OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ ^sviSujemo vsakovrstne tiskovine XXXVI.—LETO XXXVI. ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAITO, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), APRIL 6, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 67 ^ KOPRIVEC popoldne je preminil domu Anton Kopri-{; 73 let, stanujoč na 1007 Truplo bo položeno na aski oder v Zakrajškovem zavodu v torek ob 1. {jt^°Poldne. Pogreb se vrši v v zjutraj. Podrobnosti bo-Poročali jutri. ^ STIGLIC vp^^tki bolezni je preminila yclinic bolnišnici Helen Sti-jj" dojena Nogel; preje Trulac, na 6010 Bonna Ave. IJoih bUa iz Bela vas, selo p^^osovac, Hrvatska, kjer za-otroke. V Ameriki se 40 let in je bila čla-w ^uštva Zvijezda, št. 14 5^' (kuštva pvijet hrvatskih Јц ''З' in Gospojinskega kluba ^tekega narodnega doma. Ц ^3,j zapušča soproga Fran-iz Verbovska na Hr-г^р in v West Allis, Wis., ^ polsestro Thereso. Po-1,30 v sredo popoldne ob Јђд iz pogrebnega zavoda «№AE 6»ojfta je preminil včeraj, Je zadela srčna kap, po-James Kušar, ml., stanu-»OP 381E. 200 St. Rojen je bil itv^^^iandu in je bil član dru- in sinovi, 6502 St. e.. na Highland Park Ш1 VABIJO AMERIKANCE; 2IVUENJE NA . ___________ NEW YORK, 5. aprila—Ameriški poročevalci in lastniki listov, ki se nahajajo v Rusiji, poročajo direktnim potom in brez ruske cenzure svojim listom v Ameriki. Prvi vtis, ko potujejo po Rusiji je ta, da so slike pokojnega Josipa Stalina še vedno po ruskih privatnih domovih in v javnih prostorih in sicer številnejše kot pa slike novega sovjetskega diktatorja Georgija Malenkova. Ameriški predstavniki javne-"^ vjetske žene imajo pri tem važen doprinos. Okrog krav se gibljejo večinoma one same. Amerikanci so posetili tudi sovjetske vasi, kjer se je njim na čast priredil ples. Sovjeti so ta ples organizirali v takem stilu, da so prikazali narodne plese raznih sovjetskih narodov, ki tvorijo Sovjetsko zvezo. Amerikanci trdijo, da so uživali pri pogledih na narodne noše in na način, kako so se posamezni plesi izvajali. Vtis Amerikancev po njihovih lastnih poročilih o življenju na ruskih farmah in o razpoloženju ruskega kmeta do Amerikancev je bil dober. k ga mnenja imajo vtis, kakor da je osebno fotografija Josipa Stalina del pohištva, da tvori celoto ruske notranje opreme. Po dolgi dobi se je zgodilo prvič, da so Amerikanci lahko osebno in svobodno pregledali življenje na ruskih državnih farmah. Ruski kmetje, ki živijo na teh farmah, so Amerikance pozdravili odkrito. Tudi voditelji teh farm so se sestali z Amerikanci prisrčno. Življenje na veliki državni farmi, da se navaja ena izmed mnogih kot vzgled, pa je tole: Na farmi živi 272 družin skupno 1,102 osebi, od katerih jih 547 dela na polju in v skednjih. Farma ima 2,623 akrov, od katerih je 1,552 sposobnih za obdelovanje. Ta farma pa ima vsega skupaj osem traktorjev, osebnih vozil in tovornih avtomobilov. Na tej veliki farmi je 160 krav, letna produkcija mleka na kravo pa znaša 9,728 funtov. Amerikanci morajo priznati, so skednji in hlevi ter prostori za molžnjo krav čisti. So- ZANIMIVA ČRNKA GENOVA, Italija, 5. aprila— Črnka Dobbs, stara 25 let in doma iz Atlante, Ga., USA, je edina črnska pevka v znanem opernem gledališču Scala v Milanu. Dobbs.je protestantkinja. Poročila se je z belcem, španskim žurnalistom Piedro iz Ledesme, Španija. Piedra je katolik. Dobbs pravi, da lae bo tudi ona spreobrnila v katolikinjo. ITALIJANSKE VOLITVE 7. JUNIJA ogressives, št. 641 SNPJ. clj^ je za mestno vlado v Eu- ТцЈ. . lo|g zapušča tri hčere: Mrs. "^ta ■ in Margie, St., brate John, 'n Joseph ter sestro Mrs. ) . ^Pko. Mati Lucija je umr-4^^ 1938. Pogreb se vrši v fee^^j^itraj ob 8.15 uri iz po-zavoda Joseph Žele in Sv 458 E. 152 St., v cerkev ob 9. uri in nato na Calvary. HOČEVAR ^ Gt) 6.45 uri je preminila bolnišnici Jennie Ho-^L^na John Hočevarja iz Ч^-ј 8t. V bolnišnici se je pet dni. Pogreb oskr-J Srebni zavod Anton Gr-0 K sinovi. Podrobnosti bo-prihodnjič. l^tirane v C Afriki RIM, 5. aprila — Predsednik republike Luigi Einaudi, sicer po poklicu profesor na univerzi, je razpustil italijanski parlament in razpisal splošne držav-nozborske volitve za 7. junija 1953. 1 Novo izvoljeni parlament se sestane dne 25. junija. Na dnevnem redu bo sprejem načrta o skupni zapadno evropski armadi, pri kateri naj sodeluje tudi Italija. Da obnovimo nekaj podatkov iz italijanskega političnega in državnega življenja. Leta 1946 se je vršil v Italiji referendum, to je ljudsko glasovanje o vprašanju ali naj bo Italija republika, ali pa naj ostane monarhija. Z malo večino glasov predvsem unije 5. aprila — C.I.O. Walter proti glasovom juga in z veliko podporo industrijskega severa, so se Italijani odločili za republiko. Zadnji italijanski kralj sedaj še živeči Umberto živi kot bivši kralj privatno na Portugalskem. Državnozborske volitve so se vršile leta 1948 in so prinesle večino blokev krščanskih demokratov De Gasperija. Da si zagotovi tudi nadaljnjo yečino v spodnji zbornici, si je dal De Ga-speri izglasovati zakon, po katerem dobi stranka, ki dobi kakršnokoli nadpolovično večino, 65% poslancev. Že po sprejemu tega zakona je prišlo do velikih demonstracij komunistov in levičarskih elementov in se pričakuje, da bo volilna borba v Italiji izredno burna. KRALJI BEGUNCI UMIRAJO 91 TURŠKIH MORNARJEV UMRLO V PODMORNICI Prešli petek ponoči ali v zgodnjih jutranjih urah je zadela turška podmornica "Dumlupinar," prejšnja ameriška ladja "Bumper," v švedski tovorni parnik "Naboland," in se potopila. Reševanje mornarjev na podmornici je bilo dramatično. Na pomoč so priskočile druge vojne ladje, tudi ameriške, da bi rešile življenja pomorščakov. Bilanca tragedije: Poleg izgube podmornice 91 izgubljenih življenj mornarjev. Gre za nesrečo, ki znači skoraj rekord. Prekaša jo samo nesreča britanske [Podmornice "Thetis," ki se je potopila leta 1939 in je s seboj potegnila v grob v pod-morju 99 mornarjev. Vse je pripravljeno za izmenjavo bolnih in ranjenih vojnih ujetnikov Iz Koreje na pogreb WAUKEGAN, 111., 5. aprila-— Byron Steitz, ki je služil kot mornar na Koreji, je dobil dovoljenje, da obišče svojo družino. Sestanek je bil dogovorjen v Californiji. Možu je hitela nasproti žena Bette Jane Steitz s hčerko Loreno, staro komaj štiri mesece. Žena s hčerko je potovala možu nasproti z avtomobilom. V kraju Eureka, Mo., je Bette doživela avtomobilski ka-rambol, pri katerem je'prišla ob življenje sama kakor tudi njena hčerka. Mož in oče Byron Steitz je bil o tragediji v njegovi družini obveščen še ko se je nahajal na ladji in predno je dosegel obalo Californije. Byron Steitz je nosil s seboj zavoj daril in spominov iz Koreje, da jih pokloni ženi in hčerki, katere sploh še ni videl. Zaboja ni sedaj niti odprl . s^, ^el da bo ameri ■ ® simpatijami in spremljalo odpor ^istig '^^^kega delavstva zoper naeističrio vladanje .Se^ Malana. delavstvo da je za-had vlado Malana, ki afriško ;s unija C.I.O. je po-afriškim delavskim spomenice z go-Л J^nimi zagotovili. delavstvo 4 ^ Vsemi nazadnjaškimi čilimi metodami. i --•« seja C, C h ob osmih se ^ dramskega dru- Cankar v navadnih ®^°^®^skega narodne-^ St. Clair Avq. Prosi ^ in članice, da se LISBONA, Portugalska, 5. aprila—V soboto, 4. aprila je nenadoma umrl bivši romunski kralj Karol. Dosegel je starost 59 let. Pokojni Karol je živel v bližini portugalske prestolnice Lisbone od leta 1947 dalje. Njegova žena Helena ga je preživela. Bivši kralj se je zagledal leta 1924 v Heleno Lupescu, ženo enega njegovih oficirjev. Z njo je živel 23 let, ne da bi jo poročil. Homatije so trajale polnih 23 let. Prava njegova žena Helena, po rodu Grkinja, je izvedla razporoko. Karol se je igral z romunskih prestolom. Po tej ljubavni aferi se je moral dvakrat prestolu odpovedati v korist svojemu mladoletnemu sinu Mihaelu. Leta 1947 se je končno poročil z Lupescu, katera je dobila noslav princezinja Helena. Pokojni kralj Karol je bil rojen