MUZEJSKI RAVNATELJ St. 153 I-JUBL JANA Ml (C. C. m TJ v Trsta, v sredo, 29, Iimlja 1927. Posamezna Številka 80 cent. Letnik Lil •dcljkrn. 'Naročnina: m 1 maaac L tlo let, L 75.—, ▼ io«wutn 3ioi. — Ogiasnina za 1 ms •k« in obrtne ogaa* L t-« 1.50, oglase denarnih zavodov L prvi strani L 2.— EDINOST Ur*do3h« in oprmvniitvo: Trot 13), ulica S. Franc ere© d'Assisi 20. To-lofon 11-97 Dopisi naj so pošiljajo iikljačoo uredniitm, oglasi, rekla-bkcQ» b denar pa upravniitvu. Rokopisi oo ne miljo. Nofranidrsna pisana m so sprejemalo. — Last, založba in tisk Tiskarn« «Edmos4»-Podnrodniitvo ▼ Gorici : nlica Gioso* Cardnoot IL 7, L a. — TeloL It 127. Gtsnn in odgovorni urednik; prof. Fflip Peric. osrfta lo ntndi lot&arodnl poležal ; Budimpešta, 26. junij« 1^27-; Prr-d kratkim so se vršile po celi Ogr&ki žalne manifestacije, ki so bile dokaj zn&tftne, ker so zopet enkrat odkrile pravo razpoloženje vođHnih krogov tega srednjeevropskega naroda. Ono : razpoloženje, ki ga formalna korektnost pa tudi brezdvomno velika spretnost grofa Bethlena m njegovega disciplinirsaiega in ; poslušnega vladnega aparata si-' cer uspešno zakriva, toda ne tudi obenem zdravi ali vsaj bla-ži. Ta so omenjene žalne mana)-nad izgubljenim ozemljem, ki ga je Odrska «zgubila» .na podlagi trianonske mirovne .pogodbe, zelo jasno pokazale. 'Vsi javni zavodi, organizacije, ' društva itd. so se udeležili pol-nožtevilno manifestacij, spomeniki na Trgu osvobojenja v Budimpešti so bili oviti v črnino, a po vsej Ogrski so se vršili govori, ki so končavali kot na povelje z naravnost zarotniškimi zaključki: «Nikdar ne bomo priznali trianonske mirovne pogodbe. Proti Tiianonu se bomo bori H, če bo potrebno, tudi z orožjem v roki. Očistiti hočemo odvzeto o-zemlje od sovražnikov in obnovili bomo stare meje tisočletne Ogrske!« Ori 'vi žalnih manifestacij so prošli in pričakovalo se je, da kakor bodo ovenili venci, ki so bili položeni v spomin na Slovaško, Sedmograško. Banat in zapadno Ogrsko, ovenilo tudi to razburjenje. Toda to pričakovanje se ni izpolnilo in že več tednov se opaža sistematična propaganda prati trianonski mirovni pogodbi. Propagandisti ričunajo z vsemi možnimi kombinacijami in pod vplivom sedanje mednarodne krize obravnavajo celo vprašanje, ali ni • prišla ura, da se mora Ogrska resno pripravljati za svoj odločilni nastop. Dosedanja, politika ogrskih vled, predvsem seveda Bethle-nova politika, se ostro na -ada in kritizira. Postavlja se tudi vprašanje, ali je upravičena ka-krSnakoli kompromisna politika na podlagi pogajanj s sosedi. Tavno se dokazuje, da Ogrska v svojih sedanjih mejali ne more živc-ti in da se potom kompromisov s sosedi ne more doseči na tem polju nikako zboljšanje položaja Če se hoče, da bo enkrat trianonski dan — dan radosti, je torej treba popolnoma spremeniti dosedanjo politiko. Potreben je samo pogum, kajti brez odločnega poguma se ne da nič doseči, kakor dokazuje vsa zgodovina Ogrske. Ogrska mora prijeti za orožje in stopiti v boj. Kakšen bo konec tega boja, se ne ve. Ali bodo Ogri zma^ gali in obnovili svoje stare mejo, ali pa bodo v borbi padli, ker niao bili sposobni za življenje. Ali zmaga ali smrt — druge izbere nr! S takimi mislimi polnijo trianonski propagandisti glavo o-grskim masam. Pri tem računajo, kot rečeno, tudi s splošnim svetovnim položajem. Mnogi nagi a šajo potrebo še tesnejše na-?lor>^tve na Anglijo, da bi se dosegla