GLASILO KOLEKTIVA P O D [ E T f A »GRAD i S « Boljše nagrajevanje strojnikov je pogoj za večji delovni uspeli Nagrajevanje strojnikov mora iti v korak z nagrajevanjem drugih delavcev Odločil sem se, da napišem ta članek, ker sem prepričan, da sedanji način nagrajevanja naših strojnikov težke gradbene mehanizacije nikakor ne gre v korak s sistemom nagrajevanja ostalih delavcev gradbene stroke. Danes je že vsakomur jasno, da $0 direktno stimuliranje proizvajal-Ca> merjenje njegovega učinka in odvisnost njegovega osebnega dogodka od izvršenega dela, najboljši načini za dvig osebne produktivno- Nas kroMeMTAR, Mezdna miselnost Zadnje čase se je v naši javnosti precej razvnela razprava o Petdnevnem delovnem tednu v lavni upravi. Nekateri so sploh Proti 'taki ureditvi delovnega ča-Sa» češ da niso ustvarjeni pogoji Zanj, ker je otroško varstvo še slabo razvito, ker prehrana ni Urejena itd. Drugi imajo pripombe predvsem na razporeditev deževnih ur čez dan in menijo, da Se začenja delovni čas prepozno žer predlagajo, naj bi se začel eno Uro prej. Pripombe so bile tudi na to, da je ena ura opoldanskega odmora predolga, da ne moreš ja čas domov na kosilo, če pa je to urejeno v ustanovi, je pa ura Predolga in se niti ne odpočiješ, ,er je zato premalo časa in podob no. Te razprave pa so po svoje odtavale tudi v naših kolektivih v zVezi zlasti z opoldanskim odmo-r°ni in o tem, ali imamo strnjen ah deljen delovni čas, po čemer 5® ravna tudi to, ali tiste pol ure stejemo v delovni čas ali jih ne štejemo. Vendar pa je treba že takoj na začetku reči, da je med ‘° razpravo v javnosti in med to ? našem podjetju precejšen razloček. V javnosti teče razprava o delovnem času v javni upravi, klcr samoupravljanje in z njim Povezano oblikovanje dohodka še m razvito, medtem ko gre v našem primeru za gospodarsko organizacijo z jasno opredeljenim dohodkom. Če torej pri nas spreminjamo delovni čas, če štejemo nste opoldanske pol ure vanj ali Pa jih ne štejemo, je od tega od-Vlsen tudi dododeic podjetja. Če Pornreč manj delaš, manj za-s'užiš, in obratno, če delaš več, y6e dohodka tudi ustvariš. To pa je poglavitno izhodišče, jjadar pri nas razpravljamo o ta-^em ali drugačnem delovnem časa. Drugače tudi biti ne more, -e prav pojmujemo samoupravlja-Pje. če torej kdo predlaga, naj bi Pol ure šteli v delovni čas, se P}°ra hkrati tudi jasno zavedati, da to pomeni manj ustvarjene Proizvodnje in seveda tudi manj uohodka. Če pa tega ne bi upo-stevali, bi s tem naravnost podpirali. mezdno miselnost, ki je v teoi, da od podjetja čimveč iztisneš, kako je z' dohodkom in s tem v zvezi tudi z oblikovanjem osebnih dohodkov, te pa ne zanima. Seveda si tega ni mogoče tako razlagati, da bi zdaj družbeni delavniki podjetja lahko v nedo-med daljšali delovni čas, češ, tako bomo ustvarili tudi več dohodka. Vsaka stvar ima svoje moje in je zato že v ustavi dotočen največ osemurni delavnik. Obstajajo torej tudi družbeni re-Pnlativi delovnega Sasa. Toda samo na pravice pa se nikakor ni mogoče sklicevati, ne da bi hkrati' videli tudi vse posledice. s ti vsakega posameznika. Zato imamo že dolgo v podjetju cenike 7a vse vrste gradbenih del, na podlagi katerih sestavljamo obračune učinka za posameznike ali za skupine pri izvajanju. Poleg cenika zahteva direktni obračun samo še ažurno in dobro evidenco izvršenih del na objektu in skrb tehničnega kadra, da posameznikom ali proizvodni skupini pravilno tolmači osnovo za obračun učinka in doseženi rezultat, Tam, kjer se organizatorji proizvodnje potrudijo, uspeh ne izostane in pomeni delo po učinku uspešno proizvodnjo, za udeležence pa nagrajevanje po delu najčistejšo obliko stimulacije. Seveda