oktobra, 1893. Prvič se je prestolu odpovedal leta 1925 ii^ šel v prostovoljno izgnanstvo. V Romuniji se je pojavil leta 1930 in znova zasedel prestol. S prestola je vrgel svojega sina Mihaela. Leta 1940 se je moral prestolu ponovno odpovedati. Karol se je pri tem vdal nemškim zahtevam. Romunsko ljudstvo je izgubilo simpatije do njega in ga napadalo cel6 pri njegovem zadnjem odhodu iz Romunije. Romunska prestolnica Buka-rešt velja za Pariz vzhodne Evrope, v pokvarjenosti ga pa celo nadkriljuje. Tipičen vzgled je bil pustolovec Karol, njega pa je vzgledno nasledil sin Mihael. Mihael živi v Švici s svojo družino in je odklonil udeležbo pri pogrebu očeta Karola, češ, da mu družinske razmere tega ne dopuščajo. Pogreba Karola se je udeležil tudi italijanski kralj v begunstvu, oziroma kralj, katerega so s pravilnim glasovanjem Italijani leta 1946 zavrgli, ko so glasovali za republiko—Umberto. Soudeležbe od strani drugih evropskih vladarskih hiš, ki imajo še besedo pri vodstvu državnih poslov, seveda ni bilo. Pomoč Amerike se pozna EDINBURG, Škotska, 5. aprila—Škotska industrija znanega "škotskega whiskia" je dobila iz fondov Marshaliovega plana skupaj $9,000,000 pomoči, da si je lahko nakupila potrebne stroje. Lansko leto so Škotje izvozili 500,000 galonov tega whiskia več, kakor druga leta. Skupno 11,383,000 galonov v vrednosti $89,600,000. Zinimivo tem je, da se je luka, ki se je poslužujejo izvozniki tega škotskega wiskia, Grangemouth, povzdignila tako, da je postala druga največja škotska luka. NADALNJA SENZACIJA IZ MOSKVE-IZPUST ZDRAVNIKOV MUNSAN, Koreja, 5. aprila—Ameriški general Clark je danes odredil sestanek obeh delegacij, da izvršita vse potrebne priprave za izmenjavo bolnih in ranjenih vojnih ujetnikov, razpravljanje o tej izmenjavi pa se formalno začne jutri v pondeljek 6. aprila, ko se sestanete obe delegaciji. Obstoja upanje, da se bo prvi^ POROKA PO 63 LETIH MORRIS, 111., 5. aprila—Pastor baptistične cerkve Cole-grove, star 89 let, je poročil 90-letno Izabello Jacobs. Zaročenca sta se sprla pred 63 leti, za Velikonoč sta se spravila in poročila. sestanek uspešno končal, s tem pa bo otvorjena nova pot do nadaljnjih razgovorov o premirju na Koreji. General Clark je, kakor znano, stavil izmenjavo bolnih in ranjenih vojnih ujetnikov za predpogoj za nadaljnjo pogajanje o miru na Koreji kot takemu. V čem so dobri znaki ? General Clark sam povdarja, da ima upanje, da se bo izvršil prvi predpogoj izmenjava ujetnikov, nato pa pristopilo k novim pogajanjem o miru na Koreji. Zato je odredil potrebno tehnično službo. Zavezniški vojni ujetniki se nahajajo v 14 taboriščih, večinoma v severni Koreji. Deloma so nastanjeni po bolnicah. Za te vojne ujetnike, ki se bodo kvalificirali kot bolni ali pa ranjeni, je potrebno preskrbeti tehnična sredstva za prevoz, obenem pa potrebno zdravniško oskrbo. General Clark je dal nalog, da naj bodo na razpolago letala in helikopterji, v kolikor niso absolutno nujno potrebni pri rednih vojaških operacijah, da bodo na razpolago za prevoz ujetnikov. Posebne stavbe so bile določene za sprejem bolnikov in ranjencev. Posebne zdravniške edinice so se organizirale, da jim nudijo ob povratku zdravniško pomoč. Rdeči križ je zaposlen s pripravami, da te ranjence in bolnike čim preje transportira v južno Korejo. General Clark je nadalje pre-skrbel, da bodo vrnjeni ujetniki imeli takoj na razpolago potrebno oblačilo, kakor tudi hrano, ki bo odgovarjala stanju njihove bolezni. Moskva izpustila zdravnike Nadaljnji znak nove ruske politike pod vodstvom Malenkova, v posredni zvezi tudi s politiko do Koreje in do Daljnega vzhoda, je bil izpust zaprtih zdravnikov, ki da so stregli po življenju moskovskih vidnih vlastodržcev. Moskva je najavila januarja meseca, da je v zaporu devet zdravnikov, od katerih je pet Židov, ki da so bih zapleteni v zaroto. Takrat se je tudi javilo, da so priprti zdravniki svojo Vile rojenice # Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. Robert M. Debevec, 2010 E. 226 St., in jima pustile zalo hčerkico, ki je drugi otrok v družini. Srečni oče je bil pred nedavnim imenovan za klerka na sodišču v Euclidu. krivdo priznali. To pot javlja Moskva, da je bilo izpuščenih ne samo devet, marveč 15 zdravnikov. Zakaj razlika šest zdravnikov več, tega Moskva ne pojasni. Moskva nadalje javlja, da so bili vsi izpuščeni zdravniki vrnjeni nazaj na njihove bivše položaje in da se jim je popravila storjena krivica. Zapor zdravnikov od strani Stalina in njemu podrejenih organov da je bila velika pomota. O tem, da bi se ti zdravniki že konkretno obtožili in bi bila zoper njih odrejena kaka razprava, v poročilu Moskve ni niti besede. Spričo zadnjega senzacionalnega poročila iz Moskve se je ugibanje o novi politiki Malenkova še povečalo. Prvo je vprašanje, kdaj je Josip Stalin sploh umrl. Drugo—ali je umrl naravne ali nasilne smrti. Tretje—ali ■so umrli naravne ali nasilne smrti vidni sovjetski predstavniki, katerim so ravno izpuščeni zdravniki baje stregli po življenju, ker so bili izpuščeni kot ne-krivi, njihova aretacija pa je bila velika pomota, kakor zatrjuje Moskva sama. Bohlen na poti v Moskvo Sovjetski zunanji minister je sprejel ameriškega odpravnika poslov. Pri tem je vzel na znanje, da se novo imenovani ameriški poslanik v Moskvi Charles Bohlen nahaja že na poti v Moskvo. Vsekakor so značilni obnovljeni stiki moskovskega zunanjega ministrstva, kateremu načeljuje Molotov, z osobjem ameriškega poslaništva, katerega pač predstavlja odpravnik poslov, ker pravega poslanika še v Moskvi ni. Mezdna in stavkovna gibanja PITTSBURGH, 5. aprila — Stavka železničarjev na lokalni železnici, ki je last United States Steel Co., je končana. Radi stavke na tej železnici je trpela tudi produkcija jekla in produkcija premoga v rudnikih, ki so enako last imenovane družbe. Družba United States Steel Co. je izgubila v dneh stavke 125,000 na produkciji jekla. Zakaj je šlo v stavki železničarjev? Dva sprevodnika sta bila za 10 dni suspendirana pd službe radi bajevne nemarnosti v službi. Družba jima bo povrnila neizplačane mezde, stavka pa se je končala. ^ Pri podjetju United States Rubber Co. se je končala stavka delavcev, kakih 35,000 po številu. Stavka je trajala le dva dni, prizadetih pa je bilo 19 tovarn imenovane družbe širom Zedi-njenih držav. Delo se obnovi ta ponedeljek. Stavko je vodila unija C.I.O. in je družba morala dovoliti dvotedenski plačani dopust po treh letih zaposlitve. Do sedaj so delavci dobili tak dopust šele po petih letih. Družba bo morala prispevati k socialnemu zavarovanju, dati delavstvu višjo plačo, kadar gre za delo in plačo od komada ter je morala dovoliti delavstvu nadaljnja zboljšanja pri delu in ravnanju z delavci. Klub društev AJC Redna mesečna seja Kluba društev Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. se vrši nocoj ob osmih. Prošeni so vsi zastopniki, da se udeleže seje, kakor tudi direktorij Centra. Prosi se tudi Mr. Antona Grdi-na, da se udeleži seje, nadzorni odbor pa naj pride ob 7. uri, da pregleda račune. ZA ZDRUŽENJE C.I.O. IN A.F.L. WASHINGTON, 5. aprila— Voditelji delavskih unij A.F.L. in C.I.O. se bodo sestali v torek 7. aprila, da skušajo rešiti nalogo, ki so si jo postavili, da obe veliki delavski uniji združijo v eno. Če bi se dosegel ta uspeh, potem bi uniji predstavljali v notranjosti Amerike in njenega politično socialnega življenje faktor, preko in mimo katerega bi ne mogel noDen ameriški politik, kadar se peča s vprašanji delavske socialne zakonodaje. Po poročilu iz raznih krajev Amerike delavstvo misel združitve odkrito pozdravlja, zaveda pa se istočasno težkoč, ki so deloma v birokratizmu obeh unij, deloma v različnih programih obeh unij. Oba voditelja, Meany za A.F.L. in Reuther za C.I.O., zagovarjata združitev in zatrjujeta, da opustita osebne ambicije, če bi te bile zapreka do združitve. Če bi prišlo do združitve, bi spričo naraščanja unijsko organiziranega