Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir TRST, nedelja 12. januarja 1964 Leto XX. - St. 10 (5693) Veljaj njfotovitcv 'Vfi prvič, če zapišemo, da je svet naše narodnostne Skupine v teh treh obmejnih pokrajinah pravzaprav le majhen svet, o katerem razpravlja predvsem naša skupnost sama in še vedno premalo tudi tisti, to živijo z njo, v njej ali okrog nje. Veliki in odločilni dogodki po svetu so seveda mnogo bolj važni tudi zato, ker je vse dogajanje pri nas bolj ali manj tesno z njimi povezano ter ne smemo in ne moremo pred njimi zapirati oči. Toda če od časa do časa vendarle postavimo ta naš mali svet na prvo mesto, še ne more pomeniti, da smo za en sam trenutek pozabili na vse, kar se okrog nas dogaja, saj ne more biti drugače kot da gledamo na vsa naša vprašanja vedno in povsod ob upoštevanju vsega izven nas. Sedaj, ko smo že skoraj v sredi prvega meseca novega leta in nam je znano, kaj si v njem želijo in zahtevajo dru-f=i. se nam zdi zlasti važno u-gotoviti — sodeč po glasilih vseh skupin, ki jim Slovenci v Italiji pripadamo — da dejansko glede narodnoobrambnih zahtev ni nikakršne razlike. Ko smo že pred letom, dve ali tri in še več prav ta skupni imenovalec poudarjali, smo zapisali, da bi se bila morala najti tudi primerna sredstva za odstranitev razlike v načinu, kako najuspešneje doseči naše narodnoobrambne smotre. In čeprav ni in v današnjih razmerah ne more biti resnih raz-iogov, da se doseže oblika e-notnosti tudi v načinu, se to niti v preteklem letu ni zgodilo in zato bi bilo zaželeno storiti letos vsaj korak dalje ne pa koraka nazaj kot se zdi da moramo reči za lanskoletne Poskuse skupnih nastopov spričo pojasnil in polemik v tej zvezi. o čemer pa danes na tem -mestu nočemo razpravljati. O-mejiti se hočemo le na eno: bistveno enotnost narodnoobrambnih zahtev in iz nje izhajajočo potrebo enotnosti nastopov. Ostalo so najprej dolžni storiti tisti, ki so za obstoj tn razvoj naše skupnosti neposredno odgovorni zlasti pred svojimi volivci. Druga ugotovitev, ki prav tako izhaja iz raznih tednikov, mesečnikov in koledarjev, je določena poživitev slovenskega kulturno prosvetnega delovanja ter vsestransko izražena '°lja, da se v prihodnje dosego še večji uspehi. Naj navedemo le eno številko, ki morda o°lj kot kakršno koli drugo naštevanje dokazuje upraviče-n°st naš« trditve: da je nam-*eč samo v preteklih mesecih novembru in decembru znaša- 0 število slovenskih prireditev Prl nas skoraj devetdeset s Pripombo, da ta številka ne u-j leva nastopov na tržaškem m koprskem radiu, pri katerih sodelujejo naši tukajšnji kul-Urni in prosvetni delavci. Gle-e obiska pa naj se spomnimo j!6 liste stotine ljudi, ki so bi-Prisiljeni oditi drugam, ker 1 bilo več vstopnic ne za kon-erl priljubljenih oktetovcev e Za gledališko otroško pred-*vo. No, boleča ugotovitev se PJ1 tem tudi tokrat tiče Slo-hcev v videmski pokrajini. ahje nj bogve kaj v načrtih sti Prav tistl del naše skupno * ki zagotavlja in prepriču- * da je edini predstavnik v Slovencev v Italiji, nima k odrtih dejansko prav nič — maj da te naše brate «tretje ogorije« še cenijo. s, rav stanje Slovencev videm-D ® Pokrajine bi moralo biti nainet Prvenstvenih skrbi in v letošnjem letu vseh ih organizacij in ustanov tičri de na kakršno koli poli-sat ° l)arvo- To moramo zapi-, i spričo ponovne nadvse trp-to u®otovitve, da se budi lani nil stanJe ni bistveno spreme-„1 ' Njihovo štirinajstdnevno *£silo iz Vidma je za te Slo-kofCC iiiiiiiii«iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuxnujiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiJuiiiiiiiiiiiiiiiiiiivfei«iiiiiiiaiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiininarTacv>*«iii>«iiiiiiiiiiiiiritfiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitKnYiii«iiiiiiliniiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiia,,ii,,iiaiB« PO NAPADU AMERIŠKE VOJSKE NA PODROČJU PANAMSKEGA PREKOPA Panama zahteva revizijo pogodbe z ZDA Poziv Varnostnega sveta na konec spopadov Mirovna komisija OAD prispela v Panamo - Razgovori Johnsonovega odposlanca Thomasa Manna s predsednikom Chiarijem PANAMA, 11. — Panamski radio je danes javil, da je bilo | mu prebivalstvu, njihovo prezi- med spopadi ob prekopu 27 mrtvih in 294 ranjenih. V ameriškem državnem departmaju so javili, da so zgubili življenje trije ameriški vojaki, 91 pa jih je bilo ranjenih. Ponoči so javili, da je prišlo do novega streljanja na meji s področjem prekopa. Hotel «Tivoli», ki je v bližini meje, so evakuirali. Panamska vlada je sporočila, da so novo streljanje izzvali ameriški vojaki in da je bilo nekaj Panamcev ranjenih. Dopisnik radiofonske družbe NBC Scott je javil, da je streljanje trajalo do 3.30 zjutraj po srednjeevropskem času. Sinoči je prispel v Panamo odposlanec ameriškega predsednica Thomas Mann, ki ga je takoj sprejel panamski predsednik Roberto Chiari. Pol ure pred Mannovim prihodom je panamski tajnik za informacije v predsedstvu republike pozval po radiu prebivalstvo, naj bo mimo. Profesorji in študentje panamske univerze pa so pozvali vlado, naj skliče mednarodno zborovanje ob udeležbi delegatov Anglije, Francije, Sovjetske zveze in nekaterih a-meriških držav, ki naj proučijo vprašanje nacionalizacije in nevtralizacije prekopa. V Panamo je prispela danes tudi mirovna komisija Organizacije ameriških držav, v kateri je pet članov. Ko je komisija prispela na letališče, jo je sprejel panamski zunanji mini-ster Soliš in jo povabil na razgovor s panamskim predsednikom. Razen tega je Soliš pova-bil člane komisije, naj prisostvujejo predvajanju dokumentar-nega filma ob incidentih ob prekopu. Danes so panamske sindikalne organizacije razglasile splošno protestno stavko proti napadom ameriških vojakov. Ameriški državni tajnik Dean Rusk in predsednik Johnson sta v stalnem stiku s Thomasom Mannom. Ta se je sinoči sestal s panamskim predsednikom In nocoj bo imel z njim nov razgovor. Kakor poroča radio CBS, je panamski predsednik Chiari postavil tri pogoje za ponovno navezavo diplomatskih odnosov z ZDA: 1. Panama mora dobiti popolno suverenost nad področjem prekopa. 2. ZDA bodo morale plačevati večji delež dohodkov kakor dozdaj panamski vladi (sedaj plačujejo 1.930.000 dolarjev letno). 3. Panamskim delavcem je treba nuditi enake pogoje kakor ameriškim delavcem na tem področju. Kakor poročajo iz Caracasa, je venezuelsko zunanje ministrstvo objavilo izjavo, s katero izreka bratsko razumevanje venezuelske vlade in venezuelskega ljudstva panamski vladi in ljudstvu. Izjava pravi, da so krvavi incidenti na področju prekopa izzvali v Venezueli odločno obsodbo stališča, ki so ga zavzele severnoameriške vojaške oblasti. Varnostni svet Združenih narodov se je sestal preteklo noč ob 3.40 po srednjeevropskem času. Predsedoval je bolivijski predstavnik Renan Justiniano. Pri razpravi je bil navzoč tudi panamski predstavnik. Predsednik Varnostnega sveta je ob zaključku debate na predlog brazilskega predstavnika, s katerim se je strinjal tudi panamski predstavnik, pozval ameriškega državnega tajnika Deana Ruska in panamskega zunanjega ministra Solisa, naj poskrbita, da takoj preneha streljanje in prelivanje krvi, ter naj obe vladi pozoveta vojaške sile na največjo zmernost, ter naj poskrbijo za zaščito civilnega prebivalstva. Na seji je prvi govoril panamski predstavnik Aquilino Boyd, ki je poudaril, da je Panama postala žrtev napada na njeno ozemlje in civilno prebivalstvo, ki go ga izvršile ameriške oborožene sile na področju prekopa. Boyd je obsodil sovražnost ameriških vojakov proti panamske- ranje tradicij prebivalstva in njihove rasne predsodke. »Američani na področju prekopa, je dodal panamski predstavnik, so sistematično sabotirali sporazume, ki priznavajo izvajanje panamskih pravic, kakor n.pr.. tudi razobešanje zastav na področju.« Poudaril je, da področje prekopa ne sme ohraniti sedanjega statuta, ki je edini razlog za nesoglasja. Poudaril je, da je nujno potrebno, da se področje prekopa nacionalizira ali internacionalizira. Dalje je Boyd izjavil, da je ameriška vlada vedno imela gluha ušesa za panamske zahteve z izgovorom, da se ne more pogajati pod pritiskom in da je potrebno počakati na zgraditev novega prekopa. »ZDA, je dodal, so s prezirom odgovorile na napore patriotov, da znova pridobijo pravice Paname nad prekopom, ki nosi ime njihove dežele.« Obtožil je ZDA, da so spremenile v svojo korist pogodbo iz leta 1903, da so monopolizirale najboljša mesta pri u-pravljanju prekopa in da so plačevale Panami smešno nizke zneske, medtem ko imajo s prekopom ogromen dobiček. Ameriški predstavnik Steven- son je izjavil, da So včerajšnji incidenti povzročili «veliko zaskrbljenost in obžalovanje ameriške vlade«. Dodal je, da je a-meriška vlada globoko užaloščena zaradi izgube človeških življenj. Omenil je Johnsonov telefonski razgovor s panamskim predsednikom in izrazil upanje, da bodo »poskusi elementov, ki so izven zakona in ki so sovražni Panami in ZDA, da bi izkoriščali položaj v svojo korist, propadli«. Stevenaon je odločno zavrnil obtožbe o napadu in je trdil, da so za začetek incidentov krivi Panamci, ter da ameriško čete niso uporabile »vseh obrambnih sredstev na svojo razpolago«. Izjavil je tudi, da ameriška policija in ameriški vojaki niso zapustili področja prekopa, ter da niso izvedli napada na Panamo, temveč so samo »izvajali ukrepe, ki so potrebni za zajamčenje varnosti prebivalcev področja«. Stevenson je pozval Varnostni svet, naj prepusti mirovni komisiji Organizacije ameriških držav, da konča svoje delo, in je dodal, da je njegova vlada »pripravljena rešiti z neposrednimi razgovori s panamsko vlado morebitne spore«. Na koncu je izjavil, da nameravajo ZDa ostati zveste pogodbi o prijateljstvu in sodelovanju iz leta 1936 med ZDA in Panamo. Brazilski predstavnik je izjavil, da nima podrobnih informacij o dogodkih in zato ne more izreči svojega mnenja. Vendar pa je obsodil hude incidente in človeške žrtve. Izjavil je, naj Varnostni svet «izvede nujne ukrepe«, ki ne bi škodovali pravicam Organizacije ameriških držav. Predlagal je, naj predsednik Varnostnega sveta pozove ZDA in Panamo, naj prenehajo spopadi in prelivanje krvi. Pa- II VAJA NJE NOVE USTAVE V SLOVENIJI Dvojezično uradovanje v Kopru, Piranu in Izoli (Nadaljevanje na 2. strani) Republiški sekretar republiškega sekretariata za proračun in občo upravo Socialistične republike Slo. venije dr. Pavle Rožman je poslal občinskim skupščinam Koper, I-zola, Piran, Murska Sobota in Lendava pred kratkim posebna navodila za dvojezično poslovanje upravnih organov omenjenih občin, ki tvorijo dvojezično območje. V navodilih se uvodoma poudarjajo določbe čl. 43 ustave SFRJ in čl. 77 ustave SR Slovenije, ki jamčijo, da «sta v javnem in družbenem življenju italijanski, oziroma madžarski jezik enakopravna s slovenskim jezikom«. «Sirina, ki jo nakazujejo omenjene ustavne določbe, glede položaja in varstva pravic narodnih manjšin, mora zato dobiti svoj odraz tudi v praksi, Qlede na to, da ustava ni izvršilni predpis, ki bi se lahko uporabljal neposredno in da bi se vendarle tudi na področju manjšinskega varstva še pred izdajo izvršilnih predpisov začela izvajati ustavna načela o enakopravnosti jezika narodne manjšine s slovenskim jezikom na narodnostno mešanih dvojezičnih območjih, dajemo' tale začasna navodila o poslovanju občinskih in okrajnih upravnih organov na dvojezičnih območjih: 1. V občinskih in okrajnih u-pravnih organih na območju, na katerem žive poleg občanov slovenske narodnosti, tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodne manjšine (dvojezično območje), je treba na delovna mesta, ki poslujejo s strankami, predpisati obvezno znanje italijanskega oziroma madžarskega jezika ter ta delovna mesta čimprej zasesti z uslužbenci, ki poleg slovenskega jezika obvladajo tudi jezik narodne manjšine. Organi, ki nimajo uslužbencev, ki bi bili vešči obeh jezikov ali pa ne v zadostnem številu, naj bi s štipendiranjem ali na drug primeren način zagotovili čimprejšnjo zasedbo dvojezičnih delovnih mest z ustreznimi uslužbenci. S primerno kadrovsko politiko je treba doseči, da bo čimveč uslužbencev v upravnih organih na dvojezičnem območju sposobnih poslovati v obeh jezikih. 2. Obrazci, ki jih uporabljajo organi Iz prejšnje točke v poslovanju s strankami, morajo biti dvojezični. 3. Zagotoviti je treba enakopravnost obeh jezikov v upravnem postopku. Ce gre za edinega uslužbenca v postopku, se ta vodi v njegovem jeziku. Postopek, v katerem nastopata dva ali več udeležencev obeh narodnosti, se vodi v obeh jezikih, tako da se z vsakim udeležencem razpravlja v njegovem jeziku. V dvojezičnem postopku se mora uradna oseba, ki vodi postopek, vselej prepričati, če vsi udeleženci razumejo oba jezika. V primeru, d» kateri udeleženec ne razume drugega jezika, mu mora uradna osebo prevesti izjave dane v drugem jeziku, kakor tudi bistveno vsebino dokazil predloženih v tem jeziku. 4. Narodnost uslužbencev v postopku se ne ugotavlja, ker je to v nasprotju z členom 41 zvezne ustave, ki določa, da se občan ni dolžan izjavljati, kateri narodnosti pripada in tudi ne opredeljevati za neko narodnost. To nalaga uradni osebi dolžnost, da v uradnem poslovanju z občani neprisi TA JE TUDI SKORO EDINI, KI NAM STALNO MOTI DELO- ljeno uporablja jezik tako, da z občanom razpravlja v jeziku, ki ga občan uporablja v vsakdanjem življenju. Ce uradna oseba ugotovi, da občan (stranka ali drug udeleženec postopkov) slabo obvlada jezik, v katerem se razprav, lja, nadaljuje razpravo v drugem obeh jezikov, ki Jima je z ustavo zagotovljena enakopravnost. V postopku, ki se začne na predlog stranke, se šteje, da je njen raz-govorni jezik tisti, v katerem je napisala vlogo, oziroma, ki ga v postopku dejansko uporablja Občan pa ima pravico izrecno «• izjaviti o tem, v katerem jeziku želi razpravljati. V postopku, ki se začne po uradni dolžnosti, u-radna oseba uporablja jezik stranke, ki jo osebno pozna, ozirom* o katere narodnosti ni dvoma. V nasprotnem primeru posluje dvn-jezično, dokler stranka, oziroma drug udeleženec v postopku n« način določen v prejšnjem odstavku, ne izrazi svoje volje gle-de uporabe jezik«. 5. Zapisnik o postopku se piš* vedno v jeziku, v katerem se raz-pravlja. 6. Odločba se izda v jeziku, v katerem se je vodil postopek. Ce Je bil postopek v jeziku narodno manjšine ali dvojezičen, se izda odločba v obeh jezikih 7. V zadevah, v katerih je vin. Žena pritožba, se vsi spisi sestav, ljeni samo v jeziku narodno manjšine, uradno prevedejo v slo. venščino preden se zadeva pošlje k drugostopnemu organu. Odločba izdana na drugi stopnji mn. ra biti dvojezična, če je bila dvo. jezična tudi prvostopna odločba: organ prve stopinje mora v takem (Nadaljevanje na 2. strani) Med ponovnim streljanjem na meji s področjem Panamskega prekopa, ki so ga izzvali ameriški vojaki, se je sestal Varnostni svet OZN. Na seji sta panamski in a-meriški delegat obtoževala drug drugega krivde krvavih spopadov. Prvi je poudaril zlasti sistematično ameriško sabotiranje sporazumov, ki priznavajo izvajanje panamski pravic, ter je poudaril, da pod-ročje prekopa ne sme ohraniti sedanjega statusa, ki je edini razlog za nesoglasja. Dejal je, da je nuj-no potrebno področje prekopa nacionalizirati ali internacionalizirati, ker so ZDA pogodbo iz leta 1903 spremenile v svojo korist in plačevale Panami smešno nizke zneske, same pa so imele ogromen dobiček. Ameriški delegat je izra. zil obžalovanje svoje vlade ter odločno zavrnil obtožbo o napadu, češ da so za začetek incidentov krivi Panamci in da ameriške če-te niso uporabile vseh obrambnih sredstev; sicer pa so ZDA pripravljene rešiti z neposrednimi razgovori s panamsko vlado morebitne spore. — Panamski delegat je sprejel brazilski predlog, naj dr-žavni tajnik ZDA Dean Rusk in panamski zunanji minister Soli* poskrbita, da takoj preneha stre. ljanje in prelivanje krvi, ter naj pozoveta vojaške sile na največjo zmernost ter poskrbita za zaščito civilnega prebivalstva. Sovjetski delegat Fedorenko pa je podprl panamski protest, obsodil brutalno uporabo sile ZDA ter izjavil, da panamski protest presega pristaj. nost Organizacije ameriških držav ter da mora o njem razpravljati VS OZN. — Po zadnjih vesteh je bilo med spopadi 27 mrtvih in 294 ranjenih. V Washingtonu pa trdijo, da je sedaj v Panami vse mirno. Včeraj je bil objavljen laburistični načrt za ženevsko razorožit-veno konferenco. Načrt vsebuje enajst točk, od katerih so najvai. nejše: ves načrt naj se izvede v šestih letih v treh fazah; Američani naj omejijo število vojaštva na 2,1 milijona mož, SZ pa na 1,1 milijona mož ob koncu prve faze; pristati na sovjetski kompromis 1,9 milijona; 30-odstotno znižanje konvencionalnega orožja; sporazum s SZ glede jedrskega orožja; morda bodo Američani skrčili število oporišč na tujih ozemljih v prvi fazi; stopnja inšpekcije, v ka. tero je privolila SZ, lahko v prvi fazi nudi zadostno nadzorstvo nad izvajanjem pogodbe; nadzorovano znižanje izdelovanja atomskega materiala. — V pričakovanju zaključka pogajanj za pogodbo pa predlagajo laburisti sklenitev začasnih sporazumov: za blokiranje nadaljnjega višanja vojaških izdat-kov, za »zmrznjenje jedrske oboro, žitve v obeh Nemčijah, na Polj. skem in CSSR; za opazovalne po-staje v teh treh državah; proti žir* jenju jedrskega orožja; sporazum, ki naj prepove izročanje jedrsko-ga orožja nejedrskim državam; o prepovedi podzemeljskih poskusov; o nenapadanju med NATO In Varšavskim paktom ter breiatom-ska področja v Latinski Ameriki, na Srednjem vzhodu In v Afriki. NA ZBOROVANJU^ DELEGATOV^ LEVIČARSKE^ STRUJE^ V RIMU Pred rojstvom socialistične stranke proletarske enotnosti (PSIUP) Nova stranka bo «izpolnila praznino, ki je nastala v italijanskem političnem življenju po dezertiranju socialistične desnice* - Zborovanje levice, ki ostane v PSI - Saragat o razcepu - De Martino v Benetkah - Jutri seja vlade RIM, 11. — Ob ploskanju delegatov in prepevanju »Bandie-ra rossa» se je nekaj minut pred dvanajsto uro rodila nova socialistična stranka, ki se bo imenovala PSIUP (Italijanska socialistična stranka proletarske enotnosti). Ta sklep voditeljev levičarske struje PSI je sporočil delegatom Vecchietti v svojem poročilu na vsedržavnem zborovanju okrog 700 delegatov te struje, ki se je začelo danes dopoldne in se bo zaključilo jutri. V svojem poročilu ie Vecchietti najprej zatrjeval, da ni moč dvomiti v iskrenost njihovih prizadtvanj, da bi ohranili enotnost PSI, vendar pa da ta prizadevanja niso mogla roditi u-speha, ker da se je ((socialistična desnica« odločila za social- demokracijo. Glavno odgovornost za to odločitev je Vecchietti pripisal predvsem Nen-niju, sestava nove vlade levega centra na da potrjuje to odločitev: «Vstop FSI v vlado je zato logična posledica politike, ki jo je sn-e;eia vsa desnica. Novi dratrrt ■: poležal, ki je s tem nastal, ;e v tem, da je socialistična desnica prenesla spor, s tem da je šla v vlado, iz stranke v parlament in v deželo, ker je socialistična desnica prevzela v parlamentu, v deželi in v svetu odgovornosti, za katere jamčita Moro in Saragat.