Poštntua plačana v gotovini_LETO LX V Ljubijaui, v sredo 20. januarja 1932 Štev. 15 a Cena 1 Diu Naročnina mesečno ^^mmm^^^ ^^^^^^ ^^^^^^ ^^ Cek. račun: Ljub* stvo 40 Din — ne- 10.549 za inscratc; i/duja ce- ^^^^^^ ^^m JM M ^^^^^^^ ^^M loletno 96 za ^^M ^^B ^^M M M^^^^M ^^M inozemstvo 120Din . M M Praga-Duna j 24.797 Uredništvo je v Uprava: Kopitar- Kopitarjevi ul. 6/DI mKK^^ •■■■^■■■■^^F ™ jeva 6. telefon 2992 lota-1 n^a^sstfss 2 nedeljsko prilogo »Dusirirani Slovenec« iSB^A^S^SS^ Razorožitev in varnost O razorožitvi se bo lelos Se zelo innogo pisulo". Saj so 2. februarja sestane v Ženevi velika raz-orožitvena konferenca, ki jo po važnosti in daleko-seanosti moremo vzporediti edinole s povojnimi mirovnimi konferencami. 0 konferenci domnevajo, da bo zelo dolga, Amerikanci računajo na 8 mesecev. Vsekakor pa je jako verjetno, da bo gorske velikane, ki obdajajo Ženevo, »mirovno mesto,', znova pobelil sneg, pa bo še vedno našel evropske diplomate pri zelenih mizah. Za splošno orientacijo in lažje umevanje raz-orožitvenega problema pa je že sedaj možno očr-lati nekaj glavnih smernic, ki bodo tvorile osišče vseh ženevskih pogajanj. — Kaj naj prinese raz-orožitvena konferenca? Pripravljalni razorožitveni odbor dela žc 5 let in je nakopičil mnogo dragocenega tehničnega materijala. O končnem cilju, ki naj ga splošna konferenca doseže, so v bistvu vse države edine. Nobene, še tako militaristične države ni danes v Evropi, ki ne bi želela razorožitve. Vse države čutijo, kako strašen moloh je neprestano oboroževanje, ki požira milijarde dragocenega narodnega premoženja, in sicer sredi najhujše gospodarske krize, ko bi v kakršnihkoli drugih investicijah bil denar plodonosnejše in koristnejše naložen. Evropa že na vseh koncili v pravem smislu besede strada vsakdanjega kruha, toda ista Evropa trosi istočasno stotine — ne milijonov —, milijard za vojaško svrhe! Da jo lo nezvzdržno in docela nemogoče stanje, uvidevajo vse države, zato se nobena ne pro-livi razorožitvi. Razvcn tega sc vsi predobro zavedamo, da bo neprestano oboroževanje, kakor se sedaj vrši, prej ali slej s fatalno nujnostjo privedlo do ponovnih vojnih konfliktov, ki bi Evropo spremenili v okrvavljeno in ožgano pustinjo. Torej razorožiti! Samo kako? Katera pot in kakšna metoda vodi do cilja? Ob tem prevažnem vprašanju pa se že bistveno ločijo naziranja. An-glosasi (Angleži iu Amerikanci) pravijo: Najboljša pot do varnosti vodi preko razorožitve. Nekako isto stališče zavzemajo tudi Nemci, ki so si osvojili parolo: Evropa bo varna, če se popolnoma razoroži! V lem smislu sekundirajo tudi Italijani! Proti temu pa so postavili Francozi svojo teto, ki jo zagovarjajo tudi njihovi zavezniki: Najprej varnost. potem razorožitev! Na prvi pogled je razvidno, da gre za dvoje bistveno različnih naziranj in da razorožitvoun konferenca ne bo prišla do nikakega rezultata, dokler traja tolikšna razlika v mišljenju. Kateri •beli nasprotnih taborov utegne biti bližje resnici? Mislimo, da Francozi. Nc zato, ker smo njihovi zavetniki in ker tudi naša oficielna politika stoji na istem stališču. Tudi nc radi tega, ker je francoski narod v 100 letih pretrpel tri invazije na svoje ozemlje in mu žc narodni nagon po samo-obrani opravičeno narekuje povečano skrb za svojo varnost. Temveč zalo, ker nasprotno stališče, ki Jc mnenja, da preko razorožitve vodi bližnjica <*o varnosti, pred objektivno sodbo ne more zdržati. Naravnost povedano, manjka mu pravo politične logike. Sicer ni dvoma, dn bi uničenje, vojnih sredstev, ki služijo pobijanju ljudi, od kanonov do bojnih letal in strupenih plinov, pomirjevalno vplivalo in vojno psihozo znatno omililo. Vendar bi bilo površno, če ne kar naivno mnenje, ko bi kdo v eksistenci morilnili instrumentov videl glavni vzrok vojnam. Tudi popolna razorožitev, tudi popolno uničenje vojnega orožja no nudi šc nobene, garancije, da so narodi, ako med njimi izbruhnejo nesoglasja, ne bi stepli za svoje >pravlcec pač a tem. kar bodo ravno imeli pri roki, pa čeprav s cepci, noži ali sekirami. Za to ni treba posebnega dokazovanja. Bistven pogoj za mir med narodi še daleč ni podan samo s dejstvom, da se zmanjša množina orožja. O tem bo konferenca že sklepala. Verjetno, da bo določen nek ključ, po katerem bodo države postopoma zmanjšale svoje vojno stanje. Toda, ali se bodo narodi radi tega čutili tudi bolj varni? Zalo, ker imamo mi in naš sosed mesto 10.000 pač samo 1000 kanonov? Ne, problem sc s lem nič nc spremeni in ostane isti: Narod se bo radevolje, iskreno in ma-Itari tudi popolnoma rnzorožil šele tedaj, kadar se bo počutil varnega. Rad bo položil orožje, kakor hitro bo uverjen, da so ludi njegovi sosedi zavrgli vojno kol sredstvo medsebojnega obračunavanja. Psihološko je zalo edino pravilno francosko stališče: najprej varnost, potem šele razorožitev. Francija se no čuti varno, kljub temu, da ima f»?mčija le 100.000 mož pod orožjem. Zakaj ne? Krr ve. da bojni in maščevalni duh v Nemčiji ni ugasnil, da more Nemčija, ki je tehnično nu višku, v nekaj tednih ustvariti ogromno vojno industrijo in iz svojih športnih organizacij postaviti milijonske armade na noge. Ali se jim ni pripetila smola, tla so jim bas tedaj, ko so najbolj deklamirali o miru. iz kake kemične tovarno ušli strupeni plini. Zalo se oborožujo ludi Francija in vse drugo, države in sc bodo javno ali na skrivaj oboroževale šo naprej, tako dolgo, dokler bo med njimi divje lekmovanje in nezaupanje. Razoroži t voni problem torej nikakor ni v glavnem materijeluo vprašanje tehnične razorožitve, ampak je v prvi vrsti moralno vprašanje, ali še točneje, gre za vprašanje mednarodne morale. Oboroževanje l>o nepotrebno, če si bodo. narodi zopet zaupali, čc bodo verjeli sklenjenim pogodbam, če bodo smatrali, da jih vežejo podpisi njihovih voditeljev na mednarodnih listinah. Danes pa lega manjka. V obraz si laskajo oglajene diplomat ične fraze, a istočasno oprezujejo drug drugega kakor zločinci, kdo bo preje potegnil revolver. Istotako manjka primerne mednarodne avtoritete, katere razsodbam bi se vklonili. Večna škoda, du je Zveza narodov v mandžurskem sporu lako temeljilo odpovedala! V kako smešen položaj sprav- Govor Lavala v francoski zbornici Francija načeloma ne popusti od reparacij — Reparacije se lahko samo znižajo, če Amerika zniža svoje zahteve — Ni razorožitve brez garancij za varnost Francije Pariz, 19. jan. tg. Danes ee je drugi Lavalov kabinet predstavil poslanski zbornici. Izzval je nekaj viharja, bil je pa brez političnih presenečenj. Edina senzacija je bila, da je imel predsednik poslanske zbornice izredno oster govor o ohranitvi reparacij in mirovnih pogodb. Bouisson je izjavil, da Francija ne bo opustila ničesar od svojih upniških zahtev, nc da bi se primerno znižali njeni dolgovi in za to dale primerne garancije. Francija se ne bo odrekla rcparacijsklm zahtevam brez jamstva, da se bodo primerno znižali njij.1 rojni dolgovi. Nato jc podal svojo izjavo ministrsiki predsednik Laval. Njegov govor je trajal komaj deset minut. Ko je rekel, da je bil njegov namen razširiti vlado, so sc začeli z levicc tako ostri medklici in poemeh,. da je mogel predsednik le s težavo ohranili red v zbornici. Mir je nastopil šele ■tedaj, ko. je začel Laval govoriti o reparacijah. Ko se je v zvezi z locarnsko pogodbo imenovalo ime Brianda, sta sredina in levica spontano priredili Briandu ovacije. Laval je izjavil: »Demisrjo prejšnjega kabineta ni povzročil votum parlamenta. Skoro leto. dni nikdar niste odrekli zaupanje vladi. To se je pokazalo tudi še na zadnji seji poslanske zbornice. Dogodki sami in težkoče, ki zahtevajo sporazumevanje, zadostujejo, da se danes lahko določijo najvažnejše programne točke. Naša vlada mora pred vsem premagati dva problema, ki sta sedaj predmet mednarodnih razprav: reparacije in omejitev ter reduciranje oboroževanja. Kriza, ki smo jo zadeti čutiti tudi mi, ni samo zmešala namenov vlade, temveč je sprožila ludi razne sisteme, ki so zrasli bolj v fantaziji in doktrini, kakor na realnih dejstvih. Svet se žali bog le prerad oprime teorij, katere in« obetajo zdravljenje brez bolečin. Tako je rasumeti stremljenje p« tem, da bi se anulirale reparacije in vojni dolgori. Mi ne moreni« sprejeti lakih odločitev, ki krize ne morejo odpraviti, ki pa bi lahko kršile bistvene interese Francije in zapisane pravice Francije v prostovoljno sklenjenih pogodbah. Ne bomo si pustili predpisovati