tako njena pomoč v prid Ogrski. Ta poslednja naj bi se torej postavila na njeno stran proti Rusi j L Na ta način bi se mogla Odrska, zopet oborožiti kot nekak del angleške oborožene sile proti boljševizmu. Drugi zopet mislijo na sodelovanje z Jugoslavijo in Francijo, da bi na ta način pripravili oboroženo silo. Rusko vprašanje ranima kot tako madžarske politične kroge. Pretresa se z vseh vidikov angleški namen ustvaritve protiboljševiške fronte, pii čemer se nagla ša, da se brez pristanka Nemčije ne more doseči tKjpolna izolacija Rusije. Toda Nemčija dela ravno proti temu načrtu in le pod pogojem, da- se mirovna pogodba spremeni, bi se priključila k protiso-vj-etski akcij L Tudi Ogrska bi se morala postaviti na to stališče, se približati Nemčiji in skupno z njo delovati za revizijo mirovnih pogodb. To so glavne struje ogrskega iredentizma. Skupno geslo jim je ((sprememba mirovne pogodbe » in naglasa se tako uporno, da se niti sam grof Bethlen ne oore več braniti gotovim pritiskom. Se ena značilna stran je v razpoloženju ogrskih političnih' krogov, ki jo je _ To je velika nejevolja preti Družb! narodov, ki jt izbruhnila na dan, ko se je zvedelo, da se je pretres ogrsko-rocauBafce pogodbe glede naknadne odškodnine ogrskim veleposestnikom na SedmograšJLem odločil do jesenskega zasedanja*. To razočaranje je rodilo močno agitacijo za izstop Ogrske iz Družbe narodov, češ da je ta ustanova le orodje v rokah zmagovalec* proti premagancem in da od nje nima Ogrska ničesar pričakovati. Vlada naj torej uradno naznani svoj izstop, kajti če se drugi ne držijo trianonske pogodbe, ni niti Ogrska obveaana, da se je drži. Take in »lične izjaive so padle tudi iz ust aktivnih ogrskih politikov v obeh zbornicah pri razpra vi o tozadevnih interpelacijah. In zanimivo je, da je bila naj ostrejša, izmed teh interpelacij vložena po načelniku o-grske sekcije lige za Panevropo! Jemensko mislio o Rima Sprejem prt on. MussoIIniJu RIM, 28. (Izv.) Danes ob 16-uri je prispela iz San Rofcaora, kjer je bila sinoči sprejeta, od kralja, v prestolico jemenska misija. Na kolodvoru so pričakovali in pazdravili misijo državni podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve on. Graaidi ter drugi visoki uradniki rajnik ministrstev. Po kratkih pozdravih so se odpeljali člani misije v hotel «Exce4-sior», kjer so se nastanili. ' Ob 17.45 je sprejel misijo v vcVilla To ^Kega vojaškega tribunala. Streljal je nanj, a ga je samo lathko ranil. Atentator je bil takoj a*-retiran. Izjavil je, da je botel umoriti Orlova, tako se imenuje predsednik vojaškega sodišča, ker ga je bil obsodil na dve leti zapora. Policija je ugotovila, da atentator ni pri Čisti pameti; spravila so ga v umobolnico. ChamberUn in Levtne t Varšavi VARŠAVA, 28. Letalca Cham-berlin in Le vin sta prispela semkaj včeraj ob 15.20. Na letališču so ju sprejeli zastopniki civilnih in vojaških oblastev, ameriški poslanik Stetsoo in ogromna množica ljudstva. BUKABE5T, 28. V Besar&biji se vrSiJo vojačke vetbe, kalerih se udeležujejo tudi nekaiteri ko-njNučkS polki. Poveljm^tvo je rasadtoiilo pri nakem manevru polke v dve skupini ter je odre-dšio fin^m konjeniški napad. Na prvo sname« je sta se obe stranki zngne^ž z veliko salo ena proti drugi. Kmalu pa se je zasijalo obupno sžokdamje in razlegali so se klici na pomoč. Iz nstvajdnega, n&doLžnega ma-neapra bi se bilo kmalu razvilo pravcato klanje, da