« Kar zadeva nedisciplino socialističnih parlamentarcev, je Vecchietti dejal, da bi z disciplino pri glassovanju sicer Tešili enotnost stranke, «toda s tem bi postali sokrivi za zadnji poskus, da se PSI vključi za stalno, v podrejeni vlogi, v Ironto razrednega sovražnika«. Govornik je nato zatrjeval, da je razcep hotela večina, «da bi zadovoljila Saragata. in da Moro ne bi imel težkoč v svoji stranki«. Nato je obdolžil desnico, da je «izročila simbol socializma socialdemokraciji, inter-nacionalizem in nevtralizem atlan-tizmu, razredno zavest in razredno vlogo protikomunističnemu za-vezn:štvu s KD». Nova stranka bo po mnenju Vecchietta ((izpolnila praznino, ki je nastala v itaii janskem političnem življenju po dezertiranju socialistične desnice. Te praznine ne more danes izpolniti niti KPI, ampak prej pobuda desnice, ki bi izrabila krizo razrednega gibanja, da bi se prebila na površje tudi v Italiji, kakor je to že storil v Franciji de Gaulle po izdajstvu SFIO«. Kar zadeva odnose med novo stranko in PSI, je Vecchietti dejal, da ne bodo nikoli polemično konkurenčni, vendar pa da gre za vprašanja odnosov razrednega gibanja z »reformističnim krilom, ki nastopa onstran barikade«; kar pa zadeva vprašanje odnosov s KPI, pa postaja «vedno. bolj politično vprašanje vsebine in vedno manj politično vprašanje etiket in kompromisov na vrhu«. Nova enotna politika pa je v «he-gemonski vlogi, ki jo morajo uveljaviti delavski slogi v demokratični poti v socializem; namrčč v tem, da je treba dati tradicionalnemu pojmu o razredni diktaturi hegemonsko tolmačenje«. Nova stranka tudi noče biti possred-nik za dialog med KPI in katoliškim gibanjem: »Do srečanja med katoliškim in komunističnim svetom bo prišlo neposredno ali pa ga sp’oh ne bo.» Vecchietti je zaključil; »Pndo- Nekaj ugotovitev (Nadaljevanje s 1. strani) skromna vprašanja: Ali ga o stali pripadniki naše skupnosti dovolj in sploh poznajo in prebirajo? Ali so nanj naročeni? Ali mu pomagajo s svojim sodelovanjem? Ce bi dosegli v letošnjem letu na ta vprašanja ugodne odgovore, bi bil že to korak — ne velik — naprej. A koliko takih in podobnih korakov bo še potrebnih! Med prvimi izpolnitev obljube tistih parlamentarcev, ki so se pred dvema letoma obvezali, da bodo vložili nov predlog za dopolnitev zakona o slovenskih šolah, tako da se bodo lahko ustanovile tudi za Slovence v videmski pokrajini. Pri tem ne mislimo samo obeh delavskih strank, temveč tudi na vedno bolj številne ugodne izjave demokristjanskih prvakov zlasti na njihovem gori-škem kongresu. Nočemo omenjati vseh ostalih skrbi spričo nalog, ki nas čakajo letos v zvezi s pokrar Jinskimi in deželnimi volitvami, da bo naša skupnost v deželnem svetu čim bolje zastopana, in na Tržaškem v zvezi z nadaljevanjem neskrupuloz-nega razlaščanja ter desete obletnice londonskega sporazuma itd. Reči pa moramo, da še v vseh treh pokrajinah z vedno večjim krajevnim uveljavljanjem levega centra odpirajo nova vprašanja, ki že čakajo na pravilne in za našo skupnost najugodnejše rešitve. Podčrtati pa moramo vnovič, da so take rešitve možne le ob razumnem njihovem proučevanju, pravilnem openjevanju stanja in možnosti ter z vsestransko medsebojno strpnostjo spričo najnovejšega nadaljnjega zboljšanja odnosov med o-bema državama, ki jim daje pečat tudi bližnji obisk predsednika vlade in zunanjega ministra v Beogradu. S. R- biti si hočemo prostor, da bi postali živa sila. Zaradi tega vam predlagamo že sedaj, da ustanovimo samostojno stranko... Samostojna stranka, glede na njen izvor in na njene smotre, si more nadeti le slavno ime, ki so ji ga italijanski socialisti dali v odporu in osvobodilni borbi, ga ohranili v zgodovinskih letih takoj po vojni, do Saragatovega razkola. V PSIU vidimo idealni lok z vprašanji odpora, ki pa so ostala nerešena z demokratično restavracijo. Naš odgovoren odcep od Nen-nijevega trasformizma pomeni reakcijo na parlamenta ristično in traslormistično dejtodenco politične borbe, in naša naloga je, da jo razširimo v politično akcijo. Imamo, imeli bomo tisoč težkoč, ogromne naloge pred seboj: zavedajmo se tega, toda ne ustrašimo se jih, ker izbrali smo socializem: to je naša moč, to je pot našega napredovanja« V diskusijo sta posegla med drugimi tudi Libertini in Foa, ki je dejal med drugim, da kljub ustanovitvi nove stranke, oni poudarjajo enotnost socialistične sin. dikalne struje. Disskusija se bo’ nadaljevala jutri, Basso je izjavil, da se bo umaknil iz javnega življenja iz zdravstvenih razlogov, To bo povedal v svojem jutrišnjem posegu v diskusijo. Jutrišnja številka ■Avantil* piše: «Po poročilu Vecchiettija je številna skupina voditeljev levice (članov centralnega odbora PSI, voditeljev FGS, državnih in pokrajinskih sindikalnih voditeljev, voditeljev množičnih organizacij in pokrajinskih federacij stranke) izrazila na svojem zborovanju svo. je nesoglasje z razcepom PSI in sprejelo naslednje sklepe: da bodo nadaljevali, kot levičarska stru. Članice razorožitvenega odbora OZN, ki se bo po daljši prekinitvi dela zopet sestal 21. t. rn. v Ženevi, so začele posvetovanja, da se sporazumejo o stališčih, ki jih bodo zagovarjale. Seveda se ločeno posvetujejo zahodne članice odbora, vzhodne in izvenblokovske. Kakor je znano, je v razorožitve-nem pododboru osem izvenblo-kovskiii držav, ki so Etiopija, Indija, Brazilija, Mehika, Nigerija, Švedska, Z AR in Burma. Te države si prizadevajo zbližati stališča velesil glede razorožitve. Tem državam se zdi nujna nova pobuda, ki naj bi omogočila nadaljevanje procesa popuščanja svetovne napetosti. Kakor poročajo v brazilski prestolnici, bo zaradi lega akcija teh držav v Ženevi še odločnejša od dosedanjih. Brazilska vlada bo predlagala opustitev podzemeljskih atomskih poskusov. Na podlagi tega predloga bi dosegli popolno opustitev teh poskusov postopoma. Najprej bi prepovedali tiste podzemeljske eksplozije, ki jih je moč ugotoviti z detektorji. V drugi fazi pa bi prepovedali še Vse ostale pozemeljske poskuse. V britanskih krogih so mnenja, da bi bil tak sporazum logično in nujno nadaljevanje moskovskega sporazuma. Tudi ZPA pripravljajo nove predloge za razorožitev, kar je o-menil tudi predsednik Johnson v svoji poslanici kongresu. Baje pripravlja ameriška vlada predlog, po katerem bi uvedli sistem mednarodnih opazovalnih postaj za zaščito pred nenadnimi napadi, Te postaje bi razmestili na ozemlju ZDA, Sovjetske zveze in njihovih zaveznikov. Skupno bi bilo 20 do 30 takih postaj, ki bi bile razmeščene na krajih, kjer je mogo-......................................tuiiBmMimiiiiiiiiiunittiiHNmmuttii.............. Laburistični kompromisni predlogi za nadaljnja pogajanja o razorožitvi Na konferenci je potrebna tudi udeležba Kitajske • Šest začasnih ukrepov v pričakovanju dokončnega sporazuma ja, svojo borbo v PSI; da bodo sklicali v kratkem vsedržavno zborovanje svojih pristašev, da bi razpravljali in odločili o svojih nadaljnjih nalogah; da se takoj objavi politični dokument, lei bo povzel stališča struje, na podlagi katerih bodo obnovili razgovore z večino stranke, da bi določili pogoje za obnovo stvarnega demokratičnega življenja v stranki sami. Zborovanju so predsedovali Pizzo, Veronesi, Verzelli in Vigo-ne, člani centralnega odbora PSI. Bertoldi, najvplivnejši predstavnik nove levice PSI je po vesti o ustanovitvi nove stranke, dejal, da je vzel z zadovoljstvom na znanje zatrjevanje Vecchiettija, da nova socialistična stranka (PSIUP) namerava vzdrževati bratske odnose s PSI sploh, še posebej pa z novo levico, ki se bo reorganizirala v PSI. Bertoldi je še izjavil, da večina pristašev levičarske struje ne bo šla v novo stranko, ker je v tem trenutku bolj kot kdajkoli potrebna enotnost levice in enotnost PSI. Ustanovitev nove socialistične stranke je Saragat komentiral ta- kole: «Gre za proces razčiščenja, ki — dasi boleč — utrjuje razvoj politike levega centra in pospešuje perspektivo večje strnjenosti italijanskih delavcev okrog i-dealov demokratičnega socializma, ki so lastni naprednejšim demokracijam*. Vodstvo PSDI je izvolilo Ta-nassija za novega tajnika, Cari-glio pa za novega namestnika tajnika stranke. V ponedeljek ob 17 bo seja ministrskega sveta. V svojem govoru v Benetkah je tajnik PSI De Martino pojasnil politične razloge sodelovanja PSI s KD, PSDI in PRI; poudaril je, da vsakršen, tudi omejen razcep PSI pomeni »veliko zgodovinsko in politično napako*; dejal je, da je pogrešna teza tistih, ki menijo, da bi razcep PSI omogočil ustanovitev velike demokratične socialistične stranke, ki bi mogla predstavljati alternativo KD; problem ni v združitvi socialistov in socialdemokratov, ampak kvečjemu v ustanovitvi ene same delavske stranke na demokratičnih o-snovah. Podpis pogodbe za milijon ton žita Sovjetski zvezi MOSKVA. 11. — Tass javlja, da so dazies podpisali v Mo« vi pogodbo, na podlagi katere bo Sovjetska zveza kupila od ZDA milijon ton žita. Pogodba je bila s’Tenjena s predsednikom ameriške izvozne družbe »Continental Grain Company«. Gre za prvo tovrstno pogodbo med ZDA in SZ na podlagi pooblastila bivšega predsednika Kennedyja. Žito bodo poslali v Sovjetsko zvezo v teku februarja in marca. Polovi, co tovora bodo prepePale ameriške ladje. Skupna prodajna cena znaša 90 milijonov dolarjev izvzemih prevozne stroifae, od katerih bo Sovjetska zveza plačala 78.5 milijona, ostalo pa ameriška vlada v obliki podpore omenieni družbi. Razorožitev LONDON, 11. — Laburistični predlogi za ženevsko konferenco, ki so bili sporočeni zunanjemu ministru Butlerju, so bili cianes objavljeni. Gre za poskus zbližanja zahodnega in sovjetskega načrta. Laburisti pravijo: 1. Rusi so predlagali razorožit- veni načrt, ki naj se uresniči v štirih letih, Američani pa načrt, ki naj se uresniči v devetih letih. Laburisti predlagajo načrt, ki naj se izvede v šestih letih v treh fazah, od katerih bi vsaka trajala dve leti. 2. Glede števila oboroženih sil predlagajo Američani, naj to zna. ve faze, Sovjetska zveza pa 1.7 milijona. Sovjetski kompromisni predlog za 1.9 milijona mož bi se moral sprejeti. 3. Tridesetodstotno znižanje vsega konvencionalnega orožja v prvi dvoletni fazi. 4. Nosilci jedrskega orožja: Rusi predlagajo stoodstotno znižanje ša 2.1 milijona mož ob koncu pr- v prvi fazi. To ni realistično, ker iii>iiiiiiiiiiiiiiimniiiiMiiHiiniiiii[iiiiiiiiiiiiiiii(iiiiniiiiiiMwiiiMiiiiiiiiiiiiiiMifiNi(iliiiliiiMi(iiiiiiiiMiiiimM(mmMiiiiiiiiiiiiiiimniiiliiiitfmiuiiH((MiiHiii(nini Po spopadih v Panami (Nadaljevanje s 1. strani) namski predstavnik ie izjavil, da se s tem strinja, in predsednik Varnostnega sveta j* .naročilo takoj izvršil, kakor že omenjeno. Se prej je govoril sovjetski predstavnik Fec^prenko, kj, je podprl panamski protest in poudaril, da moja Varnostni svet sprejet! ukrepe, da pretieha napad na panamsko republiko. Obsodil je brutalno uporabo sile velike države projj mali latinj, sko-ameriiki državi m izjavil, da panamski protest presega pristojnost Organizacije ameriških držav ter mora o njem razpravljati Varnostni svet. Omenil je, da ss je Sovjetska zveza večkrat izrekla proti navzočnosti tujih čet in proti tujim oporiščem v tujini in je dodal, da so panamski dogodki tragična posledica takega stanja. Angleški predstavnik je podprl brazilski predlog, maroški predstavnik je izrazil upanje, da dogodki ne bodo skalili prijateljstva med Panamo in ZDA. Predsednik je nato zaključil sejo ter jo odložil na nedoločen čas. Iz Washingtona javljajo, da je Thomas Mann poslal prvo poročilo v Washin'gtoh o svojem razgovoru s predsednikom Chiarl-jem. V Washingtonu izjavljajo, 'da je v Panami sedaj vse mirno in da ni bilo v zadnjih 48 urah noberiega' premika ameriških sil na karibskem področju. % MUM mm.'1 Hi Imm t mik Panamski študentje nosijo napis; Panama ni protektorat, ampak svobodna država. bi pripeljalo do umika vseh ame- ležba na ženevski konferenci. riških bombnikov in iz trelkov iz Evrope. Američani so predlagali 30-odstotno znižanje v prvi fazi in 35-odstotno v drugi fazi. Sedaj ko je Sovjetska zveza sprejela obstoj «minimalne zastraševalne sile«, bi morali iskati v čim krajšem času sporazum o tem, »Sprejem «minimalne zastraševalne« sile je važna sprememba v so-vjets-i politiki.« 5. Oporišča na tujih ozemljih: sovjetski predlog o odpravi vseh oporišč ni sprejemljiv. Američani predlagajo postopen umik v drugi in tretji fazi, kar bo So. vjetska zveza težko sprejela. «U-mik izstrelkov »Thor« in »Jupiter« iz Velike Britanije, Italije in Turčije daje misliti, da bi utegnila Američani sprejeti skrčenje šte. vila oporišč že v prvi fazi.« 6. Inšpekcija. Laburisti menijo, da je dejanska inšpekcija potrebna in da ne bo mogoča pogodba o razorožitvi, dokler ne bo Sovjetska zveza sprejela primernih inšpekcij. V svojih predlogih za »minimalno zastraševalno silo« dokazujejo Rusi, da na neki način sprejemajo to načelo. Laburisti menijo, da stopnja sprejete inšpekcije lahko nudi zadostno nadzorstvo nad izvajanjem pogodbe, vsaj' v prvi fazi. 7. Izdelovanje atomskega materiala: Potrebno je sprejeti nadzorovano znižanje izdelovanja a-tomskega materiala. 8. Izročanje atomskega materia-la Avgusta 1962 je ameriška vlada predložila odboru osemnajst h predlog, naj bi velesile izročile OZN določene količine atomske, ga materiala v miroljubne name-b«. Rusi so najprej zavrnili ta redlog, potem pa so ga sprejeli. ■aburisti so mnenja, da je važen itajski pristop k sporazumu o razorožitvi, in zaradi tega so mnenja, da je potrebna kitajska ude. V priča .ovanju zaključka pogajanj za pogodbo predlagajo laburisti naslednje začasne ukrepe: 1. Sporazum za blokiranje nadaljnjega višanja vojaških izdat-kov nad ravnijo v razdobju 1963-1964. 2. Sporazum med prizadetimi državami za »zmrznjenje« jedrske oborožitve, ki že obstaja v o-beh Nemčijah, na Poljskem in v CSSR in po možnosti v drugih državah, kot prvi korak za določitev brezatomskega področja z zni. žanimi konvencionalnimi silami pod mednarodnim nadzorstvom. 3. Sporazum o določitvi opazovalnih postaj v obeh Nemčijah, na Poljskem in CSSR kot del in-špe c:jskega sistema na brezatom. skem področju. 4. Sporazum proti širjen!u jedrskega orožja. Laburisti želijo s;o. razum, ki naj prepove izročanje jedrskega orožja nejedrskim državam. 5. Raztegnitev moskovske pogodbe tudi na podzemeljske poskuse z minimalno potrebnimi inšpekcijami na kraju samem. 6. Fodpis nenanadalne pogodbe med NATO in var.avskim paktom. 7. Določitev nadaliniih breza-tomsk h področij na pod roč ih napetosti, ka or v Latinski Amer • ki. tia Srednjem vzhodu in v A-friki. BERLIN. 11. — Zahodnoberlin-ski župan Brandt je po radiu izrazil upanje, da bodo »tehnični razgovori«, ki so v teku med za-hodnoberlinskim senatom in vzhod nonemško vlado pripeljali do novega iporazuma o potniškem prometu v Berlinu. »Sporazum o prepustnicah je bil sklenjen, je dodal Brandt, in srečen bi bil, če bi mogli skleniti nov in boljši sporazum.« Spopadi v Bengali: 60 mrtvih KALKUTA, II. —■ V zadnjih dveh prevesti v njegov jezik in mn dneh Je prišlo v Kalkuti in okoU | hkrati z izvirnikom poslati tudi mesta do neredov, med katerimi je | -nrer en prepis če opaziti vsako nenavadno vojaško aktivnost. Tajnik Združenih narodov U Taut je na predavanju na kolumbijski univerzi v Nem Torku izjavil, da je upanje, da se bo še dalje zmanjšala mednarodna napetost, in da te upe budijo spravljive izjave zahodnih in sovjetskih predstavnikov. Znižanje stroškov za oborožitev v Sovjetski zvezi in ZDA je U Tant označil kot ukrep, ki sta ga narekovala večje medsebojno razumevanje in iskrena odgovornost za zagotovitev miru-na svetu. U Tant je med drugim poudaril, da je danes največja nevarnost za mir tekmovanje v a-tomskem oboroževanju, ki ga ie treba ustaviti, ie človeštvo noče svojega konca. . Johnsonova poslanica V svoji prvi poslanici o stanju v državi, odkar je postal predsednik ZDA, je Lvndon Johnson pred ameriškim kongresom izjavil da je svet, v katerem ne bi bilo vojne, končni zmoter ZDA. Hkrati je predlagal proračun za prihodnje finančno leto v znesku 97 9 milijarde dolarjev. Znesek, ki ga je predlagal Johnson, je za 500 milijonov dolarjev manjši od zneska v sedanjem proračunu. Johnson je prav tako izjavil, da bodo ZDA zmanjšale proizvodnjo urana za jedrsko orožje za 25 odstotkov. Ameriški predsednik je zatem povedal, da bo ameriška delegacija na razorožit-venih pogajanjih v Ženevi podala nove predloge za nadzorovanje in dokončno prepoved oborožitve. V svoji poslanici je Johnson dejal, da on in njegova administracija napovedujeta neusmiljeno vojno revščini v Združenih državah. Pristavil je, da ta boj ne bo lahek, vendar si »ZDA ne morejo dovoliti, da ga izgube«. Dve uri, preden je začel brati svojo voslanico, je predsednik Johnson izjavil novinarjem, da bodo za odpravo revščine porabili milijardo dolarjev. Od tega je polovica namenjena novim fondom, ki jih predvideva proračun. Predsednik ZDA je pozval kongres, naj sprejme načrta o zakonski reformi in državljanskih pravicah. Ko je zatem govoril o stroških za obrambo, je dejal, da bodo izdatki za vojsko v prihodnjem letu, za katerega predlaga proračun, znašali okoli 50 milijard dolarjev, kar je nekaj več kot polovica vsega proračuna. Johnson je predlagal deset točk. katerih uresničenje bi pripomoglo, da bi svet ostal brez vojne. Po njegovih besedah morajo ZDA predvsem obdržati sedanjo varnost in premoč in napraviti nove korake vključno z novimi predlogi v Ženevi, ker »tudi brez sporazuma ne smemo kopičiti orožja preko naših potreb». Johnson je zatem predvidel izboljšanje prehrane kot instrumenta miru. Po njegovih besedah morajo ZDA zagotoviti ameriško prednost pri miroljubnem raziskovanju vesolja, pri čemer je glavni cilj ekspedicija na Mesec. To naj bi poslali v sodelovanju z drugimi državumi u tem desetletju. Ko je zatem govoril o trgovini, je Johnson dejal, da se mora svetovna trgovina razširiti. ZDA morajo povečati napore za uravnoteženje ameriške zunanjetrgovinske bilance, hkrati pa postati boljši sosed državam obeh Amerik ZDA morajo tako pomagati drugim državam, da ohranijo neodvisnost in dvignejo življenjski standard. Zadnji dve točki v Johnsonovem načrtu govore o krepitvi atlantskega in drugih paktov, katerih e članica ZDA, in o potrebi, da oostanc OZN ob pomoči ZDA učinkovitejše telo. Pristavil je, da mora'o ZDA skupaj s svojimi zavezniki najti sredstva za zmanjšanje nasprotij med Vzhodom in Zahodom in si prizadevati k novim sporazumom, ki lahko povečajo u-panje vseh, ne da bi hkrati kršili njihove interese. »Stalno moramo biti pripravljeni na najhujše in neprestano delati za najbolje. — Dovolj moramo biti močni, da vojno dobimo in dovolj tmmetm, da jo preprečimo« je dodal Johnson. Cuenlaj zgubilo življenje nad 60 ljudi. V Kalkuti so določili policijsko uro. Vojska, ki je prišla na pomoč policiji, je zavzela vse strateške položaje v mestu. V zahodni Bengaliji Je v zadnjem času nastala velika napetost zaradi poročil o neredih med muslimani in hindujci na bližnjih področjih Vzhodnega Pakistana. Ker se je davi stanje poslabšalo, je policija zahtevala pomoč vojske. Od polnoči dalje je policija streljala vsaj šestkrat, da razžene demonstrante, ki so skušali opleniti in zažgati več trgovin. Predsednik odbora kongresne stranke za Zahodno Bengalijo Je sinoči v posebni izjavi obtožil »protisocialne elemente«, da hujskajo na nerede zaradi »žalostnih incidentov v Vzhodnem Pakistanu«. Titovo sožalje ob smrti dr. J. Raaba BEOGRAD, II. — Predsednik republike maršal Tito je poslal zveznemu kanclerju republike Avstrije dr. Alfontu Gorbachu naslednjo brzojavko: «Z iskrenim obžalovanjem sem zvedel za smrt uglednega avstrijskega državnika dr. Juliusa Raaba, borca za neodvisnost Avstrije in pobornika za dobre sosedske odnose in sodelovanje naših držav. Sprejmite moje najiskrenejše sožalje.. Dvojezično uradovanje (Nadaljevanje s 1. strani) primeru odločbo, ki je bila izda na na drugi stopnji samo v slovenskem jeziku, preden jo pošlje pripadniku narodne manjšine. 