pa še danes naletimo marsikje na nedoslednost, malomarnost in nezainteresiranost pri oblikovanju takega obračuna, ki pa v ogromni večini ne temelji na odklanjanju neposrednih proizvajalcev, ki si delo po učinku želijo, temveč na razni argumentaciji tistih, ki morajo pripraviti osnove zanj, ga evidentirati in obračunati. Se ostreje je opaziti pomanjkanje nagrajevanja po učinku prav tam, kjer bi tako nagrajevanje moralo biti osnova za proizvodne odnose, to je pri strojnem delu s težko mehanizacijo. Strojniki, ki so člani kolek-tva SPO in jih direktno obračunava gradbena poslovna enota, so v najtežjem položaju. Gradbena poslovna enota plačuje strojno najemnino, v tej ceni pa je tudi strošek za strojnika, Ta najemnina ni vezana na storilnost stroja oziroma njegovega strojnika, pogoj 4e samo postavljena ura. Obrat SPO pa je zainteresiran samo na čim večjem številu registriranih in priznanih obratovalnih ur — saj se iz njih formira njegov dohodek. Vseeno mu je, ali stroj v obratovalni uri opravi več ali manj dela, saj boljši učinek nima direktnega vpliva na dohodek obrata. SPO tudi nima na razpolago podatkov o izvršeni količini del, ki jo njegovi stroji opravijo, torej ne more direktno stimulirati strojnika za boljši učinek, lahko ga stimulira kvečjemu za večje število opravljenih obratovalnih ur. 2e iz gornjega je razvidno, da je samo gradbena poslovna enota tista, ki ima neposredno korist od efekt-nejšega dela strojnika. Ona sama ima tudi možnost ugotavljanja efekta njegovega dela. Na njej je torej, da s strojnikom sklene dogovor o delu, po učinku in mu priznava, po- leg izvršenih obratovalnih ur, še presežek dohodka, ki ga z boljšim delom, večjim trudom ali popolnejšim znanjem doseže, ko opravi več dela, kot je normativ za njegov stroj. Iz razgovorov s strojniki se lahko vsakdo prepriča, da ni med njimi nikogar, ki bi si ne želel dela po ' cinku in direktne stimulacije za Nadaljevanje na 4, str. Velika zmaga v Novi Gorici Nova Gorica nas je nadvse prisrčno sprejela — Brezhibna organizacija ŠIG 1968 — Ponoven uspeh naših tekmovalcev — Gradis osvojil prvo mesto — Dokler bodo barve Gradisa zastopali naši športni veterani, se nam ni treba bati poraza — Bogato poplačan trud V okvir proslav petindvajsetletnice vstaje primorskega ljudstva sovpadajo tudi republiške športne igre gadbincev Slovenije, Zato ni nič čudnega, če je bila Nova Gorica vse te dni odeta v slavnostno oblačilo. Številne zastave, transparenti s pozdravi gradbincem, so svečanosti še povečali. Po veliki paradi, v kateri je sodelovalo okrog 1300 športnikov, je pokrovitelj letošnjih iger ing. Jože Valentinčič, generalni direktor tovarne »Salonit« iz Anhovega, pozdravil tekmovalce in svečano odprl XVIII. športne igre gradbincev Slovenije. 2e pred parado so se na tribuni zvrstili številni gostje, med njimi celotno predsedstvo in člani plenuma centralnega odbora sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije. Naše podjetje sta poleg številnih tekmovalcev zastopala tehnični direktor ing. Alfred Peteln, in direktor gospodarsko finančne službe podjetja Iko Ravnikar. Težko je reči, kdo od naših tekmovalcev je bil boljši. Vsi brez izjeme so se trudili, da dosežejo čim več. V prvi vrsti moramo pohvaliti naše stare neumorne tekmovalce, ki se že leta in leta borijo za naše športne uspehe in rešujejo čast Gradisa na športnem področju. Sem spadajo naši kegljači, strelci, balinarji ter neumorne kegljačice Erjavčeva, Remi-ceva, Tometova, Klemenčičeva. Pri tem moramo omeniti požrtvovalnost Erjavčeve, ki je kljub, k sreči manjši avtomobilski nesreči, uspešno so- OB 25-LETNICI OSVOBODITVE NAŠE PRIMORSKE Naša Primorska