ni povelj-£tvo takoj Tikagr.lo trobentati u-fMk Daj je bitka stvar precej resna priča dejetvo, da je bil en vojak umov^en ter je bilo ranje-rati dvajset kocLjenikov in en častnik. Stanje treh ranjencev je obupno. Vojaške oblasti so u-vedle strogo preiskavo. Kje tiči Daudet? Miritfn— potodfMja policije PARIZ, 28. Sala, katero so si dovodili monarhisti1 na račun vlade, je spravila Poincarćjet Irahhifit v precejšnjo »drego. In to m nič čudnega, če pomislimo, dat je paričkai policija mo-bilizdrE^a šeeit tisoč mož za aretacijo Lćona Daudeta m da so ga monarhisti sedag na tako prebrisan način spat spravili iz ječe. «Actfon Tran^aise*, glasilo mcmarhistaiv, trdi danes, da ničesar ne ve o sedanjem Daude-otvem bivaHžtu. Lišrt. zaključuje: ccDočim se pozivajo policija, sodna oblast in javnost, naj si ra^rtji&jo gUero z iskanjem Bau-detovega Ite Delestovega skrivališča ter z ugriban^l & mah i naciji, ki jima jo spet prinesla svobodo, se monaarhžsii smehljajo m so veselega srca: Leon Dautiet je svoi>ocieiu» Maurkse Pujo, urednik mo nagžtt^ifip^a pešala, je «Mati-nu» odo rz^ibvfl, da bi vladi nič ne ponutgalo, če bi se ji posa*e-čilo feeledi£i Uaudota, kajti že seda^ da je gpfcovo, de. bi monarhisti ne postili svojega vodjo doigo sedela v ječi. Razni listi so prinesli zelo nasprotujoče si vesti o sedanjem Daudetovesn skrivališču. Nekateri pravijo, da je pobegnil preko nieje na Švicarsko, drugi v Belgijo, tretji da je odšel v Italijo itd. Gotovo je samo to, da ga policija mrzlično išče m da gsi še ni dobila. Stališče vlade je še bolj kočljivo zato, ker Je bilo radi te zadeve vloženih Že par interpelacij. Razprava, za katero vlada nenavadno zanimanje, se bo vršila dahneš v zbornici. PrettsfiMvo Ms Podatki o mMm ljudskem Štetju BERLIN, 27. Glasom podatkov o ljudskem štetju v letu 1925. šteje dandanes celokupno prebivalstvo Nemčije 62,400.000 duš. 60.2 milijona (96.5 od sto) ljudi pripeuda obema glavnima konfesijama* in sicer 40 milijonov (60.1 od sto) proiestantov-ski in 20.2 nrflijona (32.4 odstotkov) katoliški veroizpovedi. Napram letu 1910. sta katoliški in protestantovski žrvelj v Nemčiji nazadovala. Takrat je pripadalo protestanlovski veroizpovedi 61.6 od sto in kafcoHflri pa 36.5 od sto ljudi. Vzrok temu nazadovanju je ta, da je Nemčija z odvzetimi ji deželami izgubila 1,874.126 protestantov in še več nego poldrugok rat toliko katolikov. Od leta 1910. je naraslo Število ateistov od 67.000 na 353 tisoč. V svobodni državi Saški je število ateistov naraslo od 6600 na 272.000. Število Židov je naraslo od 535.000 na 564.000. To naraščanje se opaža predvsem v Prusiji, Hamburgu, Lubechu in nai Saškem. Po ostali Nemčiji je število Židov padlo. Le Še v BeTIiaru je v zadnjih 15. letih Število žMov poskočilo od J 44.000 na 173.000. LONDON, 28. Iz Sanghaja poročajo, da se pohod nad Peking ne bo Se izvršil, ker so se pojavila nova nesogiasia v nacionalističnem taboru. " ______ Peter t moskovskem jiedaHMSn MOSKVA, 28. Na odru Kamer-»ga teatra je iz neznanih vzrokov izbruhnil požar, ki je upe-peiil velik del odra in kuliseril. Onu Balbe v Londona LONDON, 28. Državni podtajnik v italijanskem ministrstvu za aeronavtiko bo prispel semkaj v sredo popoldne* Priletel bo iz Pariza na letališče v Croy-donu. V četrtek bo obiskal kolegij aeronavtskih kadetov, naslednjega dne si bo oglodal letališči v Heltonu in Northoitu; v soboto popoid .io pa bo