8. Stranki se ne morejo naloži ti povečani stroški nariali zaradi dvojezičnega poslovanja. 9. Upravni organi tudi izven u-pravnega postopka občujejo ustno in pismeno s pripadniki narodne manjšine in njihovimi organizacijami v njihovem jeziku. 10. Zakonska zveza se med občani italijanske oziroma madžarske narodnosti sklepa v italijanskem oziroma madžarskem jeziku. V primeru, da je en partner Slo. venec, drugi pa pripadnik narodne manjšine, se sklene zakonska zveza v obeh jezikih, kolikor o-ba partnerja sporazumno in izrecno ne izjavita drugače. 11. Pečati, ligi in štampiljke, ki jih uporabljajo upravni organi in drugi organi občinske skupščine, morajo biti dvojezični. 12. Odloki in drugi splošni ak. ti občinske skupščine in njenih organov morajo biti objavljeni tudi v jeziku narodne manjšine. 13. Razglasi na oglasnih deskah in drugi javni razglasi in naznanila, morajo biti dvojezični. Občina skrbi za to, da je tudi vsako drugo obveščanje občanov takšno, da omogoča seznanitev obeh narodnostnih skupin. 14. Napisne table In drugi na-Piši na zgradbah občinske skupščine in njenih organov, morajo biti dvojezični. V sodelovanju s pristojnimi organi, občina skrbi tudi za dvojezičnost napisnih tabel in napisov drugih državnih organov ter organizacij na dvn. Jezičnem območju, ki opravljajo javno službo. Prav tako je treba v sodelovan‘u z odgovornimi on gani poskrbeti tudi za to, da so napisne table z označbo okrajev ter drugi cestno-prometni napisi, obvestila in opozorila izdani v o-beh jezikih. poslov, ki jih je neka britanska družba sklenila s Kubo. Ta družba je dobavila Kubi 400 avtobusov in nadomestnih delov v skupni vrednosti 10 milijonov dolarjev (približno 6 milijard lir). Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da ZDA obsojajo prodajo teh avtobusov, ker da je ta prodaja -v nasprotju z napori ameriške vlade, da izolira kubanski režim*. Britansko ministrstvo za trnovi-no pa je odaovorilo, da Vel’ka Britanija ni nikoli bojkotirala Kube in nima nobenega razloga, da bi menjala svoje stališče. Velika Britanija redno trguje s Kubo. Se huje pa so se v Washingto-nu razburili zaradi stališča, ki aa zavzema Francova vlada do Kube. Kakor poročajo agencije, je španska vlada svojo prvo letošnjo sejo posvetila ameriško-špan-skemu prepiru o Kubi. Ameriška vlada namreč pritiska na Madrid, naj bi se priključil njeni akciji za osamitev Kube in prekinil vse svoje pomorske ter zračne -veze in vse druge stike s Kubo. Francova vlada pa poudarja, da ima pravico trgovati s Kubo, prav tako kakor trgujejo ZDA s Sovjetsko zvezo. Razen tega ima madridska vlada s Kubo tradicionalne stike in misli tudi povečati dosedanjo trgovino z njo. V Madridu poudarjajo tudi, da vežejo Španijo in Kubo krvne vezi, ker je na Kubi mnogo Spancev in se tam govori španski jezik. Napetost med ZDA in Španijo se je povečala tudi zaradi sklepa a-meriške v’ade, da ukine eno od treh ameriških oporišč v Španiji. Italija V središču mednarodne pozornosti je potovanje predsednika kitajske vlade Cuehlaja po državah Afrike. Po obisku Kaira, Alžira in Rabata je Cuenlaj obiskal Albanijo. V albanski prestolnici je Cuenlaj izkoristil priložnost, da ie v svojih zdravicah in govorih ponovil vse tiste argumente in vsa tista obrekovanja zlasti proti Jugoslaviji, ki si jih v afriških prestolnicah ni upal izreči, zavedajoč se, da bi to naletelo na neugoden odziv. Tudi skupno sporočilo, ki so ga objavili ob zaključku Cu-enlajevega obiska v Tirani, ponavlja obrekovanje Jugoslavije m Sovjetske zveze ter obsoja moskovsko pogodbo o delni prekinitvi jedrskih poskusov trdeč, da ta pogodba še veča nevarnost vojne, Na to izjavo je predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve v Beogradu Dušan Bmgoje-vič odgovoril takole t «Obisk sam sodi seveda v medsebojne odnose obeh držav. Toda izkoriščanje oljiska za najbolj surove napade in obrekovanje proti Jugoslaviji in njenemu vodstvu ni samo z ničimer izzvano sovražno dejanje proti Jugoslaviji, temveč tildi groba kršitev osnovnih norm v mednarodnih odnosih. Namen teh izpadov je zaostrovanje odnosov na tem področju in podžiganje najbolj negativnih teženj hladne vojne» - Blagojevič je dalje izjavil, da Odgovarjajo, da je vse to premalo, je Cuenlaj na zborovanju t* Ska-,^fr je enotnost stranke moč ohra-dru in 'Tirani namenoma podpi- niti le, če večina spremeni dose-hoval zloglasno sovražno politiko I danjo politično linijo izključi so- li sredo zvečer je eksplozija močne bombe poškodovala vhod v palačo CGJL v Rimu. Voditelji CGIL so poudarili, da ni nobenega dvoma, da so atentat izvršili fašistični elementi. Tega mnenja je tudi policija, ki je izvedla številne preiskave in prijela več voditeljev fašističnih mladinskih organizacij. V Rimu je CGIL organizirala protestno zborovanje, ki se ga je udeležila ogromna množica. Razen tega so bile v številnih mestih Italije večurne protestne stavke. Generalna konfederacija dela je objavila sporočilo o atentatu. Spo. rvčilo pravi, da jo »nezaslišani a-tentat izvršili fašistični desničarji, ki tako kažejo svoje sovraštvo proti 'veliki demokratični organizaciji, ki vodi boj delavskega razreda». Generalna konfederacija zahteva, naj oblasti c/dločno intervenirajo, da bi čimprej izsledili krivce. Kakor pravi sporočilo, pripadajo napadalci tistim krogom v Rimu ,ki so znani po svoji zločinski dejavnosti proti političnim in sindikalnim organizacijam. Generalna konfederacija dela na koncu poziva vse italijanske delavce, naj odtočno branijo sindikalne pravice in demokratične svoboščine in naj še tesneje strnejo svoje vrste okrog delavskih organizacij. Nihče ne dvomi, da je treba napadalce iskati med neofašisti, ki so , v zadnjih letih storili vrsto podobnih kriminalnih dejanj proti delavskim mladinskim in m drugim demokratičnim političnim organizacijam. Te dni so se na rimskih uticah spet pojavili napisi: «Mi smo fašisti», prav tako pa so raztrositi letake fašistične mladinske organizacije «Mlada Italija«, v katerih hujskajo na demonstracije in akcije proti socialističnim, komunističnim »n drugim delavskim organizacijam. V četrtek se je sestala komisi* ja za gospodarsko načrtovanje. Predsednik komisije, minister za proračun Giolitti je sporočil, da bo urad za načrtovanje pripravil načrt petletnega proprama in ga predložil do 30. junija letos ministru za proračun, na podlagi katerega bo vlada pripravila do 31. julija osnutek pet letnega gospodarskega načrtu za razdobje 11)65 do 1969, ki ga bo predložila parlamentu v razpravo in v odobritev. Včeraj se je začelo, danes pa se zaključi vsedržavno zborovanje levičarske struje PSI. Vodstvo lep* tarske struje postavlja vodstvu stranke naslednje zahteve: preklic disciplinskih ukrepov proti parlamentarcem, fcj je niso podredili sklepu centralnega odbora in so se vzdržali glasovanju o zaupnici Morovi vladi; takojšnje sklicanje izrednega kongresa stranke, ki mora sprejeti sklep o umiku socialističnega zastopstva iz Mo-rove vlade. V podporo zahteve po sklicanju izrednega kongresa je levica predložila vodstvu stranke zapisnike seje vodstev 34 federacij (kar j« po statutu predpisana tretjina federacij), vendar pa je vodstvo PSI ugotovilo, da vodstva štirih federacij ne zahtevajo izrednega kongresa, ampal sklicanje kongresu ie letos, kar je vodstvo PSI samo predlagalo, da bi se izognili razcepu stranke. Vodstvo PSI je tudi pripravljeno preklicati disciplinske ukrepe proti nediscipliniranim parlamentarcem, vendar le v primeru, da se levica obveže, da bo v prihodnosti spoštovala načelo operativne enotnosti stranke in glasovala v parlamentu tako, kot bo to sklenil centralni odbor stranke. V težnji, da se prepreči razcep stranke, je vodstvo PSi pripravljeno prejeti ustrezne pobude za razpustitev organiziranih struj v stranki, začenši z večinsko strujo, levico pi. pritegniti k tesnejšemu sodelovanju pri določanju strankine politike, vendar pa v mejah sklepov strankinih kongresov. Voditelji levičarske struje pa albanskega vodstva proti Jugoslaviji Dodal je, da Cuenlojeve besede, da se Kitajska zavzema za miroljubno zožitje, povsem nasprotujejo ostalim njegovim izjavam in razkrinkajo dvoličnost politike kitajskega vodstva, ki hoče podpihovati hladno vojno. Sicer pa je tudi predsednik tunizijske vlade Burgiba med obiskom Cuenlaja, ki je prišel tjakaj iz Albanije, izrekel nekatere pridržke do kitajske politike, zlasti do njene napadalne politike do Indije. Vendar pa sta Kitajska in Tunizija sklenili navezati diplomatske odnose in okrepiti medsebojno trgovino. Kuba V ZDA se v zadnjem času hudo razburjajo zaradi trgovskih delovanje socialistične stranke * meščanskimi strankami, ter privoli kvečjemu v zunanjo podporo socialistov politiki levega centra, ker je ta politika po mnenju voditeljev levice, v izključno korist italijanskega neokapitalizma, v nobenem primeru pa ne more biti v korist italijanskega delovnega ljudstva. Spričo tega je zelo malo verjetno, da bi moglo priti do poravnave spora med večino in manjšino PSI, ker jedro spora ne tiči v različnem ocenjevanju sklepov 35. kongresa stranke ali y različnem ocenjevanju sporazuma o vladnem programu med štirimi strankami, ampak gre za temeljno razliko v gledanju na avtonomno politično koncepcijo i*1 linijo socialistične stranke v italijanskem delavskem gibanju »• političnem življenju dežele. VICTOR CANNING Mož, ki j e sovražil ure Ze na prvi pogled se mi je »milil. Morda zato, ker je stal pred njim prazen kozarec, pred menoj pa poln, morda pa tudi zato, ker je bila moja obleka nova, njegova pa že zelo oguljene. Pri takšnih srečanjih prične človek nehote razmišljati o samem sebi. Cez dvajset let bom jaz sredi šestdesetih let kot on zdaj — in v dvajsetih letih se u-tegne marsikaj zgoditi. Sklonil se je naprej in se naslonil na mizo. Iz žepa svojega telovnika je izvlekel uro in jo položil med naju. Bila je dobra srebrna ura z zlatimi kazalci, kakršnih zdaj ne uporabljajo več. — Za dvajset frankov bo vaša. Ne bojte se, pošteno sem jo plačal. Po načinu, kako je takoj prešel na zadevo, sem spoznal, da je imel mnogo izkušenj v takšnih stvareh. — Ne potrebujem je, — sem dejal. In ker se mi je možak smilil, »etn mu hkrati z uro stisnil prek mize tudi pet frankov. Ko sem opazil presenečenje v njegovih očeh, sem naročil zanj steklenico piva in šunkarico. — Ljubše bi mi bilo, če bi kupili uro, — je dejal, ko nama je natakar postregel. — Ne mislite več na to, — sem odgovoril. Napravil je dolg požirek. — Sovražim ure! — je dejal nenadoma s takšno grenkobo, kakor da bi se spominjal 'neprijetne pre-teklosti. — Vse se je pričelo z njimi. Moj vlak je odpeljal šele čez pol ure. Imel sem še čas. Razen *ega se je v meni vzbudilo zani-manje, ker sem slutil-, da bo sledila izpoved. Pričakujoče sem ga pogledal. — Ime mu je bilo Chris Selby, je pričel možak svojo pripoved. — Tedaj je bil znan in uspešen gledališki agent v Londonu. Zaslužil je dobro, toda kljub temu ni mogel' premagati skušnjave, da bi ne zaslužil še kaj po strani, čeprav ta pot ni bila čisto poltena. Iz možakarjevega nadaljnjega pripovedovanja sem povzel, da se je vse to dogajalo pred kakimi dvajsetimi leti — pred prvo svetovno vojno. Ta Chris Selby je bil torej mož sladkih besed, kadar je bilo treba kaj doseči, ip hladen računar, kadar je šlo za njegovih dvajset odstotkov .pri Poslu. Imel je navado, da je pet do šestkrat letno odpotoval v Pariz, *ier je sklepal nove pogodbe in •ngažiral nove igralce. Njegov °čarujoči smehljaj mu je polagal, da svojih večerov na Champs-Elysses ni preživljal sam. Njegovi posli so mu omogočali, da mu ni bilo treba preštevati 8vojih frankov. Dvakrat na leto se je odpeljal ■v Francijo s svojim avtomobilom. Potoval je vedno prek Dovra in Calaisa, kjer ga je večina carinikov že dobro poznala. Z njimi je navezal prijateljske stike in jim včasih velikodušno daroval brezplačne vstopnice za svoje london- ‘ slle in pariške prireditve. In dvakrat na leto je tudi spra-Vll iz Pariza v London približno ®et tisoč ur. Morda je slišati malce pretira-**°, toda neverjetno je, koliko ur ahko skrijemo v avto, če 65-litr- bencinski tank razdelimo ta-~°> da je v njem prostora samo * deset litrov bencina, in če ima ^®zen tega še dvojna tla. Seveda bilo treba v tem primeru av. 0 Pogosteje ustavljati in polni-} z gorivom. Toda kaj je že to 'e človek zasluži pri vsaki vož- kakih dvajset tisoč frankov! v tedaj torej, — je pripovedo-al stari mož dalje, — se je od-j ial Chris precej slabe volje iz °ndbna. Ne morda zato, ker bi 81 delal skrbi zaradi carinikov, *nPak zato, ker je bil besen na °*a, ki mu je ure dobavljal. Kakih tisoč ur iz njegovega tovo-r® se namreč sploh ni dalo naviti, večina drugih ni ustrezala naro-ehi kvaliteti in sploh je bila vsa p0Šiljka tako slabo povita, da so mnoge ure prispele poškodovane na Ciij < Njegov dobavitelj je bil neki "mnsiear Audiat, pariški juvelir 1 ie vodil svoje podjetje skupno s svojima dvema ne posebno bi- * tima bratoma. Monsieur Audiat 1 bil le sposoben trgovec, tem- je bil tudi zelo previden, bris Selby je bil njegov edini djemalec za to vrsto posla in btonsieur Audiat se je raje zali'*!.0^'1 z rednim manjšim do->ekom dvakrat na leto, kot da 1 *e spuščal v nevarno razšir-anie svojega posla. preden je Chris Selby zapustil t ariz, je običajno pustil svoj av-0 čez noč v garaži gospoda Au-lata> ki ga je s svojima — ne P°sebno bistrima — bratoma do Jutra natovoril z urami. Kakor že omenjeno, Chris Sel-y ie bil tokrat jezen na svojega °bavitelja, in ko je prispel v Pa-.z' »e je odpeljal takoj h u Audiatu. Njegov očar bleh je izginil in na ubogega Kudiata Se je usula toča ne rav-® izbranih besed. Ni pozabil tu-. na to, da Je vstavil v »voj t,U?0Urn'k besed od časa do časa m kakšno zlobno pripombo o rgovcih nasploh in francoskih rUovcih posebej. Bila je pred- s; stava, ki jo je Selby kot gledališki agent obvladal do popolnosti. Na koncu bi gospod Audiat svojemu družabniku najraje potisnil nož med rebra, če ne bi s tem izgubil svojega rednega dobička. Izjavil je le, da je ure iz Švice prejel in jih natovoril v avto, ne da bi jih pregledal. Obljubil je, da bo v naslednji pošiljki z bratoma skrbno pregledal vsako uro. Naslednji dan je Selby porabil za to, da je iskal nove plesalke za svojo londonsko revijo. Zvečer je telefoniral Audiatu in izvedel, da so ure iz Švice prispele. Takoj je odpeljal svoj avto v Audiatovo garažo in dal dobavitelju natančna navodila, kako morajo biti ure povite. Drugo jutro se je Chri* že okoli četrte ure peljal s svojim avtom proti Calaisu. Zadovoljno je prepeval, in kjer koli je srečal na cesti kakšno mlado dekle, se ji je občudujoče nasmehnil. Bilo je hladno jutro, in ko je prispel v Calais, ni delal francoskim carinikom nobenih težav. Zapeljal je svoj avto na ladjo, sam pa je stopil v ladijski bar in popil močan konjak. Carinika v Dovru je dobro poznal. Bil je mož približno njegovih let. Chris Selby mu je pripovedoval najnovejše pariške šale in odgovarjal na običajna vprašanja. Vse je šlo dobro in Chris je že hotel vstopiti v svoj avto, ko so nenadoma zatulile vse sirene in so vsi ljudje obstali. Chris Selby je vedel, kaj to pomeni. V tistih dneh so se ljudje še živo spominjali prve svetovne vojne. Enajstega novembra — r.a dan sklenitve premirja —-so vsako leto zatulile sireke. Vsi ljudje so obstali na svojih mestih. Dve minuti je vladala popolna tišina. Celo galebi so prestrašeni obmolknili s svojim hrešča-njem. Chris Selby in carinik sta stala kot dva kipa ob avtu. Lahko bi bila slišala buciko, ki bi padla na tla. Nihče ni izpustil bucike, toda Chris Selby in carinik sta slišala nekaj drugega; ne sicer posebno glasno, toda vendar dovolj glasno, da je slišal carinik, je bilo slišati tiktakanje pet tisoč ur. Da bi se prepričala o kvaliteti vsake posamezne ure, sta bila ne posebno bistra brata gospoda Au-diata navila vseh pet tisoč ur... Na tem mestu je mpšak prekinil svojo zgodbo in ponovno segel po pivu in šunkarici. Ni mi bilo žal tistih petih frankov, ki sem mu jih dal. Zgodba je bila zanimiva. Toda hotel sem izve-leti še več. Dejal sem: «Ce mi boste zdajle rekli, da ste vi Chris Selby, vam bom dal dvajset frankov za uro!» Toda starec me je pogledal in zmajal z glavo. — Selby je pred nekaj leti umrl. Ne, jaz sem bil carinik. S svojim očarljivim smehljajem me je v desetih minutah pregovoril, da sem za dobro nagrado postal njegov tihotapski družabnik — in dve leti pozneje so naju oba prijeli... | j . Godba na pihala iz Trebč in Gropade, ki bo danes nastopila v dvorani na stadionu «1. maj» skupaj s pevskimi zbori Janez Menart je izdal novo pesniško zbirko (ki pa ni nova) Kopec leta je prišla na naš knjižni trg še ena pesniška zbirka. Tokrat ne gre za zbirko neznanega avtorja, niti ne za zbirko modernistične poezije, vsaj ne tiste, kakor jo razumemo v najožjem pomenu besede. Tudi ne gre za izdajo novih pesmi, niti ne za ponatis že izšle zbirke v celoti. Toda najprej naslov in besedo o avtorju. Gre za novo knjigo, zbirko pesmi z naslovom «Semafori mladosti«, katerih avtor je Janez Menart. Knjigo je izdala Državna založba Slovenije v okusni opremi, ki jo je zasnoval Jože Brumen. Seveda tudi avtor ni neznan. Odkar je Janez Menart luiiiiiniiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitTiiiiiiiiiiiiiniiinniiiiiiiiiiifiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiinsuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiini REDEK PRIMER V SLOVENSKI KNJIŽEVNI ZGODOVINI Miško Kranjec - podrobno prikazan v analitični študiji Franca Zadravca V slovenski literarni zgodovini je doslej verjetno edinstveno in skoraj pogumno dejanje literarnega zgodovinarja Franca Zadravca, ki se je lotil proučevanja dela še živečega pisatelja in napisal obširno razpravo o Mišku Kranjcu. To razpravo je pod naslovom «Miško Kranjec (1908-1935)» izdala! dosledno s svojim programom, Pomurska založba v Murski Soboti kot zadnjo knjigo leta 1963 in z njo počastila pisatelja, ki je kot prvi vnesel pomurski svet v slovensko književnost. Res je sicer, da je Zadravec obdelal le prvo obdobje pisateljevanja Miška Kranjca, vendar njegova razprava zaradi tega ni nič manj pomembna, ker vsi vemo, kako nehvaležno in delikatno je ocenjevanje, zlasti še v taki obliki, sodobnega avtorja, ki je povrh vsega sorazmeroma še mlad In sredi ustvarjalnega dela. V obširni knjigi, ki jo je primerno opremil Janez Bernik, je slovenska literarna ..godovina dobila kritično analitično študijo o idejnem in estetskem profilu Miška Kranjca, ki sodi sicer med naše najpomembnejše Sodobne pripovednike. Res je sicer, da bo ta knjiga ostala o-mejena na ozek krog slavistov in literarnih zgodovinarjev in na peščico izrednih ljubiteljev domače književnosti, kar pa seveda ne more zmanjševati pomena te knjige. Založbi pa je izdaja takega dela v še toliko večje priznanje. Zadravec je snov svoje obširne razprave razdelil na sedem poglavij. V prvem so na kratko prikazane socialne in duhovne razmere v Prekmurju in pisateljevi družini, njegova duhovna rast in prvi odnos do književnosti. V drugem delu so niti ii nmtMiiiMVHHllliniMiimiii m miftnii mlin milil.. Knjiga, ki jo dijaki (in profesorji) potrebujejo Bamih šolskih pripomočkov da "So Pdtjake ^a^S^ selili — predvsem dijake višjih sredeiih šol -r- če jim po- fc) . .