reparacijekih pravic. Zahteva se od nas, da napravimo črto pod svoje račune v korist naših dolžnikov. Dvojno dolžnost imamo: nasproti generacijam, ki so doživele vojno, smo dolini biti zvesti iu ničesar ne frrtTOTiiti od svojih upniških zahtev, nc d.i bi sc obenem primemo zmanjšali naši dolgovi. Nasproti bodočim generacijam pa imamo dolžnost, da moramo biti pametni, tako, da vse pogodbe podredimo pravičnemu ravnotežju produkcijskih in eksistenčnih pogojev. To ravnotežje pa bi bilo moteno, če bi mi potem, ko bo kriza končana, v mednarodnem tekmovanju dobili slabše mesto radi neugodnega razmerja v finunčnih ali fiskaličnih bremenih, ki ovirajo aktivnost naTodov. Vlada se bo v vseh pogajanjih, ki jih bo morala še voditi, da se veljavne pogodbe o vojnih dolgovih prilagodijo perijodi gospodarske depresije, ludi v bodoče strogo držala teh fundameotalnih načel, kalera je francoski parlament odobraval vedno.c Položaj Francije pa tudi nikakor ni tako privi- le.girau, kakor se pripoveduje v inozemstvu. Dria-v* jc te morala priskočiti na pomoč domačemu delovnemu trgu s programom za preskrbo domačih delovnih moči. Kakor v vseh drugih državah brez izjeme, so javne finance ostro napete tudi v naši državi, česar Francija dozdaj ni poznala. Vlada bo pozvala parlament, da razpravlja o proračunu za leto 1932., čim bo finančna komisija predložila tozadevno poročilo. Čc so bosta obe zbornici lotili posla z isto vnemo, kakor lansko leto, bo mogel parlament enako letno delo izvršiti, kakor prejšnja leta, še preden bodo morali poslanci stopiti pred nove volitve. Razorožit vena konlerenca se bo začela 2. februarja. Politika Francije v tej tpčki je določena v mo morandu od 15. julija 1931. Ta politika, ki jc že 12 let zabeležena v paktu Zvezo narodov, je ravno-tako politika Francije, kakor Zveze narodov. To je politika, ki so jo sprejele vse stranke in ki jo bodo tudi vse obdržale. Uspeh moramo pričakovati sam« v gotovem okvirju, s lem, da sc respektira pojem pogodbe, razsodišča, definicije, kdo je napa« Halec, medsebojne pomoči, z eno besedo: varnosti Rilo hi napačno, računati na slabost ali utrujenost Francije in zavreči ta načela. Prepričani smo, da bodo na predvečer važnih mednarodnih razgovorov celo oni v načelu sprejeli naše mnenje, ki jih žali-bog ne vidimo na naši strani. Vsem nam bo hvaležna dežela, da si vzajemno kažemo voljo za politična si>orazamovanjn. Upamo, da bodo žc prihod-nje debate pokazale za lo dragocene dokaze.t Začasna rešitev reparacijskega vprašanja Nemčiji se podaljša moratorij, ako Amerika dovoli enak moratorij svojim dolžnikom Pariz, 19. januarja. AA. Med vladami pri reparacijah zainteresiranih držav se vrše pospešena pogajanja o začasni ureditvi reparacijskega vprašanja. Snoči je predsednik francoskc vlade ponovno sprejel nemškega poslanika von Hoescha. Ker bodo letos volitve tako ▼ Franciji, kakor v Nemčip in v Združenih državah, prevladuje v mednarodnih krogih naziranje, da sedaj nc bo mogoče doseči podrobne in končne rešitve reparacijskega vprašanja in vojnih dolgov. Zdi se, da se bo med Parizom in Londonom dosegel sporazum na ta način, da se bo Nemčiji enostavno podaljšal Hoovreov moratorij, ki poteče 1, julija 1932. Moratorij se bo podaljšal pod dosedanjimi pogoji za 6 mesecev ali eno lato. Istočasno bodo evropski dolžniki Združenih držav, ki so obenem upniki Nemčije, podpisali skupno izjavo, v kateri bodo zahtevali od vlade Združenih držav, da enako ravna z njihovimi dolgovi, kakor bodo ti upniki z Nemčijo s podelitvijo novega moratorija. Če. bo na tej podlagi dosežen sporazum med državami, ki so podpisale Youngov načrt in če bodo ia pogajanja uspel« kar s pogajanji med pisarnami teh vlad, potem bo poslala lausannska koniercnca zaenkrat brezpredmetna in nepotrebna, kajti bistvena vprašanja bodo prišla na dnevni red šele konccm leta. V takih okoliščinah Hi zadostovalo zasedanje finančnih veščakov z nalogo, da. sestavijo potrebno konvencijo o novem moratoriju. Demarša Francije v Washingtonu London, 19. januarja. AA. Rculer poroča iz Washingtona, da je predsednik francoske vlade g. Laval storil demaršo pri ameriških Združenih državah o možnosti za podaljšanje Hoovrovcga načrta. Sodi se, da je demarši, ki jo je g. Laval napravil pri zunanjem ministru Stimsonu, namen do-znati, aH bi bilo možno izpreminjati negativno stališče kongresa glede znižanja ali razveljavljeni« vojnih dolgov. G. Laval je' informiral ameriškega veleposlanika v Parizu g. Edgca, da bi mu bilo težko predlagati v parlamentu podaljšanje moratorija Nemčiji, ne da bi si bil poprej na jasnem o natančnem »tališču Amerike v tri stvari. Toda vprašanja podaljšanja moratorija za omenjeno dobo ni načel. Svojo demaršo pri g. Stimsonu je predsednik francoske vlade napravil preko ameriškega poslanika g. Edgea. Ta demarša je prišla po nedavni izročitvi ameriškega memoramduma francoskemu poslaniku v Washmgtonu g. Claudelu. V tem memorandumu precizira USA svoje stališče nasproti vprašanju dolgov, ki je ostalo ncizprcmenjcn* G. Stimson je izjavil, da sc stališče Združenih držav Amerike glede vojnih dolgov ni izpremenilo, odk ar sta gg. Hoover in Laval izdala skupni komunike. G. Stimson je dodal, da mora Kvropa povzeli v tej stvari inicijatrvo, vendar pa se mu zdi. da jc malo upanja na uspeh spričo stališča ki ga je zavzel kongres. Zmaga enakopravnosti v Belgiji Vzorna rešitev jezikovnega vprašanja v uradih, na vseušiiščih in v občinah na podlagi avtonomije Bruselj. 19. jan. Danes se parlainenl prvič sestane po božičnih praznikih. Čeprav ima vlada velike težave pri urejevanju državnih financ in je preobložena z delom za priprave na rcimrarijsko konferenco v Lausanni, se je odločila, da postavi na dnevni red parlamenta zakonski predlog o končni ureditvi jezikovnega vprašanja v državni in občinski upravi. Zakonski načrt priznava Klomccm »se jezikovne pravice, ki so jih zahtevali in njega uzakonitev pomeni t* flamsko gibanje popolno zmago. Doslej je v belgijski državni upravi bila dana absolutna prednost francoščini, to je jeziku Valoncev, in se je le v občinski upravi trpela flamščina. Obemii jezikoma sc r zakonskem načrtu priznava popolna enakopravnost. Vsak Flamec lahko naprari vlogo na državne ustanove, bodisi sodišča, policijo ali na ministrstvo v svojem jciiku in vsak državni urad. torej ludi ministrstvu, mil jc dolino odgovorili v njegovi materinščini, to je v Ilnmskem jciiku. Doslej se je vodila osrednja uprava izključno v francoskem jeziku: Valonci radi lega nc znajo flatnšči-ne. Poslovanje ministrstev se ho zato mc»-f^o deliti in sicer v francoski in flamski oddelek. Razdelitev se bo izvršila zato, da se omogoči tudi valonskim državnim uradnikom, ki ne znajo flainščine, kari-jera v državni službi. Klamci so prvotno zahtevali, du mora vsak državni uradnik znati oba državna jezika, a so pozneje popuslili in pristali na to, da | se osrednji uradi razdelijo jezikovno v dva oddel-! ka. Tako je ludi Valoncetu. ki so težko naučijo j llaniščine, dana možnost, da tudi po novi ureditvi j dosežejo lahko najvišja mesta v državni službi. Glede uporabe jezika v državnih in občinskih Ija sama sebe s svojo neiskreno politiko! V njenem osrčju se zbirajo diplomati — nekaj tisoč, jih bo baje — k razorožitveni konferenci, na vzhodu pa dva velika naroda, ki sta člana ZN, vodita krvavo vojno. Ali je mogoče večje ironije in blamaže za politiko, ki je zgrajena zgolj ua materijalizmu in sili! _ Razorožitveno vprašanje je torej v prvi vrsti moralno vprašanje. Zato ob zaključku lega razmišljanja ne najdemo boljše misli, kakor jo je že pred 15 leti naslovil |>apož Benedikt XV. na voju-joče narode: »Predvsem mora materijelno e po zakonskem načrtu deli država v tri dele, v severni, kjer prevladuje flamščina, v južni, kjer bo francoščini! uradni jezik, in v pokrajino okoli Bruslja, ki jc dvojezična in kjer prevladuje francoščina. Moj. ki *o gn bili Flamci zn priznanje svojega jezika, jc bil silno težak, ker se Valonci šc danes ne morejo odpovedati prednostim, katerih je bi! ileležen njihov živelj radi izključne uporabe francoščine v državnih uradih. Valonci so si skušali zagotoviti dosedanji položaj vsaj v vnlonskih krajih z določlK), dn sme uradovati v določenem kraju le uradnik, ki mu je jezik tega kraju materinščina. Toda Flamci niso pristali na to formulacijo. Sedanji zakonski načrt določi le, da niora znali uradnik jezik, ki je v rabi v doličnem kraju. Pred vstopom v državno službo se bo moral vsak uradnik izjavili. ali namerava službovati t flamščini ali v francoščini. Tn izjava bo odločilne važnosti tudi pri izpitih. Dosledno novim določbam glede uporabe jezika v javnih uradih, je v teku tudi preureditev lini r«rz. in sicer v prid Flainccm. V smislu novcu;' zakona se !