univeni samo awto, da tov. študentje so obstopili dekleta, da jih varujejo pred policijo in iz tega so se razvili poulični izgredi. Drugi dan so se pojav-vili med študenti letaki z besedami : *'Vrnite nam svobodo 1 *' Letaki so tudi ožigosali nacistično zatiranje in pozivali na odprt upor. Policija je zasedla univerzo Note za KLAVIR ali PIANO HARMONIKO 36 centov komad — 3za$l.— * Breezes of Spring Time of Blossom (Cvetni čas) * Po Jezeru Kolo * Tam na vrtni gredi Maribor Waltz * Spa vaj Milka Moja Orphan Waltz * Dekle na vrtu Oj, MartCka, pegljaj * BarOca Mladi kapetane V Gremo na fitajerako StajerlS * Happy Polka Ce aa tujem * Slovenian Dance Vanda Polka * Zidana marela Veseli bratci ' * Oblo Valley Sylvia Polka V Zvedel sem nekaj Ko ptlčica ta mol« * Pojdi s menoj Dol a planine * Kadar boš ti vudrat tel E^ZVEZEK 10 SLO-VENSKIH PESMI za pdano-JharmooxSko za $L Po 25c komad MOJA DEKLE JE SB MLADA Naročite pri: K njivami Slovenic Pnbliskiiu; Os. tU Waal 1Mb at Vtm prihodnje seje. korake sa protest. i * ---- O predmetu sledi krajša raz- K,er ^^ 1. zvečer, se prava in ecdeloejo bratje Bo- "pre^kednik zahvali navzočim gelj, Cainkar Zaitz in Kristan. za požrtvovalna sodelovanje in ivorni vlak. Sprejet je predlog brata Z&i-tea, da odbor sestoječ iz pied-©ednika Kristana, Kuhla in še kak^iga drugega odbornika iz Chicaga, vstopi v zvezo s češkim in hrvaškim odborom in stori korake za skupno akcijo. Govori se glede dela v upravnem uradu in nameščenca in poudarjeno je, da se ima vse deCo v uradu vršiti pod nadzorstvom pomožnega tajnika in ne drugače. Brat Jurjevec je radi dela aprošozn nadaljnjega prisost-vovanja seji. (Po ikratkem odmo.ru seja nadaljuje. Sestra Prisland želi biti oproščena od nadaljnje seje, ker mora odpotovati. Se ji ugodi. Rev. Zakrajšek želi tudi biti oproščen in mieli, da se nadaljnje (zadeve lahko rešijo brez njegove navzočnosti. Predsednik Kristan omenja, da je potrebno ukrepati glede resignadje političnega tajnika Rev. ZakrajBka. Žal mn je, ker tajnik ni najvzoč. Kot je razvidno, je resignaoi- Slovenee piše dne 16. marca: u Visoki komisar Ljabljianske konštatira, da je seja bila plo- pokrajine je odredil konfiska- dovita in jo zaključi. Etbin Kristan, prede. Mirko O. Kubelt zap. cijo vsega premičnega 111 nepremičnega imetja, pripadajo-> čega upornikom. DA SE VSI RAZVESELE, DA SE ČUDIJO! Fotografirano na sonCnem livnnredno krasnem otoku Južnega morja MARIA ilOXTEZ 1q JOHN HALL 'WHITE SAVAGE" in SIJAJNA SKUPINA IGRALCEV RIVOLI Theatre Broadway A 49th St., 'New York INVESTIRAJTE V 4MESJH0 OGLEJTE St ZAKAJ BO JU008IAVUA VEDNO ŽIV15LA! Oglejte at ta film, katerega Je Bltler prepovedal!! Oglejte si tukaj—*u$tJa-joCo povest, kako je bil HlUerjev rabeU Hey d rich vstreljen ! Slika kaže pretresljivo, obSndovalno, da moSki ln ženske, ki nočejo biti premagani, ae morejo .biti premagani! "HANGMEN ALSO DIE" ("Tudi Rablji Umirajo-) Predstavlja ln vodi FRITZ LANG IGRA SEDAJ VELIK PRIZOR na ODBC v OSEBAH Naznanilo šolarjem slovenske šole v Brooklynu, N. 7. Učenkam in učencem razreda najmlajših želim dati vedeti, da v soboto popoldne šole ne (bo. Ker je ta dan Velika sobota, bo brezdvomno veliko otrok raje doma, da bodo kratke šolske počitnice popolne. Zelo pa priporočam starišem i in otrokom, da zagotovo poskrbijo, da bo rfrzred naslednjo so. Iboto stoodstotno obiskan, ker moramo pričeti z igtioo in za priredbo 23. maja. In imejte veselo Alelujo! CAPITOL THEATRE Broadway A Slrst Street, New Vortc Anna P. Krasna. ročam pa vsakemu, da naj pazljivo prečita upoštevanja vredne besede rojaka Janka Bo-glja, ki jth je objavil začetkom februarja, 1.1. (Glej "{Jlas Na. roda". 