■> if Zadnja stran platnic Zgodovine slovenskega slovstva iz zbirke Kozmos pri Mladinski knjigi. (Podpisi Trubarja, Dalmatina. Vodnika, Linharta, Kopitarja, Čopa in F. Prešerna.) vemo, da je pred kratkim izšla Zgodovina slovenskega slovstva (od začetkov do 1848). Natančnejše prebiranje te knjige bo dijakom pomagalo, da sc vživijo v snov, ki se Jim v šoli pač podaja kot kateri koli učni predmet, ki pa mora biti vendar vsakemu izobraženemu Slovencu kaj več kot navaden «predmet» (Prav zato tudi ta knjižica ne bi smela manjkati v no- beni knjižnici slovenskega in-teligenta.) Knjižica prikupnega formata (izšla je v zbirki Kozmos pri Mladinski knjigi) ima dobrih dvesto strani. Napisali pa so jo isti avtorji kot prvi in drugi del velike Zgodovine slovenskega slovstva, ki sta izšla pri Slovenski Matici 1958. in 1959. Tako je Boris Merhar napisal prvo poglavje Ljudska pesem; naslednji dve poglavji — Pregovori in ugan-ge ter Ljudska proza — sta izpod peresa Milka Matičeto-va, France Tomšič pa je napisal Pismenstvo. Tri četrtine knjige obsegajo ostala štiri poglavja. Pokojni Mirko Rupel je še obdelal Reformacijo ter Protireformacijo in barok, medtem ko Je Alfonz Gspan prispeval poglavje Razsvetljenstvo, Lino Legiša pa Romantiko. Lahko torej rečemo, da je knjižica delo najbolj uglednih avtorjev, od katerih Je vsak pravi strokovnjak na področju, ki ga obdeluje. želeli bi le, da ne bi bilo treba dolgo čakati, da izide še nadaljevanje po 1848. Knjiga je (zelo poceni!) na razpolago v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20. * * * Pred dnevi je bila v obnovljenem mariborskem gledališču premiera opere »Štirje grobijani* VVolfa-Ferrarija. Dirigiral je Jakov Cipci, kot gost pa je delo zrežiral Ciril Debevec. V splošni pohvali izvedbe pa pravi Igor Lavrič v mariborskem • Večeru*; «Prav razred zase pa je bila kreacija Ondine Otta -Klasinčeve v vlogi Felice. Tako popolne igralske stvaritve se tudi na največjih svetovnih odrih le malokrat slišijo in vidijo*. V knjigi so popisane razmere, v katerih je pisatelj živel in se razvijal, in z vseh pogledov je osvetljeno njegovo delo razčlenjene Kranjčeve lastne iz* jave o lastnem svetovnem, družbenem ih literarnem razvoju. V tretjem poglavju razčlenjuje avtor Kranjčevo osnovno, tematsko in oblikovno dvousmer-jenost. Ze prva poglavja namreč nakazujejo; da je moral Kranjec izbirati med socialno književnostjo in idealnim realizmom. Zato prikazuje četrto poglavje pisateljeva načelna stališča do teh smeri, pri čemer se avtor razprave posebej pomudi ob ideologiji ruralizma in slovenski književnosti te smeri. V peto poglavje je uvrščena analiza, idejna in stilna, nekaterih Kranjčevih tekstov od leta 1932 do 1935, medtem ko naslednje poglavje prinaša analizo družbeno idejnega in kulturno političnega razvoja pisatelja do leta 1935. Sledita še dve poglavji, eno obrobno .in zadnje, ki prinaša strnjeni povzetek celotnih dognanj in ugotovitev. Tako predstavlja ta knjiga obširno razpravo o Kranjčevem življenju in pisateljskem delu, predvsem o njega idejnih in estetskih nazorih. Pri tem avtor lepo prikazuje, kako so slovenske politične in kulturne razmere okrog tridesetih let gnale Kranjca iz prvotnih, idejno in stilno idealističnih zasnutkov, v vedno doslednejšo družbeno kritično in realistično prozo. Tako prikaže pisatelja in njegovo delo kot dialektično sintezo med ustvarjalcem in objektivnimi materialnimi in duhovnimi razmerami, v katerih je živel. Vsak, tudi nestrokovnjak, ki bo prebiral to študijo o Mišku Kranjcu in njegovi književnosti v prvem, začetnem obdobju, bo lahko ugotovil, da je Zadravfe-va študija izredno obširna in temeljita in da se je avtor izredno poglobil tako v čas, v katerem so nastala posamezna dela, v pisateljevo osebnost, kot ^ sataa dela, ki so nastajala do leta 1935. Rezultat tega dela so izredno podrobna dognanja in ugotovitve. Seveda pa bodo uspešnost te metode in dela in pravilnost avtorjevih ugotovitev ter zaključkov ocenjevali predvsem za to poklicani strokovnjaki literarne zgodovine. Kot poročevalci o knjigi pa lahko ugotovimo, da je tako podrobno obravnavanje sodobnega domačega književnika izjemen pojav, o katerega ute* meljenosti in uspešnosti bo seveda šele izrečena dqkončna ocena .Eno pa vendar lahko zapišemo: da je to namreč ena redkih tovrstnih knjig, posebno pri nas in da zaslužita priznanje tako avtor, ki se je tako temeljito lotil dela, kakor tudi založba, ki je za tako specialno delo našla možnost izdaje. JOHN STEINBECK POTOVANJE S CHARLEYEM Državna založba Slovenije je izdala slovenski prevod zanimive knjige, katere avtor je ameriški pisatelj John Stein-beck in katere naslov je »Potovanje s Charleyem». Knjigo je izdala v zbirki Kiosk (34. knjiga), o katere značaju, pomenu in izdajah smo že poročali. Steinbeckova knjiga sicer ni bila v programu teh izdaj za leto 1963 in je izšla torej nekako nenapovedana. Ne vemo sicer, ali je odpadel kak drug predviden tekst ali pa je založba hotela počastiti lanskoletnega Nobelovega nagrajenca Stein-becka in po daljšem presledku izaati njegovo novo delo v slovenskem prevodu. Vsekakor pa je bil njen izbor posrečen in je knjiga zanimivo in kvalitet- no delo, ki zasluži pozornost tudi slovenskih bralcev. Knjiga »Potovanje s Charle-yem» je, kot pove že deloma naslov sam. opis pisateljevega potovanja. To pa ni kak običajen potopis, niti ni bilo to kako navadno potovanje. Pisatelj se je podal na pot po nekaterih državah ZDA, da bi spoznal Ameriko in da bi opisal, kakšna je ! Ifi! ' te “ " U John Steinbeck ta dežela in kakšni so njeni ljudje. Več let je popotoval po najrazličnejših delih sveta, kot sam pravi. V Ameriki živi v New Yorku, včasih pa skoči tudi v Chicago. Toda New York še ni vsa Amerika. In tako je nenadoma spoznal, da Amerike pravzaprav sploh ne pozna. Kot ameriški pisatelj je pisal o Ame- riki po spominu, spomin pa resnico izkrivi in popači. O vseh izpremembah je samo bral v knjigah in časopisih in dolgo let ni imel pravega stika s svojo deželo. Tako se je odločil, da si bo velikansko deželo še enkrat ogledal, jo skušal spoznati in o njej napisati resnico. Na pot se je odpravil z avtomobilom in prikolico, v kateri je prenočeval in si v njej sam kuhal, da bi tako čimbolj neposredno prišel v stik z ljudmi in življenjem in da bi ljudje ne vedeli s kom imajo opravka. S seboj je vzel samo psa Char-leya, katerega ime je zaradi nenavadnosti postavil v naslov svojega dela. Tako je torej nastala knjiga, v kateri je pisatelj opisal svoja spoznanja, srečanja- z najrazličnejšimi ljudmi, vtise s poti, v kateri pa je tudi javno -izpovedsiiHgjieift: misli o aktualnih problemih v sodobnega ameriškega življenja. Aktualnost tega dela je ena prvih odlik tega dela. Naj pri tem omenimo, da je delo nastalo šele nedavno in da se dotika nekaterih najbolj perečih problemov Amerike. Izredna zanimivost Steinbeckovega pisanja je prav gotovo druga odlika, ki je sicer v začetku, ko pisatelj napove značaj svojega dela, ne bi pričakovali. Tako iz pisateljeve pripovedi . resnično spoznamo ameriško življenje in miselnost prebivalcev te raznolike dežele. Pisateljeva iskrenost je tudi prav gotovo vredna posebne zabeležbe. Pisatelj z vso odkritostjo prikazuje ljudi in 'njihove misli ter nazore, ob njih pa tudi svoja spoznanja, svoje misli in ideje. Te pisateljeve ideje pa so močno napredne, posebno za Ameriko, pa naj se pisatelj dotika vprašanja zunanjepolitičnih odnosov s Sovjeti ali drugimi državami, rasne diskriminacije ali drugih problemov ameriškega življenja. Končno naj omenimo, da je omembe vreden pisateljev izredno preprost in naraven način pripovedi, zato pa toliko bolj impresiven. Knjiga »Potovanje s Charle-yem», v kateri se je pisatelj poslužil zanimive potopisne oblike, da je v njej opisal svoja spoznanja o Ameriki in svoje misli ter ideje, je res vredna velikega mojstra ameriške književnosti. Je pa tudi vredna branja. Knjiga je izšla v preprosti, broširani opremi, običajni za izdaje zbirke Kiosk. Delo je lepo prevedla Meta Gosak, ki je morda skladno z originalom, ali pa iz drugega razloga spustila v tekst nekaj pogovornega jezika, ki pa bi brez škode lahko odpadel. # * * Operni in baletni ansambel Narodnega gledališča iz Skopja, ki je te dni nastopal v Ljubljani, zaključuje sedaj v Mariboru svojo mesec in pol trajajočo i^turnejo. $Prej je obiskal Niš, Beograd, Novi Sad, Osijek, Za-! greb ‘ iri'-Reko. izdal knjigo ((Časopisnih stihov«, Menarta gotovo ni treba več predstavljati, saj sodi med najbolj znane sodobne slovenske pesnike, gotovo pa med najbolj priljubljene književnike mlajše pesniške generacije. Naslov pesniške zbirke pa je nov. Knjiga sama predstavlja nekak izbor iz dosedanjih Menartovih pesniških zbirk, katerim je avtor dodal nekaj novih pesmi. Tako je' nastala obsežna zbirka pesmi, ki jih je pesnik skladno z naslovom knjige razdelil na tri dele. Sicer redkokdaj v kaki knjigi avtorjeva spremna beseda tako ponazori značaj knjige, kot to pot. Pesnik sam je najlepše pojasnil značaj svoje nove knjige. Takole pravi: ((Pričujoči izbor mojih pesmi iz knjig «Pesmi štirih«, «Prva jesen« in «Casopisni stihi«, z dodatkom nekaterih po revijah tiskanih ali sploh še neobjavljenih pesmi, nima kakšnega posebnega pomena. Do knjige je prišlo povsem preprosto. Vse navedene zbirke so na knjižnem trgu pošle in ker je zanje še zmerom opaziti zanimanje,' mi je založba ponudila ponovno objavo. Na voljo, mi je bilo dano, da se sam odločim, ali za ponatis zbirke ((Časopisni stihi« v celoti, ali za izbor iz vseh doslej napisanih pesmi. Ker je namen knjige samo ta, da mojo poezijo posreduje tistim, ki bi si jo želeli, sem se odločil za izbor. Ta mi namreč omogoča, da po svoji lastni presoji in upoštevajoč odmev, ki so ga imele med bralci in pri kritiki, izberem predvsem tiste pesmi, ki bi utegnile biti med vsemi doslej napisanimi najboljše. Izbor, ki ga dela pesnik sam, P° seveda ni zmerom objektivno, najboljši. Zato želim, da knjige ne bi jemali za reprezentativen pregled mojega dosedanjega pisanja, temveč kot knjigo, ki je namenjena branju. Prav tako tudi z dodatnimi pesmimi ne želim ustvariti vtisa, da gre za novo pesniško zbirko. V izbor sem jih sprejel preprosto zato, ker mislim, da so vredne branja, pa iz raznih, predvsem kompozicijskih vzrokov, niso mogle priti v katero prejšnjih, j niti ne bi mogle v naslednjo, ki jo pripravljam....« Tako pesnik. Prav gotovo ta knjiga ni reprezentativna izdaja temveč knjiga namenjena branju. Sl. Ru. Semafori mladosti Iz raja otroštva, z nalitim bencinom, z izključenim števcem poti in hitrosti, ob kamnih bežečih spominov mladosti, y..predmestju življenja, z nezmanjšanim plinom; vse ožje cestišče, razmišljena glava irt prvo križišče in stoj! semafori, strah, zdrzrtjena misel, podplat na zavori in smerni kazalec in nižja prestava; s križišča v križišče in s ceste na cesto, na levo, ha desno, počasi, hitreje in sonce slepeče, ki greje in greje, in v moro napora razlezeno mesto; hrumenje motorjev, parkirni prostori, obvezne smeri in možgani na vzvodih in trudne roke in drget na prehodih in, kakor zaspane oči, semafori; še zarja na steklu, še mrak brez obetov, megla na sfaltu, še lučka, ki kaže poslednji bencin, in že ost žarometov, ki tiplje po poti do mirne garaže. JANEZ MENART obrežju proti luči (Foto MagajnaJ PfBhofsTeTdnpinifc 12. januarja 19M Za cel hi2ih mora pigtnlll 29 lageilčkoi Hermelin, soboljina in činčila so najbolj dragocena krzna in se morejo z njimi ponašali le izbranci - Manj premožni se morajo pač zadovoljili s cenejšimi krzni ali s ponaredki Krzno je velik sen vsake •enske. Trgovine s kožuhovino so polne najrazličnejših kožuhov, pokrival, štol ali pa le krznenih ovratnikov in samo okraskov iz krzna. Toda le redke sd, ki si morejo privoščiti cel kožuh iz dragocenega krzna. Kajti, najlepša krzna so zelo draga. Vizon, bober, činčila, astrahan.... Živali, od katerih kože je Izdelan kožuh in ki je naprodaj v trgovini, žive največkrat zelo daleč na severu ali na drugem koncu sveta. Koliko truda in dela je bilo treba, preden je prišla koža do našega krznarja, ki je napravil naš kožuh, ali samo kapo za nas. VIZON ALI KANADSKA KUNA ZLATICA Pri nas prištevamo krzno te živali med zelo dragocene in sleherna žena hrepeni po tem, da bi si mogla omisliti vizonov kožuh ali vsaj ovrat- nik na svojem zimskem plašču. Ta živalica živi v severnih deželah. V Ameriki Ji pravijo mink, Nemci pa jo imenujejo Nerz. Na Francoskem pa jo poznajo pod imenom vi-son . In to ime se je udomačilo tudi v Italiji. Ko je ta kanadska kuna zlatica, še živela samo v divjini, je bila le temnorjave barve. Sedaj pa je že več deset let, ko so jeli gojiti to živalico v farmah, in s križanjem se je posrečilo vzgojiti tudi take s svetlo-rja-vo, srebrno-modro dlako in tudi druge barve. Okoli 70 vrst različnih vizonov gojijo že dandanes v raznih farmah. Največ v Ameriki in v skandinavskih državah. Da bi se izognili zmešnjavi, so se farmarji sporazumeli za gojitev 15 standardnih barvnih tipov. Odrasli vizoni so približno 70 cm dolge živaiice. Morajo pa živeti na prostem in v mrzlem podnebju, da dobijo zares lep kožuh s puhasto pod-lanko in dolgo resasto zgornjo dlako. Tudi hrana mora biti taka kot jo dobivajo v svobodi. Mladiči se skotijo maja, a so godni že decembra, ko kožuh «dozori» in živali pobijejo. Po neki mednarodni statistiki so vzredili samo leta 1962. okoli 14 milijonov teh kanadskih kun. To pa ni nič čudnega, če vemo, da je samo na Norveškem, Švedskem in Finskem okoli 4 tisoč farm za te dragocene živaiice. To krzno je posebno priljubljeno v Severni Ameriki, kjer krije «mink», kakor tam pravijo tej živalici, nad 80 odst. potrošnje krzna. Vsekakor pa sodi to krzno med najlepše in najbolj trpežne. Za kožuh je treba okoli 80 kožic, za krznen jopič pa 60. Lahko si mislimo, da si takega kožuha ne more vsakdo privoščiti, kajti kožice so približno po 40 tisočakov. PERZIJANEC ALI ASTRAHAN Med dragocena krzna šteje- Razne zanimivosti Ogromna sila jedrskega orožja Linus Pauling, ki je prejel Nobelovo nagrado za mir za leto 1962, je po svojem povratku iz Osla, kjer so mu podelili nagrado, izjavil 2-500 osebam: znanstvenikom, diplomatom in raznim odličnim osebnostim, med katerimi je bil tudi glavni tajnik OZN U Thant, da je na svetu zaloga atomskih bomb s takšno silo, ki bi v teoriji omogočila vsak dan skozi 146 let uporabo takšne eksplozivne moči, kakršno so uporabili v vsej drugi svetovni vojni. To kaže, kako grozno rušilno moč ima ta ogromna zaloga jedrskega o-rožja- Pauling pa je dejal, da meni, da ne bo nikoli svetovne jedrske vojne, ker doživlja človeštvo dobo zrelosti, v kateri bo vojna sploh odstranjena ter ;jo bo nadomestila oblast svetovnega zakona. Svet se namreč vedno bolj zaveda, kako ogromna opustošenja in uničenja bi povzročila jedrska vojna. Nobena vlada ne mo- re upati, da bi kaj dosegla z vojno te vrste. * * * Uspešna presaditev opičjih ledvic V splošni bolnišnici v Den-verju v Coloradu so z uspehom presadili na 16 - letnega mladeniča, čigar ime je ostalo neznano, obist babuina (o-pice). Zdravstveno stanje mladeniča je zadovoljivo Gre že za tretjo presaditev ledvic, ki jo je v tej bolnišnici izvršila ista skupina kirurgov. Prvič so presadili obisti 6. decembra na moškega 40 let, drugič pa 20. decembra na moškega 45 let. Ta dva bolnika sta še vedno v bolnišnici pod opazovanjem in njuno zdravje je zadovoljivo. Doslej niso dali še nobene podrobne informacije o teh operacijah. Pretesni čevlji povzročili tetanus Par novih pretesnih čevljev je povzročil 57-letnemu Enri- cu Falappi iz Ancone nekaj odrgnin, iz katerih je nastala infekcija tetanusa. Falappi je postalo slabo in svojci so ga odpeljali v bolnišnico. Tu so zdravniki takoj ugotovili, da gre za tetanus. Zato so ga sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo. Egipčani proizvajajo u rani j in torij Egiptovski časopis «A1 A-hram» poroča, da je Združeni arabski republiki uspelo pridobiti uranij in torij iz nekih surovin v novem centru «atom-skega mesta« v Inchassu, kakih 100 km od Kaira. S tem poskusom, ki so ga opravili v navzočnosti ministra za znanstveno raziskovanje Sala-hg Hedayata, dodaja časopis, so razbili monopol tega, važnega jedrskega goriva, ki so ga doslej proizvajale samo a-tomske velesile. V Združeni arabski republiki bodo zgradili zato še eno središče za pridobivanje teh rud. mo vsekakor tudi astrahan ali perzijanec, ki ga pridobivajo od ovce karakula. Domovina te ovce je Buhara v Srednji Aziji. Toda te kožuhovine ne delajo iz kož starih ovc, marveč iz kož nekaj dni starih jagnjet. Nekoč so to kožuhovino pridobivali samo v Astraha-nu, pozneje pa so začeli rediti ovce tudi v Buhari. Proti koncu prejšnjega stoletja pa so Nemci v svojih kolonijah v jugozahodni Afriki križali ka-rskule s somalsko ovco, od katere so dobili skoro tako dobro kožuhovino kot od buhar-skih ovac. Perzijanec je krzno črne, sive ali rjave barve z drobnimi kodri. Za cel krznen plašč je treba 25 jagnječjih kož. Vsaka koža stane okoli 20.000 lir. ČINČILA, SOBOLJINA, HERMELIN Krzna iz te kožuhovine so tako dragocena, da se le prav redke izbranke morejo z njim ponašati. Ve se, da ima kožuh iz činčile angleška kraljica, Tina Livanos, nekdanja žena grškega ladjarja Onassisa, Rita Hayworth.... Iz soboljine je bila narejena ruska carska krona, ki je bila še okrašena z dragulji in zlatom. Prav tako je hermelin kraljevsko o-blačilo. činčila ni pasma našega domačega kunca, ki ima tudi tako ime, temveč droben glo-dalec, komaj 25 cm dolg, ki je nekoč živel samo v južnoameriških Andah. činčila ima tako gosto in mehko dlako, kakršne nima nobena druga žival na svetu. Posamezne dlačice so silno tanke. 