delavstva Amerike lahko računali v kratkem času z delavsko unijo, ki bi štela 15 milijonov članstva. Po tej združitvi bi verjetno nastalo vprašanje pristopa k tej uniji še Lewisovih rudarjev in železničarjev. Nove komunistične poteze v Moskvi so aretirali namestnike oddelka za javno varnost, ki so dali svoječasno aretirati zdravnike, 15 po številu, češ, da so aretirali te zdravnike brez prave podlage. Ali Moskva ali kaka druga evropska prestolnica ali organizacija širi naslednjo propagando: George Malenkov naj dobi letošnjo mirovno nagrado No-ble-a. V Panmunjomu se je vršil prvi sestanek glede izmenjave bolnih in ranjenih vojnih ujetnikov. Uspeh tega sestanka je bil po izjavi ameriškega delegata uspešen. Danes se obe delegaciji znova sestanete. Kitajski komunisti so bili svoječasno zaplenili mnogo japonskih ribiških ladij. Te ladje so začeli kitajski komunisti vračati in jih je večje število že prispelo na Japonsko. V Moskvi so Sovjeti dovolili ameriškim žurnalistom, da lahko obiščejo Kremlin. Žurnalisti so izrabili priliko in si ogledali znameniti Kremlin, ter so lahko posamezne stvari in prostore fotografirali. Obenem jim je bil dovoljen prost razgovor z gledališkim osobjem, ki prireja predstave v notranjosti Krem-lina. VEČ EMIGRANTOV V AMERIKO? WASHINGTON, 5. aprila— Republikanski poslanec Joseph Carrigg je napovedal zakonski predlog, po katerem naj se izven kvot, ki jih predvideva McCar-ranov vselitveni zakon, dovoli 380,000 evropskim beguncem in sirotam vstop v Ameriko. I STRAN 2 ENAKOPRAVNOST it ENAKOPRAVNOST 99 Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdaj'-s, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 - 6.00 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)___!_ For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$12.00 . 7.00 . 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 DIKTATOR! (1) Boljša je najslabša demokracija, kakor pa najboljša diktatura! Tako pravi politična zgodovina zadnjih desetletij, ko se sklicuje na bridke skušnje, ki jih je morala kaka država preživeti ravno pod diktaturo. Zadnje dobe življenja držav imenujemo redoma pro-svitljene, napredne dobe. Človeški duh se je sprostil vezi, ki so ga vezale na sistem srednjega \feka. Nastal je nov pojm človeka državljana, ki naj soodloča o skupni usodi največje in za njega najbolj pravilno organizirane zajed-nice—države. V tej državi naj ta prosvitljeni človek sodeluje pri vodstvu skupne družbe. Ce pa nastopi diktator, tega sodelovanja ni. Ali so diktatorji radi časa potrebni? Ali oni ustvarjajo razmere, ali pa razmere ustvarjajo diktatorje? Odločilno vprašanje! Kajti če naj posameznik kot državljan bo soudležen v katerekoli obliki pri vodstvu državnih poslov, potem ne more biti diktature. Ce pa je diktatura res potrebna potem so bili zaman vsi napori človeškega duha, ki naj bi postavili vsakega posameznika in s tem družbo v igro naše skupne usode!! Josip Stalin je odšel, Malenkov je prišel. Da je bil Josip Stalin diktator, o tem ni več treba izgubljati besed. Pri tem pojavu je bilo za presojo te osebnosti še posebno važno, da je pokojni Josip Stalin bil teoretično prepričan v to kar je kasneje v praksi izvajal. Da je bila njegova okolica nujno pod vtisom njegovih znanstvenih izvajanj, torej skratka, da je diktator Stalin diktaturo sistema znal tudi znanstveno dokazati. Vodja ima prav, vodjo poslušaj mo! Diktator je zanimiv zlasti na polju osebnosti. Morda ne bomo segli predaleč, ako trdimo, da je prispevek k razumevanju senzacionalnih sovjetskih predlogov in notranjih ukrepov v tej državi ravno v tem, če se seznanimo, vsaj površno z osebnostjo diktatorja. Prvo, da je diktator sam v sebe osredotočena osebnost, ki ne pusti blizu drugega, pa naj bo to prijatelj, državljan ali tovariš. Drugo, da po smrti diktatorja nastopi, rekli bi naravnim potom, neko splošno olajšanje. Namreč, da se njegovo nasledstvo čuti sproščeno bodisi strahu, bodisi nujnega spoštovanja, ki go ja moralo gojiti do pokojne osebe, pa začne z nekaj, kar naj bo novo. V življenju diktatorjev je šlo nadalje za to, ah so bile te osebe res veličine ali ne. Ali so ustvarili nekaj, kar so predvidevali po svojem ogromnem duhu in kar je ostalo trajno. Ali pa so bili slabiči, ki pa so se poslužili diktatu re, d-a so postali vsaj formalno za tisti čas veliki. Nam Slovencem je zelo blizu figura Mussolinija. Mussolini je bil ustanovitelj italijanskega fašizma in tako ime novnega korporacijskega sistema, ki naj končno vlada državo. Pod tem imenom "korporacijski sistem" se razume tisti način vladanja države, kjer ni političnih strank, marveč da jo je presenel iz Francije, kjer se je ta ideja začela propagirati koncem prejšnjega in začetkom sedanjega paj na stanovski, ne pa na politični podlagi. Recimo, da se o tej zamisli da debatirati, ali je pravilna ali ne. Toda nekaj je izven vsakega dvoma, da zamisel sama na sebi ni bila porojena v Mussolini je vi glavi, marveč da jo je prenesel iz Francije, kjer se je ta ideja začela propagirati koncem prejšnjega in začtkom sdanjega stoletja. Mussolini je ponovno naglašal, da fašizem ni ne importno in ne el^sportno blago. Ko je to trdil, je lagal. Potrebno pa je bilo, da laže, da sam sebe dvigne! Bila mi je dana prilika, d^ sem razpravljal s članom Velikega fašističnega sveta o osebnosti Mussolinija. Diktator! Ničesar si ne da dopovedati od druge strani, samo ukazovati! To je Mussolini. Klavrna figura, ki pa je morala nasesti drugi še bolj klavrni figuri Hitlerja. Dva slabiča v pozi diktatorja. Če je bila druga svetovna vojna potrebna in po našem mnenju je bila pač potrebna, ker sicer bi je ne bilo, potem si lahko zamislimo pravi položaj vloge, ki bi jo Italija morala igrati v tej vojni. V spopadu med velikimi narodi, ki imajo za seboj ne samo zgodovino, marveč tudi gospodarstvo, bi Italija lahko igrala odlično vlogo sko-riščevalke danega položaja. Obdržala bi si svoje kolonijal-no posestvo, stavila bi na razpolago, svojo trgovsko mornarico, ki ni bila ravno najslabša in najnižja, italijanski narod bi prekupčeval, bi bil zaposlen, Italija sama na sebi pa bi po tej vojni zrastla! Slabič Mussolini kot dikator jo je upropastil! L.Č. UREDNIKOVA POŠTA Uresničenje mojih sanj pb 32 letih Piše: JENNIE HRVATIN (Nadaljevanje) Bila sem dvakrat v Ljubljani. Tam tudi ni bilo dosti boljše, kar se tiče življenjskega standarda. Vse se . pritožuje—na vlaku, na postajah, povsod. Ljudje kar bulijo v človeka. Čeprav si prav primerno in preprosto. oblečen, te takoj poznajo, da si Ameri-kanec. Tudi v Mariboru in Zagrebu sem bila. Povsod je sam obup, tožen je. Ako greš v kavarno, pridejo okrog tebe trije ali štirje natakarji, da še ne moreš jesti v miru, ker vedno prosijo, da se nese njih prošnje in želje v Ameriko. Lepo in dobro je iti pogledat tja, ali še lepše je sedaj doma sedeti v topli sobi in zbirati misli. Sedaj pa še nekaj o Trstu. Tam imam sestro Rozalijo Frank in brata Antona Cergol ter veliko sorodnikov. Ko sem prišla v Trst okrog 4. ure popoldne, ni bilo nobenega na postaji, ker telegram je prišel šele ob 6. uri zvečer, to je dve uri pozneje kot pa sem jaz dospela. Do 9. ure zvečer pa je bilo zbranih že več kot 25 samih mojih sorodnikov. Seveda pozdravov in poljubov je bilo brez konca in kraja. Oh, kako se človeku čudno vidi, ko nikogar ne pozna. Saj ni mogoče po 32 letih. A mene so poznali takoj, seveda samo starejši. Še tisti večer smo tako peli. Pa kaj mislite—ne samo slovensko, tudi italijansko. Pa to je bolj osebna stvar. Torej, Trst je zelo lepo mesto, dosti novih poslopij. Seveda me je zelo zanimalo videti čim več. Šla sem pogledat tudi prostor, kjer se ima zidati Slovenski kulturni dom. Tja so peljali Mrs. Jennie Skerlj in mene. Kar si ti, Jennie, videla, to sem tudi jaz. Prvič, lega prostora ne odgovarja, drugič, dokler se Tržaško ozemlje ne reši, Slovenci ne bodo dobili dovoljenja, da bi gradili, in tako ostane za enkrat. Na žalost moram