>o osnoval posebni parlamentarni odbor, ki Iki nadzirat izvedbo novih jezikovnih določb. Odbor I k) (Kisloval pol leta. V političnih krogih so mnenja, da bo la zakon ski načrt prodrl v poslanski zbornici brez večjih ležkoč, ker je bil sestavljen na podlagi kompromisa med obema jezikovnima skupinama. Z uzakonitvijo zakonskega načrta se bo vrnil v državo inir in |>oravnan bo spor. ki je vsa |x>voJnu leta zastrupljal ozračje med obema narodoma in celo ogrožal obstoj države. Dunajska vremenska napoved. Vzhodno vreme bo Irajalo še dalje. Pn nižinah bo megleno in oblačno. Temperatura blizu ničle. Oblačnost pa bo od vzhoda proti zahodu ponehavala. Na gorah bo večinoma jasno. Zagrebška vremenska napoved: Pretežno oblačno, hladno, megleno. Padavine niso izključene. Nov val revolucije v Španiji Napad komunistov in anarhistov na baskišhe nacionaliste — Krvave bitke v Bilbau — Požiganje cerkva t Pariz. 19. jan. Nemirno razpoloženje, ki se je zaradi poos trenja gospodarske krize v letošnji zimi zadnje čase v Španiji javljalo v raznih večjih ali manjših spopadih med množico in orožništvoin, se je sedaj v severnih provincah Španije razrastlo v pravo revolio, ki ni daleč od revolucije. Povzročili ^o jo odi vidno -komunisti in pa člani tako zvaue mednarodne anarhistične federacije, ki je izrabila nek volivni shod tako z.vanih tradicionalistov v Bilbau v Baskih. Kako so prav za prav nemiri v tem mestu nastali, ni mogoče točno dognati, Tra-dicionalisti, ki zahtevajo samostojnost baskiških provinc, so napovedali velik shod, na katerem bi Sili imeli trije poslanci stranke poročati o svojem delu. Iz prepira med tradicionalisti, republikanci in socialisti na shodu samem se je razvil pretep, v katerem je nekdo oddal več strelov. Tradicionalisti so se zaharikadirali v poslopju, kjer je nastanjeno tajništvo njihove stranke, množica delavcev pa jih je oblegala. Tradicionalisti so se hranili in l>aje izstrelili 30(1 krogel iz pušk. tako da ie bilo več oseh ranjenih, štiri i>a ubite. Ker delavci niso mogli zavzeti kluba, so se podali pred uredništvo- baski-škega nacionalnega dnevnika Gaceta del Norte.-, kjer i=o oddati nekaj strelov. Komunisti in anarhisti so med tem množico naščuvali, da ie vlomila v neko garažo, kjer se je polastila bencina, iu se nato podala pred samostan De Las Reparadoras. Zanetili so ogenj, nakar je prihitela stotnija pehote in množico razgnala. Vojaki so potem hiteli pred klub tradicionalistične stranke, katerega je množica oblegala dalje, da bi se polastila nacionalistov in uionarhistov in jih lin-«'ala. Intervenirala je tu li Guardia Civil. ki je' v množico streljala, nato - pa aretirala vse člane odbora tradicionalističnega kluba. Nemiri so se razširili po vsej okolici in v JI a za r Rochesu so komunisti iu anarhisti zanetili ogenj v župni cerkvi. Polili so z bencinom glavni oltar in bencin zažgali. To je bilo ponoči, zaradi česar je nastala med ljudstvo«), ki sa je zbudil svit plamenov, velika vznemirjenost. Ljudstvo, ki je zelo verno in drii s tradicionalisti, jo ogenj samo pogasilo. V tem času so se pa nemiri v Bilbau razrasti! naravnost v revolto. Množica kakili 2000 komunistov so je podala pred ječo in zahtevala, da se osvobodita dva tovariša, ki sta bila aretirana, kar se je tudi zgodilo. Nato 60 komunisti z osvobojenima tovarišema napravili obhod-po mestu z rdečimi zastavami. Drugega dne dopoldne se je zbralo v Billuiti 30.01 M) delavcev k pogrebu tovarišev, ki so bili v spopadih z orožništvoin in vojaštvom ustreljeni. Organizirani izgred ni ki so se na več krajih polastili tudi železnice z Bilbau v Snu Sebastian iu so zavzeli postajo Itarucaldo. Zasedli .so .ludi vse privatne avtomobile in sploh postopali čisto po načrtu, po katerem nastopajo komunisti, >če se hočejo polastiti oblasti. Revolucionarno gibanje pa je izbruhnilo ludi na drugih točkah. V Barceloni je 20.000 delavcev predilniSke industrije proglasilo štrajk, tako da počiva 17.tovarn. Podobne vesti prihajajo iz inesta Sagunlo, kjer so kovinski delavci brez posla, in iz Valenze. Iz, Badajoza sc je podala v Madrid depu-tacija, da pozove vlado, naj stori hitre ukrepe, da sc pomaga 80.000 kmetom, ki naravnost stradajo. Položaj postaja tem opasnejši, ker so deželo preplavili komunistični agitatorji. Spričo vedno bolj očitne nemoči liberalno-so-cialističae vlade g. Azane se na drugi strani okrep-Ija tudi monarhistična reakcija in se je zato bati, da ue bi dežela zapadla popolni anarhiji. Razen komunistov se je najbolj bati orozništva, kojoga poveljniki očitno delajo na proglasitvi diktature. Izgredi se nadaljujejo - Divjanje proti cerkvam Madrid, 19. jan. ž. V Bilbau je prišlo por.avno do težkih izgredov. Demonstrantje so vdrli v prostore katoliškega lista »Adelat«, razbili vse pohištvo. stroje iti opravo, zmetali vse na. ulico, nato pa poslopje Zažgali. V pokrajini Bilbau je demri-I i rani h mnogo cerkva. V St.Cruiu so tamkajšnjo Gro! Eeihlen ne pride v Belgrad Belgrad. 19. jan. I. V nasprotju s snočnjimi vestmi, da se bo grof Bethlen na svojem povratku iz. Rima vrnil v Madjarsko preko Belgrada, kjer naj bi se mudil nekaj dni v razgovoru z raznimi jugoslovanskimi državniki, se poroča, da je grof Bethlen prispel na Dunaj in da se na svojem potovanju ni dotaknil jugoslovanskega ozemlja. Madjarski časnikarji so se radi teh vesti obrnili na madjarsko zunanje ministrstvo v Budimpešti, ki pa je danes izjavilo, da belgrajski obisk ni bil nikdar v načrtu in da je sploh v sedanjih razmerah nemogoč. Tukajšnje madjarsko poslaništvo jo samo- izjavilo, da ni bilo nikdar govora o obisku grofa Bethlena v Belgradu v sedanji politični konjunkturi. Nasprotno pa se sliši v Belgradu, da je madjarska diplomacija vprašala ori našem zunanjem- ministrstvu, te tii smatralo obisk Krofa Bethlena Va oportua. — Iz oclgovora. kaferega je* madjarska vlada očividno dobila s strani našega zunanjega Hi nisi rs K a, da sklepati, da tudi naši politiki hc smatrajo, da bi obi«k grola Bethlena r sedanji politični kolistelaciji. ki zahteva vso pozornost na drugih političnih poljih, koristil mnogo za ureditef političnih razmer v srednji Evropi. Sicer pa grof Bethlen tudi ni član sedanje vlade in je zato težko sprejeti njegovo posredovanje za politično razgovore. ki so edinole zadeva obeh vlad. IVzneje, kadar ho politična situacija bolj jasna, tako se go-govori v naših političnih krogih, bi bil obisk kakega aktivnega ministra Madjarsko v Belgradu dobrodošel. Nov načrt za sanacijo Evrope Budimpešta, 19. jan. ž. Bivši madjarski ministrski predsednik Štefan Friedrjch se že dv.a dni mudi t Pragi.. Včeraj je obiskal zunanjega minisira dr. Beneša, nato pa še notranjega in -prosvetnega ministra. Časnikarjem je izjavil, da je češkoslovaškim državnikom predložil 'načrt za1 saniranje srednje Evrope. Naglasil je, da je načrt sestavljen na podlagi politične' realnosti in da obsega Madjar-, sko. Češkoslovaško in Romunijo. Romunija je in ostane zvesta Franciji Bukarc-f, 19. jan. ž. Adeverul prinaša izjavo Itainnčnegn ministra Argetoianua. ki jo je dal eo-trudniku lista. Argetoianu je rekel, da je zveza med Francijo in Romunijo neobhodno potrebna, ker bi Romunija brez francoske pomoči nikdar ne bi bila mogla ustvariti svojega narodnega ideala. Zaradi lesa lahko Francija računa na polno pomoč Romunije na prihodu jih mednarodnih konferencah. Glede finančnega položaja je izjavil, da je prejšnja vlada stabilizirala lej in da ima Romunija toliko zlata, kolikor ga je potrebno za učvrstitev leja. Državni proračun je današnja vlada znižala na 2."> milijard lejev in je ravnotežje državnega proračuna pop« Iuonia doseženo, ker sq dohodki enaki Fantastična vest grškega lista Belgrad. 