70 teh dlačic je komaj toliko debelih kot en človeški las. Zato je to krzno tako iskano in tako drago. Najlepši primerki tega puhastega krzna so temno sive barve, ki se preliva v svetlo sivo. Sobolj je tudi glodalec in živi v sibirskih gozdovih. Ima lepo svilnato, temnorjavo gosto krzno. Ker so ga zaradi dragocenega krzna lovili in ga skoro popolnoma iztrebili, je sedaj v Sovjetski zvezi zaščiten. V severnoameriških loviščih pa ga menda ni več. Hermelin je sibirska kuna, ki Je poleti rjave barve. Pozi- Aleš in Peter v vesolju RISE Vlado Pirnat PIŠE Jože Jesih Nehote se Je moral zasmejati, ker je videl svoje prijatelje tako prestrašene. Roboti so se postavili pred vrati v vrsto in jih pričeli z noži obdelava«. Prepreka Je bila v nekaj trenutkih premagana, vrata so se odprla. Over Je zopet pritisnil vzvode in roboti so nemočno popadali. Ujetniki so stekli skozi razbita vrata v hangar. Toda bili so prepozni, ker ni bilo v hangarju nobene rakete več. Aleš je stekel okrog palače. «Tam zadaj sem videl prav tak hangar. Vrata so odklenjena, vendar jih sam nisem mogel odpreti, ker so pretežka « »Pohitimo tja, še je čas!« Je priganjal Over. Odprli so težka vrata in zagledali temačen prostor. Peter je prižgal svetilko. »Tam zadaj,« Je kazal. «Mar vidite raketo?« «Da!» je prikimal Janez. Raketa je stala na tekočem, traku. Peter je pritisnil na gumb in raketa se je pričela premikati proti izhodu. Hoteli so se že vkrcati, ko so zaslišali za seboj slabotne glasove. mi pa postane nje dlaka snežno bela. Dandanes rabijo ozke bele hermelinove kožuščke le za okras posebno svečanih večernih oblačil. VIDRA, BOBER, NUTRIJA Vse tri so živali, ki žive pretežno v vodi. Zato je njih koža tudi temu primemo »opremljena«. Mastna je, da se je ne prijemlje voda. Zato morajo krznarji kože teh živali, preden jih dajo v promet, posebno pripraviti. Dolgo resasto zunanjo dlako po navadi postrižejo. Potem ostane samo mehka podlanka. Mehko bobrovo krzno je zelo trpežno. Her je koža razmeroma velika, jih je treba za cel plašč okrog 12, ki so približno po 40 tisoč lir. Vidrina kožuhovina je nekoliko manj voljna, zato jo rabijo bolj za športna oblačila. Krzno ntitrije je nežnejše in bolj svilnato, ni pa tako trpežno kot bobrovina ali vidrina. TJULENJ.... Tjulenji so severnjaki, žive v Severnem morju, a prihajajo tudi na suho. Tjulenje krzno je mehko in voljno kot žamet. Iz njega krojijo plašče, kožuščke, a tudi samo štole. PANTER, TIGER, LEOPARD Te roparske živali so doma v divjih džunglah v Aziji, Južni Ameriki in Južni Afriki. Vse imajo lisaste ali progaste kožuhe. Večjo vrednost imajo tiste kože, ki imajo lepši lesk. Po teh segajo dame, ki lahko dobro plačajo, da se potem postavljajo z razkošnimi krzni. Tiste pa, ki si ne morejo privoščiti dragocenih kožuhov ali krznenih okraskov, se morajo pač zadovoljiti ali s cenenim krznom ali pa seči po ponaredkih. In teh je povsod dosti. Dandanes je tudi krznarska «tehnika» tako izpopolnjena, da mora biti človek že dober poznavalec, če hoče razločiti pristno krzno od ponarejenega. BiiMiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiitHtiitiiiiiimiiimiiiiiiimiHiiifiiiiitiiiittiiiintuiiifiiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiinniiiiimii KRIŽANKA J r 2 3 L, 5 IJ 6 7 8 9 10 L Fj U 12 B w~ 15 16 rT 18 ■ 19 20~ 21 22 23 E 25 26 27 r □ 26 29 30 31 C J 32 33 34 35 in F v., . 38 39 40 41 42 43 44 45 IV 47 ■ 46 ir' 50 n 51 n 52 r j 53 g— _ r VODORAVNO: 1. zgornja p.o-skev v stanovanju; 6. kazen za premalo frankirano, poštno pošiljko; 11. panoga poklicnega u-dejstvovanja; 12. vojašnica; 14. drobno prodajno blago; 15. največje pristanišče v severnem Jadranu; 16. ime bivšega generalnega tajnika OZN Ham-marskjoelda; 17. ime ameriške filmske igralke Turner; 18. posoda za pepel umrlega; 19. rešeta; 20. otok ob Sardiniji; 22. prisklednik; 24. različna soglasnika; 25. brezpravni podložniki v nekdanji Turčiji; 27. vrsta žita; 28. povrtnina; 30. začetnici slavnega jugoslovanskega izumitelja, ki je deloval v ZDA; 31. okrasna ptica; 32. poljedelsko o-rodje; 33. ljubljanska tovarna alkoholnih pijač;' 35. kratica za nekdanjo konjsko silo; 37. vrsta blaga za posteljnino; 39. trgovski predmet; 42. pripadnik naroda, ki je nekdaj živel na našem ozemlju; 43. svetla kovina; 45. svojeglavost; 46. kretnja; 47. inteligenčni poskus; 48. ničvrednež, zanikrnež; 49. stale-' odjemalec, naročnik; 51. oz 0 polotok v Aziji; 52. pozitivna elektroda; 53. orodje za ravnanje zorane zemlje. NAVPIČNO: 1. močno čustvo, sla; 2. italijansko pristanišče v Jadranu; 3. moško ime; 4. pritok Volge; 5. veznik; 5. tropski veter; 7. konica; 8. bog sonca pri starih Egipčanih; 9. zatrjevanje; 10. starogrški kipar, prvak egin-ske šole; 11. fond; 12. gora nad Kobaridom! 13. želatina iz alg; 15. vrsta ženske pričeske; 18. ča-somer; 19. nočna ptica; 21. gorat otok na jugozahodu Škotske; 23. trušč; 26. zemljevidna knjiga; 28. vojaško vežbališče; 29. osje gnezdo; 32. preprosta hiša, koč«; 34. največji jadranski otok; 35. veda, ki raziskuje prvine; ad. skddljiva jutranja padavina; 37. žensko ime; 38. presoja, recenzija, šolski red; 40. prvi prevod biblije v latinščino; 41. junak znane Levstikove povesti; 44. otok v srednjem Jadranu; 47. ameriško moško ime; 48. nekdanji ruski vladarski naslov; 50. medmet; 51. avtomobilska oznaka Maribora. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. januar, 7. grlica, 13. Amarna, 14. Orestes, 15. karat, 16. osel, 17. ikt, 18. Atal, 19. sveder, 21. Ir, 22. cev, 23. slika, 24. Etna, 26 razvada, 28. etui, 29. lak, 30. Ido, 31. krat, 33. kuverta, 37. list, 38. roman, 39. erg, 41. E(vard) K(ardelj), 42. Oregon, 44. Como, 45. sla, 47. ukor, 48. Korab, 49. kolosej, 51. koleda, 82. apetit, 53. kramar. Mrve in drobiž * C (EDALJE več je po svetu prometnih nesreč. Oblasti si na vse načine prizadevajo, da bi čim bolj omejili število nesreč, ki jih povzročajo zlasti neprevidni vozniki. Ponekod poskušajo doseči to s posebno strogimi kaznimi, drugod svarijo avtomobiliste z velikimi napisi ob cestah, ipd. V Kaliforniji si je policija izmislila nekaj novega. Ob bolj prometnih in nevarnih cestah je razpostavila avtomobile, ki so že odslužili, in Jih prepleskala tako, da so videti kot policijski patrolni avtomobili. In ko šofer zagleda takle «policijski» avto ob cesti, koj zmanjša hitrost svojega avta, da ne bi imel opravka s policijo. Vsekakor tudi ta način nekaj hasne. rm NAČAJ ljudi je vsekakor raznolik. Nekateri so pohlevni, JL- / drugi živahni, so pa tudi taki, ki ne morejo nobene reči opraviti mirno in tiho. Vse njih življenje je polno hrupa in živahnih kretenj. V tem pa se razlikujejo tudi celi narodi. Za najhrupnejše štejejo menda Italijane. In kateri narod velja za najbolj mirnega in tihega. «To pa so Angleži«, poreče marsikdo Ne! Najbolj umirjeni in tihi so Finci. * P O SVETU tiskajo kaj različne časopise. Poleg razkošnih ilustriranih revij, zanimivih tednikov, mesečnikov in dnevnikov, so po svetu tudi časopisi, ki se ukvarjajo z zbiranjem kakih škandaloznih novic o kakih bolj ali manj vidnih in veljavnih osebah. V Londonu pa izhaja tednik, ki ne objavlja drugega kot samo obvestila o smrtih, pogrebih in podobno. -r-k ALETKA mora biti lepo razvita in prijetne zunanjos«, -JL- K če hoče uspešno nastopati na odru. Po navadi so te vrste plesalk tudi lepe. Prav gotovo pa ne more biti baletka taka, ki ima kako telesno hibo ali celo okvaro, posebno pa ne pokvarjeno nogo. In vendar je nedavno žela velik uspeh pri nastopu kulturno-umetniških društev iz Leningrada in okolice, amaterska plesalka Irina Klementjeva, čeprav ima na stopalu protezo. Izvajala Je neko plesno točko tako lepo, da je za to prejela prvo nagrado, šele pozneje se je izvedelo, da ima Irvina pohabljeno nogo. Ko ji je bilo deset let, se je namreč ponesrečila, zaradi česar so ji morali odrezati stopalo. Pozneje se je posvetila študiju zdravstvene telovadbe. Mnogo let vztrajnega dela in samopremagovanja je bilo treba, da je dosegla tak uspeh. O' ☆ S ; EMAFORI so za varnost v prometu po mestu prav gotovo zelo koristni. Toda tisti, ki se mu mudi in mora čakati, dokler se ne pokaže zelena luč, je vendarle nestrpen. In po nekih mestih je promet tako velik in gost, da je treba na zeleno luč kar precej časa čakati. Tako se je primerilo v Parizu, da je neki pešec, medtem ko je čakal na zeleno znamenje, sladko zaspal. Naslonil se je na kandelaber in zadremal. Ta možakar najbrž ni bil prav nič nestrpen in nervozen. PRAZNIKIH je navada, da drug drugega obdaru-X II jemo. Tudi možje kupijo svojim ženam darove. Toda * w to je že bolj kočljiva zadeva. Kdo zna izbrati najprimernejše darilo? No, mnogi si pa le dobro pomagajo iz zadrege. Kot gospod Hans Schmutz iz Ziiricha, na primer, ki je zadevo izbire daril za svojo ženo rešil na prav originalen način. V trgovinah je kupil razne predmete, vse lepo zavite, toda s pogojem, da jih lahko pozneje zamenja, če bo potrebno. Hans je pač poznal svojo ženo! A 1 ☆ A NGLE2INJE se potegujejo za to, da bi odpravili v osebnih listinah, zlasti v potnem listu in osebni izkaznici, navedbo o barvi las. Seveda, samo pri ženskah. Zahteva Je vsekakor upravičena. Saj se ve, da si ženske pogosto barvajo lase in da barvo vsakokrat menjajo. Kakšen pomen ima potem navedba barve las v potnem listu! n m ARSIKDAJ se pripeti, da se kaka poroka zadnji hip ■čr VI odloži. Se že kje kaj zatakne. Vendar pa vzrok, da je morala Milene Veran odložiti svojo poroko, ni tako vsakdanji. Ko je namreč na poročni dan hotela obleči poročno obleko, ki je bila pripravljena za ta slovesni trenutek v sobi, Je s strahom morala ugotoviti, da je izginila. Ponoči so ji ukradli poročno obleko in zato je morala pač poroko odložiti. n o LJUDJE, ki venomer mislijo le na to, kako bi se VV N s kom pošalili. Tak je bil tudi Irec John Coopersmith. M ^ Toda njemu ni bilo dovolj, da se je šalil, dokler je bil živ, še po smrti si Je privoščil svojega bližnjega. Bilo mu je 78 let, ko je lani umrl. Vsi sorodniki so nestrpno čakali na njegovo oporoko. Čeprav niso kaj prida hodili k njemu za njegovega življenja, so vendarle upali, da jim Je kaj zapustil. In res! Poleg žene, ki ji je zapustil hišo in ves denar, so bili v testamentu omenjeni tudi še drugi sorodniki. Tem pa je namenil: «... sončno svetlobo in ptice, ki letajo po zraku, sveži zrak in čebelice, ki obletavajo cvetje na mojih travnikih in njivah!« Lahko si mislimo, kako so sprejeli tako «dediščino.» * D OMAČE naloge so prava mora. Za dijake in — za starše. Včasih so že take, da jim niso kos vsi družinski člani skupaj. No, v San Franciscu bo odslej ta zadeva precej olajšana. Tam so namreč odprli poseben tečaj, v katerem |i bodo izpopolnjevali svoje znanje — starši. Tečaj bo predvidoma trajal sedem tednov. Odslej bodo očetje in matere lahko delali domače naloge za svoje sinčke in hčerke. REBUS G A Veljavea od J2. do 18. j’anuarja OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) čas je ugoden za čustvene odnose. Vendar se u-tegne zgoditi nekaj nepričakovanega, kar vas bo spravilo v slabo voljo. Ne predajajte se nagli jezi. V družini bo nekoliko napet položaj zaradi različnih mnenj v zvezi z uresničitvijo nekih načrtov. BIK (od 2*. 4. do 20. 5.) čustveno življenje bo precej razgibano, a prijetno. Poglobili boste prijateljstvo z ljudmi, s katerimi ste se spoznali pred kratkim. Polni boste veselja do življenja in vse se vam bo zdelo rožnato. Zadoščenje boste i-meli tudi v družabnem življenju. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Po nekoliko zmedenem razdobju in po nekaterih nesporazumih z ljubljeno osebo se bo vse zjasnilo in boste srečni. Na splošno vam bo ta teden nudil obilo zadoščenja Tudi na delu in v odnosih s prijatelji bo vse dobro. RAK (od 21. 6. do _ - 22. 7.) Ta teden bo \ vpliv zvezd zelo u-J goden in preboleli >* / boste neko negotovost. Iščite družbe oseb, ki vas ljubijo, in prilagodite se raznim okoliščinam. Imeli boste sestanke z nekaterimi prijatelji, kjer se boste nekoliko dolgočasili in si boste želeli samote. LEV (od 23. 7. do I.) Sedaj je najbolj ugoden trenutek, da poravnate neke ljubezenske spore. Pri tem pa ne boste smeli preveč uveljaviti svoje volje in boste morali nekoliko popustiti. Ne zbujajte ljubosumnosti in nesporazumov. Nastal bo spor a sinom ali mladim sorodnikom. DEVICA (od 23. S. do 22. S.) Tokrat ne boste preveč navdušeni, da bi izpolnili svoje ljubezenske obljube. V razgovoru z ljubljeno osebo ne govorite stvari, ki bi jo utegnili užaliti. Imeli boste zelo prijeten obisk in prejeli boste tudi dobre novice od daljnih prijateljev. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V tem tednu boste doživeli precej sporov in se ne boste znašli Iv svojem čustvenem življenju. Zaradi tega sl pa ne smete delati velikih skrbi, ker trajni odnosi ne bodo zaradi tega mnogo trpeli. Ne pretiravajte sporov in nesporazumov. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) čustveno življenje bo precej prijetno, čeprav razgibano. Doživeli bosta tudi prijetne novioe. Obstaja neko družinsko vprašanje, ki Je precej zapleteno in rešili ga boste le, če boste zelo velikodušni. Na delu vas čakajo nenadne spremembe. STRELEC (od 22. U. do 21. 12.) Vpliv zvezd obljublja vedre dneve. Zelo zanimiva srečanja za zaljubljence in za ljudi, ki so še sami. V družini bodo nastali začasni spori. Predvsem ne burite miru starih oseb. V poslovnem življenju bodite zelo previdni. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Zabredli boste v neke težave, toda prijatelji vam bodo prisrčno pomagali. Nenadoma se bo pojavila oseba, ki ste jo nekoč ljubili, zaradi česar boste precej živčni. V družini bo nastal napet položaj zaradi nekih načrtov, ki se tičejo stanovanja. ' VODNAR (od 21. I. do 19. 2.) čustveni položaj je za vas izvrsten in obeta vam obilo prijetnih presenečenj. Zlasti ki so napravile važen korak v svojem življenju s precejšnjo spremembo, bodo imele ugodne priložnosti. Ne verujte lažnim prijateljem. Srečna sobota. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ste pod u-godnim vplivom zvezd glede vsega, kar se tiče srčnega življenja. 2e dolgo niste bili tako dobro razpoloženi. Poleg sebe imate moralno krepko osebo, ki vam bo v veliko /podporo. Srečali se boste s prijateljem, ki ga niste že dolgo videli. ae Liceju a ® osebe, Rešitev Is prejšnje štev. NAMEN ,*|§f*4-£|.ijptef / , m mmgšMMMammmmmmmmsi r-Ji*i>0 j*Zr w^m%,KmWsm- hmmmmmmšišiimKmmm * i - '.«jm .*.%*.