3. februarja 1943.) V omenjenem članku in v nekaterih drugih je povedano vse kar je v tem oziru potrebno. "Dozdaj nabrana vsola $4-0,000 zgleda morda na videz visoka, v resnici ^pa je tako majhna, da je komaj kaplja v morje. Bes, Slovenci ne zmoremo milijonskega sklada, prepričan pa sem, da bi se lahko storilo več—mnogo več. "Naj mi bo dovoljeno podati en konkreten predlog, katerega ni »e nihče javno omenil. Zavedam 5*p, da moje priporočilo tli za vsakega izvedljivo, a z resno voljo bi mogel skoro vsakdo to storiti, mnogi *ned nami pa eelo velrko več. TVolooirrwi kot minimalni prispevek n» oltar domovini za vsakega, ki ima delo, ter zaslužek aJi kakršne-' koli dohodke, eno celorteden^o plačo. Kdor zmore več tem bo-lje. ' 'Ker jaz nikdar od nikogar ne pričakujem kar nisem pri volji tudi sam storiti, prilagam temu pismu ček za $100.—„ To je moja celomesočna plača, ki jo rad darujem, dasi meni ni to lahko, kakor mnogim drugim, ki imajo mnogo večji zaslužek. Da tega zneska nisem že davno noslal je vzrok, ker po več kot devetletni brezposelnosti J n vsled neugodnih razmer in slabega zdravja pač nisem zmogel. V zadnjih de^et letih je bilo oelo mlajšim in zdravim ljudem dostikrat težko dobiti delo. mnogo težje pa |e zame, ker sem že davno prekoračil prvo polovico stoletja. "Ko sem v juliju lansko leto dobil stalno delo. mi je mar-sika? manjkalo kar sem. hočeš nočeš, moral nabaviti. Zato je poteklo nekaj mesecev* preden 5em mogel pogrešiti -gornjo vsoto. S tem pa sem. vsaj mislim tako, doprinesel živ dokaz, dn je tudi onim, ki nimaio visokih dododkov in niso deležni vojne prosperitete. razen v tem, da moraio nlačevati visoke cene za vse živi jen ske potrebščine in dajati vojne prispevke, mogoče darovati vsaj plačo enega tedna, če že ne oelesra meseca. In to bi veliko zaleglo in pripomoglo, da bi sklad ameriških Slovencev v pomoč domovini dose eel ono višino, ki bi res neka j zalegla in bi se mogla vsai približno meriti z žrtvami, ki so jih doprinesli nekateri drosri narodi, ki še vedno pridno naprej zbirajo, kakor mravlje. . . . Konec prihodnjič. _ KTJFDJfB (JNI1U> STATES WAR BONDS fa STAMPS = SONART REKORDI Lepe Melodije! St. M571-Ha Karijanoa, polka Kje so moje rutice Martfta pasla—polka Onqaaane University rambmrica orkester i ŠLM575—Teraxinka polka Ka planlncah—Talček Jerry Kopriviek in orkeatsr Za to. cenik in oene ploK ae otenlte na: JOHN MftRSlTTT, Int, 4Q W. 42ad SL, Nesr Vork ADVERTISE in "GLAS NARODA" KUHARSKA KNJIGA: Recipes sf Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo $ 2." ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"^ Recepti ao naptimi ▼ angleikem jeziku: ponekod pa so tudi v jeziku narode, ki mn je kake jed posebno v navedi Te knjige je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo ee ktifes&jflln ae hočejo ▼ njem čimbolj oveibeti ln ispofolnftL Naročite pri i KNJIGARNI SLOVENIT PURLI5®ING CO. 116 West tttb -Btrwft Vnr York. N. T. •GLAS NJSOOA* ^ FRIDAY.. APRIL 23, 1943 A. P K. : OBLEKA SSSSSStifcBP Pr.av natančno ee spominjam je ooetu ugajala plava, sem «e je kakor oster sodnik, meni pa kako je bilo. Z očetom sva odločila zanjo. nalbira'Ia hruška v ogradah in': (Prišla sva domov, odvila bla-sva govorila o Tojm, o draginji1 go in ga pokazala materi. Ni ji ki je strašno naglo naraščala, j ugajalo; presvetlo se ji je zdelo bod-e hruške vrgle toii- ca newe«de vojne oaae. Nič ni ko, kot mislim, da bi morale,' odgovoril oče na materino sod-ti bom kupil blaga za volneno'bo, mirno je razvil časopis, ki BOI*BUl2NTIOA SANiSa V LEPELE FALLS, K. Y. Tukajšnja "slovenska naselbi-■ dolar ji, da jim talko saj malo na in okolima je zaključila po-' pripomoreano do tako zaželje-biraiije prostovoljnih prisspev-1 ne svobode. Mi, kateri smo tu-kov za SA_S]S. Gotovo je še1 kaj, vemo, kaj je svoboda, zavedno prilika za tiste, ki amo kaj bi je ne imeli nfUai -bratje jfti mogoče jjzgretjiH, lahko pa v dotmovkii ? je postajalo temino, kot da se po j oddajo isvcje prispevke enemu (Kako je pa naš narod tam gneza solnoe v neznane g^dbi-jali diugemu društvenemu taj- združen, pa najboljše pove dej-| ne. Kakor v nezavesti sem ae niku. Do sedaj se je nabralo stvo, da pri Slovencih ne mo-k obleko, preden poskočijo cene'ga je prinesel iz trga in je 61- •znašila na stol in sem čutila, kako ime žge orna vojnena obleka NiS več nisem videla starega S—-ka, samečrae pagrcscu-jooe mafvrioe -so plesale pred i vilaje." Joj, veselje! Imeti obljuib- tal. Jaz sem vedela, da je užaljen — ne nejevoljen — satuo 1 jeno prvo volneno obleko v nekako ranjen v tisti očetovski svojem življenju. Živa radost ponos in požrtvovalno radodar-je zaplala po meni, a vanjo so' nost, ki hoče za vsako ceno rae- sflt zli že v istem hipu dvomi. ne bo mogoče. — S. ti rja,, mar ne bi raje dali njemu nekaj?" "Naj tirja, ti pa delaš in boš morala še veliko delati, zakaj fante ibo kmalu Vzel cesar." Mrko je gleda'i oče in uravnaval oetrovfko v drugi, težko vefcaeli-ti. IZdaj, ko je bil moj kos tistih fn-etlih trakov, tki &o «e tako mehko razlivali čdz vso dolino v tiwti zadnji uri skromno veselega hrepenenja, mi je namah postalo. Vseeno, oe kdaj nosim obleko iz tega sinjega kosa blaga aK ne. Nekje globoko je dosegljiv vrh; in vr™rka' pomagali nam kans'kega kita in ga po drama-1 6trani pa ^ bno m. Ali v moji duši je KOLIKO JE VREDEN NOGOMETNIK Ker živimo v časih arvtaritije. kljulb vsemu plamtelo tiho, mehko veselje; tc«n mehke^e in blaižje, ker je bilo združeno zato se ni .^jx*!obilo nkrojati jene^a gospodarstva. ni čudno, m nositi veselih, svetlih oblek.'da so hotela brazilska aportna "Kar pusti jo v predalu," je društva dobiti nekega italijcm-rekla mati, "ko bokcnec vojne skega nogometnika v dež lo v jo boš dala narediti." zameno za deželni pridelek, ka- z napol pojmljivo bolestjo. Prišla je tretja pomlad, tre- vo. Ko so se s športnikom, ne-skrbi. ki je visela nad očetovo tja Velika noč in tretja jesen; kint profesionalca m iz Genove glavo In dan je bi'L tako krasen.. Niedeljako je sijalo sotn-oe in je v širokih, prešernih pramenih božalo polja, trafike, in vinograde, preko katerih