19. jan. L V grških diplomatskih krogih zanikujejo, da bi potovanje grškega ministrsko^ predsednika v Rim. ki sledi obisku mad-Jarskega grofa Bethlena. imelo kakršnekoli zveze s političnim vprašanjem vzhodne Evrope. Grški ministr-ki ptedsednik se bo šel samo informiral, kakšno stališče bo zavzela Italija na reparacijski konferenri v Lausanni, da tudi Grčija ni pristala na Hooverjev moratorij in da tudi ona kakor Jugoslavija, vztraja pri zahtevi, da morajo Nemci slej ko prej plačevali reparacije, za katere so se obvezali. Od italijanskega stališča je mnogo odvisno. tako trdijo grški krogi, kako se bo končala reparacijska konferenca. In zato Venizelos noče izgubiti prilike, da obrazloži Italiji načrt grškega gospodarstva in da vpliva nanjo, da tudi ona zagovarja tezo, ki krije grške interese. Temu nasprotno pa prinaša Elevteron Vima iz Aten do sedaj še nepotrjeno vest, da se Italija trudi, da bi v Lausanni in pozneje v Ženevi predložila inozemskim državnikom svoj načrt o gosj»dar?kem bloku, ki naj bi obsegal Madjarsko, Avstrijo, Italijo in eventuelno tudi Grčijo in Bolgarijo. Ker je ta vest preveč fantastična, jo poročamo samo zaradi Informacije, prepuščajoč odgovornost zanjo atenskemu listu. Velika poplava v Ameriki Glendoroma, 19. jan. AA. Ob vznožju jeza na /eki Yazzo-River pri Honey-lsIandu v porečju Mississipija je voda naplavila 23 metrov široko luknjo in je reka poplavila obširno ozemlje. Sedem do osem tisoč prebivalcev je v najhujši nevarnosti, Vode še vedno naraščajo in se je bati, da popolnoma ne preplavilo mest Crvver, Tohule, Mileston ki Bcelnke. izdatkom. Argetoianu je prepričan, da bo Romunija v nekaj mesecih lahko zadostila vsem svojim obvezam v inozemstvu. Romunija nima nobenih posebnih notranjih problemov in nič se ne more zgodili, da bi vlada že sedaj ue vedela. Brez dvoma je, da niti ena država ne more danes sama pre-bre.-ti težke gospodarske krize. Tako tudi Romunija ne. To je edinole mo'go?e s sodelovanjem narodov. Potrebna je nadalje obnova prejšnjega finančnega stanja po vsem svetu, iniciativo za to pa mora dati Francija, ki lahko zbere okrog sebe vse narode, ki imajo dolire namene. V.interesu civilizacije je, da se konsolidirajo vse vzhodne evropske države. Ljubomir Nešic Sofija. 19. jan. AA. Vest o nenadni smrti Jugoslovanskega poslanika v Carigradu Ljubomirja Ne-šiča je napravila globok vtis v bolgarski prestolnici. Tu so ga uradni pa tudi družabni krogi dobro poznali izza časa, ko je bil pokojnik v Sofiji in tu zustopal jugoslovansko državo. Kot jugoslovanski poslanik je bil pokojnik iskren prijatelj bolgarskega naroda. Veliko truda je vložil zlasti v ureditev prijateljskih odnošajev med obema državama. Ko je kralj Boris zvedel za tužno vest, je poslal svojega osebnega po-bočnika polkovnika Panova, da izreče jugoslovanskemu poslaniku v Sofiji kraljevo sožalje. Kralj Boris, princesa Evdoksija in zastopnik predsednika vlade notranji minister Grginov so poslali pokojnikovi vdovi brzojavna sožalja. Bolgarskemu odpravniku poslov v Carigradu je bilo odrejeno, naj položi v imenu kralja Borisa venec nn krsto pokojnega Ne-šiča. Na pogrebu pa bo odpravnik zastopal Bolgarsko. Sofija, 19. jan. AA. Bolgarska agencija' poroča Bolgarsko časopisje-priobčuje obširne članke o smrti jugoslovanskega poslanika v Carigradu Ljubotnirn Nešiža. Poluradni list Zuame ' poudarja, da je sitirt Ljubomir ja Nešlča - vzela Jugoslaviji ne le izredno nadarjenega diplomata z velikim znanjem in taktom, temveč tudi človeka izredne iskrenosti in dobrote, ki so gu povsod cenili in spoštovali. Pokojni Nešlč je del j Časa zastopal Jugoslavijo v Sofiji in je zapustil najlepše spomine s svojlnv iskrenim prizadevanjem za bratsko zbližanje med obema narodoma. Angora, 19. jan. A A. Anatolska agencija poroča o smrti jugoslovanskega poslanika Ljubomira Nešlča tele podrobnosti: Pokojni Ljuba NeŠič Je pred dnevi popolnoma okreval od svoje nedavne bolezni. Njegova prva pot je bila k svojemu prijatelju, prvemu tajniku jugoslovanskega poslaništva. Med obiskom jo nastopila smrt. Poslanika Nešiča je zadela srčna kap. Preminul je sede v fotelju. Posmrtni ostanki pokojnega poslanika bodo prepeljani v Belgrad. Zunanji minister, notranji minister in mnogi drugi dostojanstveniki so poslali krasne vence. cerkev zažgali in je zgorela. V pokrajini Bicaja so delavci proglasili generalno stavko zaradi dogodkov v Bilbau. V Valenciji so komunisti zažgali tri ccrkve. ki so pogorele do tal. Vlada je imela snoči sejo. ii a kateri je sklenila, da bo s strogimi ukvepi jireprceila nadaljnje demonstracije. Rojstni dan kraljeviča Tomislava Belgrad, 19. jan. AA. Ob priliki rojstnega dne Nj. kr. Vis. kraljeviča Tomislava se je vršila služba božja v dvorni cerkvi. Službe božje so se udeležili Nj. Vel. kralj in kraljica in Nj. kr. Vie. knez Pavle in kneginja Olga. Ureditev klirinškega prometa Belgrad, 19, jan. 1. Iz finančnega ministrstva poročajo, da je bil dosežen sporazum med našo državo in Avstrijo o klirinškem prometu. Sporazum stopi v veljavo jutri, 20. januarja. Vsa plačila za izvozno in uvozno blago se smejo plačevati samo preko obeh Narodnih bar.k. Narodna banka poziva vse izvoznike, da dajo nalog svojim dolžnikom v Avstriji, da poravnajo svoje dolgove preko tamkajšnjih bank na korist naše Narodne in avstrijske Narodne banke. Isto tako poziva vse uvoznike, da vse svoje dolgove ma uvoženem blagu iz Avstrije' plačajo preko naše Narodne banke, oziroma od nje pooblaščenih bančnih zavodov";' Vsako drugo plačevanje je prepovedano in bo kaznovano po zakonu od 8. oktobra 1931, Mednarodni evharistični kongres Zagreb, 19. jan. ž. Velikega mednarodnega ev-harističnega kongresa v Irski so bo udeležilo tudi večje število hrvatskih ndeležencev in se je radi tega le dni v Zagrebu sestavil poseben odbor, ki pripravlja izlet v Irsko. V znamenju krize London, 10, jan. AA. Zaradi varčevanja so ustavili gradnjo največjega letala na svetu. Gradile so ga letalske tvornice »Supermarine« v Wo-olstonu blizu Soulhamptona. Snoči so v Southamptonu izvedeli, da so se vodile med letalskim ministrstvom in letalsko tvor-nico že dalje časa pogajanja, da se gradnja omenjenega letala ustavi. Pred dvema dnevoma se je to tudi zgodilo. Letalo so gradili v delavnici, kjer so bila zgrajena letala za tekmo za Schnciderjev pokal. Veleletalo bi imelo dovolj prostora za posadko in za 40 do 50 potnikov. Bilo bi večje ko Do X, ki je največje letalo na svetu. Boljševiška propaganda » na Balkanu Bukarešt, 19. jan. ž. Tukajšnja policija javlja, da je po odkritju špionažne organizacije v Kon-etanci nadaljevala preiskavo na vse strani. Ponoči ije dobila dragocene podatke. Iz zasliševanja je razvidno, da- so hoteli sovjetski agitatorji odpeljati neko osebo, ki igra veliko vlogo v javnosti; če bi jim pa to ne uspelo, so imeli nalog, da jo ubijejo. Policija ni izdala imena te osebe, vendar pa 6e čuje, da gre za voditelja ruske monarhistične emigracije na Balkanu. Policija ima v rokah zelo važne in točne podatke o delu sovjetskih špijonaž-nih organizacij na Dunaju, v Parizu in na Balkanu. O delovanju organizacij je obvestila pristojne države in oblastva. Krvav napad na nacionaliste Berlin, 19. jan. ž. Na cesti med Reinckerdor-fom in Weidmansheilom 6o preteklo noč napadli komunisti skupino narodnih socialistov. Ko se je skupina narodnih socialistov vračala s seje domov v Reinckerdorf, so jih napadli komunisti iz zasede. Komunisti so oddali več strelov na nasprotnike ih je bilo 7 težko ranjenih, 2 pa sta bila mrlva. Smrt je doletela tudi 801etnega profesorja dr. Ern-sta Schvvarza, enega izmed voditeljev berlinskih narodnih socialistov. Policija je bila takoj alarmirana in jc začela z vsestransko preiskavo. Aretiranih je bilo 55 komunistov. Zopet novi davki Berlin, 19. jan. A A. Na političnem sestanku na VVeslfulskem je minister z.a delo Stegervvald izjavil, da ho mogla Nemčija kriti dve milijardi primanjkljaja, ki bo nastal v proračunu za leto 19,12, le z novimi davki. Minister smatra, da bo nemogoče obdržati denarno vrednost brez ravnovesja proračuna. Izdatke države bo treba omejiti in jih izenačiti ■/. ' dohodki. Obubožana država se lahko okrepi samo če Jiadeio cene živil. Najdba radija v Avstriji Liuz, 19. jan. ž. V Miihhvertlu, ki jo 150 metrov oddaljen od postaje Neuguss, je posestnik Mayer pričel kopati vodnjak. Pozval je nekega Fr. Riegla, ki je navrtal zemljo in nn dveh mestih opazil silno reagiranje zemlje. Nato je začel kopati, ker je mislil, da bo nušel vodo v globini štirih metrov. Vode pa ni bilo, namesto nje pa je našel neki sloj zemlje, ki se mu je zdel zelo čuden. Vzel jo nekaj zenil;e s seboj in ko jo jo pregledal, nI mogel sam ničesar ugotoviti, radi česar jo jo poslal na Dunaj, kjer so z analizo ugotovili, da jc v tej zemlji toliko radija, kolikor ga na nobenem kraju Evrope do sedaj so niso našli. Izračunali so, da bi so iz 11 ton take zemljo lahko dobil žo 1 gram čistega radija. Na najdenem ležišču radija bode pričeli takoj kopat i. iu izkoriščali bogati rudnik. Gospodarska kriza v CSR Praga, 19. jan. Ob priliki gospodarske i;rlze, ki čedalje bolj raste, opozarja >Venkov« na ban-kerot veleposestniškega podjetja Goldschmidt na Moravskem, ki izkazuje 24 milijonov Kč pasiv. Ista usoda bo, zdi se, doletela še 50 drugih veleposestniških podjetij, ki se kljub svoji iniciativnosti in izkušenosti nahajajo na robu propada. Preteklo leto na Češkoslovaškem znači tudi rekord trgovskih insolvenc. 