je v letih borbe za osvoboditev plačala visok krvni davek 46.800 mrtvih, 7.000 invalidov, 95.460 deportiranih v različna taborišča, 19.357 požganih domov, 16.837 delno porušenih domov. Spominjajmo se teh žrtev in čuvajmo našo svobodo! delovala v tekmovanju. Bogato se je obrestoval tudi celoletni trud ing. Janeza Pogačnika in ing. Draga Dolenca, ki imata največ zaslug za doseženo 1. mesto v namiznem tenisu. »Zlato kolajno« so zaslužili še kegljači, ki so v izredno ostri in številni konkurenci (22 ekip) zasedli prvo mesto. Tretjo »zlato kolajno« pa nam je prinesla naša strelska ženska ekipa, kar pomeni, da žene nikjer ne zaostajajo. Od posameznikov pa so zasedli najboljša mesta: — kegljanje — moški, Anton Martinšek; — kegljanje — ženske, Marinka Remec; — streljanje — moški, Ivan Vuc-; kovič; — streljanje — ženske, Lenka Pu-J stavrh; — namizni tenis gačnik. ing. Janez Po-j Vse tekme so bile borbene in zanimive. Prijetno je bilo gledati finalne tekme, kjer se je borbenost še stopnjevala. Naši tekmovalci so se borili do konca ali pa se častno predali in ponosni smo lahko nanje. Ko so fanfare naznanile zaključek športnih iger in ko so se tekmovalci zbrali pred slavnostno tribuno, je Jernej Jeršan, predstavnik naše športne ekipe podjetja, ponosno prevzel prehodni pokal, za katerega smo mislili, da je v tej ostri konkurenci odločnih športnikov težko dosegljiv. Ob tej priliki je predsednik republiškega odbora Lojze Capuder še posebno čestital naši ekipi za dosežene športne rezultate ter med drugim dejal: »Osvojiti prvo mesto ob tako ostri konkurenci in ob tolikšnem številu nastopajočih res ni majhna stvar.« V Novi Gorici smo dosegli velik športni uspeh. To naj nam bo vodilo tudi za druga področja našega dela in dokaz, da če kaj hočemo, v, enotni borbi tudi uspemo. L. C. V mariborskih kovinskih obratih stalno dopolnjujejo svoje znanje 4 požarnovarnostnih ukrepih Stališča sindikatov: Minimalni OD bi znašali 50-60 tisoč starih dinarjev Naša odgovornost Življenje je že tako, da vsi rajši govorimo o svojih pravicah kot pa o dolžnostih. Sklicujemo se na pravice, pri tem pa pozabljamo, da je od izvajanja naših dolžnosti odvisen uspeh našega dela. Vse premalo prebiramo, kakšne dolžnosti imamo kot člani delovne skupnosti in ne zavedamo se, da smo istočasno z vstopom na delo v podjetju prevzeli tudi družbeno funkcijo, saj po ustavi odločamo neposredno pri upravljanju z družbenimi produkcijskimi sredstvi. Delovni ljudje, ki delajo v podjetju, vzpostavljajo sami medsebojna delovna razmerja v skladu z ustavo in na njeni podlagi izdanimi zakoni ter pridobijo z vstopom na delo pravico do upravljanja in so pri samoupravljanju enakopravni. Upravljanje s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina, je osnovna pravica slehernega člana delovne skupnosti, prav tako pa tudi dolžnost, da s svojimi odločitvami pri izvajanju pravic do samoupravljanja, zagotovi uspešno poslovanje podjetja v svojo lastno korist in v korist celotne družbene skupnosti. Z vstopom na delo v podjetje prevzame član delovne skupnosti s pravicami, ki mu gredo v zvezi z delom v podjetju, osnovno dolžnost, da bo opravljal vse delovne in družbene obveznosti, ki izvirajo iz delovnega razmerja, s polno odgovornostjo, zlasti pa: — da uporablja pri svojem delu osebne in strokovne sposobnosti in skrbi za kvaliteto svojega dela, — da racionalno uporablja poverjena mu sredstva za proizvod, njo in druga sredstva za delo, ki so družbena lastnina, — da opozarja in daje predloge za odpravo nepravilnosti za uspešnejše poslovanje podjetja, — da varuje poslovno tajnost, — da spoštuje svoje delovne tovariše in razvija tovariške odnose