tudi to povedati, da so leta 1950 pričeli zbirati v Trstu prispevke za Dom, leta 1951 pa so vračali denar nazaj. To sem zvedela od najbolj narodnih Slovencev v Trstu. Mislim, da je potrebno, da naši naseljenci tukaj v Ameriki to vedo. Denar, katerega se je tu nabralo za Kulturni dom v Trstu s prostovoljnimi prispevki in darili, naj bo v dobri investiciji ter naj čaka gotovega časa, kajti nobena reč ni za vedno in prej ali slej mora biti rešeno tudi vprašanje Trs.ta in zasedenega ozemlja (vsaj upajmo, da bo). Drugič, prednp se odobri kakršnokoli tako prošnjo, bi moral odbor, kateri je za to izvoljen, temeljito poizvedeti, komu in za kaj se gre. Ako se da v objavo nepremišljene prošnje za prispevke, se v javnosti izgubi ugled in dobro voljo. Saj so ljudje "dobri in radi pomagajo, ampak le na dobro podlago naj se zida, ker v nasprotnem slučaju se vse samo podere. O tem imam že precej izkušenj, ker do sedaj sem bila vedno rada poleg pri vsaki stvari, kjer se je šlo za pomoč, pa najsibo za Ameriko ali našo staro domovino. O tem vedo ljudje, ki me poznajo že nad 25 let. ^ Vzrok, da se nisem preje ojlasila, je bil, ker sem vedno pričakovala poročil in objav posebnih ljudi, kateri so šli v staro domovino z enakimi željami kot jaz, in ker vem, da so videli enako kot jaz, ako hočejo biti odkritosrčni, ako ne, pa to je njih zadeva, ker mišljenje in čustva posameznika ni prisiljena reč ali dolžnost komu razodevati. (Dalje prihodnjič) 6. aprila 1953 Izguba državljanstva po novem naseljeniškem zakonu (Urednikova pripomba:^ To je dvanjasti od serije člankov, v katerih so podane važnejše določbe novega naseljeniškega zakona. Članki, ki jih je pripravil Common Council for. American Unity, imajo namen določbe novega zakona objasniti, ne pa razpravljati o njih. Podrobnejšo razpravo o novem zakonu podaja v 103 strani obsegajoči knjižici Frank L. Auerbach. Knjižica je spisana y angleščini in se imenuje "The Immigration and Nationality Act" ter stane $1.50 za izvod. Naroča se pri Common Council for American Unity, 20 W. 40th Street, New York 18, N. Y.) Mnogi naturalizirani državljani so bili vznemirjeni, odkar je bil sprejet nov McCarren-Wal-ter našeljeniški'zakon, ker so se bali, da po določbah tega zakona lahko pride do tega, da izgubijo državljanstvo. Resnica tudi je, da nov zakon prinaša dve važni spremembi v pogledu odvzema državljanstva. Vendar ne bo nobena teh sprememb prizadela več kot peščico ljudi. Dejstvo ostane, da ko enkrat oseba dobi državljanstvo Zedi-njenih držav, zakon in sodišča ščitijo pravice, ki gredo s tem. Odvzeto je osebi (naturalizirani) državljanstvo samo v slučajih določenih prestopkov in pa, ako je ^okazano, da je oseba dobila državljanstvo na podlagi lažnjivih podatkov. Odklonitev pričanja Ena od novih določb naseljeniškega zakona navaja, da ako naturaliziran državljan v teku desetih let po pridobitvi državljanstva odkloni pričanje pred kongresnim odborom, nanašajoče se na njegove subverzivne aktivnosti, moi-e na podlagi tega izgubiti državljanstvo—ako taka odklonitev rezultira v obsodbi radi žaljenja kongresa. Ta določba novega zakona pa bo verjetno prizadela le majhno število posameznikov. Druga važna sprememba tudi ne bo pomnožila števila oseb, ki jim je lahko odvzeto državljanstvo. Prej je moglo biti osebi odvzeto državljanstvo le, ako je bilo pridobljeno nelegalno ali z lažnjivimi podatki. Po novem zakonu more biti osebi odvzeto državljanstvo, če je bilo pridobljeno "s prikritjem materialnega fakta ali z vedoma navedenimi lažipodatki." Ta sprememba besedila zadevne določbe ni bila storjena, da se da širšo podlago vzrokom odvzema državljanstva, temveč radi "nejasnosti, s katero se je v slučajih goljufive pridobitve državljanstva prej na sodiščih obravnavalo vprašanje, kaj se more smatrati za goljufijo v tem pogledu." Tako objas-njuje to novo določbo poročilo enega od kongresnih odborov. Prikritje in misre,prezenta«ija Zakon ne določa točno, kaj pomeni "prikritje materialnega fakta" ali "samovoljne misre-prezentacije" (vedoma navedenih napačnih podatkov za pridobitev državljanstva), navaja pa vrsto prestopkov, radi katerih more biti osebi odvzeto državljanstvo na podlagi prikritja dejstev ali napačnega predstavljanja (misreprezentaci je). Dodatno k prej omenjeni odklonitvi oziroma odreki pričanja pred kongresnim odborom, so v novi določbi navedeni še sledeči čini, na podlagi katerih more biti osebi odvzeto državljanstvo : 1. Pristopite v k sub verzi vni organizaciji ali skupini v teku pet let po pridobitvi državljanstva, ako je bilo podeljeno po 24. decembru 1952, m ako bi bilo državljanstvo osebi odklonjeno, če bi bila ob zaprositvi včlanjena v taki organizaciji. Včlanjen je v taki organizaciji bo služilo kot dokaz, da oseba ni bila vdana načelom, zapopadenim v Ustavi Zedinjenih držav, ko je polagala prošnjo za državljanstvo in isto prejela. Tak dokaz more zabrisati samo s proti dokazom. 2. Stalno bivanje v katerikoli inozemski deželi v petih letih po naturalizaciji. 3. Zapustitev vojaškega službovanja brez častnega odpusta, če je bilo državljanstvo pridobljeno na podlagi aktivnega službovanja v vojnih silah Zedinjenih držav v času prve ali pa druge svetovne vojne. To niso edini vzroki Zgoraj navedeni čini niso edini vzroki, radi katerih je osebi lahko odvzeto državljanstvo. So le edini, ki so navedeni izrecno. Dejstveno lahko rezultira jo v odvzemu državljanstva kakršni koli čini ali izpustitve, ki predstavljajo zamolčanje materialnega fakta ali samovoljne misreprezentaci je (navedenje napačnih dejstev). Odvzem državljanstva se ne pripeti pogosto, navadno le v slučajih premišljenega čina na-turaliziranega državljana, torej ako stori vedoma nekaj, kar krši prej omenjene določbe. Leta 1951, na primer, je bilo odvzeto ameriško državljanstvo samo 403 osebam in od tega števila jih je bilo 384, katerim je bilo državljanstvo odvzeto radi stalnega bivanja v inozemstvu v prvih petih letih po pridobitvi državljanstva. Samo 19 oseb je izgubilo ameriško državljanstvo radi drugih vzrokov. Izguba derivativnega državljanstva Ako je imela oseba, ki ji je bilo odvzeto državljanstvo, zakonskega druga ali otroka, kateri je bil istočasno naturaliziran, (po očetu, materi, ali zakonskem drugu), izgubi državljanstvo tudi ta, razen ako ob času odvzema državljanstva živi v Ameriki in je vzrok za odvzem včlanjen je v .subverzivni organizaciji, stalno bivanje v inozemstvu ali pa odpustitev iz službovanja v ameriških vojnih silah pod nečastnimi okoliščinami. Odvzem oziroma preklic državljanstvo (revocation), se razlikuje od izgube državljanstva v tem ,da je naturalizacija prizadete osebe docela izbrisala iz knjig, kakor da sploh nikdar ni obstojala. Izguba državljanstva Državljanstvo lahko izgubi tukaj rojen ali pa naturaliziran državljan (ka). Po novem zakonu so v glavnem veljavni isti vzroki kot prej in sicer: Ce kdo postane državljan kake druge dežele, ali poda zaprisego lojalnosti taki inozemski državi; se vpiše v službo tuje vojaške sile brez tozadevnega dovoljenja od strani državnega tajnika in obrambnega tajnika; se udeleži volitev v inozemski državi; formalno izjavi, da se odreka ameriškemu državljanstvu; dezertira iz vojaške službe Zedinjenih držav v času vojne in je radi tega obsojen pred vojaškim sodiščem ter nečastno odpuščen; se izogne vojaški službi; če je obsojen radi izdajstva proti Ze dinjenim državam, poskušanja nasilnega ovrženja vlade Zedinjenih držav, ali pa oboroženega nastopa (bearing arms) proti Zedinjenim državam. Bivanje v tuji deželi^ Z izvzetjem nekaterih slučajev, more naturaliziran 'državljan izgubiti ameriško državljanstvo, ako živi tri leta stalno oziroma nepretrgano v tuji deželi, kjer je bil enkrat državljan ali tam rojen, ali pa če živi nepretrgoma skozi pet let v kateri koli tuji državi. Krp-tki obiski v Zedinjene državi ne pomenijo v teh slučajih prekinjenja bivanja v inozemstvu, razen ako taka oseba dejansko pokaže