prisostvoval letalskim vežbam v H en donu, ki se vršijo vsako leto. _ Sum seja v cehosiovaskem senatu PRAGA, 28. Včerajšnja seja senata je potekla dokaj burno. Opozicija je skušalaj z vsemi sredstvi preprečiti glasovanje o načrtu za upravno preureditev, ki ga je predložila vlada. Govornike čehoslovaško-nemške vladne ve&iaie je opoeicija stalno prekinjala. Poročevalec senator Kramar je moral svoje poročilo diktirati stenografom, ker v dvorani ni bilo mogoče slišati nobene njegove besede, tako hud je bil hrup, ki so ga u-ganjali opozicijski senator j L Naraščanje umrljivosti na Franceskem PARIZ, 28. Iz statističnih podatkov o gibanju števila rojstev in smrtnih slučajev v Franciji izhaja, da je v Franciji v prvem četrtletju 1927. leta za 82.258 ljudi več pomrlo, nego se jadi j« rodilo. Lani ob istesn času ja presegalo število smrtnih slučajev rojstva za 9001. To veliko razliko med rojstnimi in smrtnimi slučaji pa ni povzročil morda padec rojstnih slučajev, temveč naraščanje smrtnih slučajev, katerih število je letos napram lani poskočilo od 186 tisoč na kakih 222.000. Voditelj čehoslovaških nanfrdaili socialistov nevarno bolan PRAGA, 27. Kot poročajo «1A-dove Noviny», se je zdravstveno stanje voditelja Čehoslova-ških narodnih socialistov Klo-fača zelo poslabšalo. Že dolgo ga je mučila sladkorna bolezen; toda politični položaj in dogodki, ki so se razvijali v poslednjem času v njegovi stranki, mu niso dopuščali, da bi se resno zdravil. V strankinih krogih so zavladale težke skrbi. |WT.,. Potres na Ruskem BERLIN, 28. Iz Moskve javljajo, da je predflinočnjim povzročil precej močan potres v Sevastopolu znatno škodo. Več hiš se je zrušilo. Redi praznovanja Vidovega dneva so nam vSeraj izostala običajna izvirna poročila iz Jn-asslavije. DNEVNE VESTI b. I. najniži Mu) M Včeraj pred poldne ob 9.55 je prispela v Trst Nj. kr. V. vojvodin j a Helena Aostska. Na postaji, ki je bila bo;rato okrašena s cvetjem, so jo sprejeli zastopniki vseh oblaste v, številna društva, šolski otroci in občinstvo, ki je pozdravljalo visoko osebo s ponavljajočimi se ova-cijami. S postaje se je odpeljala vojvodin j a na trg Vittorio Veneto, kjer se nahajajo prostori ustanove «I tal ha Reden ta». Nadvoj-vodinjo je po®dravil tu v vznesenih besedah tržaški prefekt kom. Fomaciari, kaiteremu se je visoka go&tinja toplo zahvalila. Po sprejemu si je vojvod inja ogledala prostore društva. Nato se jo odpeljala s spremstvom na škofijo, kjer je izvršil škof dr. Fogar v svoji zasebni kapeli blagoslovitev zastave omenjenega društva. Danes se spusti v prisotnosti vojvodinje v morje novi pamik «Conte Grande», ki ga je zgra,-dila ladjedelnica pri Sv. Marku. Popoldne obišče Nj. kr. V. otroški vrtec v Divači. Tržaški potestal Za tržaškega poteštata je imenovan gr. uff. Carlo Arch. Ustoličenje poteštata se bo vršilo v soboto. Kot smo svoj čas poročali, je bil najprej imenovan na to mesto general Giorgio Nobili, ki pa je trii potem imenovan na d rug: o mesto. __ Važno za gostilničarje. S 30. junija zapade rok. za plačevanje pristojbin za dovoljenje točiti alkoholne pijače. Kdor ne uredi zadeve do omenjenega dne, bo moral plačati dvojno pristojbino. Iz urita PoL dr. Efflnoti i Trsta POKOJNINE UU3SKO&OLSEIH UČITELJEV Računski dvor sporazumno s «Cawa Depofdtl e Prostiti« jo s nespečenjem podvzel r«0istraeifo čpokcjitvemh odlokov ljcdako-Selskih učiteljev iz novih pokrajin, zato se