sva počasi hodila z očetom. Oče je snel klcjbuk^z glave in z dreves je padlo listje kakor, zedinili glede honorarja, odpade slednjo jesen in ob tis- -veoto preračunat v kavo tepni času je legla mati h konč-| redlagali držav, oddelku so m nemu počitku. S Krasa so za- ta proizvod, na bi dal is?vozno veli mrzli vetrovi^ grmenje vojrj dovoljnj za 416 vreč kave. Od- m ga pcitresa se je pomaknilo v furlanske in dalje dol v ita- je hodil z nekoliko sklonjeno lijamske ravni in je v tistih glavo, kakor da gre skozi «ve-jčudno pustih dneh umrl oče.. In tedaj sean vzela p lavo bla- tisče. Meni pa je bik>, kakor da stopam po samih mehkih volnenih mavricah barv. Čez vw> dolino in tja daleč preko obzorja so se radi vale mehke berve in jaa sem zbirala v mislih svojo prvo volneno obleko. Jiz mehke mavrioe banv Je izbral oče piavo, tako plavo, delek pa je vlogo odbil, odgovoril je, da 416 črev ka/ve dosti pwv»5 za enega nogo-metnika. . nič od nekaterih, ki so bili tam roijeni. pa še kakšni izgovori! Vsi neutemeljeni. Za pobiralca je to jako naporno delo, hoditi od hiže do 4iiše, ali pri zavesti, da se dela za narod, «e. nar vložen bolj varno kot na eni ali drugi banki in z večjimi obresti. Naprej vsak po svoji moči! H koncu naj bode pa še tole, Eden mi je odgovoril: "Zamoj pa vse pozabi. Ako so pa hoče ^ ne'*»*> cipre kadili.' Prva knjiga, ki je izšla v slovenščini izza naci-faši-tičnega vpada v domovino Ko smo šli v morje bridkosti - Spisal Rev. S. Zakrajšek Knjiga "Ke smo ŠU v morje bridkosti** pripoveduje, kak« Je Hitler nastavljal Uraanice In zanjke" ln pripravljal "strup" n Jugoslovane in njihove državo le dolgo prej kot jo je mportfi Z napadom Je odpri zatvoraiee. skozi katere m> Je priMo rasli vati "morje bridkosti" m Slovenijo ln oaialo Jugoslavijo. Kakor Mračni "lin t verni** so Nemec, Italijan in Madžar planili u Hie ljudi ln njihovo zemljo. Knjiga je lino »delana, ima 207 strajoi in je vezana v platnu. Stane $2.50 PeMnlna in zavarovalnina plačana. Naročite knjigo — "KO SMO ŠLI V MORJE BRIDKOSTI". — Vsak Slovenec bi moral čitati to žalostno zgodovinsko zgodbo slovenskega naroda--Naročite jo lahko pri: SLOVENIC PUBLISHING CXX 216 West 18th Street New York City prota inflaciji in edini način, W nem&ke radio postaje nazna- Ijudi srpoGHiati. kakšni in kaj; Gc't<>vo ^ bodo'ter ta fronta kakor & T.ile, da je v Srbiji mobilizira- tio. je j>a to najboljša žola. ,(iaj ne verjamem^ da more ka- predsednik izjavil, je preneha- -no za službo dela v Neurji VB6 U ---i-------V-i ^ ti najti opravičila za to, da ne raotako prebivalstvo od 18 do 35 teri nesti denar b seboj, kadar Rojaki in rojakinje, vsi ve-1^ J& ne ^o ti sedaj, * rio ajo ——1 - A--- I jih bodo pa dru^i pozneje. ste( da «e na^ narod v domovini ljojuje za življenje in smrt, skrivajo «se po gocsdcvih, lačni in premtraženi, pa vse eno vda-rijo tna sovražnika, kjerkoli morejo, prenašajo nevei-jetne •krivice, ki jih nrkdar niso zaslužili. AFi moremo mi "to mirno gledati T ; Ati nima naš na-red p:«vice živeti na svoji last-aii zemlji in si gospodariti sam? SteJetja so nas ^-nšali spravi- vojeke v Afriki napre- ti naši nasprotniki s površja, dujejo, ki ko pravim naše, me-pa jim ni uspelo, upajmo in n*** "tri, britanske francoske in in ?koro vemo, da jim tudi se- ameriške. Kajti njihove ope-daj ne bode. Večja krivica — racije so bile v zadnjem času veeja odgovornost. (vzgled »skupnega sodelovanja. Vsem zavednim Slovencem vesele Velikonočne praznike. Za podružnioo št. 7. SASBa, Frank Oreporin, Little Falls. N. Y. PREGLED VESTI bi stala tam, kjer je. Na vse let in žene od 21 do 35 let. predmete ki vplivajo na živ-i „ .. . , . ^ ljenjeke stroški, naj Se takoj list borbenih postavijo dovoljene oane. Me- Frankov poroča v svoja rub- zde se ne smejo povišati nWrikl S, ^ ^ po formuli za -Little Steel-- nj<™u J^J® P^eliceve Ur- vaške, da je bilo v zadnjem Sašu več od 7.000 Hs-v&tar po- 'iovljenih ia poslanih -xia psxttl- no delo v Nemčijo. &vicar^ojegovih očeh,, da bi bil užaljen, če bi hotela kaj dtaqgega. Rada bi bila temnejšo, ali mehko rdečo„ a ker nega dne pred Velikonočno četrte pomladi vrnila k trga in sem našla sedečega pri mizi v izbi starega S—ka. Gledal me THE NEW ENCYCLOPEDIA of MACHINE SHOP PRACTICE sa m«h*> pl&ao sum]« 4 morete dobiti a to knjigo. Ta velika knjiga popisuje ln Na gMe m Podamuje Tpora-bo vaikega itrtv la. orodje ln meril, načrte (blue prtnta.) 1090 aUk ln rlsh. 578 atr. Cena $1.98 F to, ta naroČite m danes: Cfi TJ K i—i R c SLOVENIC PUBLISHING COMPANY NEW YORK Cm SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY , , , . . , . „ Pred par dnevi, ko je britanska IDhmgaoe tako miren in boječ ^lovieroski narod, je ^edaj ves v boju za svojo svcibodo in svojih pok R1ŠKE DIVJAČINE. Knjigo bo s nlitkom M lorec, tax navaja in popisuje ne ilmU, ki jih js dovoljeno in prepovedano streljati; farmer, ker so popisane fittali. ki m polju koristijo aH Škodujejo ter slednjič ribič, ker ao t knjigi naftete VSB RIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VO D AH. Poleg poljudnega popisa ta pripore-dovanja vsebuje knjiga SR 8IT.TK (fa» tognfij); C slik ▼ aaamdh tarak t velikosti eete strani, ter ima 7» strani. Velikost knjige je 9 x « WM. Knjiga opisuje muki. ptBs, ribe, iO^ «e in Hvali, ki s* ravno taks na m*m kot ▼ vodi doma. — Vezana j« v nofne platno a Črkami. » _ POMISLITE, TO KNJIGO DOBITE SEDAJ KA CENO: Sedaj «3.80 NaroČite pri: KNJIGARNI Glas Naroda -ULASNABODA" mm Itof laft FRIDAY, APRIL 23, 1943 ]V[EBO GORI ROMAN. Spisal: IVAN ALiBRECHT. 4 I* "Mjslim, d smo jim padle semle. kakor m/uhe v juho." prikima gospe Ireni. ''Kar poglej našega Erika! Kakor prepotena nogavica. Le kaj ste počeli s temi našimi panji, gospod Klelbert" "O, velecenjene dame," se drži oštir za trebuli, "kaj naj (»očrnili jaz, siromak, ko nimam nobene pravice do njih." In z Jokavim pogledom: "Niti toliko mi ni nsoda naklonila, da bi smel nositi — krilo--" "Kaj bo z vami, gospod Kleber, ko vSte tak nepoboljšljiv grešnik," mu požuga drobcena zdravnikova Irma. Heranan Kleber pa se prikloni kakor pred samim deželnim glavarjem. "Duh je voljan za greh, milostljiva, toda —" "Pst, nič več," zaploska sodnikova, "sicer nas spravite če v pogubo.'