namen zopetnega bivanja v Zedinjenih državah s tem, da ima najeto hišo ali stanovanje, ali plačuje davke. Izjeme v pogledu te regulacije so v splošnem naturalizir ani državljani, ki so v inozemstvu v službi Zedinjenih držav ali pa ameriških družb ter morajo svoje delo vršiti tamkaj; dalje naturalizirani državljani, ki so za- držani v inozemstvu radi bolezni, lastne osebe ali pa kakega člana družine; naturalizirani državljani, ki so veterani špansko-ameriške vojne, prve svetovne vojne, ali, v nekaterih slučajih, druge svetovne vojne ter njihove družine; naturalizirani državljani, ki so živeli v Zedinjenih državah čez 25 let po pridobitvi državljanstva. Ti zadnji lahko gredo v svoj" rodno deželo v svrho bivanj^i ako so tedaj stari 60 let in so dotlej živeli v Ameriki 25 let ali več kot naturalizirani državlj^' ni. Pod temi pogoji lahko ohranijo svoje ameriško državljanstvo medtem ko bivajo v svoJ' rodni deželi oziroma deželi, kjer so bili enkrat državljani. (Common Counc :il) PENICILIN JE DOLGO ČAKAL NA SPLOŠNO UPORABO Zdravstvo je dobilo zadnje čase več uspešnih zdravil, antibiotikov. Na receptih vseh sodobnih bolnišnic se čedalje pogosteje pojavljajo imena preparatov, kakor so teramicin, strep-tomicin in avreomicin. Vsa ta zdravila nas spominjajo na prvi antibiotik, penicilin, ki ga je odkril Aleksander Fleming. Mnoga mesta so že počastila tega zaslužnega znanstvenika tako, da so imenovala po njem trge in ulice. Bakteriolog Fleming je 1. 1928 marljivo delal v skromnem laboratoriju v Londonu in proučeval življenje bakterij. Bilo je vroče poletje in delo v laboratoriju zelo naporno. Z mikroskopom je znanstvenik proučeval kolonije stafilokokov, bakterij, ki povzročajo razna obolenja. Posode, v katerih je gojil bakterije, so bile zmeraj dobro pokrite. Vsakokrat, ko jih je odkril, jih je brž spet pokril. Znanstveniki v laboratorijih namreč vedo, da lahko v odprto posodo padejo tuje klice in poskus pokvarijo. In prav to se je zgodilo Flemingu v posodi, kjer je na žslatini gojil skafilokoke. Le nekaj časa je bila odkrita, a že je nekaj nevidnega padlo v njo. Čez teden dni je Fleming opazil, da se v posodi razvija neka modrikasta vrsta plesni. Nekaj podobnega se je pripetilo že mnogim bakteriologom, pa so pokvarjeno kulturo bakterij vrgli proč. Fleming pa se ja jel zanimati za plesni. Vzel je mikroskop in pogledal, kaj se je pod njo zgodilo s stafilokoki, dotlej neukročenimi klicami, za katere je pripravil posodu z želatino. Ostrmel je videč, da je plesen stafilokoke povsem "izrinila." Takoj je dejal nekemu tovarišu, da je to zelo zanimivo in da bi utegnilo biti tudi važno. Sledili so nadaljnji poskusi. Fleming je kmalu dognal, da je plesen neka vrsta peniciliuma. Tekočino, v kateri se je penicilin razvijal in ki je imela to, lastnost, da je ubijala navadne bakterije, je nazval penicilin. Tako ■јз že leta 1928 dobilo ime zdravilo, ki je v laboratorijih dolgo čakalo, saj je šele v začetku druge svetovne vojne prišlo v lekarne. Fleming je poskuse s penicilinom nadaljeval na miših in kuncih ter odkril še eno njegovo važno lastnost. Čeprav je klice ubijal, ni povzročal zastrupijenja. To se je pokazalo tudi pri poskusih na človeški koži in na belih krvnih telescih. Bilo je očitno, da ima penicilin v zdravstvu veliko bodočnost. Penicilin so v začetku II. svetovne vojne uporabljali kot važ-iio antiseptično sredstvo. Njegovo zdravilno moč sta pravzaprav odkrila šele avstralski patolog Howard Florey in biokemik dr. Ernest Chain, ki se je pred Hitlerjevo strahovlado zatekel v Anglijo. Delala sta v nekem ox-fordskem inštitutu in si prizadevala dobiti kemično čist penicilin. Več mesecev sta delala, poskuse, nazadnje pa sta dobila rjav prašek, ki je desetkrat učinkovitejši od novih sulfamidov. Pozneje sta dognala, da je v njem samo 2' i čistega penicilina. Takoj sta zaslutila tisto, kar je zdaj znano, da namreč penicilin učinkuje zelo razredčen; v 50 milijonih de- lov vode samo en del penicili"^^' . Novi poskusi na živalih so P" trdili domnevo, da je penicil'" zelo učinkovito zdravilo. terapevtska vrednost je tem ja, ker ga človeški organizmi® lahko sprejema v velikih doza brez nevarnosti. Tako se j® zdravstvu pojavil prvi antib'" tik. Ker v Angliji takrat ""f mogli zdelovati penicilina v jih količinah, so se lotili teg® dela ameriški kemiki. Po so dobili Fleming, Florey Chain za odkritje penicilina ^ belovo nagrado. in so Prostor med nebesnimi telesi ni prazen Prostor med nami in zve?d^ ni popolnoma prazen, marvec v njem majhne kohčine atoi# malone vseh elementov, iz ka rih sta sestavljena Sonce ^ i Zemlja. Te redke medzvez snovi imenujejo zvezdoslo raedzvezdni oblaki. Po sedanjem znanju je v o prostora okrog Sonca s rom 16 svetlobnih let 48 : Zvezdoslovci pa so izračunali'^ j je v tem prostoru toliko ' zvezdnih snovi, da bi lahko " redili še 16 zvezd velikosti na^^ ga Sonca. Drugače povedan"'^^ ,-spic^šno. bi lahko rekli, da J® ličina v prostoru raztres® snovi enaka polovici količi"® j. zvezdah strnjene snovi. zvezdoslovci menijo, da J" zvezdnem sistsmu, denim" ,j Mlečni poti, ki ji pripada Sonce, kakih sto milijard pomeni to, da je v njem raztf nih toyko snovi, da bi lahko redili iz njih še 50 miljard zve Da bo ta velikanska količina razumljiva, naj za primeO^^ omenimo, da bi lahko iz snovi našega Sonca 33^' Zsmelj. v medzvezdnem prostoru ^ tresenih ^novi pa ne smemo menjavati s temnimi megloJ'j^jjj ni, ki jih vidimo na fotogr^ . posnetkih nekaterih podrociJ^^_ besa. Najbolj znano takšno glovino vidimo s prostim v bližini Južnega križa in narj so ji dali ime "Ogljena ča." Na fotografskh plošča js posebno izrazita temna glovina v obliki konjske S blizu zvezde Dzeta v Oriona. V tem sozvezdju Џ kanska rdečkasto bleščača z^ (/a Betslgeuza, v katero bi ^ gg spravili blizu 100 naših - • ;rat V ■ njG zl na mestu Sonca, bi bila 2e bpidviii uiizu J.UU na-bA-i* ^ bi bil premer Sonca 215-kr^ ji kakor je, bi bili mi na površini. Ce bi bila ta ^ ------, v njeni notranjosti, Mars F kih 20 milijonov kilometrom njo. Gostota te zvezde pa J® majhna. OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI ENAKOPRAVNOST ■TRAN & •^NIK DRUŠTVENIH URADNIKOV ZA LETO 1953 "•etižir. . ® jugoslovanski center" иа Recher Ave. Žagar; pod-k ОрЛ Joe Susnik; tajnik An-Г 1-lin?' 'Shawnee Ave., %er ' blagajnik Theodore Nif' zapisnikarica Gusti Zu-^nadzorni odbor: John Gerl, eJ'Wiciv' Bostjančič in John Рзпк pV,' gospodarski odbor: %| in fpredsednik, Frank Godec; publicijski ( 'o Ar^ Rupert, Gusti Zupan-iMi: Ogrin; ostali direk- '' ^гапр Derdich, Frank Segu-K^uianf® Gorjanc in Josephine 2^, ICF i' -Poslovodja John žig-T^eSpt in oskrbnica Mary SejeT' IV 1-3822. "lesepi, vsako tretjo sredo ob 7:30 uri. "C . * "nioia Hive" št. 493 L TM ^ivša ^dsedni^'-^^sednica Mary Bolta, Josephine Stwan, pod-S vn Christine Glavan, du-PNig^^A^sljica Mary Tekaučič, Л Pa Mary Mahne, vra-Veo 1 Zigman, stražnica zapisnikarica in tajni-J, li7o oddelka Julia Br^zo-»a l?-.60 St., EN 1-4758, fi-^ E Pauline Debevec, 8t', IV 1-2048, nadzor-Tavčar, Ursula UnetiC '"'dnlst S^ampfel; zastopnici za Јуја SND Josephine Stwan Brezovar. ,, yrSe vsako prvo sredo v št. 1 SND na St. 6b 7.30 uri. "Ca • * Tent" št. 1288 T. M. Љ' Drt.i''^®^Isednik Thomas Mli-!??PrM®®J®dnik Joseph Babnik, B John Joseph Sušnik, taj-7»A -t^avčar, blagajnik Louis % oj^^'iikar Ivan Babnik, nad-cPati in Joseph Skuk, Anton L' Praust, bolniški od- Лћ Mlinar, John Grbec in m -^"snik, odborniki za otvo-jjith Paul Praust, Anton Me Joseph Drobnich, Frank 3 šuk Debelak, vratarja: tMka ill Frank Meserko, za-Jft T-, ЛЗ Klub društev SND, Ле ^^ar in Joseph Babnik. fc vsako četrto nede- Г Clai v Slov. nar. domu na '*ti (jgp^ve., dvorana št. 1, ob "Cl ®*eland" št. 126 SNPJ Louis Smrdel, pod-* John > Edward Branisel, taj-ovac li; Gabrenja, 22100 Ivan •' fiE 1 ' zapisnikar Blaž No-!tfeditJ.'6268, blagajnik Frank ^tiv John Pire, nadzorniki;' Л turetich, Victor Gruden, Ле«, ''^nt st; mladinski reditelj Wliki C^^rry (KorenčiC), mL, Vsi slovenski zdravniki in okolici. I*' % j ^ se članstvo od 16. do otroke od rojstva do 16. ^"'бган zdravniška preiskava za novo članstvo v oba Šb vrse vsako tretjo nedeljo •»if, *6 ob 9. uri v SND na St. "^linwoodske Slovenke" Aijsp, .