STANOVANJSKA SAMOUPRAVA
Samoupravna stanovanjska skupnost
Delovni ljudje v združenem delu in občani v krajevnih skupnostih na osnovi samo-upravnega sporazuma usta-navljajo samoupravne stano-vanjske skupnosti in v njih, po načelu vzajemnosti in soli-darnosti, organizirano uresni-čujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese pri gradi-tvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji ter zagotavljajo in združujejo sredstva za sta-novanjsko izgradnjo, zagotav-ljajo družbeno pomoč, načrtu-jejo razvoj stanovanjskega go-spodarstva, odločajo o uresni-čevanju programa tega razvo-ja in skupno upravljajo s skla-dom stanovanjskih hiš ter ta-ko zagotavljajo smotrno vzdr-ževanje, obnavljanje in iz-gradnjo stanovanj in uresni-čujejo še druge interese na področju stanovanjskega go-spodarstva. Stanovanjska skupnost je običajno ustanov-
6 / DOGOVORI
ljena za območje ene občine. Določena vprašanja, ki so si-cer skupnega pomena, pa po svojem značaju presegajo ok-vir občine oziroma širše skup-nosti in so pomembna za vse delovne Ijudi in občane v re-publiki, obravnavajo v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slo-venije ustanoviteljice Zveze stanovanjskih skupnosti.
Denarna in materialna sredstva, s katerimi so v pre-teklem obdobju upravljala stanovanjska podjetja, so bi-la z ustanovitvijo stanovanj-skih skupnosti prenešena v njihovo upravljanje. Značil-no za ta sredstva je bilo, da so bila razdrobljena in pred-stavljajo zdaj, ko so preneše-na v upravljanje stanovanj-skim skupnostim, pomemb-no družbeno bogastvo. Z ustanovitvijo stanovanjskih skupnosti je bilo torej po-
družbljeno predvsem tisto podrpčje dejavnosti, ki je bi-lo tlrej v domeni stanovanj-skih podjetij.
Le-ta so se pri upravljanju s sredstvi, ki so se pri njih zdru-ževala, obnašala podjetniško in tako ni bil zagotovljen vpliv delovnih ljudi, občanov ter vlagateljev pri odločanju in gospodarjenju s stanovanj-skim skladom. Sedaj so sta-novanjska podjetja strokovne službe stanovanjskih skupno-sti, ali pa njihov sopogodbe-nik.
Stanovanjsko skupnost lah-ko torej ustanovijo delovni ljudje, samoupravno organizi-rani v OZD in v drugih orga-nizacijah in delovnih skupno-stih, in občani - stanovalci, samoupravno organizirani v stancvanjskih hišah v družbe-ni lastnini (v zborih stanoval-
cev s hišnimi sveti), združeni v krajevni skupnosti. K spora-zumu pa lahko pristopijo tudi organizacije združenega dela, interesne skupnosti ali druge organizacije, ki gradijo stano-vanja in s svojim delom pose-gajo na to področje. Enako pravico imajo tudi društva lastnikov stanovanj, društva upokojencev in invalidov, etažni lastniki stanovanj in najemniki poslovnih prosto-rov, delovni ljudje zaposleni pri zasebnikih in stanovanj-ske zadruge. Stanovanjske za-druge po nekajletnem miro-vanju postopoma postajajo znova del našega sistema v stanovanjskem gospodarstvu. Stanovanjska zadruga sloni prav tako na načelu vzaje-mnosti med delovnimi ljud-mi, na svobodnem dogovarja-nju in usklajevanju interesov, zato je najprimernejša oblika za združevanje individualnih
interesov s širšimi družbeni-mi interesi pri graditvi in vzdrževanju stanovanjskih hiš. Zlasti v mestih in indu-strijskih središčih bi usmerja-nje stanovanjske graditve za-sebnikov prek stanovanjskih zadrug lahko pripeljalo do etažne lastnine v večnad-stropnih stanovanjskih hišah, kar bi pomenilo veliko racio-nalizacijo v izrabi prostora, obsega komunalnega oprem-ljanja ipd. Z republiškim za-konom o stanovanjskih za-drugah so bili ustvarjeni po-goji za delo zadrug, da se ra-zvijajo kot nedobičkarske or-ganizacije na samoupravnih osnovah in postajajo vse bolj privlačne za delovne ljudi, da se v večjem številu odločajo za to obliko združevanja zara-di zadovoljevanja lastnih po-treb po stanovanju.
(S*imhMJu|«}                         Berta Olup