z vsemi člani delovne skupnosti, — da dela v skladu z določeno tehnologijo in organizacijo dela in da uporablja pri delu predpisana zaščitna sredstva, — da se ravna po zakonitih predpisih, statutu in drugih samoupravnih aktih ter da izvaja sklepe organov upravljanja v podjetju. V zvezi z Odgovornostjo je bilo na različnih mestih veliko napisanega ali povedanega. Izhajajoč iz ustavnega določila, da sredstva za proizvodnjo v družbeni lastnini kot skupna sredstva, ki jih ni mogoče odkupiti, služijo za zadovoljitev lastnih in skupnih potreb v interesu delovnih ljudi in za razvoj materialne podlage družbene skupnosti in socialističnih družbenih odnosov, ter da ta sredstva neposredno upravljajo delovni ljudje, ki delajo s temi sredstvi v svojem lastnem interesu in v interesu družbene skupnosti, nastaja pri tem odgovornost drug drugemu in družbeni skupnosti. Nihče si ne sme sam prisvajati proizvoda družbenega dela in razpolagati z družbenimi sredstvi za proizvodnjo, kakor tudi ne samovoljno določati pogoje delitve. Samo delo človeka je edina podlaga za prisvajanje družbenega proizvoda in osnova upravljanja z družbenimi sredstvi. Družbeni proizvod služi za obnavljanje in razširitev materialne podlage družbenega dela kakor tudi za neposredno zadovoljitev osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi v skladu z načelom delitve po delu Z našo interno zakonodajo, ki jo je sprejel najvišji organ upravljanja — delavski svet podjetja — so urejene odgovornosti posameznega člana delovne skupnosti v skladu z osnovnimi določili ustave. Če se kršijo določila samoupravnih aktov, zadeva neposredna odgovornost tistega, ki je storil kršitev, pa tudi tistega, ki ve za kršitev, pa ni ukrenil vse potrebno, da bi jo preprečil oziroma ni prijavil kršitve delovne dolžnosti. Za nadaljnji razvoj samoupravljanja pri nas in izvedbo gospodarske in družbene reforme je postalo vprašanje odgovornosti še posebno aktualno. Potrebno je to vprašanje obravnavati v tesni po. vezavi s cilji gospodarske reforme in z razvijanjem sistema družbenega samoupravljanja pri nas. Potrebno je, da se »aktivirajo« že obstoječe možnosti in oblike odgovornosti, ki so že urejene z zakoni in drugimi predpisi, in ne smemo čakati na novo zakonsko in samoupravno popolnejšo rešitev vseh vprašanj neposredne odgovornosti, kar pripravljajo naši zakonodajni organi.. Ne more biti popolnega in stvarnega družbenega samoupravljanja brez razvite in dejanske odgovornosti vseh vrst in oblik in vseh ljudi ter kolektivov. Glede na značaj dela in naloge, ki jih ima sleherni član delovne skupnosti v delovni organizaciji pa tudi v ostalih delih naše družbene skupnosti, so določne meje pravic za svobodno delo s tem pa tudi odgovornosti. Vsega tega se premalo zavedamo. Zelo pomembna je javnost dela in stalno obveščanje vseh članov delovne skupnosti o važnih elementih procesa dela in samoupravnega odločanja. Od posebnosti dela delovne organizacije je odvisno, kakšne načine je možno izbirati za uspešno obveščanje članov kolektiva. V naši organizaciji poslovanja, ko je velika terenska razsežnost celotnega delovanja in proizvodnje, je veliko težje doseči popolno obveščanje vseh ljudi v podjetju. Posluževati se je treba načina sklicevanja zborov po delovnih enotah, na katerih se obravnavajo vprašanja v zvezi s procesom dela in samoupravnimi odločitvami kot so predhodne obravnave osnutkov samoupravnih aktov, informacije c poslovanju posamezne enote in podjetja kot celote ter o odločitvah centralnih organov upravljanja in organov upravljanja v enotah, katere sprejemajo , v svoji pristojnosti na podlagi statuta podjetja. Pri tem je velika opora tudi