4309 trgovskih podjetij je namreč ustavilo svoje delovanje, dočim jih je leta 1930 faliralo 4303, leta 1929 pa 2894. Skupna vsota pasiv je znašala leta 1931 7608 milijonov Kč, dočim je ta vsota leta 1930 znašala 1564 milijonov Kč, leta 1929 pa 1023 milijonov Kč. Razume se, da so politični in finančni krogi zaradi tega razvoja v precejšnjih skrbeh. Rusija ne popusti Bukarešt. 19. jan. AA. Sovjetska vlada jc prtv-sila za nov štiridnevni odlog, da bi mogla odgovoriti na. zadnje predloge romunske vlade o nenapadanju. Zdi se, da bodo Sovjeti vztrajali na svo-jem znanem stališču glede Besarabije in da se bodo pogajanja v Rigi končala brez uspeha. Francoski delegati na razorožitveni konferenci Pariz, 19. jan. A A. Havas poroča: Na ministrskem svetu v Elizeju pod predsedstvom predsednika republike g. Doumera so se določili delegati, ki bodo zastopali Francijo na razorožitveni konferenci. Predsednik delegacije bo minister Andre lardieu, podpredsednik Paul Boncour, delegati pa poslanec Fabry, mornariški minister g. Duiriont, letalski minister g. Dumesnil, kolonijalni minister g. Reynaud in g. Gignou.v. Narobe svet Ri<> do Janeiro. 19. jan. Po pravkar objavljeni statistiki so v Braziliji tekom leta 1931 po odredbi vlado uničili 2,652.507 vreč kave. To uničenje jo bilo odrejeno, da s$ ustavi padec cen kave. Vrečo so potopili večinoma v morje v Inki Santos. Ostala so potopili v Rib de Janeiro, Vietoria in Nichteroy. Amerika ustanovila fond za brezposelne Washington, 19. jan, AA, Gospodarska komisija senata je odobrila zakonski načrt o ustanovitvi posebnega fonda 375 milijonov dolarjev za podpore brezposelnih. Angl. statistika o brezposelnosti London, 19. jan. AA. Po podatkih ministrstva dela, objavljenih včeraj, se položaj na delovnem trgu do zadnjega četrtletja ni bistveno izboljšal. Vendar v tem času število brezposelnih ni naraščalo. Naraščanje brezposelnosti se je ustavilo februarja 1931. Prihodnje tri mesece se je položaj izboljšal, posebno pa v sezijski trgovini in v tekstilnih industrijah. Junija je pričelo število brezposelnih ponovno padati in se je manjšalo do 30. septembra. Ker jo bil zlati standard ukinjen, je pričela brezposelnost v začetku oktobra zopet padati in se je manjšala do 1. januarja. Položaj se je izboljšal v vseh industrijah razen v gradbeni, ki pozimi itak ni preveč zaposlena. Število zavarovanih delavcev v Angliji je poskočilo z 9,215.000 v januarja lela 1931 na 9,516.000 v maju 1931. oooe£S?n!)e,Se jf' 1° 5tovn° z,,ižal° v septembru na J,320.000. V decembru pa je poskočilo ua 9,593.000 nasproti 9,475.000 v istem mesecu leta 1930 Septembra 1931 je bilo 22.6% brezposelnih, decembra 1931 pa 20.9. Ti podatki podajajo verno sliko izboljšanja na delovnem Irgu. Zadnje odredbo o brezposelnosti niso igrale pri tem nikake vloge. Narastek evropskega prebivalstva i 19- ian" AA> P°ročilo higijonskega odseka DN ugotavlja, da je padec nemških porodom postal petkrat manjši kakor v Franciji. Poročilo tudi navaja, da je prebivalstvo Evrope leta 1928. naraslo za 3 milijone ljudi. Nova telefonska zveza Belgrad, 19: jan. AA. Prometni minister je do-volil, da se uvede telefonski promet med Sv. Trojico v S hivenskih Goricah iu spodaj navedenimi mesti: Sv. Trojica—Kri ha iiseii—Spielfeid po tarifi 1.50 zlatega franka za navaden razgovor 3 minut. — Sv. Trojica— Gradec 7.0 zlatega franka za navaden razgovor, 4.5 zlatega franka pa za navaden razgovor Sv. Trojica—Dunaj. — Enota razgovora se računa na 3 minute. — Telefonski promet med omenjenimi kraji se začne 25. Jan. t. 1. Šoštanj 1'stanovni občili zbor Sadjarskega društva r Za vod njo m se je vršil v nedeljo, 17. jan. Sadjarji zavodanjske župnije so pravilno umevali potrebo strokovnih organizacij; ustanovitve Sadjarskega društva so v častnem šlevilu udeležili. Pred ofi-cijolnim občnim zborom sta podala glavne smernice društvenega dela zastopnika šoštanjskega SD gg. Macarol in Košan. Navzoči kmetje so krepko segli v debato iu stav ili številne koristne predloge iu nasvete. Za predsednika novoustanovljenega društva je bil soglasno izvoljen zaslužni kmetovalec župnik g. Rozman, za tajnika pa šolski upravitelj g. T v rdi. Sadjarski organizaciji v Zavod« njem želimo pri njenem delovanju obilo uspehov t Narodna banka v t.1931 Na svoji seji IN. t. m. je upravni odbor Narod- I ne banke odobril zaključne račune za prel. leto 1931. Sklenjeno je bilo, tla se predloži občnemu 1 zboru, ki se bo vršil ti. marca t. I., izplačilo neiz-premenjeiie dividende 4 Din za pret. leto. Računski zaključek za 81. december 1931 jo primerjati v glavnem le z bilanco za 28,junij 1931. V naslednjem navajamo glavne postavke za najvažnejše datume v milijonih Din: 1930 1931 31.12. 28.0. 21.12 bru'o dohodki 124.0 81.3 82.0 od lega: menične obresti 68.4 31.9 65.6 lombardna posojila 16.0 7.6 11.8 depot v inozemstvu 0.0 0.0 2.7 razni dohodki 39.6 42.5 1.9 izdatki: stroški 41.3 19.1 24.9 amortizacija 7.2 3.3 2.1 odpisi 6.9 5.2 6.1 tečajna razlika 0.0 0.0 3.7 lantijeme 4.1 3.2 0.0 čisti dobiček 64.4 51.0 . 45.2 Iz tega je razvidno, da so bili lani v celoti do- hodki veliko višji kot prejšnja leta, skupno je znašal bruto dohodek 163.3 (193(1 samo 124.0). Zato je ludi čisli dobiček znatno večji: znašal je za celo leto 90.2 milij., lela 1930. pa samo 04.4 milij. Din, pri čemer bi bilo vanj še računati izdatke za tau-tijeme. Med dohodki so pred vsem narasle obresti meničnih posojil, dočim so sc razni dohodki zelo Stanje Narodne banke Pravkar je objavljen izkaz Narodne banke za 13. januar 1932, iz katerega je razvidno, da se že začenja kreditna restrikcija, ki jo bila napovedana za tekoče leto. Devizni zaklad je padel za 17.1 milj. na 315.7 milj. Din, dočim se je istočasno povečal zlati zaklad, valutni pa za 1.6 milj. na 8.1 milj. Skupno znaša podloga sedaj 2082.3 milj., kar pomeni v primeri s prejšnjim stanjem padec za 15.4 milj. Din. Devize, ki niso upoštevane v podlogi, so narasle za 4.4 na 92.3 milj. Din. Med posojili so padla menična za 10.6 na 1946.9, lombardna pa za 2.7 na 282.85 milj. Skupni plasman znaša sedaj 2229.8 milj. Država si je pri banki ponovno izposodila 100 milj. Din, tako da znašajo začasni predujmi drž. blagajni 250 milj. dinarjev. Med pasivi je omenili, dn je obtok bankovcev padel zal51.7 milij. Din na 5054.55 milij. Nasprotno pa so izredno narasle obveznosti po vidu, kar jc znak likvidnosti denarnega trga. Predvsem so narasli depoziti na žiroračunih za 213.2 na 566.7 milj., vsoto, katere že dolgo časa ne pomnimo v izkazih banke. Poleg tega so drž. dobroimetja narasla za 7.5 na 46.7 milj., razni računi (drž. gosp. podjetja) pa za 1.2 na 44.9 milj. Din. Skupno so obveznosti po vidu narasle za 221.85 milij. na 058.3 milj. V manjši meri so narasle obveznosti z rokom, za 5.2 na 770 milj. Din. Skupno znašajo obtok in obveznosti po vidu 5712.8 niilj. (plus 70.1). Zaradi istočasnega zmanjšanja deviznega zaklada je odstotek kritja padel od 37.17 na 36.44%, samo zlato kritje pa od 31.16 na 30.78#». (Slavne postavke izkazov Narodne banke so bile naslednjo (v milijonih Din): 1931 1932 28. i Klalo devize devize izv. podi. drž. predujmi eskont lombard obtok bankovcev drž. terjatve Žiro drž. gosp. podj. obv. z rokom . Svoji k svojim Iz hmeljarskih krogov smo prejeli tale dopis: Letina hmelja je v preteklem letu nanesla v naši državi prilično 18.000 met, stotov, od katerih odpade 11.000 na Slovenijo iu 7000 na Bačko. Naša domača produkcija piva pa potrebuje v celoti za 650.000 lil piva 2000 met. stolov hmelja. Vkljub veliki nadprodukciji hmelja pa so uvažale naše pivovarne leta 1928. 900, leta 1929. 985, leta 1930. 758 In v prvih 9 mesecih preteklega leta 541 met. stotov hmelja, večinoma češkega, da se lahko reče, da se uvaža vkljub ogromni nadprodukciji še vedno ena tretjina pri nas porabljenega hmelja, čeprav pride 100 kg inozemskega hmelja zaradi carine 70 zlatih Din na 100 kg, in pa zaradi višjih transportnih stroškov za 900 do 1000 Din dražjo 28. 