*. ^S,X'!v!s'v!v!v!v;J v.;.;.;, v. v. v. v. v.;.;.;.;.j ■ I TEDEN S tradicionalno «befano» so se novoletni prazniki dokončno zaključili in spet je stopila v ospredje vsakodnevna politična, gospodarska in upravna problematika našega področja. Po načelnih in programskih sporazumih med KD, PSI, PSDI in PRI za uresničitev levega centra v Trstu, je bilo tudi v tem tednu več sestankov vodstev posameznih strank, da dokončno pripravijo vse potrebno za u-radni podpis teh sporazumov, ki bo jutri v palači Diana. Vendar pa stvari še vedno niso povsem jasne predvsem zaradi nesoglasij v PSI, kjer struja levice ne pristaja na sporazume, ki jih je sklenila avtonomistična večina. In ker je dr. Pin-cherle občinski svetovalec PSI, obenem pa voditelj socialistične levice v Trstu, nastaja vsaj za občinski svet spet vprašanje večine, ki je nujna za izvajanje politike levega centra v okviru občinske uprave. Medtem pa so stranke levega centra storile tudi že svoj takorekoč prvi upravno-politič-ni korak, ko so na skupnem sestanku praktično zavrnile obstoječe tri predloge za sestavo zakonskih osnutkov za ustanovo tržaškega pristanišča in se izrekle za enoten osnutek. O tem bodo stranke levega centra ponovno razpravljale 18. t. m. na sestanku v Vidmu. V pričakovanju ponovnih zasedanj občinskega in pokrajinskega odbora, ki bosta izšla kot rezultat nove politike levega centra, sta se tudi v tem tednu sestala občinski in pokrajinski odbor. V občinskem odboru je podžupan prof. Cum-bat poročal o delovanju obč. oddelka za urbanistiko. Oddelek se je ukvarjal predvsem z izvajanjem regulacijskega načrta in z vsklajevanjem med starim in novim načrtom v tej prehodni fazi. Predložil je tudi predlog za ustanovitev »gradbene policije«, ki naj bi nadzorovala vse gradnje v Trstu. Na seji pokrajinskega odbora pa je predsednik dr. Delise poročal o raznih javnih delih ih med drugim povedal, da bo novo poslopje za slovenske višje srednje šole pri Sv. Ivanu kmalu dograjeno in tudi opremljeno. Gospodarska problematika, je. bila v minulem tednu zajeta v nekaterih poročilih o bilanci prejšnjega leta. Tako Izčrpno poročilo je med drugimi podal tudi predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, ki je predvsem ugotovil ugoden industrijski razvoj, po drugi strani pa ni mogel mimo ponovnega nazadovanja pristaniškega prometa. Dr. Caidassi je poudaril tudi ugoden razvoj trgovinske izmenjave med Italijo in Jugoslavijo in na samem obmejnem področju. Tudi sindikalna dejavnost je oživela, predvsem pa se je tudi tržaško delavstvo odločno izrazilo proti fašističnemu atentatu na sedež CGIL v Rimu in v znak protesta že v četrtek zapustilo delo tako v Javnih skladiščih kot v kovinarskih obratih in po drugih podjetjih. Stavke zaradi pogodbenih, mezdnih in drugih sporov med delavci in delodajalci pa so bile v četrtek v obratih tekstilne stroke, v petek so stavkali delavci opekarne Valdadige, včeraj pa je bila stavka delavcev oblačilne stroke. Kulturno življenje tega tedna bp doseglo svoj višek z današnjo I. letošnjo revijo pevskih zborov na stadionu «Prvi maj»-, Prejšnjo nedeljo je bila v Avditoriju zelo lepo uspela Premiera pravljične otroške i-8re «V kraljestvu palčkov«, ki Jo je pripravilo Slovensko gleda-lišče. Gledališče Je nato goStova-lo še v Ljubljani v Drami in na televiziji. Zabeležiti pa je treba še predavanja prof. Merkuja v Slovenskem klubu o moderni glasbi ter otvoritev slikarske razstave prof. A. Černigoja v občinski galeriji. Prejšnjo nedeljo se Je v pro-svetnem društvu «Ivan Trinko» v Čedadu zbralo večje število emigrantov, ki so se za praznike vrnili v svoj rodni kraj. Pozdravil jih je tajnik društva Izidor Predan, ki je dejal, da bi ge moral dan emigranta proslavljati vsako leto, Pevski zbor Kras lz Dola ln s Poljan je zapel kakšnih 30 pesmi, ki so jih vsi prisotni poslušali z velikim veseljem. Proti koncu se Je razvil med udeleženci živahen Pogovor, v katerem so ugotovi- li kritično stanje domačega gospodarstva kakor tudi pogosto-ma zelo neprijetna doživetja na delil v tujini. Kar zadeva goriške vesti, naj omenimo načrt pokrajinske u-prave, ki pripravlja s prizadetimi občinami poseben konzorcij za razvoj' zadružništva v Brdih. Obsegal naj bi področje med Sočo in Idrijco ter železnico in državno mejo. Polovico stroškov za vzdrževanje konzorcija bi plačala pokrajinska uprava, ostalo polovico pa bi razdelili med pristojne občine, Od ostale polovice bi samo go-riška občina plačala 45,15 odstotka, O osnutku bodo razpravljali na eni izmed prihodnjih sej pokrajinskega sveta. Z novim letom se je okrepila borba tekstilnih delavcev v državi za sklenitev nove vsedržavne delovne pogodbe. Prva stavka je bila v petek ves dan, stavke pa bodo tudi oba naslednja tedna. Sovodenjska posojilnica je zabeležila v preteklem letu nadaljnji napredek. Vloge so s povišanjem za 17 milijonov narasle na 107 milijonov lir, kar predstavlja izredno trdno podlago ‘za obstoj in rast tega domačega denarnega zavoda. Višino posojila so višali na 2 milijona lir, ki jih prejmejo občani s 7, 'prosilci iz drugih občin pa z 8 odstotno obrestno mero. Ce nas spomin ne vara, je bil primer pokojnega Karla Vogriča 61-letnega vaščana iz šte-verjana prvi, da so oblasti odložile pokop, dokler se ne izvjrši avtopsija in, se ugotovijo dejanski vzroki njegove smrti. Pristojne oblasti so namreč podvomile, da si je Vogrič povzro-čiL poškodbe pri padcu, ampak so bile mnenja, da jih je za-dobil v pretepu. DA SE BODO PREPREČILE NADALJNJE KRIVICE PRI RAZLASTITVAH Potrebna skupna in enotna akciia za zaščito pravic prizadetih lastnikov Pripravljajo se intervencije v Trstu in v Rimu Članki, ki smo jih do sedaj objavili v našem listu o najnovejših razlastitvah zemljišč za industrijsko pristanišče in o nedopustnem načinu razlaščanja, so zbudili veliko zanimanje prizadetih lastnikov in tudi drugih kmetov, ki so jim že pred leti vzeli zemljo. Za rešitev tega perečega vprašanja pa so se sedaj začeli zavzemati tudi tisti, ki se zanimajo za take probleme. Vse kaže, da bodo v prihodnjih dneh na vrsti intervencije v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu in da bodo posredovali v Rimu tudi nekateri parlamentarci. Vsekakor že sedaj z veseljem pozdravljamo vse take pobude ter pričakujemo, da bodo na -pristojnem mestu naletele na razumevanje, tako da bo prišlo čimprej do ugodne rešitve in da se ne bodo več ponavljale krivice. Dobro bi bilo, da bi se o zadevi oglasila tudi dolinski in miljski občinski svet, saj spadajo zemljišča, ki so zdaj na vrsti za razlastitev pod dolinsko in miljsko občino. Razlastitve se bodo še nadaljevale s; takim nedopustnim načinom, če prizadeti lastniki, organizacije, ustanove in stranke ne bodo energično nastopile z zahtevo, da se temu napravi konec in da se za nadalj- Naše korenine Ernesta Andolšek ima 80 let Pri Frlugih ali na imajo' danes pri na Kontovelu i JlfolSkevih, kot se pri hiši pravi,' velik praz- -je vsa družina zopet združila. A ne za dolgo. Primc je že le- 8: podlege nlkr Nona Ernesta namreč sla vi svoj 80. rojstni dan. In še god povrhu. Ernesta se je rodila 11. januarja 1884. na mandrji Carda-roli v Rojanu, katero je imel nje oče Anton štubelj v najemu. Se mlada se je preselila k starejšemu bratu k Frlugom, ki je tam imel svoj dom. In tam je tudi spoznala svojega moža, Franca Andolška. Ko sta se poročila, 'sta si sezidala skromno hišico, v kateri nojia še danes živi. Rod, ki mu pripada naša slavljenka, je imel kaj trdo življenje. Dve svetovni vojni, brezposelnost, preganjanja, bombardiranja, pomanjkanje... Kdor tega sam ni doživel, težko razume tiste čase in razmere. Zaslužek v kamnolomu, kjer Je delal Ernestin mož, ni bil stalen in ne velik. Zato je morala tudi ona po svojih močeh pomagati pri vzdrževanju družine. S pranjem in s pridelki domačega grunta. Kljub trdemu de lu pa sta še vedno našla toliko časa, da sta sodelovala pri Višavi, pri kateri je bil Dolšek več let tajnik. jolškovi so bili. vedno v naglih vrstah. In zato so tudi H pogosto občutiti trdo fa-šistično pest. Zaradi delovanja v OF so bili v zaporu Ernesta, Franc in oba sinova. Slavljenka je okusila jezuitske zapore v Trstu, kjer je bila leta 1942. štiri mesece, potem pa je mo- rala za poldrugo leto v internacijo v Fiuggi. šele po vojni se nje razlastitve, v kolikor bodo nujno potrebne za razvoj industrije, upoštevajo predpisi zadevnega osnovnega zakona iz leta 1865, ki veljajo po vsej Italiji, razen na tržaškem področju. Razen tega pa je treba razčistiti vprašanje industrijskega pristanišča, njegovo dosedanje delovanje in cilje, ki jih zasleduje pri tako obsežnem razlaščevanju nepremičnin. Zadeva je namreč dosegla tak obseg in je že toliko pritožb, da se mora stvar razči- stiti. Kakor smo v prejšnjih člankih, poudarili, pa bi bilo zelo umestno in potrebno, da bi pristojni organi proučili tudi možnost, da se popravijo krivice, ki so bile storjene lastnikom, katerim so že pred leti vzeli zemljo po smešno nizkih cenah. Vsekakor je potrebna takojšnja akcija, ki jo mora podpreti enoten in odločen nastop prizadetih lastnikov nepremičnin ter ustanov in organizacij, ki se zanimajo za kmetijstvo. L 0 N J E R V nedeljo smo spremili k več- drobno pisalj v Primorskem nemu počitku Maričko Cok — Zupanovo, našo najstarejšo vaščan-ko. Pokojnica je bila v vasi zelo spoštovaha, kar je dokazal tudi njen pogreb, katerega so se Lo-njerci polnoštevilno udeležili. Pokojnica je bila vzorna žena in mati, verna in mirnega značaja. Pod dnevniku. Tokrat bi radi spet omenili le pot, ki pelje iz vasi do Bazovške ceste blizu kamno-lomov. ‘Kratek del v vasi so pred časom uredili, nato pa s» delo opustili in pot zaprli, ker ni več podobna poti, ampak koz-ji stezi. Vožnja je nemogoča, nevarno pa je tudi za pešce. Prav tako je slaba cesta, ki gre od otroškega vrtca na cesto, ki pelje od Lovca na Katinaro. Ali bomo morali čakati na prihodnje volitve, da nam bodo spet dajali obljube za volilni golaž? ta 1948. podlegel posledicam zapora, internacije, preganjanja. Čeprav je naša slavljenka u-šila v. življenju malo dobrega, nosi svojih osem križev z vedrim licem. Se vedno si da o-praviti po hiši, ukvarja se z malima pravnučkoma, a najraje prebira Primorski dnevnik, na katerega je že dolgo let naročena. Ob tako lepem življenjskem prazniku vam voščimo, draga nona Ernesta: še na mnoga letaUltfcMffcJvssJlav nn fašističnim režimom je preživela grenke ure, ker je bil marsikateri član njene družine v zaporih in internacijah že pred začetkom iad. nje vojne. Naj ji bo lahka domača zemlja, svojcem in sorodnikom pa izražamo globoko sožalje. Vse kaže, da so občinski možje pozabili na našo vas, čeprav je tako blizu mesta. Obljubili so nam pralnico, kopalnico in ureditev cest. Toda vse je še tako kot je bilo pred obljubami. Pred nekaj meseci je bilo spet dosti govora, obljub in intervencij. Vse je zaspalo. Ne bomo spet govorili o vseh potrebah, ki Jih je posebna delegacija obrazložila na pristojnem mestu in o katerih smo po- SAMATORCA že lep ča6 se nismo iz naše vasi nič oglašali, zdaj pa se je nabralo nekaj novic in problemov, za katere je prav, da zve širša javnost. Smo v zimskem času in na kmetijah Je manj dela, vendar najde skrben gospodar vedno zaposlitev na kmetiji, tako na polju in v senožeti kot na samem domu. Tako pridno grabimo listje, če nam le vreme dopušča, doma pa ob slabem vremenu popravljamo razno kmečko orodje, posodo in stroje. Veliko vprašanje je pri nas prodaja vina na debelo. Letos je bila pri nas precej dobra letina in dosti kmetov ima nekaj vina na prodaj. Dejstvo pa je, da se gostilničarji in trgovci iz našega vina tako rekoč norčujejo, vsaj kar se tiče cene. Gostilničarji nam ponujajo za liter belega vina 130—140 lir, kar je absolutno premalo v naših okoliščinah, če upoštevamo, koliko morajo naši kmetje delati, da pridejo do skromne kapljice, ki je v naših krajih do same trgatve v veliki nevarnosti zaradi elementarnih nesreč. Razen tega se naše vino ne more primerjati s furlanskim, ki ga gostilničarji tudi plačujejo po zgoraj omenjeni ceni. Naše vino je močnejše od furlanskega in ima boljši okus. Resno mislimo, da bi bilo treba na tem področju nekaj ukreniti. Da bi bil naš trud vsaj skromno poplačan, bi morali kupovati naše belo vino po 220 lir liter. Ker pa vemo, da bi bilo to za zdaj nemogoče, bi bili pripravljeni prodati naše belo vino po 180 lir liter. Ce ne bomo našli kupcev za tako ceno, bomo pa odpirali drug za drugim osmice, v katerih bomo točili po primernih cenah. Prav bi bilo, da bi se za naše probleme pozanimale tudi pristojne oblasti. Naša občina bi lahko prirejala vinsko razstavo, ali kako podobno prireditev, s katero bi pripomogla, da bi naše vino postalo znano širšemu krogu ljudi. Tako bi se tudi meščani navadili hoditi v naše osmice in tako okušati naše naravno vino, ki ga je zlasti v mestu skoraj nemogoče dobiti. Podobne' vinske razstave so že priredile druge sosedne občine, ki imajo iste probleme, kot mi. Resno torej pričakujemo, da se v tem smislu nekaj naredi. To P nasvet tvrdke PHILIPS več vrednosti vašemu denarju gospodinjski stroji-radio-l V KNEZ VALTER • kabkkžina Tel. 20.123 Za izvoz poseben popust Zelo važno opozorilo razlaščenim kmetom Kmetje in lastnike zemljišč iz Boljunca, Doline, Boršta, štramarja itd., katerih imena smo objavili v našem listu v nedeljo, 15. decembra in v nedeljo, 22. decembra, ker jim bodo razlastili zemljišča za Industrijsko pristanišče, opozarjamo, da imajo po zakonu pravico do pritožbe na sodišču. Le tako lahko dosežejo višjo ceno. Ne zamudite roka in edine možnosti, da branite svoje interese. Rok zapade 30 dni od prejema dekreta. Nekateri lastniki, Id so v seznamu, niso še dobili dekreta. Opozarjamo tudi te, naj se takoj zanimajo za zadevo, da ne bodo imeli težav in sitnosti. Obrnite se takoj na tajništvo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ulici Geppa 9 za potrebne naavete. Ne nasedajte prigovarjanjem in raznim govoricam. Uporabite zakonito sredstvo za zaščito svojih interesov, dokler je še čas. Sodnib stroškov se ni bati. Zadostuje, da dosežete za 10 odstotkov višjo ceno, pa mora plačati vse stroške kupec. NABREŽINA V torek popoldne smo na domačem pokopališču pokopali posmrtne ostanke Franca Cahari-je, ki je umrl v starosti 64 let. Pokojni Frančko je bil zaradi svojega značaja zelo priljubljen in spoštovan v naši vasi. Najprej je bil zaposlen pri železnici, nato si je služil kruh in preživljal družino kot kamnosek, vmes pa ie obdeloval svojo malo kmetijo. Pred dobrim mesecem je padel z lestve ih si je pri tem zlomil nogo. Nastale so komplikacije in vsa zdravniška oskrba je bila zaman. Pokojni Frančko je po Nabrežini raznašal naš dnevnik in je bil zeio vesten ter točen pri tem svojem delu. Zaradi tega so ga naši čitatelji imeli še posebno radi in jim je žal, da ga ni gospodarska aktivnost v korist podjetju, v toliko bo tudi občini in občanom. Sicer bomo o tem še poročali. MEDJA VAS več med nami. Naj mu bo lahka kraškg. zemlja, v kateri počiva. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Njegovim svojcem m sorodnikom naše globoko soža- **# Naglo napreduje gradnja prostornega poslopja ob poti proti Slivnemu v bližini gostilne Peric. Tukaj se bo vselilo veliko mizarsko podjetje nekega Tržačana in Videmčana. Strokovnjaki menijo, da je to mesto posrečeno. V kolikor smo zvedeli, bo podjetje zaposlilo okrog 150 delavcev, od teh za plastična dela več žensk. V kolikor bo ta Ce ni posebnih vaških no-, vic, pa povemo nekaj, kar mo-joče zanima vse kmetovalce* Id si prizadevajo postaviti svo-, e gospodarstvo na čimbolj trdne temelje. Od vseh strani slišimo, da Je živine vedno manj. Zmanjšati število glav v hlevu je kaj lahka reč: blago prodaš in denar se nekam raz-teče; nazadnje ni ne enega ne drugega. Je pač resnica, da navzdol gre lahko in hitro, navzgor pa težko. Zato je veliko teže si živino spet pripraviti. Brez živine pa se ne da kmetovati., Ker nam ni za to, da bi gospodarsko hirali in propadali, pač pa po možnosti napredovali, nočemo, da bi se naši hlevi praznili. Skrbimo za čim boljšo naravno krmo. Nekaj senožeti smo že zboljšali in jih še bomo, ker je to trajne vrednosti. Pri tem delu se da posneti takšenle pameten primer: Na zboljšani površini napraviš na primernih krajih nekaj jam in na pomlad vsadiš dobro sorto orehov. Oreh bo namreč o-hranil svojo vrednost kot les in sadno drevo. Ti meseci so za to delo najprimernejši. Tega truda se ne plašimo, ker bo dobro podprl naše gospodarstvo. OPCINl že pred časom so preusmerili del ceste Opčine-Prosek, tako da so pred vojašnicami naoravili nov nadvoz nad železnico. Nastala sta dva ovinka. Prvi ovinek pred mitnico je zelo oster, drugi pa bolj širok. Oba sta nevarna. Prvi je nevaren zlasti za šoferle, ki vozijo z Opčin proti Proseku, drugi pa zlasti za tiste, ki prihajajo s Proseka. Preden s Proseka privozijo na nadvoz Je nevarnost, da zletijo s ceste, ker Je tam neobzidan nasip in ni nobenih opozorilnih znakov. Nevarnost je tem večja ponoči in v megli. Potrebno bi bilo. da bi uredili ograjo. Dokler tega še ni pa bi morali takoj potegniti sredi ceste belo črto vse od začetka nasipa pa do konca ovinkov. Taka črta bi namreč opozarjala šoferje, da ne bi zavozili na tako zle- ZGONIK Nekoč smo že objavili, da naši občini skoraj nimamo več dvojezičnih napisov, ker so stari dvojezični napisi že porjaveli, pristojna pokrajinska ustanova pa sproti namešča samo italijanske napise, čeprav je naša , občina slovenska. Ponavljamo, da bo na tem področju treba nekaj ukreniti, kot se Je ukrenilo drugod. Drugo je vprašanje občinskega žiga, ki je v naši občini postal samo italijanski, čeprav je bil svojčas dvojezičen. Slišali smo, da imajo dvojezični občinski žig v drugih občinah našega ozemlja. Upamo, da bodo pristojne oblasti rešile tudi to vprašanje. JAZBINE Iz naše vasi prihaja redko kak glas v širšo javnost in vendar nismo tako oddaljeni od mesta. Dejstvo, je, da pot do nas ni zelo privlačna ter se tukaj tudi konča, saj so Jazbine tik na državni meji in kdor pride se mora po isti poti vrniti tudi domov. V zadnjih letih smo končno le prišli do lične nove šole, le žal, da Je vedno manj otrok in so razredi vse preveč prazni. Tudi pri nas je vedno manj rojstev in marsikdo se tudi preseli v Gorico ali kam drugam, ker se zemlje ne splača obdelovati. Ker imamo že lepo šolo in dovolj prostora v njej, bi morda ne bilo slabo, če bi prihajali vanjo tudi otroci slovenskih družin z Gradiškute, ki hodijo sedaj na italijansko šolo v Loč-niku, ki ni prav nič bližja od naše. Dejstvo, da spadamo mi pod občino Steverjan, ne pa pod Gorico, bi v tem oziru ne smelo predstavljati ovire. Občinska uprava nam je obljubila tudi ureditev vaškega pokopališča okrog nove cerkve in je menda tudi denar že zagotovljen. To bi bilo zelo potrebno, se' le nerodno nositi mrliče v oddaljen števerjan, kamor Je še močno navkreber, ko pa imamo že v vasi cerkev in potrebno zemljišče okrog nje. Od Lonjer ja do Doline Cesta, oziroma kozja steza iz Lonjer ja na Bazovsko cesto je zaprta, ker je niso še popravili, kljub vsem obljubam. Do kdaj bo še gorela rdeča luč, ki jo prižigajo vsak večer? Do prihodnjih volitev? ŠIRITE PRIMORSKI DNEVNIK Popra viU so le kratek del ceste v vasi, večji del ceste iz Lonjer ja pa je v takem, in še v slabšem stanju, kakor vidite na stiki Blizu novih hiš IACP pri Domju je pravi smrad. Poleti smrdi, pozimi pa burja raznaša smeti in odpadke. Jama je že napolnjena, stanovalci pa še kar naprej odlagajo smeti. Dolinska občinska uprava pravi, da to ni njena dolžnost J ‘ stanovalci pa se ne morejo dogovoriti, da bi smeti odvažati V petek so na trgu v Boljuncu odprti novo lekarno, ki jo je na natečaju prevzel dr. Giarretta. Lekarna je lepo urejena in opremljena. Že prvi dan je bilo precejšnje število klientov iz raznih vasi dolinske občine Pokopališče v Dolini urejujejo. Do sedaj so napravili nove poti in podporne zidove, toda delo je zastalo zaradi mraza in slabega Vreme včeraj: najvišja temperatura 7,5, najnižja 0,1, ob 19. uri 4, tračni tlak 1030,6 stanoviten, vlage 62 odst., veter vzhodnik severovzhodnik 10 kmh, sunki 23 km, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8,8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 12. januarja Tatjana Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.42. Dolžina dneva 8.58. Luna vzide ob 5.39 in zatone ob 14.43. Jutri, PONEDELJEK, 13. januarja Veronika POLOŽAJ ITALIJANSKE LADJEDELN1ŠKE INDUSTRIJE Ladjedelnici v Trstu in Tržiču nimata naročil za polno zaposlitev Delno bodo omilili krizo z gradnjo štirih prefabriei-ranih tovornih ladij s finansiranjem Fincantieri znatno omiljena. Dokončna rešitev krize pa je samo v odločnejših vladnih ukrepih in v omogočitvi normalne zaposlitve celotni ladjedelniški industriji. To pa je mogoče samo z izglasovanjem novega zakona v korist pomorstva, ki naj omogoči ladjedelniški