št. 22 SDZ Fannie Brezovar, 0 Konica Stefi Koncilja, taj-СЛр Mickovic, 19612 Chero-УЧ pt' tel. IV 1-6500, blaga j ni-41 Tomsich, 693 E. 160 '^^karica- Rose Šimenc, Filomena Sedaj, predli/ ВДагу Cernigoj in Alice vsako drugo sredo Ob Slov. domu na Holmes '•30 uri zvečer. .Noble" it. 450 SNPJ Joseph Mačarol, pod-\t бон-к Matt Klemen, tajnica O, 977 E. 239 St., Euclid, М= 1-4099, blagajnik ^'"tinčič, zapisnikar John fo^iS ћ Aadzorni odbor; Frank Martin, Andrew Yer-°Pniki: za Clevelandsko Cs^^NPj Frank Habič, za vsako drugo nede-o v Ameriko jugoslo-^ centru na Recher Ave. Clev. društev S.N.P.J." Camilus Zarnick, pod-John Krebel, drugi pod-T« Anthony Gerchman, Av^®®Phine Tratnik, 6505 1-0991, blagajni-4 Stefanic, zapisnikar k %' nadzorniki; Blaž No- Se „ -.^°1 in Eddy Mramor. vsako četrto soboto • domu na St. Clair Ave. I tV "i> ^.®sbena Matica" Лн^ГсаЈ^ Frank Bradach, Ave., podpredsednik f.\ ? Mniv "^i^' korespondenčna Зз' . Frank, 5919 Prosser ^3- Carolyn Budan, Ave., posredovalni №TTard Kenik, Josephine Xhf'^nk S Safred, Carolyn Bu AjHario ^""adach, Emil Safred; №. A Josephine Misič, nad-AJie Somrak, June Price m vjie publicijski odbor; Emil Safred, Jo-i m Valentine Mersol. iS se T,°P.e šubelj. Ч vsak četrtek ob ч cf v sobi št. 2 Slov. nar. Clair Ave, . -K Ajc" na Recher Ave. itISs 1-4488, blagajnik V&h zapisnikarica Mary ('к' Prprt ®4^orni odbor: Fred 9®®dnik, Mary Segulin Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. -K , "Kras" št, 8 SDZ Predsednik Joško Jerkich, 19091 Naumann Ave., podpredsednik Stan Kozely, tajnica Jennie Koželj, 687 E. 156 St., tel: LI 1-3590, bla-gajniCarka Jennie Kapel, 1861 Sagamore Dr., zapisnikar John Kapel, nadzorniki: Joe Koporc, predsednik, Martha Batich in Mary Kobal. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Clevelandu. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 uri v Slov. domu na Holmes Ave. "Lipa" št. 129 SNPJ Predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Andy Skerl, tajnica Mary Stokel, 14503 Saranac Rd., tel. PO 1-9214, blagajnik John Si-vec, zapisnikar Charles Penko, bolniški nadzornik Joseph Terbovec, nadzorniki: Stanley Počkar, predsednik, Frank Pyke in Joseph Fili-pič, zastopniki: za Clev. federacijo SNPJ Ema Perne, za farmo SNPJ Charles Penko, za Klub društev SND Anthony Meklan, za Slov. nar. čitalnico Frank Smole st. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v sobi št. 4 Slov. nar. doma na St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne. Klub "Ljubljana" Predsednik Ludvik Prosen, podpredsednik Frank Segulin, tajnica Frances Julylia, 832 E. 209 St., KE 1-0325, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Derdič, nadzorni odbor: John Ludvik, predsednik, John Oshaben, Joseph Susnik, zastopniki: za Klub društev AJC Louis Zgonik, Frances Zajec in Mary Medvešek, teta Frances Rupert, stric Joseph Plevnik, maršal Louis Starman. S.eje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. "Lunder-Adamič" št. 28 SNPJ Predsednik Krist Stokel, podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, 892 E. 73 St., blagajnik William Candon, zapisnikar Joseph Okorn, nadzorni odbor: Louis Zele, Stanley Dolenc, Rose Retar, reditelj mladine William Wapotich, za Klub društev SND Anton Wapotich in Stanley Dolenc. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri zj. v SND. -K "Loška dolina" Predsednik Frank Baraga, podpredsednik John Krasovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 1-9083, blagajnik-zapisnikar John Leskovec, nadzorniki: John Lokar, Frank Turek in Tony Petkovšek, za Klub društev SND John Lekan mL, za Klub društev Slov. doma na Holmes Ave. Frank Znidaršič in Gasper Knafelc. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. "Mir" št. 142 SNPJ Predsednik Anton Bokal, podpredsednik John Prusnik, tajnik Frank Sustarsich, 15726 Holmes Ave., LI 1-8939, blagajnik Anton Zorko, zapisnikarica Frances Su-šel, nadzorniki: August Svetek, Frank Ludvig in Peter Adam, zdravniki: dr.. Opaskar, dr. Skur, dr. Rottar in dr. Urankar. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Slov. domu na Holmes Ave. -K "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ Predsednica Josephine Tratnik, tjodpredsednica Josephine Mežnair-šič, tajnica Josie Zakrajšek, bla-gajniCarka Helen Mikuš, zapisnikarica Albina Braidich, nadzornice: Jennie Skuk, Josie Krasovec in Mary Peternel, bolniška nadzornica Jennie Drobnich, za Federacijo SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za farmo SNPJ Urška Mulej in Pavla Artel, za Atletično ligo Alma in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk, za podr. št. 39 Sans Helen Mikuš. Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. ■K "Naprej" št. 5 SNPJ Predsednik Joseph Skuk, podpredsednik Frank Mack, tajnik John Krebel, blagajnik Frank Mik-še, zapisnikar Andy Turkman, nadzorniki; Anton Zakrajšek, John Tavčar in Louis Pire. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. -K "Napredni Slovenci" št. 5 SDZ Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe in John Nestor. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje SND na St. Clair Ave. M "Napredek" št. 132 ABZ Predsednik John Tanko, podpredsednik Ludvik Prosen, tajnica Adalyne Cecelič, 4-33595 Morris Dr., Willoughby, O., tel. WI1-loughby 2-4359, blagajničarka An-tonia Tanko, zapisnikar Frank Sesek, društvena zdravnika dr. Anne Prosen in dr. Carl Rotter. Seje se vršijo vsak drugi petek v mesecu ob 7.80 uri zvečer v Ameriško jugoslovanskemu centru na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa pade 25. na nedeljo, se pobira na 26. + Krbžek It. 1 Pro§rešIVAih Slftvenk Predsednica Anna Zale, podpred- sednica Fani Henikman, tajnica-blagajničarka Marion Bashel, 18913 Cherokee Ave., tel. KE 1-2173, zapisnikarica Therftsa Gorjanc, nadzornice: Frances Francel, predsednica; Rose Paulin in Rose Sanabor, prosvetni odbor: Paula Prudič, An-tonia Tomle in Mary Dacar, poro-.čevalki; Theresa Gorjanc in Mary Vidrich. Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. * Krožek št. 2 Progresivnih Slovenk Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Marie Zakrajšek, 1038 Addison Rd., blagajničarka Jennie Skuk, zapisnikarica Anna Belle, nadzornice; Helen Mikuš, Frances Gorshe in Elizabeth Belay. • Seje se vršilo vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. ■K "Krožek št. 3 Prog. Slovenk" Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Louise Derdich, tajni: ca-blagajničarka Elizabeth Matko, 330 E. 260 St., zapisnikarica Gusti Zupančič, nadzorni odbor; Frances Julyia, Frances Gorjanc in Angela Ogrin, poročevalka Vera otočnik. Seje se vršijo prvo sredo v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. + "Podr. št. 5 S.M.Z." Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Ave., IV 1-1228, podpredsednik Frank česnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 pi., tel. UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor; Frank Kuhar, Louis Erste in Frank Petkovšek, zastopniki za Federacijo; John Sever, Frank Brancel in Frank Petkovšek, za Klub društev S.N.D. Frank Kuhar. Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu v dvorani št. 4 staro poslopje SND na St. Clair Ave. •K "Ribnica" št. 12 SDZ Predsednik Andrew Sadar, podpredsednik Joseph Sankovič, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., Cleveland 10, O., tel. IV 1-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, 893 E, 75 St., nadzorniki: Frank Debelak, predsednik, Edward Herbst in Frank Lun-der, zdravnik dr. F. J. Kern in drugi slovenski zdravniki, zastopniki; za Klub društev SND Andrew Sadar, za Ameriško jugoslovanski center Frank Wirant in John Vi-rant, za S. N. čitalnico Louis Mr-har, za Sans Joe Champa. Seja, se vrši vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., soba št. 4, staro poslopje. Tekom delavnikih se tajnika lahko telefonično pokliče po 5. uri zvečer. M "Slov. nar. dom" na St. Clair Ave. Predsednik Charles Vrtovšnik, podpredsednik Frank Plut, tajnik John Tavčar, blagajrtik John Centa, zapisnikarica Josephine Petrich, nadzorni odbor: John Pollock, Leo Poljšak*, Josephine Zakrajšek, Anton Wavpotich in Frank Ilersich; gospodarski odbor: Frank Cesnik, Joseph Okorn, Janko N. Rogelj, Frank Viraijt, Joseph Fifolt, Stanley Dolenec in Josephine Stwan. Namestniki: Andy Turkman za tajnika; Max Traven za podpredsednika, Andrej Tekavc za blagajnika, John Lekan za zapisnikarico. Seje direktor! j a se vršijo vsak drugi torek v mesecu v navadnih prostorih. ■ * "Sv. Ane" št. 4 SDZ Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1414 E. 51 St., tel. EN 1-8104, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice; Mary Bradač, Rosfe L. Erste in Frances Okorn, rediteljica Mary Pristov. Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v Slov. "nar. domu na St. Clair Ave. "Svoboda" št. 748 SNPJ Predsednica Antonia Tomle, pod-pred. Jos. Vesel, tajnica Josephine P. Terbizan, 14707 Hale Ave., LI 1-1464, blagajničarka Josephine Seitz, 16213 Waterloo Rd. Zapisnikarica Leopoldina Vozel, nadzorni odbor; Mary Kafrle, Anna Zaic in T. Gorjanc. Zastopnice za ženski odsek farme SNPJ: Theresa Gorjanc, Antonia Tomle in Josephine Vesel; za Clevelandsko federacijo SNPJ; Theresa Gorjanc in Leopoldina Vozel. Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v čitalniških prostorih SDD na Waterloo Rd. "Svob. Slovenke" št. 2 SDZ Predsednica Nežika Kalan, pod predsednica Jennie Skuk, tajnica Josephine Petrich, 101 E. 225 St., RE 1-6316, blagajničarka Mary Somrak, 996 E. 74 St., zapisnikarica Albina Braidič, nadzornice: Albina Braidich, Elizabeth Belaj in Josephine Razinger. Zastopnica za Klub društev S.N.D. Helen Mikuš; poročevalka Rose Alden. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri zvečer. » "Sv. Ane" St. 4 SDZ Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St., podpredsednica Jennie Stanovnik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., EN 1-8104, blagajničarka Josephine Orazem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornico: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn, rediteljica Mary Pristov. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na S+. Clair Ave. ■ -K "Slovenske Sokolice" št. 442 SNPJ Predsednice Frances Legat, podpredsednica Mary Geromi, tajnica Cecilia Subel, zapisnikarica Antoinette Wichlch, hadzornice; Stella Božeglav-Sodeckas, Florence Zalo- kar in Mary Sankovic, zastopnica za Clevelandsko federacijo SNPJ in Klub društev SND Ivanka Shiffrer, za Jug. kult. center, za SANS in Čitalnico SND Amelia Božeglav, društveni zdravnik dr. F. J. Kern. Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. -k Pevski zbor "Slovan" Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Joseph Ivančič, tajnik in blagajnik Milan Urbančič, 1342 E. 170 St., KE 1-6624, zapisnikar Ciril Ozbič, arhivar Joseph Ivančič, nadzorni odbor: Joseph Vičič, Frank Urbančič in Ludvik Oster, pevovodja Anton Schubel. -K St. Clair Rifle and Hunting klub Predsednik Frank Zietz, podpredsednik Louis Pike, tajnik-blagajnik Albert Peterca, zapisnikar Fred A. Kochevar, gospodarski odbor: Frank Kramer, predsednik. Frank Spenko, Ed. Petrick, Frank Kosec in Mike Telic, nadzorni odbor: Leo Lukič, Louis Pike in Mike Telich, oskrbnik pušk Ed. Petrick. Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer. M "Waterloo Camp" št. 281 W.O.W. Predsednik ^Walter Lampe, podpredsednik John Lokar, tajnik Edward Rozance, blagajnik in zapisnikar Vincenz Godina, spremljevalec John Rozance, straža Peter Bukov-nik, nadzorniki: Frank Stupar, Valentine Malnar in Frank Stupar. Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mescu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Asesment se pobira vsakega 24. v mesecu in na seji. -K "Washington" št. 32 ZSZ Predsednica Antonia Tomle, podpredsednik John Zaic, tajnica in blagajničarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Ave., IV 1-3919, zapisnikarica Anna Zaic, nadzorni odbor: Frank Moro, Frank Fende in Mary Božič. Seje se vrše vsak četrti petek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. -K "Ženski odsek farme SNPJ" Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Frances Henikman, tajnica in blagajničarka Mary Zaman, 484 E. 149 St., IV 1-4871, zapisnikarica Victoria Poljšak, nadzornice: Jennie Gerchman, Jennie Leskovec in Frances Zorman,- Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ob 7.30 uri zvečer. ■K Zavedni sosedje" št. 158 SNPJ Predsednik John Koss, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Charles Zele, 20970 North Vine St.,,Euclid 19, O., tel. KE 1-4640, blagajnik Andrew Ogrin, zapisnikar John Ludwig, nadzorni odbor; Frank Matko, predsednik, Frank Mišič in Mary Segulin. Seje se vršijo vsak zadnji petek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. 'Združeni bratje" št. 26 SNPJ Predsednik Joseph Godec, podpredsednik John Krebel j, tajnik-blagajnik Peter Ster, 19302 Arrowhead Ave., KE 1-5773, zapisnikar John Kikel, nadzorniki: John Ki-kel, John Zaman in John Krebely. Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 7.30 uri zvečer-v'Slov. del. domu ha Waterloo Rd. STRAŠNE EPIDEMIJE SO RAZSAJALE PO SVETU PELO DOBIJO MOŠKI ASSEMBLERS Prejšnja izkušnja ni potrebna Tudi izurjeni METAL FINISHERS GAS WELDERS PAINT SPRAYERS . TORCH SOLDERERS TRIMMERS Morajo biti pripravljeni delati 1. ali 2. šift Sprejemamo prošnje za zgornja dela od moških, ki se zanimajo za, delo na produkcijski liniji pri sestavljanju station vozov in ogrodij za panel truke. Začetna plača je povprečno $1.75 na uro, vključivši dodatka za življenjske stroške. Delavčeve podpore Penzijski načrt, zavarovalnina, hospitalizacija, plačane počitnice in plačani prazniki. Zglasite se v našem EMPLOYMENT OFFICE 8. zj. do 5. pop. ^ dnevno razven ob nedeljah Fisher Body (EUCLID TOVARNA) Oddelek General Motors Corporation 20001 EUCLID AVE. EUCLIl^, OHIO časopisje in radio poroča zadnje čase o razsajanju epidemi-čne bolezni, ki jo imenujemo gripo. Tudi marsikaterega izmed naših znancev je že potipala, vendar je potek bolezni v veliki večini primerov manj nevaren, če se bolezni posveti potrebna pozornost. Zgodovina pa pripoveduje o strašnih epidemijah, ki so razsajale po svetu in le razvoju medicinske znanosti je pripisati, da so te strašne bolezni ukrotili ali vsaj zelo omejili. Naj sledi tukaj nekaj zgodovinskih podatkov o razsajanju epidemij po svetu, ki jih povzamemo iz "Ljubljanskega dnevnika." Prvo veliko epidemijo opisuje Tukidid v svojem delu o pelopo-neški vojni med Atenami in Sparto, ki je trajala dve leti. Spartanska vojska je pustošila deželo in ljudje so bežali v Atene. V prenapolnjenem mestu je izbruhnila epidemija. Vsi napori, da bi jo omejili, so bili zaman. Bila je neka čudna bolezen. Po prvem štadiju je nastala na prstih, na nogah in rokah ter očeh bolnikov gangrena. Če je človek ozdravel, je navadno za vse življenje izgubil spomin. Trupel ljudi, ki so umrli za to boleznijo, so se izogibale celo ptice ropari-ce in divje zveri. V srednjem veku so razsajale po svetu strašne bolezni. Ošpice in črne koze so bile periodične. Gobavost je postala epidemična bolezen, ki je po ^racenskem vdoru v Evropo razsajala zlasti po jugoslovanskih deželah. Tu so to imenovali "arabska bolezen." Kdaj pa kdaj se je pojavila še druga nevarna bolezen. Ljudje so jo imenovali "Sveti ogenj," "ogenj sv. Antona" ali "peklenski ogenj." Bilo je, ko da neugasljiv notranji ogenj sežiga svoje žrtve. Ljudem so iz-nenada počrnele roke in noga ali pa so jim celo odpadle. Neki zgodovinar pravi, da