* "Ali pa v židano voljo." tleskne Kltber z jezikom in neto ponuja zapored vse, kar najboljšega premorejo njegove sliramlbe in kleti. S tako spretnostjo je trenutna ženska nejevolja kmalu pregnana. Celo vedno tiha davkarjeva žena se razživi. "Ali ni kakor na ž^gnanju?" se ji dvorijivo priklanja Seelinschegg. "Ves sveč er možtfcot angelci in samo tebe nam je še manjkalo, Mija" "Ta pa le še ne more zatajiti v sebi Slovenske krvi,'* skrivaj pošepeče Irraa sodnikovi. . "Po čem sklepaš?" "Ne vem, kaj bi dejpla. Nekaj čudnega imajo v eeibi ti ljudje. Včasih se mi zdi, da bi jih zmastila kakor grozdje, potem pa spet--Ah, samo poglej, Irena, tega brljavega Toneta, kako je božansko neroden. Bes, kakor stari bogovi, ko -o ga po grehu navlekli". Obe se hihitata in jima silijo solze v oči. "Mtnda te je slišal," zardi Irena m si hitro pomaga iz zagate, čeŠ: "Tale naša Irma iitfa res domisleke. Vse me že boli, tako se ji moram smejati. Le pomislite, na vdo, moč mi pri-poviduje, kako bi se držali naiši dostojanstveni možje,, če bi! \daj me za poskušaj prevzele njihove vloge Da bi ee ga' takole natretžkale, potlej pa, uh, ljubezen in ^odni dan." Vse- prasne v smeh in se tUce po kolenih, ko gospa sodnikova vedno bolj podrobno opisuje vse posledice take zamene. Se Irma sama se hihita z ostalimi in z razposajenostjo nagajivega otroka šepetaje nadaljuje Irmi. "Samo poglej ga. tega davkarsktiga An*ona. In tudi njo. Kitajsko lahko govorita, pa mora človek spoznati, da sta sio-vana. Nekaj neverjetno zagonetnega je v teb slovansldH ljudeh. Ker jih brez jeze ogledu jem, se mi zdi, kakor da hodim planinah in gledam strmine in prepade, cvetoče bre-Mnč in sončne višine ter osojne globine, kjer pod molkom večnega ledu čakajo kaj vem kakšne skrirvnosti svojega rojstva." Prvi si opomore z gruhofca oštir, ki se kakor okleščen tis prikloni župnovi hičerki: "No, gospodična Hilda, ali ne bomo nocoj nič plesali?" Županova je skoraj nt-razloČljiva druižabnioa gcčspe Irme in jo je po malem žo jelo gristi ljuibosumnje, ker je zdravnikova žena tako dollgo govorila z gobpo Imua Nocoj e>ni že tako trlidrn," skuša biti koketna, lica in • •i"i pa izdajalsko piičajo o svežini in razigranosti. "Trudna, gospodična Hilda?" jo zato davkarjtva z dišečim nageljnom poŠčegeta pod brado. "Oe le ni srce obviselo kje ob jezeru?" i Čujmo, čujmo," se vzdrami sodnik. "Tak nam bo vse e bomo tudi emejalii za statvo?" trnu raste pogum, ko 7 a čut i, v kakšno dobro vel jo je epranril gospodoj s svojim prihodom. je res trebs, no, zpdnji ne bom." "Izvrstno, Lulka, ti si korenina!" mu ukaže gospodar prinesti vrček piva. "Kar zvrni ga, da si jezik omočiš in grlo pomakneš." f ■ ffTf^if O-robair kar belo gleda, tako hiti zlivati pijačo vase, a iaza mize mu že moli davkar svoj polni kozarec vina. "Pij, Luka, da n»i prehitro ne izkopi ješ jame. Pij, stari fant. zai^e in za nevesto pij nocoj, da ti zagori pc» žilah". "Ga slišiš, kako se je razmahnil?" se -stisne Irma h gospe Ireni, a županova Hilda kujavo preti: "Vse skupaj vas bom za uSesa!" Kljub temu sede h klavirju in začne s prijetnim iglasom: "Toda moja ljubezen ne!" "O, ti toporišče izBušeno." ga frene gospa Hermina i prtjačo po uetih. "kaj mu ne roji po glavi." "Trava in listje mniore oveneti--" " Medtem ko se nekateri smejejo krepostni varuliinji doma ec^ga ognjišča, in v v zgledni neubranosti vsak po svoje vlečejo začeto pesem, se Lzitiota Anton Seelinschiegg izza mize. Na vso moč se trudi, da bi bil kar najbolj dostojanstven. Vzlic temu se mu noge uporno zapletajo, glava sili zdaj na levo, zdaj na desno, in jezik se mtu kakor otekel valja po ustih. , "Malo črne kave bo pokosil," sočustvuje ž njim žena dav-kar pa jo pogleda kakor kmet v pisarni. "Zdaj gremo na rej,." Ali znate, gospodična Hilda, katero /po ziljansko. Ne da bi Čakal odgovora, ea oglato prikloni gos pen ad-logarjevi. "Na rej gospa, na prvi rej. Kaj bomo s slabo voljo in hudimi pogledi, ko srno vendar za samo ljubezen na svetu.