industriji učinkovito konkurenčno borbo na svetovnem tržišču, kjer so italijanske ladjedelnice trenutno zelo slabo udeležene, saj komaj 25 % ladijske tonaže, grajene v italijanskih ladjedelnicah, odpade na tuje, vse ostalo pa na domače naročnike. Sporočilo tajništva mladinske federacij« PSI Tajništvo tržaške pokrajinske federacije socialistične mladine (FGS) je izdalo tiskovno sporočilo, v katerem obvešča, da so se sestali v V posebni številki znanega milanskega gospodarskega lista «24 ore» je objavljena zanimiva študija o po. ložaju italijanske ladjedelniške industrije. V študiji se ugotavlja, da so znižane možnosti dela, zaradi česar obstaja zaskrbljenost za bodočnost ladjedelniške industrije. V razdobju januar-september lanskega leta so v italijanskih ladjedelnicah dokončali 275 tisoč ton ladjevja, splavili 446 tisoč ton, pričeli pa so graditi 307 tisoč ton. Najvišja številka se nanaša na splavljeno tonažo, kar po mnenju omenjenega lista predstavlja razlog za zaskrbljenost. še resnejše pa je dejstvo, da razpolagajo vse ladjedelnice v celoti z naročili za gradnjo 900 tisoč ton ladjevja, od česar pa je 800 tisoč že v gradnji in je torej rezerva izredno nizka in ne zadošča niti za prebroditev najkritič-nejšega razdobja. Poleg tega je treba upoštevati obveznosti Italije do Skupnega evropskega tržišča, da ukine vso pomoč ladjedelniški industriji, pri čemer pa je značilno dejstvo, da vse države po svetu prav sedaj, ko je lad-jedelniška kriza dosegla višek, v veliki meri večajo prispevke in pomoč ladjedelniški industriji. Zato je tudi kaj malo verjetno, da bo mogoče izvesti omenjene določbe rimskega sporazuma in se prav obratno govori o novih zakonskih ukrepih v korist ladjedelniške industrije. Vse navedeno nudi kaj žalostne perspektive za zaposlitev v največjem tržaškem ir \strijskem podjetju ladjedelnici Sv. Marka in v ladjedelnici CRDA v Tržiču. Preteklo soboto so v ladjedelnici CRDA v Tržiču splavili orjaško su-percisterno in pričeli graditi potniško ladjo srednje tonaže. Ob tej priložnosti so predstavniki ladjedelnice zelo ostro opozorili na obstoječo krizo, ki je prišla do izraza tudi s protestom delavcev, ki zahtevajo ukinitev tretjih podjetij v okviru delovanja ladjedelnice in premestitev ladjedelnice iz Tržiča v domačo ladjedelnico. Tako ladjedelnica Sv. Marka (ki gradi sedaj tri ladje) kot ladjedelnica CRDA v Tržiču nimata dovolj naročil za polno zaposlitev vseh u-službencev in prihaja že sedaj ponovno do pojava, ko morajo delavce začasno suspendirati z dela in posedajo po zgloglasni baraki. Delno bodo omilili krizo z načrti za gradnjo osmih enakih velikih tovor, nih ladij, ki jih nameravajo graditi na nov način, tako da bodo večje kose prefabricirali in jih samo sestavili na splavišču. Po teh načrtih bo finansiralo celotno gradnjo Fincantieri in bodo ladje prodali že izdelane brodarjem. Od osmih ladij bodo predvidoma odpadle štiri na ladjedelnico Sv. Marka, s čemer bi bila kriza te ladjedelnice iiiiiiiiiiiiiHiiiiifiiimimuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiittiiiiinniiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii PO VČERAJ ZAKLJUČENEM ROKU 4000 tržaških avtomobilistov ni še plačalo takse za 1.1964 Vožnja brez plačane takse bo kaznovana z globo v višini šestkratne trimesečne takse soboto na izredni seji tudi v zvezi «s provokacij skim dejanjem mladih rimskih avtonomistov, ki so po nalogu vodstva stranke zasedli centralni sedež FGS». Nato podčrtujejo odločnost mladih tržaških socialistov, ki se upirajo politiki »avtonomistične desnice.: in v celoti podpirajo stališča levice v stranki. Danes skupščina delavcev Oriona Danes ob 10. uri bo v prostorih FIOM v Ulici Pondares št. 8 enotna skupščina delavcev Oriona, ki bodo razpravljali o nagradah, akordih in delovnem umiku, katere je treba dokončno urediti na podlagi kolektivne pogodbe kovinarske stroke. Delavci bodo nakazali svoje stališče do pogajanj s podjetjem ter sprejeli sklepe v zvezi z morebitno borbo, če bo potrebna. UGLEDEN GOST NA cTORKOVEM VECERU> Književnik Joža Horvat v torek v Slovenskem klubu V torek zvečer bo v Slovenskem klubu gost hrvaški književnik Joža Horvat, ki bo predaval o humorju v zvezi s svojim zadnjim romanom «Maček pod čelado*. Zdi se nam koristno, da tega izredno plodnega hrvaškega književnika obiskovalcem Slovenskega kluba predstavimo z nekaj podatki iz njegovega življenja in njegovega književniškega ustvarjanja. Joža Horvat se je rodil 10. marca 1915. leta v Kotoribi. Gimnazijo in filozofsko fakulteto je končal v Zagrebu. Deloval je v narodnoosvobodilni borbi od 1941. leta, po osvoboditvi je bil urednik «Republike» in «Hrvaškega kola*, tajnik Matice Hrvaške, zavzemal pa je tudi druge položaje. Piše novele, feljtone, parodije, satire, filmske scenarije, humoreske, radijske drame in komedije. Ljubezen do človeka, iskreni zanos za ljudstvo, dar da poda na videz nepomembne stvari, realen smisel za humor in grotesko, so glavne značilnosti njegovih del. Med njegova do sedaj objavljena dela spa. dajo roman «Sedmi deveti*, roman «Za zmago*. komedija «Prst pred nosoms, zapiski, črtice, novele, humoreske sZastava*, «Da-nej je moj rojstni dan*, »Častni upokojenec», «Lovec mikrobov*, sKrhka igračka*, «Razprodaja vesti*, *Niti sam niti prikazen*, pri- iaaiR|ia«ii»ftaiii*«iiiiiiiii««itiiiii«iiiiiiiitiiii>ai>Miiiiiii«iiiiiiiiRiiiiMtiiiiiiatiitiMiM«iiiiiiiiiii«isaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiii«iiMatM«iiiiiiiiaiiiii»iiiiiiiiiiMBi>iiiiš«iiiiiMiaaiii KONGRES SINDIKATA DELAVCEV ACEGATA-CGIL Izboljšati mestno prevozno službo v korist prebivalstva, ki jo uporablja Sindikat mora biti neodvisen od strank in vlade ter mora postati čimbolj demokratičen V petek je imel sindikat delav- ureditev; sindikalne svoboščine cev Acegata — CGlL na sedežu Nove delavske zbornice drugo zasedanje svojega šestega kongresa. Zasedanju, ki se je končalo pozno zvečer, je prisostvoval tudi glavni tajnik Nove delavske zbornice Ar-turo Calabria. Med razpravo, ki je sledila poročilu prejšnjega vodstvenega odbora, so načeli vrsto važnih vprašanj, kot na primer potrebo nove politike prevozne službe, ki'bi' ustrezala potrebam TRADICIONALNI NOVINARSKI PLES PRIMORSKEGA DNEVNIKA BO V SOBOTO, 8.II.1964 delavcev, iipdrabhtkov te službe; resno vprašanje vožnje po mestu zaradi prenatrpanega prometa; raz. voj položaja v zvezi z roki, ki jih predpisuje zakon o ustanovitvi EN EL, kar se tiče odnosov med to ustanovo in električnimi podjetji ter mešanimi občinskimi podjetji; notranje natečaje v podjetju; sta-lež osebja; kvalifikacije; ocenjevanje zaslug na delu; zavarovalno Okrog 4.000 tržaških avtomobilistov še ni plačalo avtomobilske takse za leto 1964. Snoči ob zapadlosti roka za plačilo je plačalo takso 29.245 avtomobilistov. Ti so morali v zadnjih dneh čakati v dolgih vrstah pred okenci Avtomobilskega kluba na njegovem uradnem sedežu, na pomorski postaji in na velesejmu na Montebellu. Se do predsinočnjim ni plačalo takse 7.000 avtomobilistov. Včeraj jih Je 3.000 obnovilo predpisano potrdilo. Po zakonu bodo naložili vsem tistim, ki se bodo vozili brez novega potrdila o plačani taksi, globo v višini šestkratne trimesečne takse. Priprave za skupščino Zveze partizanov S sestankom na Opčinah In sinoči v Ul. Montecchi fi je Zveza partizanov Tržaškega ozemlja zaključila svoje priprave za skupščino, ki bo 19. t. m. Oba sestanka sta bila zelo dobro obiskana in sta potekla v zanimivih diskusijah. Prisotni so tudi odobrili spojitev Zveze z ANPI, o čemer bo sklepala skupščina. Odobritev sklepov krajevnih ustanov Pokrajinski upravni odbor Je na svojih zadnjih sejah proučil in o-dobril vrsto upravnih sklepov raznih krajevnih ustanov. Med drugim je odobril proračun Kraškega vodovoda za leto 1963, proračun tehničnega, zdravniškega in živino-zdravni: kega konzorcija občine Devin . Nabrežina, plačilo nagrade cerkovniku repentaborske župnije. Nadalje je odobril tudi naslednje sklepe tržaške občine: pooblastilo za naložitev dodatnih davkov za leto 1964, namestitev novega strelovoda na proseški zvonik, 7 milijo, nov lir posojila za peč za upepeljevanje psov v občinskem pasja-ku itd. Avto v mladenko V Ul. Udine je včeraj popoldne 17-letna Iris Cocianl iz Nabrežine-Postaja 11-a postala žrtev prometne nesreče. Ko je hotela prečkati ulico, jo je z avtom TS 48070 po- Razpravljali so tudi o organizacijskih vprašanjih, da bi postal sindikat vedno bolj učinkovit v okviru najširše samostojnosti v odnosu do strank, vlad, delodajalcev in katerekoli druge organizacije. Končno so poudarili, da mora vla-dati v sindikatu čimvečja notranja demokracija, da se olajša kroženje idej, da se bodo kresale misli ter da se omogoči dejanski ustvarjalni prispevek vsakega člana sindikata. Po prečitanju in odobritvi sklep, ne resolucije so kongresisti izvolili novi odbor ter delegate za bližnji kongres Nove delavske zbornice CGlL v Trstu. V vodstveni odbor so bili izvoljeni: Silvano Benga, Mario Bo-netti, Vittorio Denicoloi, Saverio Giacchetti, Alessandro Luches, Bruno Masč, Ermando Otti, Mario Quarantotto, Emilio Slobec. Nikolaj Škamperle in Remo Vitale. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Ennio Cecchet, Cesare Malfatti in Riccardo Mayer. V razsodišče pa Luigi Cardarello, Elio Comari in Domenico De Luca. Za delegate na tretji ski kongres Nove delavske niče CGlL pa so bili izvoljeni: Silvano Benga. Edoardo Del Čampo, Nikolaj Škamperle, Mario Bo-netti, Saverio Giacchetti, Bruno Torcello, Guido Colautti, Luciano Servadei in Remo Vitale. Na kongresu so sprejeli tudi naslednjo protestno resolucijo v zvezi i ogabnim atentatom na osrednji sedež OGIL: Sesti kongres Sindikata delavcev Acegata, včlanjenega v CGlL, izraža globoko ogorčenost vse stroke zaradi podlega fašističnega a-tentata na osrednji sedež Konfederacije in zahteva od oblasti, naj odločno nastopijo proti atentatorjem in tistim, ki so jim atentat naročili. Kongres pooblašča vodstveni odbor, naj uresniči vse pobude CGlL, ki težijo za popolnim uveljavljenjem republiške ustave. V tem okviru naj se zaduši akcija tistih reakcionarnih sil, ki hočejo z nasiljem in ustrahovanjem zavreti politični in socialni napredek delavskega razreda. pokrajinske zbor- ZAKAJ SPET ZAMUDA...? Slovenske šole brez spričeval Ob koncu prvega tromesečja so starši slovenskih otrok, ki obisku. jejo osnovno šolo, pričakovali da jim bodo otroci prinesli šolska spričevala z ocenami šolskih u-spehov. Kot običajno pa so jim prinesli le lističe, na katere so učitelji napisali ocene. Ta zadeva se ponavlja že več let in dela slabo kri staršem, otrokom in u-čiteljem. Italijanske šole so jih dobile, nekatere že pred začetkom božičnih počitnic, druge pa po počitnicah, medtem ko jih slo. venske šole niso še dobile. Zakaj ne? Pravijo, da niso še dotiskana. Čudno je to opravičilo, saj spričevala ni treba sproti tiskati. Lahko bi jih natiskali v zadostni količini za nekaj let naprej. V takem ravnanju vidimo le malomarnost in nezadostno razumevanje pristojnih organov za slovensko šolo. Pred nekaj leti smo se morali boriti za pravilno besedilo in raz. pored .učnih snovi v spričevalih, zdaj pa moramo vsako leto ponavljati pritožbe glede poznega razdeljevanja spričeval. Teh pritožb ne bi bilo, če bi šolsko skrb-ništvo pravočasno poskrbelo, saj za to niso potrebna posebna sredstva, priprave in organizacije. Le malo dobre volje. Zadevo bi moral urediti svetovalec za slovenske osnovne šole pri šolskem skrbništvu, ki pa ga še nimamo. Zaradi tega je ta pritožba naslov. Ijena na šolskega skrbnika. Z v torek, 14. t. m. ob 19.30 bo v Ljudskem domu v Ul. Madonni-na zborovanje tržaških komunistov. O temi «Politični položaj in kriza v PSI» bo govoril senator Vittorio Vidali. «Johnny» aretiran 36-letni Giovanni Gianoni iz Ul Navali 8, bolj znan pod imenom «Johnny», ki je prejšnji mesec pri Sv. Jakobu postal žrtev napada z nožem, se je spet srečal s policijo. Agenti letečega oddelka so ga aretirali, ga prijavili sodnim oblastem pod obtožbo vožnje avta brez vozniškega dovoljenja, vožnje v pijanem stanju in upiranja javnemu funkcionarju. Predsinočnjim se je policijska patrulja letečega oddelka vozila proti Barkovljam, ko so pri kopališču Ferroviario opazili, da je proti njim privozil 1100, ki je vozil na levi in bi kmalu trčil v policijski avto. Policisti so sledili nevarnemu šoferju in ga dohiteli pri Šalita di Gretta. Šofer je bil omenjeni Gianoni, ki je pijan vozil fiat 1100 TS 36563 last njegove sestre Edde por. Variole iz Ul. F. Severo 147. Agenti so Gianonija aretirali in ga spremili na kvesturo, kjer je «Johnny» začel groziti agentom. povedke «Strašne sanje*, eProtest-na skupščina partizanskih konj*, »Podgana*, »Pripovedka s papirčki* in končno »Maček pod čelado*. Humoristični in satirični ton sta elementa, ki sta prisotna v skoraj vseh umetniških delih Jože Horvata in ki sta prišla do največjega izraza v romanu »Maček pod čelado*, čeprav se v posameznih poglavjih popolnoma izgubljata in prepuščata prostor tihemu liričnemu pripovedovanju o ljudeh m njihovih usodah v času pretekle vojne. V romanu «Maček pod čelado*, po katerem je Horvat napisal tudi scenarij za film, ki ga je pod istim naslovom v režiji Djordja Grigina snemal Bosna film, je Horvat na podlagi svojih opazovanj prikazal malega človeka v partizanski enoti in s tem istočasno številne neznane udeležence narodnoosvobodilne borbe z vsemi njihovimi vrlinami in človeškimi slabostmi. Osemdnevna doživetja Hi je Ka-para, gozdnega delavca, ki ga je vojni vihar zanesel v partizane, osebnost tega partizanskega mačka, veseljaka, junaka in istočasno tudi strahopetca, desetnika prve čete prvega bataljona prve kamniške udarne brigade, je v romanu obdelana z vsemi njenimi moralnimi in fizičnimi krizami. Horvatov junak Kapara s svojim humorjem, vedrostjo, smehom, ki j c izraz njegove dobrodušne narave, pomiluje vsa trpljenja in težave partizanskega življenja. Njegova reagiranja na razne akcije in stanja, na življenje in smrt so spontana, naravna. Celo ko pade v roke sovražnika žiui v Kapari upanje in vera, da se bo vendarle rešil in zaupanje mu daje novo moč, da zbeži in končno zmaga. S tem svojim književnim delom se je Horvat končno uveljavil fcot humoristično satirični pripovedovalec, istočasno pa je to njegovo delo pokazalo, da mu ta žanr najbolj leži. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA DANES V DVORANI Vrdelska cesta 7, ob 16. uri NA STADIONU «PRVI MAJ» Izdajanje potrdil za pokojnine INPS V zvezi s plačevanjem pokojnin INPS (kategorija SO), ki se bo pri. čelo 13. februarja 1964, opozarja občina, da se lahko od 16. januarja dalje dobe potrdila o vdovstvu in o prebivanju na mehanografskem centru anagrafskega urada v občinski palači v Ul. del Teatro Romano 15. Interesenti lahko dvignejo potrdila na osnovi osebne izkazni ce in pokojninske knjižice. Občina prosi, da interesenti dvignejo potrdila čim prej, da zadnje dni ne bo gneče. I. REVIJA PEVSKIH ZBOROV 1964 Nastopajo: moški zbor «Veiiki Repen* — dirigent Mirko Guštin; moški zbor p. d. »Slovenec* — Boršt — dirigent Ignacij Ota; moški zbor p. d. »Vesna* — Križ — dirigent Frančko Žerjal; moški zbor p.d. »Kras* — Dol Poljane • dirigentka Pavlina Komel; moški zbor p. d. »Lipa* — Bazovica — dirigent Ubald Vrabec; mešani zbor »Jakob Gallus* — Trst — dirigent Ubald Vrabec; mešani in moški zbor «KPD Bazovica* • Reka - dir. Miloš Zlatic mešani zbor p.d. »Briški grič* — Steverjan — dir. Dori Klavčlč; mešani zbor p. d. »Slovan* — Padriče — dirigent Svetko Grgič; moški zbor p. d. »Prosek • Kontovel* — dirigent Ignacij Ota; godba na pihala — Trebče - Gropada — dirigent Svetko Grgič; nastop združenih pevskih zborov ob spremljavi godbe na pihala. Vstopnina 300 lir Dijaki 150 lir Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane. SPZ obvešča vse nastopajoče zbore in pevce, da bo skupna vaja zborov v nedeljo pred nastopom ob 14.30. «V kraljestvu palčkov» danes na Opčinah Blagajna bo za današnjo predstavo na Opčinah odprta že ob 14,30. Da ne bo tik pred predstavo nepotrebne gneče, prosimo tiste, ki imajo vstopnice rezervirane, da jih že prej dvignejo. Pa tudi ostali naj upoštevajo, da je nemogoče v zadnjih minutah pred začetkom predstave vsem hitro u-streči. Družina Draga Kluna iz Bo-tjunca se iskreno zahvaljuje vsem vaščanom — dobrotnikom za izkazano ji denarno pomoč ob nesreči, ki jo je zadela s požarom. Sestanek Zveze italijanskih žensk Vodstveni odbor Zveze italijanskih žensk, glavni svet, voditeljice krožkov, čitateljice in naročnice re. vije «Noi donne» in članice združenja so vabljene jutri 13. januarja ob 15. uri v dvorano v Ul. Zonta Št. 2/1, kjer bo vodstvo podalo poročilo o opravljenem delu ter o programu Z12 v zvezi s pokrajinskim in vsedržavnim kongresom. Zveza nadalje sporoča, da članice lahko pridejo po izkaznice za leto 1964 na glavni sedež in v krožke ZI2. » NA STADIONU »PRVI MAJ* 18. I. ^ribji bal drl 20-letni Battista Corticelli iz Šalita Contovello 6-1. Cocianijevo so sprejeli na ortopedski oddelek bolnišnice, kjer se bo morala zdraviti 30 dni ker si je zlomila levo ključnico ter se ranila in pobila po glavi in spodnjih udih. Mladoletni tatiči motornih koles Trije mladi tatiči motornih koles so od predvčerajšnjim za zapahi v koronejskih zaporih. Brata 16-letni Mario in 17-letni Sergio C. sta skupaj z 19-letnim prijateljem Clau-diom Sgubbijem iz Šalita Trenovia št. 51 v samih treh dneh ukradli osem lambret in vesp. Sedaj so jih agenti letečega oddelka prijavili sodnim oblastem pod obtožbo tatvin z obteževalnimi okoliščinami. Mladim tatičem je prišel na sled mestni stražnik, ki je na večer po novem letu ustavil Sergia C. na Trgu Garibaldi ter zahteval od njega naj mu pokaže dokumente. Danes opolnoči se zaključi 60-ur-na stavka delavcev v opekami Val-dadige pri Orehu. Delavci stavkajo, ker Jim noče podjetje izplačati proizvodne nagrade za pretekli december. .................................................................................................................................m«,............lin DNEVNA SLUŽBA LEKARN (13.