0. 31. 12. 8.1. 15.1. 1540.4 1758.4 1758.4 1758.5 747.2 332.1 332.8 315.7 182.1 86.4 87.9 93.3 — — 150.0 250.0 1252.4 1965.6 1957.5 1940.9 206.2 287.2 285.0 282.8 4503.S 5172^2 5206.2 5054.5 104.8 29.3 39.2 46.7 707.8 326.2 353.4 566.6 198.2 00.9 -13.7 44.9 210.8 081.1 764.8 770.0 zmanjšali. Poslovni stroški so narasli, ravno lako izdatki za odpise, ki dosegaj«) izredno znatno vsoto 11.3 milij. Delež države pri čistem dobičku znaša za 1930. I. 38.7 milij., v prvi polovici 36, v drugi polovici pa 29.8 milij. Din, skupno za celo leto 56.4 milij. Din. Čisti dobiček za delničarje je znašal 1930. leta 25.8 milij., v prvi polovici 20.4, v drugi polovici pa 17.15 milij. Od čistega dobička v prvi polovici leta je bilo porabljenih za plačilo glavnico 13.5 milij., v drugo polovico pa je bil prenešen znesek 6.9 milij. Skupno je bilo dobička v celem letu po odbitku zneska za vplačilo glavnice 24.1 milij. ali le malo manj kot leta 1930. Naslednja tabela nam kaže razvoj banke v zadnjih letih: čisti dobiček Lela bruto doli. delež drž. za deln. 1928 123.1 44.6 29.8 1929 130.9 42.3 28.2 1930 124.0 38.7 25.8 1931 163.3 56.4 24.1 Glavne postavke bančne bilance smo že priobčili ob priliki objave zadnjega izkaza Narodne banke za 1. 1931. Bilančna vsota je znašala za 193 (po odbitku kavcij, ki ne spadajo vanjo) 6583.4 milij. Din, leta 1930. pa je znašala 6662.4 milij. Din., rezervni fondi bank so znašali na koncu leta 1930. 175.5 milij., lela 1931. i« 87.1 milij. Din. Efekti fondov so znašali 1930. leta 88.3, 1931 pa 80.8 milij. Bilanca je, kakor smo že poročali,.izkazala od 22. do 31. decembra lani znate odpise, ker je vrednost državnih papirjev padla. od domačega. Ugovor glede kvalitete našega hmelja ne more držati, štajerski hmelj vporabljajo najbolj znane pivovarne Nemčije, Češke, Francija itd. in eksistirajo svetovnoznane vrste piva, ki so se varile samo s štajerskim hmeljem. Prav tako se je tudi vedno pri vseh analizah dokazala visoka vrednost našega hmelja. Opozoriti pa moramo še tudi na lo, da imamo prvovrsten hmelj tudi v Bački, ki pa je po svoji vrsti in kvaliteti vendar nekoliko drugačen od štajerskega, kar je razumljivo zaradi drugih razmer. Na ta način imamo torej še nadalj-no izbiro pri našem hmelju glede arome in okusa itd. Zaradi uvoza hmelja trpi v občutni meri trgovina, bilanca itd. in poleg tega ima hmeljar škodo še indirektno, ker se vzbujajo zaradi uvoza v inozemstvu upravičeni dvomi zaradi kvalitete našega hmelja. Ako pa vpoštevamo, da zaslužijo naše pivovarne lepe vsote s svojim pivom, zahtevamo od njih lahko z vso pravico, da vporabljajo pri današnji krizi domači hmelj, posebno ako pomislimo, da se je navadno sorazmerno popilo največ piva v hmeljarskih krajih. Vse države forsirajo pri svoji industriji vporabo domačega hmelja (v Nemčiji se mora vporabljati domači hmelj, Belgija in Francija pustita samo gotovo količino tujega hmelja uvažati itd.). Z ozirom na to dejstvo bi bilo želeti, da se tudi pri nas napravi nekaj v tem oziru. Pred vsem pa je seveda vrsta na pivovarnah samih, da to uvidijo in se po tem ravnajo. V prvih 9 mesecih 1931. leta je bilo uvoženega hmelja jan. 150 met. stotov za 161.000 Kč, febr. 180 111. st. za 181.000 Kč, marca 1 m. st. za 1000, aprila 80 m. st. za 84.000, maja 10 m. st. za 11.000. junija 60 m. st. za 59.000, julija 40 m. si. za 41.000 Kč, avgusta 10 m. st. za 6000 in sept. 10 m. st. za 90(K) Kč, skupno 541 met. stotov za 556.000 Kč ali 917 tisoč Din. Pripomniti pa moramo, da je uvoženi hmelj z izjemo septemberskega še lanski. Ker pa uvažajo naše pivovarne večji del hmelja šele po želvi od oktobra do decembra, o čemer pa še nimamo številk, izgleda torej, da prekaša lanski uvoz uvoz od prejšnjega leta v precejšnji meri. K gornji vsoti 917.000 Din pa moramo še prišteti carino 416.570 Din in višji prevozni stroški 97.380 Din, tako da je teh 541 m. st. tujega hmelja veljalo 1,431.350 Din, dočim bi ista količina štajerskega hmelja veljala 513.950 Din, kar pomeni razliko 917.000 Din, ki pa utegne narasti do konca leta 1931. na 1.270.000 Din. Ako sedaj pogledamo, stane 100 kg tujega hmelja 2654.74 Din, prvovrstni štajerski hmelj pa z vsemi stroški 950 Din. Borza Dne 19. januarja 1932. Denar Devizni promet je vedno večji, ker daje Narod-na banka vedno več deviz za preteklo leto. Delo na tem poslu se razvija normalno. Danes je bil promet na ljubljanski borzi srednji. Tečaji Curiha. Nevvyor-ka in Prage so ostali neizpremenjeni, ostalo devize so bile delomu čvrstejše, le Trst je bil nižji kot včeraj. Ljubljana. Amsterdam 2261.96—2268.80, Bruselj 783.21—785.57, Curih 1097.25 — 1100.55, London 194.36—195.96, Ne\vVork ček 5599.98-5616.98, Pariz 221.18—221.84, Praga 166.45—166.95. Trst 280.44 -282.84. Zagreb. Amsterdam 2261.96—2268.80, Berlin 1350—1360 (privat.), Bruselj 783.21—785.57, Lon- don 194.36—195.96, Milan 280.44 292.84, Newyork kabel 5621.98—5638.98, ček 5599.98—5610.98, Pariz 221.18 -221.84, Praga 166.45—166.95, Curih 1097.25 —1100.55. — Skupni promet brez kompenzacij 5.2 milij. Din. Curih. Belgrad 9.10, Pariz 20.1625, London 17.81, Newyork 512.37. Bruselj 71.37, Milan 25.63, Madrid 43.30, Amsterdam 206.15, Berlin 120.70, Stockhohn 99, Oslo 97, Kopenhagen 98, Sofija 3.71, Praga 15.17, Varšava 57.40, Atene 6.65, Carigrad 2.45, Bukarešta 3.05, Helsingfors 7.50. Dinar notfra na Dunaju: valuta 12.60. Vrednostni papirji Vojna škoda je danes bila na zagrebški borzi slabejša, pa brez prometa kakor včeraj. Do zaključkov je prišlo saino v dolarskih papirjih, ki so bili slabejši. Posebno znaten je bil promet v 7% Blerovem posojilu, katerega je bilo zaključeno 10.000 dol. Nadalje je bilo zaključenih 4000 dol. 8% Blerovega posojila in 2000 dol. obveznic. Drž. hip. banke. Tudi drugi dinarski državni papirji so bili slabejši. Belgrajska borza ni poslovala. Ljubljana. 8% Bler. pos. 50 hI., 7% Bler. pos. 48 bi., Stavbna 40 den.. Ruše 125 den. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 58 bi., agrarji 25 den., vojna škoda kasa 244 bi., 2. 225-229, 8% Bler. pos. ar. 53.50—54, kasa 53.50—54 (54.5, 53.5), 7% Bler. pos. ar. 47—47.25, kasa 47 —47.25 (47, 46.50, 47.50, 47.25), 7% pos. Drž. hip. banke kasa 46.50-47.50 (47), 6% begi. obv. 35—37. Dunaj. Podon.-savskn-jadran. 94.80, Wiener Bankverein 11.65, Escompteges. 113, \ussiger Che-inische 123.50, Ruše 12, Muudus 91, Alpine 12, Trboveljska 31. Žitni tra Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet srednji. Pšenica marec 12.25—12.49, zaklj. 12.49-12.50, maj 13.27—13.42, zaklj. 13.37—13.38, rž marec 14.50 —14.63, zaklj. 14.03—14.65, maj 15.35, zaklj. 15.35, koruza maj 14.55—14.70, zaklj. 14.58—14.62. Winnipeg. (Začetni tečaji,- Pšenica maj 64, jul. 65.75, okt. 66.50. Chicago. (Začetni tečaji.) Pšenica marec 58.75, maj 60.50, .julij 59.875, sepl. 61.625, koruza maj 42, julij 43.50, sept. 44.25, oves maj 20.375, julij 26.125, rž marec 45.50, muj 47.50, julij 47.75. Živina Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky et Co., Dunaj.) Na trg je bilo pripeljanih 9270 pršutarjev in 4535 špeharjev. Iz Jugoslavije 2642. Cene: špeharji najboljši 1.55, 1. 