interno naše glasilo, saj je omogočeno slehernemu članu, da je prek tega glasila še dodatno obveščen o važnih vprašanjih delovanja podjetja in o samoupravnih odločitvah. Obstoj družbene lastnine kot gmotne podlage za delo vseh delovnih organizacij zahteva v pogojih samoupravljanja izdelan pravni režim odgovornosti delavcev za škodo, katero povzročijo delovni organizaciji pri opravljanju dela. Zakon daje možnost delovnim organizacijam, da v svojih samoupravnih aktih podrobno predpišejo ukrepe proti kršilcem delovne odgovornosti. Ukrepi proti kršilcem materialne odgovornosti in tudi proti kršilcem delovne discipline so predvideni v našem pravilniku o delovnih razmerjih in pravilniku za ugotavljanje in izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovne dolžnosti. Oblika objavljanja samoupravnih aktov v podjetju, ki smo jo izbrali, tj. da so izdani posamezni pravilniki v tiskani obliki in zbrani v primerni zbirki vseh internih predpisov, omogoča, da se vsi ljudje v podjetju lahko seznanijo z njihovo vsebino, delavcem na ustreznih delovnih mestih pa služijo kot podlaga za uspešno izpolnjevanje vseh določil teh samoupravnih aktov pri njihovem delu. O na novo sprejetih posameznih samoupravnih aktih ali spremembi oziroma dopolnitvi so obveščeni vsi ljudje v podjetju s posebnim obvestilom o vsakokratnem sprejemu novega akta ali spremembi obstoječih. Vzgojiti je treba zavest slehernega člana delovne skupnosti, da se poslužuje vseh oblik obveščanja in da se za to tudi zanima, saj je to pravica in dolžnost vsakega, ki dela v procesu proizvodnje, organizirane na sistemu samoupravljanja. Z. E. Planiranje je v našem gospodarstvu zahtevna in ne dovolj spoznana naloga družbe in podjetij. Sindikat se je na VI. kongresu zavzel, da se čimprej sprejme zakon o družbenem planiranju. Hkrati pa bo sindikat deloval v podjetjih, ki še nimajo svojih dolgoročnih programov razvoja, da le-te čimprej sprejmejo. Ti programi naj ne bi vsebovali le finančnih in fizičnih količin, ki naj bi jih podjetje doseglo v naslednjih letih. V programih mora biti začrtana predvsem proizvodna orientacija (tehnologija, organizacija, delitev) ter navedeni konkretni ukrepi za uresničitev začrtane razvojne poti podjetja. Sama delitev, ki je odvisna od delovnih rezultatov, od ustvarjenega dohodka, mora biti taka, da bodo delavci odvajali večja sredstva za družbeni standard. Na VI. kongresu je bilo ugotovljeno, da se je v zadnjih štirih letih povečala osebna potrošnja za 13 "/o, medtem ko so se sredstva za družbeni standard zmanjšala za 8 tV Družine z nizkimi osebnimi dohodki in večjim številom otrok živijo na meji eksistenčnega minimuma. medtem ko se na drugi strani vse bolj šivi neupravičeno bogatenje. Sindikat mora odigrati v razreševanju tega tako perečega problema odločilno vlogo. Zavzemal se bo za minimalne osebne dohodke, ki naj bi bili v Sloveniji zagotovljeni z zakonom v višini do 40 tisoč starih dinarjev. Obenem naj bi se sindikalne organizacije v podjetjih po samoupravnem dogovarjanju zavzemale za izplačila, ki naj ne bi bila nižja kot 50—60 tisoč starih dinarjev. Delavcu brez kvalifikacije, ki ne bi mogel v normalnih okoliščinah doseči s svojim delom takega zaslužka, je treba povedati dvoje. Bodisi da je njegov delovni prispevek (učinek) podpoprečen ali pa da ima podjetje podpoprečne delovne rezultate, ki ne zagotavljajo dogovorjenih minimalnih izplačil. Tako naj bi prišlo do pospešenega izločevanja med dobrimi j n slab -širni delavci na eni strani ter mod dobrimi in slabvmi podjetji na drugi s‘rani. Prav tak proces je .eden od glavnih namenov reforme. Prej ko bomo ta namen uresničili, prej bomo ozdravili