-19.) Po izstopu iz fllobusa ga jo podrl avto Ko Je včeraj zjutraj izstopil iz fi-lobusa je 25-letni Stelio Neslch iz Ul. Fonda 71 postal žrtev prometne nesreče. Neslch Je izstopil iz Globusa št. 20 pri tovarni Gasilni in je hotel pred vozilom prekoračiti cesto. Tedaj Je s svojim avtom TS 41491 prehiteval ustavljen fllobus 45-letni Sergio Grassini iz S. M. M. Spodnje 123, ki je bil namenjen v Milje. Grassini je nenadoma zagledal Nesicha, pred seboj toda čeprav Je skušal zavreti avto, mu to ni uspelo in je podrl pešca. Grassini je Nesichu priskočil na pomoč ter mu pomagal v svoj avto, s katerim ga Je odpeljal v bolnišnico. Uspela stavka oblačilne stroke Tudi sindikat oblačilne stroke CGlL je včeraj napovedal štiriur-no stavko delavcev v največjem podjetju te vrste, to je Beltrame. Stavka je dobro uspela in pokazala privrženost delavcev sindikatu. NENAVADNA FUNKCIJA TELEVIZIJSKEGA APARATA Odsev televizijskega ekrana izdal nepoštenega obiskovalca Slučajo prisotai agent je gosta aretiral in našel v njegovi torbi 20 izmaknjenih gramofonskih plošč Dogodek je kaj nenavaden vendar resničen. Zaslon ugaslega televizorja je spravil pod ključ nepoštenega vsakdanjega obiskovalca trgovine z električnimi aparati v Ul. O-riani 3, ki je last 56-letnega Amal-da Zamberlana iz Ul. delle Mili-zie 15. Pod pretvezo, da se hoče segreti, je 43-letni Attilio Guadalupi, ki je brez stalnega bivališča, prihajal vsak dan v omenjeno trgovino. Zamberlan se je usmilil brezdomca in mu dovolil ostati v trgovini Tu pa tam je Guadalupi naredil Zamberlanu tudi kakšno uslugo in Zamberlan ni niti sumil, da je zadeva z gretjem le Guadalupova pretveza. Resnica je prišla na dan predvčerajšnjim zvečer, ko je bil v trgovini prijatelj Zamberlanove-ga sina. Ta se je motal po trgovini in je nenadoma zagledal v zaslonu ugaslega televizorja Guadalu-pa, ki je v nekem kotu spravljal v torbo neke plošče lahke glasbe. Prijatelj je pošepnil Zamberlanovi ženi in na srečo Je bil tedaj v trgovini agent s komisariata Stare mitnice, ki Je prišel nakupovat. Agent se je predstavil Guadalupu in zahteval naj vrne ukradeno blago. Užaljen in ogorčen je Guadalupo začel zmerjati agenta, toda nič mu ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne il. januarja 1964 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa Je 25 oseb. UMRLI SO: 72-letni Giovanni A-daml, 90-letna Rosalia Di Mauro vd. Dl Brazzano, 54-letni Umberto Ruz-zler, 70-letnl Giovanni Roatti. 76-let-na Maria Demarchl vd. Obreza, 85-letnl Giuseppe Corettl, 79-letna Maria Cervnja vd. Ostrouska, 83-letna Lucla Spada vd. Depas, 81-letni Um berto Boschian, 86-letna Antonia VI-senttn vd. Andreotta. 30 minut star A Ido Zuccoll, 76-letna Maria Ražman por. Marini, 54-letm Rodolfo Veaco-vo, 8 dni stara Paola Grasso, 61-letn 1 Federlco Bensi, 52-letnl Alfonso Kobal, 60-letni Carlo Ouadri, 75-letna Anna Schmidt por. Faraguzzl, 7, uradnik Orlando Blanco in štu- dentka Marine Mella, delavec Wal-ter Sepuca in gospodinja Marlsa Pao-letti, zidar Giovanni Zullani in gospodinja Elisa Dl Chtara, strugar Aldo Nasslmbenl in šivilja Maria Luisa Perosa, pomorščak Mario Sila In trg. pomočnica Franca Bastlan-cich, strugar Angelo Milani In gospodinja Bruna Businelli, pomorščak Mario Delise In šivilja Jožica Rozman, krojač Giovanni Suran in gospodinja Mlrdla Rltossa. Dnevna služba lekarn (I. — 12.) Crevato, Ul. Roma 15; 1NAM Al Cammello, Viale XX Settembre 4: AUa Maddalena, Istrska ulica 43; Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Plero 2; Dr. Gmeiner, Ul. Olulla 14; Plzzul-CIgno-io. Korzo Halla 14; Prendlnt. Ul. T. Vecellio 24; Serravallo. Trg Cavann 1, Nočna služba lekarn <6. — 12.) Crevato, Ul. Homa 15; INAM Al Cammello, Viale XX Settembre 4: Aila Maddalena, Istrska ulica 43; Ur. Codermatz, Ul. Tor S, Plero 2. AirAngelo d’oro. Trg Goldoni 8; Clpolla, Ul. Belpogglo 4; Marchio, Ul. Ginnastlca 44; Nlcoll, Ul. di Ser-vola 80; Aila Basilica, Ul. S. Glusto 1; Busolml, Ul. P. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzonl; Ul. Settefontane 2, NOČNA SLUŽBA LEKARN (13.-16 ) AirAngelo d’oro. Trg Goldoni 8; Clpolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul. Ginnastlca 44; Nlcoll, Ul. di Ser-vola 80. LOTERIJA BARI CAGLIAR1 FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE 78 27 96 80 28 49 6 21 70 80 59 36 10 69 2 60 17 72 49 45 23 20 71 5 15 49 27 58 74 67 62 56 42 73 43 45 39 (M 40 3 37 2 25 70 86 19 20 49 2 81 2 X. X ENALOTTO X, I X, 2 X. X I. I X KVOTE: 12 točk: 7.586.000 lir, 11 točk: 189.000 lir, 10 točk: 14.300 lir. ni pomagalo, vrniti Je moral 20 plošč, ki jih je malo prej ukradel in potem slediti policistu na komisariat, kjer so ga aretirali In prijavili sodnim oblastem zaradi tatvine in upiranja javnemu funkcionarju. Zamberlan je seveda preštel plošče v trgovini in ugotovil, da Jih je zmanjkalo približno 80. Toda razen onih dvajset Guadalupo vztraj no zanika, da bi ukradel še drugih 60. Kriminalec Indellcato je še vedno na svobodi Kriminalec Indellcato ima štete ure. Zapustili so ga že vsi njego. vi pajdaši. Njegova desna roka 26-letni Angelo Sirottl, ki je stanoval v Ul. Molino a Vento 70, v stavbi, kjer je bil nedavno u-morjen Giuseppe Pietrobon, je že pod ključem v koronejskih zapo-rih na razpolago preiskovalnim organom. Samo ena oseba je še, ki bi lahko nudila zavetišče kri-minalcu Indelicatu in to je An-namaria Stefanin vd, Sponza, ki stanuje v Ul- San Sergio 5 in ki je dolgo časa živela z Ubaldom. Včeraj so se po mestu širili glasovi, da je Indellcato ponoči ilegalno prekoračil mejo ter da se skriva v Kopru, vendar pa se zdi ta možnost le malo verjetna. P. d. Ivan Cankar sporoča, da bo 19. t.m. smučarski izlet v Nevegal Vpisovanje vsak delavnik razen sobote od 19. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Vpisovanje do 15. t.m. v Ulici Montecchi 6. IV. nadstropje. M li oglasi Priletna oseba v pokoju Išče ljubeznivo. nad 50 let staro gospo zaradi poroke. Predstaviti se v Ulici Clcerone 8 pri vratarju. POKRIVANJE HODOV In podi la pta stike, guma, llnuleuin od 500 lir dalje kv meter. Preproga in plzstične preprog« za nudnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah Zagotovljena namesti, tev izkušenih delavcev ITALPLAST Trst Trg Ospedale 6. tel 96-llt SKROMNO DVOSOBNO STANOVANJE Iščem v najem na Proseku, Opčinah ali kje drugje v okolici. Telefon It. 95-913, urnik trgovin. Slovensko gledališče v Trstu Danes 12. t. m. ob 16. uri v prosvetni dvorani na Opčinah JOSIP RIBIČIČ «V kraljestvu palčkov* __ V torek, 14. t. m. ob 20. uri v kino dvorani v Skednju JOSIP RIBIČIČ BOLJUNEC predvaja danes 12. t. m. ob 17.30 uri technicolor film: CAVALCARONO ASSIEME (Jezdili so skupaj) Igrajo: JAMES STEWART, RICHARD WIDMARK in SHIRLEY JONES KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 12 t. m. ob 16. uri barvni film: LA PRINCIPESSA DEL NILO Igrajo: DEBRA (Nilska p rincezinja) PAGET, JEFFREY HUNTER in MICHAEL RENNIE PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA - Ul Duca d Aosta IHO - Tel 2H-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA KINO SKEDENJ predvaja danes 12. t. m. ob 16 uri Cinemascope barvni film: Storia cinese (Kitajska zgodba) Igra VVILLIAM HOLDEN KLUB «SIMON GREGORČIČ* Večeri ob sredah V sredo 15. januarja s pričetkom točno ob 20. uri bo v prostorih kluba «Simon Gregorčič« v Gorici, Verdijev korzo 13 (poleg prosvetne dvorane) predvajal Aljoša Žerjal iz Trsta svoj celovečerni ozvočeni barvni film «LEPOTE NASE DOMOVINE« Pridite, preživeli boste prijeten večer. KONEC SINDIKALNEGA PREMIRJA V ATA Delavci zahtevajo podpis delovne pogodbe v podjetju Ce ravnateljstvo na jutrišnjem sestanka ne bo sprejelo njihove zahteve, bodo začeli s stavkovnim gibanjem Sindikalno premirje, ki so ga podpisali sindikati in notranja komisija z ravnateljstvom podjetja ATA, je prenehalo 10. januarja letos. 6e istega dne se je notranja komisija sestala z ravnateljstvom'] podjetja, da pregleda, kakšne možnosti obstajajo za obnovitev pogajanj, ki naj dovedejo do podpisa delovne pogodbe v podjetju. Na tem sestanku je predstavnik ravnateljstva predlagal izplačilo 5.000 lir vsem delavcem, če podaljšajo premirje za nadaljnja dva meseca. V petek zvečer 10. januarja so se na skupščini sestali vsi delavci ATA. Na njej so bili prisotni tudi sindikalni zastopniki. Delavci so soglasno zavrnili predlog podjetja za podaljšanje premirja, ker ne obstajajo nikakršni utemeljeni razlogi za odlaganje pogajanj o sklenitvi to-varniškega sporazuma. Obenem so se odločili, da v ponedeljek 13. januarja ponovno in zadnjikrat poskušajo prepričati ravnateljstvo o neodložljivosti obnovitve pogajanj, Ce bi se izkazalo, da ne bodo imeli uspeha, bodo započeli s stavkovnim gibanjem. sojila pri državni blagajni za dokončna dela pri ureditvi ceste Bra-čan - Dolenje . Mimik ter posojilo za kritje pokrajinskega primanjkljaja za leto 1962. Med sklepi goriške občinske u-prave pa so med drugim odobrili povečanje stroškov za vzdrževanje občinskih poslopij in drugih občinskih naprav, dopolnitev in okrepitev javne razsvetljave in popravilo ter ureditev ceste iz mesta do Stan. drežg. Opozarjamo naše goriške čltaieije na 1. revijo pevskih zl-orov M - ■" ki bo danes 12. t. m. ob 16. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj» v Trstu. Na reviji bodo nastopili tudi zbori z Goriške. Vstopnice si lahko nabavite v Trstu eno uro pied začetkom koncerta. OB ZBOROVANJU «LEVICE» V RIMU Razkol v PSE na Goriškem ne bo imel vidnih posledic V slovenskih sekcijah, ki so avtonomistične, pa sploh ni znakov za razkol Goriziana Olimpija 15. januarja v Gorici V sredo, 15 januarja bo v prostorih Ginnastica Goriziana medna rodno košarkarsko srečanje med domačo Goriziano in Olimpijo iz Ljubljane. Tekma bo v dvorani na Trgu C. Batfisti s pričetkom ob 21.15. Tudi v vrsteh socialistične stranke na Goriškem je v teh dneh precej živahno. Po vsej državi se namreč govori o razkolu PSI in o ustanr tvi nove socialistične stranke. Znano je, da se večina vsedržavnih voditeljev lev.Čarske, struje v PSI ,(med temi je kar 21 poslancev in 13 senatorjev) zavze izstop, iz str£nl'e. Dokončni sklep bocj.o sprejeli danes na vsedržavnem zbor vanju »levice« v Rimu. kjer bodo po vsej verjet- ( nosti sprejeli tudi sklep o usta iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiifiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiMiiiiituiiiii ZAČETEK PRODAJE V GORICI Odobreni sklepi pokrajine in občine Pokrajinski upravni odbor pri gorički prefekturi je na svoji zadnji seji odobril vrsto ukrepov, ki jih je sprejela pokrajinska uprava in razne občinske uprave na Goriškem Kar se pokrajinske uprave tiče so med drugim odobrili najetje po- iiiiilimimiiiiiiiiliiiiiimiiiMiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiidiiitiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiitfiiii CEPLJENJE GOVEJE ŽIVINE Cepivo je na razpolago manjka občinski veterinar Tudi na jugoslovanski strani bodo cepili živino proti parkljevki Že prejšnji teden je pokrajinski veterinar v Gorici dr. Germinetti dobil iz Rima zagotovilo, da so mu postavili .na rstHK&go cepivo proti slinavki in parkljevki za 4500 glav goveje živine nš obtriejnem področju na Goriškem. To področje zajema vse občine ob meji od Doberdoba do vključno Dolenj. Cepivo je dano brezplačno In boao morali živinorejci plačati le stroške živino-cdravnika, ki so odmerjeni na po 200 lir za vsako žival. Do sedaj še niso začeli s cepljenjem, ker mora prej občinska uprava v Gorici lme- Z USPEHOM SE NADALJUJE RAZPRODAJA vsega zimskega blaga po LIKVIDACIJSKIH CENAH PITASSI novati novega občinskega živino-zdravnika namesto dr. Vide, ki je odšel na drugp delovno mesto.' Zdravstveno stanje goveje, živine na Goriškem je po zagotovilu živi-nozdravnikov sedaj zelo dobro in niso nikjer opazili sledov slinavke in parkljevke med njo. Vendar pa je zaščitno cepljenje potrebno tudi zato, ker so imeli v sosednji videmski pokrajini nekaj takih primerov. Tudi na jugoslovanski strani obmejnega pasu so pripravili vse potrebno za zaščitno cepljenje 5000 glav goveje živine v novogoriški občini, ki bo brezplačno; prav tako bodo cepili živino v tolminski občini, ki zajema drugi del obmejnega področja na Goriškem. Zmrznjeno argentinsko meso je šlo prvi dan dobro v promet Razlika v ceni od svežega mesa je od 300 do 600 lir pri kg Tudi po drugih krajih na Goriškem bodo uvedli njegovo prodajo Včeraj so odprli v Ul. Boccac-cio v Gorici, v neposredni bližini zelenjadnega trga, prenovljeno mesnico, v kateri prodajajo zmn njeno meso, ki je uvoženo iz Argentine, Mesnico sta prevzela in popolnoma obnovila brata Janko in Ladi Kogoj, ki že imata tudi mesnico s svežim mesom na Trgu Cavour. Obrnili smo se do Janka Kogoja, da bi nam povedal, kakp je šla prodaja prvi dan. «Po pravici rečeno,# nam je odvrnil naš sobesednik, »se je občinstvo takoj odzvalo in začelo kupovati meso z zaupanjem. Saj pa je blago tudi prvovrstno in boljše kot smo pričakovali. Upoštevati pa je treba tudi razliko v ceni, ki znaša od 300 do 600 lir pri kg in pa dejstvo, da je to meso popolnoma enakovredno svežemu mesu.# Priporočljivo je Seveda, da se meso pred uporabo polagoma od-tali pri temperaturi do 4 stopinje had ničlo, potem pa ga lahko držimo v hladilniku do uporabe. Poleg govejega mesa, ki ga prodajajo po ceni od 600, 1000 in 1200 lir, imajo na voljo kTiehtov tudi teletino po 1500 in 1150 lir ter svinjski »kare* po 1100 lir. Že prvi dan so prodali toliko mesa, da bodo morali že prihodnji teden naročiti novo pošiljko pri grosistu v Padovi. Blago gredo sami iskat, lahko ga pa tudi naročijo in jiwi ga, pošljejo. 2e prvi dan so prišli pogledat kako je s prodajo in kakovostjo tega mesa tudi nekateri mesarji z goriškega podeželja, ki se zanimajo, da bi eventualno prodaja, li zmrznjeno meso v svojih okoliših, kot na pr, v Tržiču, Ron- Nova mesnica za zmrznjeno meso v Ul. Boccaccio kah, Knminu in drugod. V tem pogiedu pričakujejo odločitev od. nosno dovoljenje pristojnega ministrstva, da bi lahko v podežel. skih mesnicah prodajali izmenoma v nekaterih dneh samo sveže, v drugih pa samo zmrznjeno meso. V takem primeru bi se mesarji dogovorili z bratoma Kogoj za skupno naročilo blaga iz Padove, kar bi zopet nekoliko pocenilo dobavne stroške. : ZA MOŠKE ZA ŽENSKE Plašči od 9.900 lir dalje Plašči od 8.500 lir dalje Obleke > 9.600 > » Obleke > 2.500 > » Hlače > 1.900 4.900 > > Tailleurs > 4.700 > > Jopiči > > » Srajce > 950 > .1 »s Krila > 1.000 » > TRIESTE CORSO IT ALI A 7 GORIZIA CORSO VERDI 92 nadaljuje se VELIKA RAZPRODAJA VSEGA KONFEKCIJSKEGA OTROŠKEGA BLAGA Vse za otroka -PRODAJA PO LIKVIDACIJSKIH CENAH! «„£a /hmotetta,t TRST - UL Udine št. 1 - Tel. 36914 mame, ne zamudite priložnosti! Radio Trst A 8.00 Koledar; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski motivi; 10.00 Maša, nato Orkester Repe Touzet; n.15 Oddaja za najmlajše; 12.00 Slov. nabožna pesem: 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kd°> kdaj, zakaj... 13.30 Glasba po željah; 14.45 Karakteristični ansambli; 15.10 Jam session; 15.3Q Radijska novela, nato Orkestri; 16.30 Popoldanski koncert; 17.45 Plesna čajanka; 18.30 Po društvih in krožkih; 16.43 Pianist E. Garner; 19.00 Pojeta J Foster in v. Scotti; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Dunajske melodije; 20.0Q Šport; 20.30 Lahka glasba; 21.00 Iz slovenske folklore; 21.30 F. Schubert: Simfonija št. 2; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Moderni ritmi; 22.55 Beethovnove sonate. NEDELJA, 12. JANUARJA 1964 //. program 7.45 Jutranja glasba; 9.00 Oddaja za ženske; 9.35 Nedeljski motivi; 10.00 Glasbeni leteči krožnik; 10.35 Glasba za praznični dan; 11.35 Pevci; 12.00 Športna prognoza; 12.10 Plošče tedna; 13.40 Nedeljski ekspres; 14.30 Teden aktualnosti; 15.00 Lahka glasba; 10.15 Klakson; 17.00 Glasba in šport; 18.35 Vaši izbranci; 20.35 Sama glasba; 21.00 Športna hedelja; 21.35 Glasba v večeru. III. program 17.05 Bachove kantate; 17.45 A. F. Grazzini: »Ljubosumnost*; 19.00 Pousseur in Ramati; 19 15 Arabska kultura; 19.30 Vsakove-černi koncert; 20.30 Revija revij; 20,40 Simfonična glasba; 21.20 O-perni program. Slovenijo 9.30 Kmetijska oddaja; 12.15 Danes na športnih igriščih; 14.00 «E1 Campanon#. Koper nanjepolitični pregled; 13.30 sedni kraji in ljudje; 14.00 G 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 8.40, Domače viže; 9.00 Naša reportaža: 9.15 Zabavni zvoki; 9.45 Zbor PD Iz Branika; 10.00 Prenos RL; 10.30 Glasbena matineja; 11.30 Reportaža; 11.50 in 12.50 Glasba po željah; 12.35' Zu- So- . ___ Glas- ba po željah; 15.15 Andersonov* melodije; 15.30 Domače pesmi in revije; 16.00 Prenos RL- 19.00 Športna nedelja; 19.10 Glasbena medigra; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih 8.20 Harmonikar Assandn; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna glasba; U.10 Sprehod skozi čas; 11.35 Roditeljski krožek; 13.25 Pevci; 14.00 Pianist G. Cziffra; 14.30 jn 16.45 V nedeljo skupaj; 15.15 Nogomet od minute do minute; 17.15 Ital. pesmi in plesi; 17.30 Operni program; 18.20 Plesna glasba; 19.00 Športna nedelja; 20.25 G. Rovetta; »Gospodična*; 21.00 Radijska križanka; 22.15 R. Principe: Koncert za violino in orkester 6.00 Dobro jutro!; 6.30 Napotki za turiste; 8.00 Mladinska radijska igra; 8.40 Pesmi za mladino; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 Se pomnite tovariši...; 10.30 Od Bacha do Bartoka; 11.30 Nedeljska reportaža; 11.50 Zabavna glasba; 12.05 Naši poslušalci če-stitijo;' 13.30 Za našo Vas; 13.50 Koncert; 14J0 Nekaj melodij; ftlhra popravila in prodaja TV aparatov pralnih »trnjev eli‘k t rogoispodin jskih predmetov %utu> TREVISAN | Trst, Via S Nicolb 21, tel 24-018 Popravila: Via delle Mtlizle 3, telefon štev 76-276 15.05 16.00 Naš glasbeni avtomat; ---- Humoresk- tedna; 16.20 Iz znamenitih oper; 17.05 Hammond orgle; 17.15 Radijska igra; 18,1» Športna nedelja; 19.05 Glasbene razglednice; 20.0o Izberite popevko; 21.00 Krst Verdijeve «Aide»; 22.10 Zaplešite z nami; 23.05 Pesem ndči... Ital. televizija 10.15 Kmetijska odaaja; 11.00 Nabožna oddaja; 15.30 Športni program; 17.30 Oddaja za najmlajše; 18.30 TV priredba »Stric Georges#: 19.00 Dnevnik; 19.15 Prenos registriranega športnega dogodka; 20.15 Športni dnevnik; 20.30 Dnevnik; 21.00 Verdijevo življenje; 21.55 Zadnje Scottovo potovanje; 22.45 Športna nedelja in dnevnik. DRUGI KANAL 18.00 Molierov »Namišljeni bolnik#; 20.05 Rotocalchi in poltro-na; 21.00 Dnevnik; 21.15 Smash; 22.30 Športne vesti; Ponedeljek, 13. januarja 1963 Od 8.40 do 14.15 Sola; ia.45 Nova srednja šola; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 O smučarskem športu; 20.00 Športne vesti; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV tednik; 22.00 E Vittorini; «11 Sempione strizza 1’occhio al Fre-jus»; 22.30 Simfonični koncert; 23.00 Dnevnik. DRUGI KANAL 2L00 Dnevnik;’ 21.13 E. De Fi-linpo: «Chi č piu felice di me» — dvodejanka; 22,40 Genovsko pristanišče; 23.10 športne vesti. Jug. televizija 9.55 Mednarodno tekmovanje v slalomu — prvi tek; 11.30 Kmetijska oddaja; 12.10 Tekmovanje