** Minister Milan Grol o 27. marcu !(JIO.) — Milan Grol. pro-( D|ne 27. marca se je narod mefcni minister je dne 2 mar- uprl proti vsem zlorabam obča naslovil preko londonskega lasti in imovine, ter proti re-radia v domovini naslednji go- du, ki je bil v njegovem mne-vor: ^ |nju najsik-n, koruptiven, lažen IPve leti, polni težkih sku- — narod se je uprl vsemu temu šenj aa naš narod, težkih sku- in zavrgel pakt. Njegov upor šenj za vse človeštvo, sta za je prišel iz dna duše, toda nje-nami. Ta povezanost usode na- gova sila je ostala brez moči v .šega naroda z usodo človeštva deželi, ki je billa že dolgo, prej nas tolaži v našem ^trpljenju, razkrojena in izdana, krepi nacn vero in dviga zaupa- j Hitri zlome organizirano vz-nje, ter daje našim strašnim daj^tvo vstašev in frankovcev žrtvam njihovo pravo ceno. j na Hrvaškem, takojšnje razko-Ako je kdaj prej še kdo dvo-f]W J^lavije-, proglasitev mil o 27. marcu danes tega več PaJelK't^ Neodvisne Hrvaške, ne more. Ta dan je zdaj ne-razdružijivo vplieten v niz u-sodnih dogodkov svetovne zgo^ dovine. Danes jasno (vidimo, zakaj je moral priti 27. marec. Zdaj razumemo, zakaj nas je tako bliskovito pre&eneeil, tako brez svarila, v trenutku, ko, je narod, preden je bil izdan, že mislil, da je umazan in osramočen, kakor da je izgubil vso svojo zgodovino, vse velike žrtve, visa velika imena, vse svoje velike dni in vse, kar je v poldragem sto-letju s svojo krvjo dosegel za svoje ime v svetu. Pakt s silami osišča bi b2 imel udariti na njegovo ime večni pečat sramote Toda narod je pokazal, da se zaveda, česa je svojemu imenu dolžan in je našel modrost državnika in hrabrost vojaka . sistematično izseljevanje, in iztrebi jevan je Srbov in Slovencev, vse to se je zrušilo na nas, po peklenskem načrtu stoletnih sovražnikov In marsikaj nam je pokazalo, da je paktu s sovražnikom služila že dolgo, predno je bil podpisan, peta kolena večja od one, katero so naši sovražniki podkupili in plačevali. Nezmožen, da pod takimi pogoji ščiti svojo zemljo, je narod vendar branil in ohranil svojo čast. Dvojica junaških akcij — akcija generala Mihaj-loviča in akcija partizanov — je (pokazala,, da je narod ostal nepremagan. Dlan 27. marca in trdovratni odpor v domovini, opustošeni z ognjem in mecenu, sta Jugoslaviji ohranila častno mesto v svetu. . z NOVA IZDAJA j Tcida Jugoslavija še ni reše-Na slavi njegovega imena je *m. Krvavi pogromi Srbov v bila zazidana Jugoslavija. Ne j Bosni in na Hrvaškem, vprizor-glede na izid prve svetovne' jeni od vstašev, ote.Scočujejo rvojne in na izjave Srbov, Hr-j rešitev vprašanja oeinošajev vatov in Skmncev v takratnr med Srbi in Hrvati, in s tem emigraciji, Jugoslavija se ne !>i J t udi ves problem ureditve Ju-bila rodila brez tega zgodovin - goslavije. .