naše gospodarstvo. Ko govorimo o najbrž jih zaslužkih, moramo rar'Skovati prve (40 tisoč nnr.), ki jih zagotavlja oziroma jih bo zagotavljal republiški zakon iz skupnih rezerv (zvezni zakon zago- tavlja 30 tisoč starih din), od drugih (50—60 tisoč npr.), ki jih bodo morala zagotoviti podjetja z dogo- , vorom iz svojih sredstev. Navzgor naj bi bili osebni dohodki načelno neomejeni, zlasti še, Č® so zasluženi po delovnih rezultatih posameznikov oziroma podjetij. Vendar moramo načelo nagrajevanja po delu dopolniti z načelom solidarnosti. Zakon o ugdiavljanju in delitvi dohodka, k:i smo ga po treh 'letih razpravljanja sprejeli letos, ima med drugim — v svojem prvem členu —' tudi določilo, 'ki pravi, da delijo delovni ljudje dohodek na načelu delitve po delu in solidarnosti Prav tako razberemo iz člena 21, da ima družba pravico z zakonom progresivno obdavčiti visoke osebne dohodke. Kongres sindikata taka določila zakona potrjuje v resoluciji o nalogah sindikatov pri razvijanju samoupravljanja in izvajanju reforme, ki pravi: »Stalna in stabilno, s splošnim gospodarskim razvojem usklajeno rast življenjskega standarda bomo na osnovi delitve po rezultatih dela m solidarnosti delavskega razreda ter delovnih ljudi dosegli, če bomO; — z ukrepi davčne politike progresivno zajemali del .osebnih dohodkov. Osnovo obdavčitve -naj predstavljajo poprečni prejemki na družinskega člana.« Požarno varnost v prvi plan Ne zato, ker to zahtevajo zakonski predpisi, temveč je to potreba, ki je v interesu nas vseh. Čuvajmo naše objekte in naprave pred požarom. Vprašali smo tovariša Jožeta (Lorenčiča, če je pri nas vse to urejeno? Delno je, je odgovoril tovariš Jože in pričel citirati nekaj najvažnejših predpisov. Poglejmo najprej naš pravilnik o požarnovarnostni zaščiti podjetja Sodelovanje s podjetjem Tehnogradnje Gradbeno podjetje »Tehnograd-nje« v Mariboru je prevzelo od Sekcije za zaščito prrobalja HE Dj-erdap na odseku Dubovac, približno -60 km vzhodno od Beograda gradnjo brežin. Te brežine, ki bodo na levem bregu Donave, bodo betonirane s fi-nišerji ki so bili uporabljeni tudi pri gradnji dovodnega kanala HE Drava I. V dogovoru s predstavniki .investitorja HE Djerdap bodo »Tehno-,gradnje« v letošnjem letu zgradile ca. 2400 m brežin, ki bodo v debelini betona 14 cm in široke do 18 m na nekaterih mestih. Znano je da je podjetju Telrno-gradnje« zgorela skoraj tik pred zaključkom gradbenih del na HE Drava I. kompletna betonarna. Z. ozirom na nujnost pričetka del pri gradnji brežin na Donavi so predstavniki »Tein ograden j« prosili naše podjetje za sodelovanje pri teh delih. Po pogodbi, ki srno jo sklenili s »Teh-mograanjami«, smo dolžni od 25. IX. do 20. XI. 1968 dobaviti 9090 m:i svežega betona V ta namen smo že odposlali skupino strokovnjakov in odpremili prevozno betonarno ELBO. Če hočemo doseči z betonarno ELBO, ki daje na uro 15 m- svežega betona. zahtevane količine, bomo morali delati v dveh izmenah ter skrbeti, da bo oprema v redu vzdrževana ter s tem doseči, da bo proizvodnja betona kontinuirana. Za »Gradis« predstavlja to delo v 57 dneh vrednost 1,575.000,,00 novih din. Kolikor bodo »Tehnogradnje« uspešno končale delo na tem poskusnem sektorju, potem predvidevajo prevzem izdelave brežin na dolžini več desetin kilometrov, kar predstavlja tudi vrednost večmili-jardnega dela. V tem primeru bo sodelovalo tudi našo podjetje. »Gradis-. 13. člen pravilnika pravi, da so v enotah podjetja obvezni občasni pregledi varnostnih naprav, ki jih predpisuje 5. člen omenjenega pravilnika, katere opravlja komisija, ki jo formira z odločbo šef edinice. Občasni pregledi se merejn opraviti najmanj enkrat mesečno. 