1.48 -1.52, II. 1.40-1.43, kmečki 1.45—1.52, najboljši 1.60. pr-šutarji 1.45—1.80, najboljši 1.85. Tendenca: Cene so se znižale za 5 do 10 grošev. Jajca Situacija na jajčnem tržišču je slej ko prej slaba, povpraševanje je minimalno, cene stalno nazadujejo, ker se že povsod pojavlja nova produkcija. Zaloge, hladilnega blaga so skoro v celoti izčrpane. Ker so ponudbe iz severnih in severozapadnih držav vedno večje, se mora z nadaljnjim padcem cen s sigurnostjo računati. — Sv. Jurij ob juž. žel., dne 18. jan. 1932. Državni dohodki so znašali v mesecu novembru 883.5 milij. in v primeri z 1102.1 milij. Din v novembru 1930. Manjši so torej za 218.6 milij. Din. Skupno so v prvih 8 mesecih lani (od 1. aprila do 30. novembra) znašali državni dohodki 7329.9 milij. Diu v primeri z 8088.0 milij. Din v istem razdobju 1930. Padec znaša torej 758.7 milij. Din. Po posameznih skupinah so znašali državni dohodki: neposredni davki 1210.3 (v istem času 1930), posrredni davki 2052.5 (2432.2) milij. Din, monokli 1515.3 (1622.0), drž. podjetja 2492.7 (2494.4), razni dohod ki 59.0 (56.3) inilij. Najznatnejše je nazadovanje v primeri s prejšnjim letom pri posrednih davkih: trošarinah iu taksah. Problemi nogometa v inozemstvu Dnevno čitamo v inozemskem strokovnem časopisju o krizi profesijonnlnega nogometa. Prav povsod jadikujejo in marsikateri odličen klub je za več mesecev dolžan plačo svojim igralcem. To krize je baje kriv slab obisk prireditev, kar tudi ni čudno ako pomislimo koliko brezposelnih je na Dunaju, Budimpešti, celo v Pragi. Ta tri mesta so pa centri profesijonalnega nogometa v Evropi. Toda slab poset tekem ni edini vzrok krize. Tekme so največ slabo posečtuie, ker ne nudijo nič novega. Tak pojav smo imeli tudi pri nas, ko je šlo leto za letom vedno po istem kopitu. Vedno gledati Rapid in Admiro, Slavijo iu Sparto ali pa Ujpest in Kerencvaroš, s časom se naveličaš, ker vidiš vedno eno in isto borbo. V tem je glavna kriza, ker ni nič novega. Angleži so bolj brihtni. Organizirali so tekmovanje, ki traja že več desetletij, in je razširjeno po vsej državi. Gotovo število klubov tvori prvo. drugo in tretjo ligo. Prehod iz lige v ligo je običajen. Zadnje, plasirani izpadejo, prvo plasirani pa nnpredujejo. Radi velike konkurence so drugorazredni klubi močni in niso dosti slabši od prvorazrednih. Moč teh klubov se pokaže vsako lelo pri pokalnih tekmah. Večkrat se je že zgodilo, da si jo pokal pridobil drugorazreden klub. Po vzoru Anglije bodo sedaj organizirali svojo prvenstva Čehi in najbrže ludi Madjuri. Raztegniti hočejo prvenstvo tudi na provinco in bodo klubi iz Prago tekmovali z vodilnimi klubi iz province. Na ta način hočejo zanimanje za tekmovanje dvigniti. Gotovo se bo poizkus obuesel, zlasti ker bodo tekmovali profesijo-nali iu amaterji v eni ligi. Radi plač profesionalnih igralcev, katerih nekateri klubi ne zmorejo, jo tajnik italijanske nogometne Zveze Zanetti predlagal, naj se vpelje mešani sistem. V vsakem moštvu naj bi bili plačani le najboljši igralci. Tak mešan sistem imajo v Italiji, Švici in celo Romuni koketirajo s tem načinom pro-fesijonalizma. Realno pogledano seveda kaj takega iii povsod mogoče. V fašistični Italiji, kjer je šport obvezen, že gro. Toda kje bi trpeli igralci bivši pro-fesijonali med seboj dobro plačanega igralcu, ki bi živel na račun skupno igre. Kajti nogomet ui igra enega igralca, temveč vseh enajstih. Zatorej tudi ne bi moštvo takih laži amaterjev, kjer sta eden ali dva igralca plačana, doseglo posebnih uspehov. Ne-ruzpoloženjo ostalih proti plačanim igralcem bi zmanjšalo borbenost vsega moštva. V Švici, kjer imajo tak mešan sistem, se že kažejo slabe posledice. K krizi profesi jonalnega uogomta so je sedaj pridružilo ludi vprašanje igrišč Na Dunaju so lani precej nogometnih igrišč sparcelirali. Zato so razne konferenco bavijo tudi z vprašanjem, kje bi našli primerna igrišča. Krize profesijonalnega nogometa pri nas k sreči ne poznamo, toda rodi igrišč je občutna kriza. Za vodilni in najstarejši slovenski klub. ki desetletja uspešno reprezentiru slovenski šport, bo treba najti igrišče. Mestna občina je v tem pogledu dolžna od-rediti primeren prostor. Radio Projfrnmi Radin-I Jtthtiana s Sreda, 20. januarja: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesli. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Dr. Reja: Morje. — 19.00 Dr. N. Preobraženski: Ruščina. — 19.30 Literarna ura: Otrok in knjiga (Ludvik Mrzel). — 20.00 Pevski koncert ge. Marčec-Olupove. — 20.30 Samospevi gosp. Milana Juga. — 21.00 Maškerado (št. Jakobski sled. oder) — 22.00 Čas, poročila. Četrtek, 21. januarja: 12.15 Ploščo — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, ploščo, borza — 17.30 Plošče — 18.00 Ing. \Venko: Perutninarstvo — 18.30 Prenos z Dunaja: Walkttre, opera (\Vugner) — 22.30 Čas, poročila. Drugi orofframi i Četrtek. 21. januarja: Belgrad: 12.05 Radio orkester. 17.00 Jazz. 20.30 Radio orkester. 21.30 Ljubljana. 22.50 Jazz. — Zagreb: 12.30 Plošče. 17.00 Radio orkester. 20.50 Ljubljana. — Budapest: 17.30 Poljudna ogrska glasba. 19.00 Radio ork. 20.30 Mignon , opera. Ciganska glasba — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. 18.30 »Walkiire« I., R. Wagner. 22.45 Večerni koncert. — Rim: 12.43 Vokalni in instrumentalni koncert. 21.00 Simfonični koncert. — Langenlierg: 13.05 Opoldanski koncert. 20.00 Valčkov večer. 21.00 Koncert. — Berlin: 19.30 Koncert za violino, čelo, klavir in orkester. 20.30 Koncert. —. Praga: 20.10 Saksofon. 21.30 Kvintet. 22.15 Zrenos iz Rima. — Toulouse: 19.45 Violinski kgncerl. 20.30 Koncert vojaške godbe. 23.30 Moderna simfonična glasba. 23.45 Operne pesmi. — Trst: 12.15 Plošče. 12.45 Pester koncert. 20.00 Milano. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 20 Sreda, 20. januarja: »ZAPRAVLJIVEC.. Red B. Četrtek, 21. januarja: ARSENE LUPIN. — Red C. Petek, 22. januarja: Zaprto. Pravljična igra »Zapravljive«« se vprizori v naši drami v sredo, dno 20. I. m., za red B. Glavne vloge igrajo: gua Boltarjeva, Medvedova, Mira Danilova ter gg. Debevec, Lovor, Kralj, Skrbin-šek, Zeleznik, DaneS, Drenovec, Lipah, Cesar. Gregorln, Sancin, Plut, Bratina, Potokar in Mur-gelj. Pravljično igro spremljajo originalne glasbene točke in pa pevski vložki, ki jih pojo ga. Medvedova, gg. Debevec, Kralj in Plut. OPEKA Začetek oh 20 Sreda, 20. januarja: DEŽELA SMEHLJAJA. — Red E. Četrtek, 21. januarja: ŽIDINJA. — Red D. Petek, 22. januarja: Zaprlo. Lcharjeva opereta Dežela smehljaja« ponovi v sredo 20. I. in. v običajni zasedbi: ličeva, Banovec, Ribičeva, Peček ter Zupan v glavnih vlogah. Dežela smehljaja« ima prekrasne melodijo s skoro operno inslrumentacljo. Posebno interesantni so plesi, ki jih plešo baletni zbor. se Po- Kulturni obzornik PETER LIPPERT: OD DUŠE DO DUŠE Tz nemščine prevedla Dora Vodnik. V okviru Leposlovne knjižnice Jugoslovanske knjigarne je ob koncu starega leta izšla čudovita knjiga, namreč zbirka duhovnih pisem z značilnim naslovom "ak- 1 cijo«. Revija, ki nosi skromen naslov časopis • je I izvrstno in ros aktualno urejena. Že prva številka ; načenja vrsto važnih problemov: Naša stanovsko j kultura«, uvodni članek izpod peresu prof. dr. J. Alekšiča. Vseuč. prof. dr. Ujčič je objavil nekaj misli o askezi, spirilual A. Karo poroča o lltur-gični akciji v Avstriji, Ev. V račko pa razinotriva nad vse aktualni problem seksualne vzgoje naše mladine. Končno sinili krasen odlomek iz Slom škovih duhovnih navodil za duhovnike. Drusji dol | revije je posvečen Obzoru po katoliškem svetu, Katoliški akciji, Tretjeredni vestnik in apostolski mizi. Duhovni vestnik bodi vsakomur, ki kulti-vira svojo duhovnost, prav toplo priporočen, v prvi vtsli seveda duhovnikom. Letno stane 28 Din. Naroča se: Maribor, Glavni Irg 7. Tiskarna »Merkur« v Ljubljani je pravkar natisnila in založila tri publikacije: J. špicitr, Martin Napuhe);, pravljična igra za mladino v petih slikah. Iz zbirke zakoni in uredbe pa Zakon o poslovnem redu v narodni skupščini in Zakon o poslovnem redu v senatu (en zvezek 13 Din) ter Zakon o meščanskih šolah (5 Dlli). Zakoni so ponatis iz Službenega lisla kraljevske banske uprave. dravske banovine. Rudolf Braune: Devojka ?a pisačnm niašinom. Mali roman iz Berlinu. Ista založba Nolit je v prevodu S. L. JovanOvtča izdala delo berlinskega ki si po pisarnah služijo svoj kruli. Knjiga je pisana reluno, toda zelo toplo in preprosto. Zato bo ravno v leh krogih vzbudila največje zanimanje. Prevod je dober, oprema odlična. Obe knjigi so dobila v vseli boljših knjigarnah, ali pa tudi direktno pri knjižnem podjetju Nolit) Belgrad, Rnjeginje Lubice 28-111. Koledar Srca Jezusovega zn leto 1032. Izdala uprava Marijinega lisla v črensovcih. Cena 8 Din. Tisk Prekmurske tiskarne. Koledar, ki jo pisnn v prekmurskem dijaleklu, ima pestro versko in praktično čtivo. Kmetovalci, katerim je v prvi vrsli namenjen, ga bodo brez dvofjia z veseljem prebirali. MALI OGLASI Vaaha drobna vrstica 1-30 Din ali vsaka beseda SO par. Nalmanlil oglas -'n 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računalo vlit,. Za odgovor znamko! Na vpraian|a brez znamke ne odgovarfamo! Sofra C l ' .-v.g ; »v * . • Vluzbeucejo Beseda samo 50 par Dekle- šivilja gre šivat na dom, ali pa sprejme službo pri dobri družini. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Dekle-069 15 »®!l!A!S Dekle išče službe kot pomoč v gostilniški kuhinji. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 711. Dekle vešča šivanja išče mesto sobarice ali hišne. Nastop takoj. Ponudbe na podr. »Slovenca« v Trbovljah pod zn. -Dekle«. Absolventka mešč. šole z malo maturo, išče službo v trgovini, pisarni ali kjerkoli. Ponudbe na upravo Slovenca' pod št. 721. Kuharica za vse išče službo pri mali, samo boljši družini. Naslov: Potočnik, Maribor, Vrbanova 62. Službodobe Beseda samo 50 par Učenko se sprejme lakoj v trgovino z mešanim blagom. Poizve sc v upravi »Slovenca« pod št. 720. Nudimo Vam zaslužek s prepisovanjem naslovov. Pošljite Vaš naslov in 6 Din v znamkah za stroške. — »Ambro«, Ljubljana, poštni pred. 74. Perfektno kuharico Slovenko išče fina družina v Skop-lju. Znati mora dobro kuhati, likati ter držati vse gospodinjstvo v redu. Za druga dela ima pomoč. -Biti mora poštena, poslušna in srednje starosti. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Perfektna kuharica« št. 510. ZAHVALA. Pouk Beseda samo 50 par Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36. Prva oblast, koncesioni-rana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponj! Sprejem učencev vsaki čas. Poizvedbe Beseda samo 50 par Izgubil se je pes svetle barve, s temnimi visokimi ušesi. — Bergman Josip, Ljubljana, Poljanska cesta 85. Stanovanja Beseda samo 50 par Dvoje stanovanj eno z 2 sobama, drugo s 3 sobami, oddam takoj ali s 1. februarjem mirni stranki. Zeljarska ul. 11. Stanovanje 2 sobi in kuhinjo oddam Ciril Metodova 7, Studenci pri Mariboru. Čita.jte in širite »Slovenca«! Ženini - neveste! Ob priliki smrti gosp. Jožefa Meglič mi jc izplačalo podporna društvo .Ljudska samopomoč« v Mariboru pripadajočo podporo, za katero so najlepše zahvaljujem in priporočam tovrstno največja društvo Slovenije vsakomur najbolje. X t Dol. Križ, dne 16. januarja 1032. MATIJA MRVAR Ugodna prilika Upct/ana modna trgovina z inventar/cm in zalogo blaga v centru mesta se radi družinskih razmer takoj ugodno proda. Potrebna kupnina sc lahko plača s hranilno knjižico. Resni interesenti na/ se /avi/o do 20. t. m. na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Modna trgovina» Zahvala, Po smrti gospe Marije Adamič sem prejel od »Ljudske samopomoči' v Mariboru takozvano uezgodno podporo, za katero izrekam tem potom najlepšo zahvalo in priporočam lo nopreccnljivo druilvo v takojšnji pristop. Kožarje, dne 13. januarja 1932. Alojz jablič Najcenejše in najboljšo: inodrocc, otouianc, mreže, divanc, feder-modroce, fotelje in garniture Vam nudi r. sajovic, Stari trg štev. 6 Vsa tapetniška dela po nizki ceni. Objave Beseda samo 50 par Preklic! Podpisani preklicujem, in izjavljam, da ni Ludvik Habjan pomožni monter, stanujoč v Domžalah — opravičen sprejemati in izvrševati nikakih elektr. napeljav, še manj pa ka-sirati kake denarne zneske na moje ime. — Ivo Grilc, elektroteh. podjet. Ljubljana. Oklic Dne 25., 26. in po potrebi še 27. januarja t. 1. se bo vršila v Dobu štev. 71 prostovoljna sodna dražba premičnin iz zapuščine pok. Videmška Antona. Dražba se bo vršila od 8—12 in od 13—17 ter se bo prodajalo vino, sode, živila, vozove, seno, drva, pohištvo in mnogo gospodarskih potrebščin. Ponudke bo mogoče plačati s hranilnimi vlogami. Predmeti se lahko ogledajo pred dražbo na licu mesta, oziroma pri skrbniku g. Rihtarju, trgovcu v Dobu, ki daje vsa potrebna pojasnila. Okrajno sodišče na Brdu, odd.' I„ dne 7. ian. 1932. Beseda samo 50 par Stavbne parcele ugodno naprodaj pod Rožnikom. - Naslov pove uprava > SL« pod št. 603. Kupim hišo dvodružinsko, v šentpe-terskem okraju ali na Poljanah. Ponudbe pod Dvodružinska« št. 416 na upravo ».Slovenca«. Prodam malo posestvo, hišo z gospodar. poslopjem, kozolcem, sadnim vrtom, 2 njivi in travnik v Savinjski dolini tik državne ceste in avtobusne postaje, za ceno Din 75.000. Naslov v podružnici »Slov.« v Celju. m Beseda samo 50 par Puhasto perje čisto, čohano no 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo, gosje po i 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIČ - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica perja. Seno zdravo in'suho, naprodaj. L. Nouschak, Bos. Dubica. Sveža jajca komad a Din 1.25, pri odjemu 100 komadov a Din 1.20, pri odjemu celega zaboja a Din 1.10. — Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 5. Gojzerce na obroke TEMPO«, Salendrova 6 (pri kraju Gosposke levo) Obrt Beseda samo 50 par Neveste! Posodo, navadno in najfinejšo, vse kuhinjske potrebščine, strojčke, jedilno orodje itd., posteljne vložke, žimo, morsko travo, štedilnike, krasne kletke in vso železnino kupite pri Fr. Stupica, trg. z železnino Ljubljana, Gosposvetska c. 1. Lanene tropine prvovrstne kakovosti, 37-38%, mlete, po 195 Din za 100 kg inkl. vreče, kupite do konca januaria t. I. v tovarni olja Hrovat & Komp., Ljubljana. Mizarji 30 do 35 m" trdega lesa, 3 leta starega, zračno sušenega, javor, hruška, lipa, češnja, brst, jelša, se proda nr1 Din 480 Din, franko žaga. Franc Mar-tinec, Škofljica. Trafikanti pozor! Proda se dobro ohranjen kiosk po zelo ugodni ceni. Naslov pove uprava SL« pod št. 718. PSenitnn molio najboljših mlinov ourti najceneje veletrgovina žita in mlevskih izdelkov A. VOLK, LJUBLJANA Reilleva cesta 24. IFTTTTni Beseda samo 50 par Lep črn klavir svetov, znane prvovrstne tv. Pokorny, po ugodni ceni prodam. — Vzamem rabljen klavir v račun. — J. Bajde, Gosposvetska cesta 12. Kupimo Beseda samo 50 par Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Solne vreče vsako množino, kupimo. -Ponudbe z navedbo cene na upravo .Slovenca' pod »Sol« št. 387. Srečke, delnice, obligacije kupule Uprava »Merkur«, Ljubljana — Selenburgova ulica 6, II. nadstr. Nogavice rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene, samo pri PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Modroce otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje Ignacij Narobe Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu). >0 mizarskih mojstrov opravlja vse delo na naših strojih z vdelanimi motorji že leto dni pri Mizarski zadrugi v Št. Vidu brez najmanjšega defekta. Glavno zastopstvo: TEICHERT & SOHN Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 2059 Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva ulica 5 Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana. Stari trg St. 32. Predtiskaua ročna dela za vse! Stenski prti 7 Din, stenski prti, rdeče ali modro obrobljeni, 10 Din, prtički od 1 Din naprej, blazine, milje etc. — Novi vzorci, čist tisk, dobro blago. Malek & Miheš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. Vezenje zaves, perila, monogramov etc. Entlanie, ažuriranje. — »Breda« žepni robci komad 2 Din. Zahvala Ob priliki nenadne in nevarne bolezni moje žene Otilije, mi nalaga dolžnost, da izrazim na tem mestu globoko zahvalo gosp. dr. Červenki, primariju ženske bolnišnice v Novem mestu, ker jo je olel gotove smrti. — Iskrena mu hvala, kakor tudi požrtvovalnim častitim sestram, ter vsem, ki so pripomogli k hitri pomoči. Novo mesto dne 18. januarja 1932. MIHAEL LUKMAN, trafikant. Krasen luksuzni odprt osebni avto 75 HP 6 ciiinderski, prva evropska znamka izza Rolls-Roysa, šestsedcžen, dobro ohranjen, pravi avto za ture, izredno poceni naprodaj. Izvanredna prilika za veleposestva, trgovcc, advokate in vsakogar, kdor mnogo potuje. Pogodba je mogoča, tudi na odplačila proti jamstvu, odnosno se zamenja za zemljišče, les itd. Reflektanti naj izvolijo poslati svoj cenj. naslov na upr. Slovenca« pod »Redka prilika št. 700«, pa dobe podrobnejše pogoje. Potrti in žalostni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je umrla po kratki bolezni, naša predobra in vzorna mama Mar Morija roj. Kozjek previdena s sv. zakramenti, v starosti 80 let. Pokojno mamo priporočamo vsem, ki so jo poznali, v blag spomin. Francija-Golbey, dne 11. jan. 1932. Žalujoči ostali: hčeri Manca in Meta v Ameriki, sin Johan v Franciji. Za takoj izplačano podporo po smrti našega očeta g Jožefa Peteline ♦ izrekam lem potom »Ljudski samopomoči« v Mariborn najlepšo zahvalo. | Cerklje ob Krki, dne 3, januarja 1932. Miha Lorber Tovarniški objekt v Zagrebu je naprodaj. Površina 3371 m*, ugodna lega, meječa ob 2 cesti, stanovanjska in tovarniška poslopja ter skladišfa. Parna moč in lastna vodna napeljava. — Ponudbe pod »Tovarniški objekt v Zagrebu" na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9 Jajaš-rf.S S ©° a, rr n-- ^ nO n oco J5. is _ ~ s* K u ■ t. s- = Ecs^ J S3.Š -£ " -ri -• ® — ra n — h •S? P - S m s •—»s- (D i> Cfi c M — K * se j? es o> 00 ct« £ I—1 -O i'i1 H*? cS« • o> - > se . u > aj c M > S " ti