je ta bolezen v štirih francoskih krajinah v nekaj dneh pobrala 40,000 ljudi. Križarske vojne so odprle vrata v Evropo novi nevarnosti— podganam. Nevarne niso bile samo zato, ker so pustošile polje, marveč tudi, ker so prenašale na ljudi in živali razne bolezni, med njimi tudi kugo, pegavico in steklino. Zgodovinarji pravijo, da je bila velika kuga v 14. stoletju najstrašnejša epidemija v zgodovini človeštva. Imenovali so jo črna ali velika kuga ali črna smrt. Začela se je 1346 v severni Kitajski, kjer je v pičlem pol letu pokosila 13 milijonov ljudi. Potlej se je začela širiti po Evropi. Na področju Dam-ska in Jeruzalema ni ostal živ skoraj nihče. V Aziji, razen Kitajske, je umrlo 24 milijonov ljudi. Kuga se je razširila na vse otoke SredozemsKega morja. Na Korziki in Sardiniji je ostala živa komaj tretjina ljudi. V Genovi je umrlo 40,000 ljudi, v Pa-dovi dve tretjini prebivalcev. V Bologni in Ferrari je umrlo na dan 2000 ljudi. Potem se je kuga razširila na Nemčijo, kjer je umrlo blizu 1,250,000 ljudi. Poljska je izgubila dobro polovico prebivalstva. Tudi v Franciji je kuga neusmiljeno kosila. V Avignonu in okolici je v sedmih mesecih umrlo 150,000 ljudi, v Marselleu dve tretjini. Razširila se je tudi na Anglijo, kjer ji je ušel komaj vsak deseti prebivalec. Potem so jo trgovske ladje zanesle na Norveško, kjer sta umrli dve tretjini prebivalcev. Na Islandiji so pomrli malone vsi prebivalci. V Evropi je bilo kakih 40 milijonov žrtev kuge, če pa prištejemo šs Azijo, jih je bilo blizu 80 milijonov. Tudi obdobje odkrivanja novih dežel je poznalo velike epidemije. Tropična mrzlica je začela razsajati med tretjo Kolumbovo vožnjo. Prve Kolumbove kolonije je ta bolezen povsem opusto-šila. Tuberkuloza je spremenila otoke v kraje obupa in smrti, pegavica pa je zlasti hudo razsajala med Indijanci. Kazalo je, da spremljajo epidemije Špance na vseh vožnjah, po vseh njihovih kolonijah so neusmiljeno kosile; Na Haiti ju je umiralo toliko ljudi, da jih sproti niso mogli pokopavati. Črne koze so zahtevale v nekaj letih kakih 300,000 žrtev. Pozneje so se razširile tudi na Mehiko, kjer je pomrlo toliko ljudi, da ni imel kdo obdelovati zemlje. Vsa država Aztekov se je spremenila v veliko pokopališče. Strašna epidemija črnih koz je leta 1520 pobrala 3,500,000 ljudi. Leta 1531 se je pojavila nova bolezen, ki so jo tudi prenesli osvajalci. Bile so ošpice, ki so tudi zahtevale mnogo žrtev. Leta 1576 se je pojavila nova epidemija iste Bolezni, ki je pomorila dva milijona ljudi. Kolero so zanesli v Evropo 1832 in prva njena žrtev je padla v Parizu. Malone hipoma se je pojavila^ v raznih delih mesta, potem pa se je razširila po vsej Evropi. Razsajala je pet let in pokosila v Avstriji 340,000, v Španiji 100,000, v Franciji pa 95,000 ljudi. Zadnja velika epidemija kolere je razsajala leta 1892. TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik Se vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeV. , določenega doffovora. Njegov naslov je Dr.J.V.ZUPMK 6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicolt 1-5013 vogal East 6 2nd Street; vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Dr. J. V. ŽUPNIK IŠČEJO STANOVANJE IŠČE SE STANOVANJE s 4-5 ali 6 sobami za zakonsko dvojico z 10 let starim otrokom. Dobri plačniki. Najraje med E. 40 in E. 79 St. Kdor ima za oddati, naj sporoči na upravo tega lista. HE 1-5311 DELO DOBIJO MOŠKI JEKLARNA NUDI izvrstno priliko za delo v raznih oddelkih f priliko do napredovanja. Dobra začetna plača in mnogo podpor za delavce. Zglasite se v uposljevalnem uradu REPUBLIC STEEL Independence Rd. pod Clark Ave. mostn Aeronautical Work TOOL AND DIEMAKERS TOOLROOM GRINDERS GENERAL MACHINISTS Toolroom PRODUCTION GRINDERS INSPECTORS (Line and Floor) Tudi Operatorje za: TURRET LATHES AUTOMATICS (Multi-Single-Spindle) PUNCH PRESS BORMATICS Družba preskrbi obede, kavo, zavarovalnino, hospitalizacijo in zdravniško oskrbo. Zmeren načrt za počitnice. Visoka plača z dodatki za življenjske stroške. Morate biti pripravljeni delati katerikoli šift. 10% bonusa za drugi in tretji šift. V primernem kraju. Dobra trangportacija. Ugajalo vam bo delati pri Jack & Heintz 17600 BROADWAY Zglasite se v uposljevalnem uradu od ponedeljka do jretka 8. zj. do 5. pop.; v torek do 9. zv.; v soboto do 1 pop. Prosimo prinesite izkaz ameriškega državljanstva DELO DOBIJO MOŠKI KOVAŠKI POMOČNIKI Izurjeni kot delavci pri kovanju m rezanju na težkih kladivih. Plača od ure poleg plače od komada. Steel Improvement Cr Forge Co. 978 E. «4 St. HOT INSPECTORS na kovaškem delu Izurjeni; plača od ure STEEL IMPROVEMENT & FORGE CO. 978 E 64 St. MACHINE OPERATORJI in ASSEMBLERJI Visoka plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške. Prosimo, da se osebno zglasite v našem uposljevalnem uradu na Engle Rd., južno od Brookparka љ FORD MOTOR CO. 17601 Brookpark Rd. Inspection Here is a splendid opportunity for several young men with some shop background and some blueprint reading ability to learn inspection m structural fabrication plant. We will offer you many opportunities for advancement, as well as secure and steady work. Training Opportuniiy You'll be given a high hourly rate, cost-of-living adjustment, profit sharing retirement and pension benefits. Take this opportunity to learn while you earn. Must speak, read and write English. Employment Office Open Monday through Friday 8 to 5 Saturday 8 to 12 Euclid Road Machinery Co. 1361 N. CHARDON RD. EUCLID, O. Steel Attendant Excellent opportunity for man who IS familiar with steel color code systems. Lift truck experience is helpful but not essential. Must have good vision. Advancement opportunities; steady work; good hourly rate; profit sharing and many other advantages of employment. Must speak, read and write English. Employment Office Open Monday through Friday 8 to 5, Saturdays 8 to 12 Euclid Road Machinery Co. 1361 N. CHARDON RD. N. of Euclid Machine Shop Let us train you to be an all-round machinist. We will offer you many opportunities for advancement as well as secure and steady work if you are a young man with better than average , ability and some, experience in machine shop operation * of lathes, milling machines or boring rniUs. Training Opportuniiy You will be given a high hourly rate, cost-of-living adjustment, profit sharing with retirement and pfension benefits and pleasant working conditions. Must speak, read and write English. Employment Office Open Monday through Friday 8 to 5 Saturday 8 to 12 IV 1-4200 Euclid Road Machinery Co. 1361 N. CHARDON RD. EUCLID, 6. DIEMAKERS na srednjih in velikih Dies TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN Rabi bi tudi govorili z MASI N ISTI Visoka plača od ure, čas in pol za nadurno delo ift dvojni čas ob nedeljah. Dobre delovne razmere poleg dodatka za življenjske stroške. Ta dela so na razpolago v obeh naših tovarnah, E. 93 St. in Woodland ter na 1115 E. 152 St., toda prosilci naj se prijavijo v naši št. 1 tovarni. MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 E. 152 St. 2 car brick head doors. St. Edwards near public schools; oP „ church. $16,500 or N.W.R.R. & bus transpc Call owner MUlberry or write 5019 N. Tripp>ji<^- SEVEN ROOM BRlC^,,gTC G ALOW. (5) down, (2) basement. Tile bath. matic hot water heat, gg % porch; storm-screens; "ц age; 30x125 ft. lot. p. . churches, M. St. Paul Bus. C. T. A. transpor^ y.jO value. Call owner 2422 Neva Ave. WANTED TO RESPONSIBLE Couple, _ ^^JЏ-aged boys, need 5-6 roo^^ 0^ nished house, or apartme location South or Moderate rental. Call ^j)8 TRiangl®^ ---cDi RESPONSIBLE Couple. ^ ^ need 3 room unfurnish® ment. Good location N-rental. GRacelai^^ RESPONSIBLE Couple, children, need large 2 y unfurnished apartment, location not too Northwest. Moderate re ,_iyg _ QUIET Elderly Couple steadily employed), ^ room unfurnished ^ South or Southwest. ^ and transportation. _ . o\ rental. Call Goetz. в-Hwi