5. člen pa pravi: Ukrepi za varnost pred požarom se predpišejo za vsako enoto posebej na podlagi komisijskega požarnovarnostnega pregleda. Ukrepi za požarno varnost morajo biti prilagojeni stvarnim potrebam enote in okolice. Ukrepe kakor tudi sredstva in n.iiliov obseg se dolori na posebnem sestanka, na katerem obvezno sodeluje šef edinice ali njegov pomočnik, vodja enote in gasilski strokovnjaki. V ta dnevnik se vpiše tudi vse kasnejše ukrepe in vse ostalo v zvezi s požarno varnostjo tiste enote. Pripomniti je, da je omenjeni pravilnik še vedno v veljavi, toda načela 13. člena — kar je razvidno iz dns' u'ljenih poročil — -se drže le v — Vjdiš, ti si velik, jaz pa sem majhen, pa svojo odgovornost kar v torbi nosim. PE KO Maribor in uprav j delavskih domov in naselij. Kako ukrepa je ostale enote, pa ni znano. Če pride do požara zaradi malo-marnos-ti — opuščanje ukrepov P° 13, členu — ali lahko to opravičimo in kdo prevzame za to odgovornosti Približuje se zima, zopet se bo začelo kuriti in prav sedaj je reali' zacija 13. člena nujno potrebna, j Po toči zvoniti bo prepozno!« Debra organizacija, pogoj za uspeh Danes, ko se poslužujemo raznovrstnih delovnih sredstev, ko težim0 k vedno boljšemu gospodarjenju, spada organizacija delovišča v piri program našega dela. Tako je dejal tovariš Špindler, vodja obrata železo krivcev in celotnega postrojenja v bazi, ki jo ima enota v Mariboru. Kmalu po prihodu tovariša Špindlerja v novo železokrivs-ko, tesarsko in bstonarsko bazo so se pokazali ž° prvi rezjrltati. Izboljšali so celotno organizacij0 dela. Uredili železokrivsko bazo. *» ! kratkem bodo postavili tudi veliko halo za železokrivce. Izboljšali s° sistem nakladanja, razkladanja i® prevoz betonskega železa. Na predlog tovariša Špindlerja SO skonstruirali posebno vrtljivo prikolico za prevoz betonskega železa-Na prikolico so montirali posel)0,1 plato, ki odlično služi za prevoz vseh debelin in dolžin betonskega železa- Glavni cilj pri tem pa je bi' zmanjšati stroške nakladanja in razkladanja, kar so tudi dosegli. S podrobnim študijem so odpravili vss nepotrebne gibe in tako zmanjšali čas nakladanja in razkladanja od ^ ure na pol ure. Poleg tega so izboljšali organizacijo dela tudi v betonarni in tesarstvu. Za vse objekt6 vodijo točno evidenco porabljenega in izdanega materiala. Vidno se je izboljšala tudi delovna disciplina in delavci so zadovoljni s novimi ukrepi. Organizaciji in planiranju posvetijo mnogo pozornosti, zato tudi uspehi niso izostali. Le v dobri organizaciji vidimo napredek, je zaključil tovariš Špindler — in prav ima. --------- aMto-j & X f____J mm 7 T %'**?, '•WAfa.,. W«t'- Del naših tekmovalcev v Novi Gorici ob koncu tekmovanj SlG 1968. V ospredju zaslužena priznanja Jesenice, prisrčna vam hvala Športne igre našega podjetja, tako letne kot tudi zimske, so si pi idibile že boga to tradicijo, caj je prav to vsakoletno srečanje dragocen vir spoznavanja m medsebojne povezave naših delavcev ter vezni člen uspeha podjetja Letos se je na Jesenicah okrog 400 tekmovalcev in gostov. \ imenu kolektiva jeseniške enote je navzoče pozdravil tovariš Božo Lukač. Poleg številnih gostov so se tekmovanja udeležili še podrli predsednik skupščine občine Jesenice Anton Šket, podpredsednik fc republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev ing. Janez Bre-zovec, predsednik občinskega sindikalnega sveta Jesenice Štefan Rodi, predsednik upravnega odbora podjetja Polde Ilovar, glavni direktor ing. Hugo Keržan, predsednik sindikalnega odbora podjetja Tone Zaletelj in drugi. 