domneva, da bodo pokojnine z za s ta nh i vred, ki pri tikajo učiteljem, Izplafana ie z obrokom prihodnjega meseca. Tajnifitvo. NOV SEMENJ Kakor nam sporoča občinska uprava v Jelšanah, se ustanovi v Šapjanah nov semenj za živino ln drugo blago, ki so bo vršil 3. dne vsakega meseca. Prvi trg bo 3. julija. _ Obiskovalcem Ljubljanskega veie-sojma. Uprava Ljubljanksega velesejma je letos izdala, kakor druga leta, permanentne legitimacije, in sicer po Din. 30. Z njimi je združena udobnost polovične vožnje. Pri odhodni postaji je treba kupiti celo vozno karto, s katero se je mogoče brezplačno peljati potem iz Lljub-Ijane do odhodne postaje. Zato opozarjamo vse, da pri dohodu v Ljubljano nikakor ne oddajo voznega listka. Legitimacije se dobe v vseh večjih krajih po celi državi, naroče se pa tudi lahko z dopisni- co pri veleseimskoni uradu, ki preskrbi tudi zdrava in poceni stanovanja v hcuelu ali privatno. Higijenska razstava oo prilikom letošnjega velesejma popolnoma prenovljena. Razdeljena bo v oddelke po strokah, odnosno panogah medicine. Najzanimivejši bodo anatomski in histološki oddelek, kažoč sestavo človeškega telesa v slikah, modelih in preparatih. Oddelek za higijeno dojenčka in malega deteta, protialkoholni oddelek, oddelek za osebno higijero, oddelek za spolne bolezni, oddelek za ženske bolezni, oddelek za živila, oddelek a šolsko higijeno, oddelek za stanovanjsko in naselbinsko higijeno. Kirurško operativni oddelek bo kazal rezultate današnje moderne operativne tehnike. Oddelek za nalezljive bolezni. Oddelek za jetiko pa bo posebno izčrpen in bo učil, kako zatirati to belo kugo. __ ' Iz tržaškega življenja žalosten epilog dveh samomorilnih poskusov Kakor smo včeraj poročali, je bil v nedeljo zvečer prepeljan v mestno bolnišnico il-letni teiak Evgen Maršich, ki si jo v svojem stanovanju v ulici Udine fit. 47, prerezal s samomorilnim namenom žile na levem zapestju, se ranil na trebuhu ter nato skušal skočiti skozi okno. Sprva se jo zdelo, da bo nesrečni mož ozdravil, kajti njegove poškodbo niso bile nevarne; toda pozneje so nastopile komplikacije, njegovo stanjo se je začelo naglo slabšati in včeraj zjutraj ob 8. uri je siromak izdihnil. — Kakor znano, je Mar-sich šel v smrt radi neozdrav>-bolezni. — V mestni bolnišnici je včeraj zjutraj umrl tudi 29-letni težak Evgen Crosatto, o katerem smo poročali, da se je v noči od nedelje na pondeljek zastrupil v svojem stanovanju v ul. Coroneo št. 17 z nekim uspavalnim sredstvom — Ni znano, kaj je nesrečnega mladeniča privedlo do obupnega koraka; niti njegova mati ni zamog-la podati nikakega pojasnila v tem pogledu. Reva še sedaj meni, da je sin pomotoma zavžil £trup, kar je pa seveda malo verjetno. Slabo končan izlet z motocikl je m. g tiri osebe poškodovan«. 29-letni pomorščak Josip Stekel j, stanujoč v ul. Bonomo št. 3, se jo predsinočnjim odpravil a svojim motornim kolesom na izlet v Mirani ar, kamor je povabil tudi neko svojo znanko, 29-1 etno Edero Per-javec, stanujočo v ulici Bosco št. 2. Izletnika sta se ustavila v Mi-ramaru do pozne noči, nakar sta se odpravila proti domu v mesto. V malo minutah je motocikelj, ki je vozil z znatno naglico, dospel v Barkovlje, kjer se je pa prijetna vožnja mahoma prav neprijetno končala. Pred tamošnjim javnim kopališčem je Štokelj dohitel javno kočijo, ki jo je vodil 61-letni Josip ĆOTne, stanujoč v ulici S. Cilino št. 565. Da bi se ji ognil Tn jo prehitel, je Štokelj naglo zavil vstran, toda pri tem je nenadoma počila pnevmatika pri «sidecaru», radi česar se je motocikelj hipoma zasukal v nasprotno stran«,trčil ob kočijo ter se prevrnil, sta Štokelj in njegova sprroljevalka zletela na cesto, a imela^sta srečo II. <£ĐUT05?