^kega jamfstva, biez podlage kredita v Fvetu, za katero moramo biti hvaležni usstvarjitel-'skim opkoljenjem predvojne Srbije. V teku te velike dobe sta bili narodna in državna ideja istovetni. Obe je rodila Ko se je Jugoslavija rodila, sta govorila ena kri in ena be->eda. Danes zanjo govori njena mednarodna legitimiteeta. V to nedotakljivost držarvne integritete kraljevine Jugoslavije, ts»e njeni hudobni sosodje težnja ustvarjanja in zajamlče-j vsak dan bolj srdito zahtevajo, nja narodove bodočnosti. Da odplača dolg za sto let v nazaj, dolg onim, ki so s krvavimi nohti državi ^kopali temelje, je ten naše predvojno pok 61 jen je r> p<^rtvovalnostjo zidalo na teh temeljih za (sto let v naprej. 'Na žalost so narodovi posli po pokdj.Tiju ust vaditeljev prišli v roke lahkoživcem. Narodna in državna ideja nista bili več eno. Namesto požrt-rvovanja za državo, so ee navalile nanje z vseh strani sebične zahtevo. Vsakodnevni dobiček je zaslepil pogled v bodočnost. Mnogo zla so prinesli plemenski spori, a še več samoabiast, ki j? zlorabljala te do včeraj s surovo silo, danes, ko vojno izgubljajo, z intrigo. Kar danes zahteva državno skupnost Stbov, Hrvatov in Slovencev, je življenjska pot rt-ba, za nas in za Evropo; por-trebna je tudi iza demokracijo, ki je prevzela težko nalogo, da ustvari na podlagi širokih federacij boljši novi red. . Naiš narod, ki je zvefeal tsvojo usodo z usodo združenih demokracij, mora računati s tem predpogoji jutranjšnjega med a modnega reda. Vprašanje že nastaja, kako i=e bo mogla Jugoslavija vključiti v širše pokrajinske skupnosti s svojimi sosedi, ako pravočasno razumevanje za predpogoje življenja v bodoc- NOVI FILM "WHITE SAVAGE" •5i.ru po q Lid 0CUVAdr[«pV£) Bivoli gledališče na Broedwayu in 49. cesti v New Yorkutedni kaže velezanimivo filmsko sliko * * White Savage", katere dejanje se vrši na izvanredno krasnem sončnem otoku na Južnem morju. Maria Montez igra vlogo bajne domače princese, ki vlada na otoku, Jon Hali p® predstavlja neustrašenega lovca na kite, ki hoče imeti posefbne ribiške pravice in pringesino ljubezen. V obeh ©zirih je uspešen, toda ne prej, dokler ni bila zatrta zarota in potres poruši skoro ves otok in ubije skoro vse prebivalce. V sliki nastopajo tudi domačini v slikovitih plesih. Dobri Atlas je nujno potreben ...rn ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaše svet, k&korien je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. VSEBINA ATLASA Znallepisol svetovalni odbor Je Ubral luted rti tiso* a lik na* naJbaljie barvane slike— ta zbirka je laka popolna, da Je xa vsakeca w> •bbodno potrebna tekom vojne ia pa f«Jnl Vključeni M nanaslednji zemljevidi: — svet. Evropa (danes), osrednja Evropa (ob Izbruha vojne), Angleško ototje, Francija, Stmt-Hja. Italija, Švica, Holandska, Belgija, Šved-ska. Norveftka. Danska, Unija sovjetskih socja-llslltnlh republik. Bolgarska, Raaonoka, Jogo-ftlavija. (Lirika. Albanija. Azija, Turttja, Sirija, l^banon. Arabija, Vzhodno Indijsko eto*je Is Malajski polotok. Indija. Bonna, Kitajska, Japonska. Pacifik Jnfna Amerika (severni del), Jnina Amerika ne 27. marca se je naš narod pridružil dobro mkleloeimu delu sveta in je moral prenašati isto preizkušnjo; le ako bo korakali z njim v složnem koraku do kraja, z vero in zaupanjem.