> V Trstu, dne 29. junija 1927. v Jiesreči* kajti zadobila sta le nenevarne praske in poškodbe na rasnih delih teleea. Tudi kočijaž in potnik v kočiji, 38-letni gostilničar Albert Scherian, stanujoč v lil. Donadoni št. 14, sta zadobila par prask. Ker se je motorikelj precej poškodoval, sta Stokelj in Pirjavčeva morala nadaljevati svojo pot s Cemetovo kočijo, s katero »ta bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer sta dobila potrebno pomoč. Otrok padel z okna. Tekom par minut, ko ga je babica pustila brez nadzorstva, se je 2-1 etrti Klavdij Giacotich, stanujoč x ulici G. R. Carli St. 4, včeraj popoldne skobacal s pomočjo stolice na okno in začel opazovati otroke, ki so se igrali na dvorišču. V s\oji otročji Mezskrbnosti se je mali Klavdij pri tem preveč nagnil naprej in strmoglavil z višine pr ▼esa r-adstropja na dvorišče. Toda angel varuh mu je v nesreči stal cb F-trani in ga obvaroval naihuj-§e££ Pri padcu si je otrok samo cJojmi i desno roko nad komolcem. Bab!ca ga je prenesla v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti pr'bližno mesec dni. Tržaško sodišče Osleperjeni gostilničar Jo?rp Zvanut, rojen v Podragi na Vipavskem in po poklicu teie-fonit tods brezposeln, si je izmislil napraviti nekaj, kar bi mu do-prir-slo n*slt> zaslužka. Spomnil se ie la doma še karat^nersko j obleko, skromen, ampak slaven j ost' iek iz časov, ko je služil me^f orof-fki, in jo je tudi oblekel. Da bi si nadel bolj važno lice, si je na5il na rokave znake vicebriga- j diiju, in tako oblečen se je prika- | zal J-sipu Auber, stanujočemu v 1 Sarc?a4orci štv. 24 in ga s strogim glarom vprašal: — Vi ste bili enkrat karnovan. kaj? G:-MlmČar, ves prestrašen radi iiei-2 vidri obiska in strogega nafctof>a. takoj odgovori: — Da. V letu 1926. Bilo je radi neke Sagre! — Znam — je nadaljeval nemoteno navidezui brigadir. — Ravno raai tega prihajam k vam. Vi morate plačati še IfcO liri — Ampak ne, gospod karabiner! — Vicebriga dir! — Oh, da. Gogpod vicebrigadir. PlaCai .sem le vse. — Ni res! — Je res, prosim, lahko vam pokažem pobotnice. — li je zadosti. Vi morate plačati še 180 lir razlije. Toda Auber ni hotel ničesar razumeti, ko se je šlo za mošnjo. Zatorej mu sporoči Zvanut, da bo napravil hišno preiskavo in tako ugotovil, če hrani orožje. Ubogi gostilničar, videč kakšna nevlLia se mu zbira nad glavo, je zgubi' razsodnost in začel kričati, ter navsezadnje izjavil: — Veste kaj, gospod. Pojdimo do marešjala v Nabrežino in tam bom njemu razjasnil vse. Zv^iaut, kakor da bi ga kdo polil z mrzlo vodo, se je hitro pomiril in s treščim glasom odgovoril: - — Ni potreba. Govoril mu bcnn sam. Vidim, da mora biti tu veHko nesoglasje. Rekši to, je naglo odšel. Gostilničar je vseeno potem šel do marešjala in tam zvedel, da je imei opravka z navadnim sleparjem. Nabreiinski karamnerji so se pu takoj odpravili na delo in vlovi i pretkanega ptiča. In včeraj se )e moral Zvanut zagovarjati pred tukajšnjim kazenskim senatom, Branil ga je odv. Kezich. Sicer se je branil sam, s tihim in žalostnim glasom je opisal svoje revno feivljeiije ter kaj ga je privedlo do sram o*, ntrj^a koraka. Alinei-, klicali koi priča, opiše vso tidevo in nazadnje zaključi: — Ko sem imenoval marešjala, je Zvanut spremenil barvo ter šel, kot o« ga podijo vse f u rije. Sodišče je obsodilo Zvanuta na 2 meseca in 10 dni ječe, 240 lir globe in na povračilo sodnih stroškov ier konfiskacijo karabineaske obleke. TELESNA VZGOJA SPORT Športno Udruženje O. S. V. - Današnja seja odpade radi praznika. Ista se vrši jutri ob 8.30 z jako važnim dnevnim redom. Pozivam odbornike, da se eeje gotovo udeležijo. — Predsedn. D. k. N. Tomm&seo Današnja seja športnega odseka odpade radi praznika; vrši se pa jutri ob 20.30. — V.S.O. S. O. , je pa po kakovosti boljše. Na ožjem Goriškem pa tudi glede količine prve košnje n« zaostaja za lansko. Na Krasu najeti Lokov Čani niso še gotovi s kožnjo. Gotovo pa je, da je letošnje lepo vreme nekoliko presuho za Kras in se že občutno čuti suša. Pričenja naporno delo košnje po sen ožetih, oddaljenih travnikih in slabšem zemljišču. Izgledi za o tavo niso tako dobri kot za prvo košnjo. -Cena sena jo tolika, da se dobro izplača delo. Zato mislijo nekateri naših kmetovalcev na intenzivnejše pridelovanje sena, za prodajo posebno v stare pokrajine kraljestva, kjer je seno skoro vedno zelo iskano. konccrt koza kov V nedeljo dne 3. julija se bo vršil v gledališču Verdi v Gorici ponoven koncert kubanskih koza kov, ki so želi o priliki svojega prvega koncert« toliko uepehov v Gorici. SPROIOB IZ KMABZDA ¥ DRESmeO Kobarid, 24. junija 1927. Precej lepe, poletno jutro, brez dežja in pekočega sol n ca, ene je vabilo ven v prosto naravo. Prejel sem torej za potno palico, v žep nekaj liric in haj d preko opevane Soče v Gore, v Drežnico. Med potjo sem srečaval mnoge skupine ljudi, ki so postajale vedno večjo. Ker pa imamo tudi mi moški nekaj one radovednosti, ki jo v naši .hudomušnosti pripisujemo le šibkejšemu spolu, sem se otresel vseh predsodkov, se opogumil in vprašal nekatere kobariške žene, kam in kaj. Odgovor mi je bil, da jta je pot v Drežnico, kjer da se ima vršiti običajna procesija Sv. Srca Jezusovega. Ta novica me je nemalo razveselila; dejal sem si: «Boš, Dre j a, imel vsaj kaj zanimivega na tem svojem ogledu in zletu.» Tako torej jam eni stopati s podvojeno silo, ki mi je od mo-mentalnega dobrega razpoloženja prešla v žile in mišice , cigareto prižgem, korajžno naprej. — Usoda mi je naklonila na ta dan še par presenečenj. Koj ko doapom v vas, vidim vso okrašeno s cvetjem, ceste dobro očiščene, kraj katerih vse polno komaj posekanih vej, okna krita s preprogami, vrh katerih polno sveč. Dobil sem tudi polno kričačev, mislim, namreč na one raj^rodajalce sadja in biško-tor, ki, vodoč, da ob takih prilikah naš kmetič ne «špara», pribite števil n L — Ko zavžijam par stvari in popijem, ne mislite vodo, Bote nali, kajti potaamu bi mi prinesla kakšno pljučnico, marveč «kvrtioč ipauc**, grem pred cerkev. Množica, ki ae jo zbrala, je bila sa to malo vas ras ogromna. Kot sem mogel počnejo med procesijo ugotoviti, jo bilo vseh udeležencev, to j a v »Kanov in Dolince v, (Xo-barideev krog 80), osamstopettn-iestdasot (065) po števflu. Fin jak bo rekel: «Kako osem, petinšestdeset«? cRasniaa. moj dragil* Stavil sam ae med procesijo za neki vogel in od tam vsako osebo, čim je omenjeni vogol prekoračila, štel. Ni iznajdljiv«, kaj? Toda jaz som s taaa štaor bo zapel Zahlfle-schovo *Vs4 zbori» in Presnrlovo «Do Marije« in več pesmi od Foer-sterja in Sattnerja. — Kdor ljubi lepo petje, naj se potrudi praznovat sv. Petra v Klanec. Umor att Predvčerajšnjim sta priDa h kr-mitelju Alojziju RatiČu dva gospoda in mu ukazala, naj ju pelje z avtomobilom v Zagroj. Baiič je v službi pri Ivolencu, lastniku javnih avtomobilov. Ko se le ni vrnil ne Batič ne avtomobil drugo jutro v geraio, je začelo Kolenca skrbeti. V tem času pa je opazil nek občinski cestar na cesti iz Zdravščine v Za^rraj kakih sto korakov od za-grajskega pokopališča avtomobil. Ko se je cestar nekaj ur pozaeje vračaj po »ti poti, je opaafl avtomobil na istem mostu. Ko je stopil biiže, je koj videl, da je notranjost avtom ©bil a krvava; hitel je, da naznani oblasti, kar je videl. Orožniki so dobili poleg krvi v avtoaao-briu tudi izstrelek iz revolverja. Pedovanja so dognala, da so stišati nekateri v noči od ne«kelje do poiideljka prav tam biisu klice na pomoč. Preiskava se mrzlično nadaljuje. Doslej se ne ve Še, kje se nahaja Batič, kaj je z gospodoma. ki sta bila najela avtomobil. Kri v ovtomobilu in izstrelek pričata, da se je moral zgoditi zločin. Kajttni tedea. Knjigarna Carducci (bivša Narodna) opozarja občinstvo, ,da se prodajajo do vključno dne 3. julija t. 1. italijanske knjige ter slovenske knjige iz lastne založbe s popustom 20® in še več. Potrt! globoke žalosti naznanjamo, da je dne 23. t. m., po dela in trpljenja polnem življenju, v 72. letu, preminula naša predobra mati, stara mati, sestra in tašča v«' roj- Soprog: Ivan Vitez. Otroci: Dr. Kari Škapav odvetnik, Franica por. Žgm*. Metoda por. Doleoc, Marija por. Gec, Ivan in brat F. Renar, zetje, vnuki in vnukinje. 797 S potrtim srcem naznanjamo žalostno vest,- da je v četrtek, dne 23. t m^ ob 17. uri umri v Milacu (Siciliji) naš nad vae ljubljeni Ivan Kolerič železničar zapustivši v neizmerni žalosti družine: Kolerič, Ursič, Sancin in Resinovič. KOZINA, dne 27. junija 1927. 796 BORZNA POROČILA Amsterdam 705-715, Belgija 242.50-252.50, Francija 69.35-69.85, London 86.40-86.70, New York 17.72H-17.84*,- Španija 297.50-307.60, Švica 341-345, Atene 24-24.50, Berlin 417-427, Buk&rešt 10.25-10.75, Madžarska 304-314, Praga 52^5-52^5, Dunaj 245-255, Zagreb 31-31.50. Uradna cena zlata (27. 6.) 336.49; vojncodficodmn. obveznice 61-50. MALI OGLASI BEtLITHCE80L ▼odi v vseh ferfkrh. Vi* Ffcbio Filii 23, pouk in pre-837 VBVBA De Jon?** h^laodski, zasfcui linflflNf prednost radi nfegove pristnosti in izborne kakovosti. 830 TIfiTfiDNfl & RgSo.Tret, lrLMI»Rlk#i Cono 47 (lekarn* Rcms) popravlja, prodaja m kupuje zlato, srebro po poiteaib cerah. Govori se slovenski. 809 PES, dober čuvaj, se proda. Naslov pri tržaškem upravmitvu. 864 KOVAŠKEGA vajcnca, krepkega in pridnega, od 15—16 let st®a, sprejme takoj fiirca, konč, Štorje, Sež&iuu 865 INTELIGENTNA ŽENSKA iz bo liše rod- bine s popolnim znanjem slovenskega in nemškega jezika, trgovsko naobraže- na, dobra gospodinja, se sprejme takoj v lepem kraju Slovenije. Reflektira se samo na trajno, energično in vsestransko zanesljivo osebo, ki bi bila zmožna pozneje sama voditi trgovino in gospodinjstvo. Ponudbam naj se priloie slike pod »Inteligentna^ na tržaško upr&vniitvo •Edinosti«. 838 TRGOVSKI POMOČNIK, meSane strok* iS-če siulbe najrajši kot potnik ali »Ida (fećirilc. Ponudbe s pogofi pod •Vwtm na goriiko upravo. 8& VII LJUBLJANSKI VELESEJEM. OV Ščite ga od Z do 11. julija 1