3, Jesenice 4. Celje Tekmovanja so se pričela ločno ob napovedani uri. Ob igrišču odbojke in malega nogometa se je zbralo veliko navijačev. Vsak je »drukal« za svojo enoto. Vsem je šlo za zmago. Tudi »Zeka« je od strani bodril svoje nogometaše, ki pa letos niso imeli sreče, saj so se v skupnem plasmaju povzpeli šele na peto mesto. V malem nogometu so se najbolj odrezali Jeseničani, Zelo ostra borba je bila med ekipo Maribora in Ljubljane. Popolnoma pa so letos odpovedali Ravenčani in kljub temu, da so se uvrstili v finale, so tekmo z Zalogom izgubili z rezultatom 8:0. Končni vrstni red tekmovanja v malem nogometu: 1. Jesenice 2. KO Ljubljana 3. Koper 4. Ljubljana 5. Maribor 6. Škofja Loka 7. Zalog \ Ravne na Koroškem Ostali rezultati pa so bili naslednji: 1. Odbojka: Tekmovanje je bilo v eni skupini z naslednjimi nastopajočimi: Ravne, Maribor, Jesenice, Celje. ,'rstni red: 1. Ravne 2. Maribor 3. Jesenice f) 4. Celje s”™fcr z. Šah: 35 0 6:2 6 3 2 1 5:3 4 3 1 2 4:4 2 3 0 3 0:6 0 Tekmovanje je bilo v eni skupini po enojnem liga sistemu. Nastopale so naslednje ekipe: Celje, KO Ljubljana, Centrala, Ljubljana in Maribor. Vrstni red: 1. Ljubljana 2. "Centrala 3. Celje . . . 4. KO Ljubljana 5. Maribor . . 5. G. V. Ljubljana 202 točki: Peter Magdič 77, Ivan Pocedič 68, Martin Golnar 57 točk. , 6 Celje 174 točk: Franc Skrabelj 65, Franjo Tomič 42, Ivan Fric 67 točk. _ 7. Jesenice 171 točk: Milan Pajk 55. Andrej Lapajne 72, Jože Eržen 44 točk. Med ženskimi ekipami so nastopile 3 ekipe: Centrala, Škofja Loka, Maribor. Vrstni red: — ženske 1. Maribor 139 točk: Vida Žitnik 63, Mar Langeršek 76 točk. 2. Škofja Loka 115 točk: Slav. Stanovnik 63, Cenka Pustavrh 52 točk. ^ 3. Centrala 80 točk: Martina Čebašek 49, Vida Jeras 31 točk. Streljanje — posamezniki: 1 Ivan Vučkovič, 88 točk, Cen- tV2laLudvik Snajder, 86 točk, KO Ljubljana 3. Josip Humek, 83 točk, Maribor (2x10), 4. Ivan Švajger, 83 točk, Centrala (3 x 8) 5. Janez Zupan, 83 točk, Centrala (2x8), 6. Miha Fortuna, 79 točk, KO Ljubljana, 7. Tone Peternel, 78 točk, Škofja Loka, 8. Stane Stanovnik, 77 točk, Škofja Loka (1 x 10), 9. Peter Magdič, 77 točk, g. v. Ljubljana, 10. Franc Taloh, 76 točk, Maribor. Posameznice: 1. Marija Langeršek, 76 točk, Maribor, 2. Vida Žitnik, 63 točk, Maribor, 3. Slavka Stanovnik, 63 točk, Škofja Loka, 4. Cenka Pustavrh, 52 točk. Škofja Loka, 5. Martina Čebašek, 49 točk, Centrala, 6. Vida Jeras, 31 točk, Centrala. Finale: Centrala : Maribor 4 : 5 KO Ljubljana : Škofja Loka 5 :1 Ljubljana : Jesenice 5 : 1 Vrstni red: 1. Maribor 2. Centrala 3. KO Ljubljana 4. Škofja Loka 5. Ljubljana 6. Jesenice 7. Celje Ženske: Nastopile so tri ekipe:. Koper, Centrala, Maribor. Maribor : Centrala 0 : 3 Maribor : Koper 0:3 Centrala : Koper 2 : 3 Vrstni red L Koper 2 1, Dolenc 3 3 0 7 : 2 Centrala 2. Pogačnik 3 2 1 5 : 3 Centrala 3. Fašman 3 1 2 3 : 4 Maribor 4. Tošič 3 0 3 1 : 6 3. Streljanje: Med moškimi ekipami je nastopilo 7 ekip: Centrala, KO Ljubljana, Maribor, Škofja Loka, gradbeno vodstvo Ljubljana, gradbeno vodstvo Celje in Jesenice. Vrstili red: — moški 1. Centrala 254 točk: Ivan Vučkovič 88, Ivan Švajger 83, Janez Zupan 83 točk. 2. KO Ljubljana 235 točk: Jože Jarkovič 70, Ludvik Snajder 86, Miha Fortuna 79 točk. 3. Maribor 233 točk: Franc Taloh 76, Valter Masten 74, Josip Humek 83 točk. 4. Škofja Loka 222 točk: Vinko Florijančič 67, Stanislav Stanovnik 77, Tone Peternel 78 točk. 5. Balinanje Nastopilo je 6 ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini: I. skupina: Jesenice, OGP Ljubljana in Zalog. II. skupina: Ljubljana, KO Ljubljana in Centrala. Končni vrstni red: 1. KO Ljubljana 2. Jesenice 3. Centrala 4. OGP Ljubljana ‘ 5. Zalog 5. Ljubljana 6. Namizni tenis Med moškimi je nastopilo 7 ekip: Celje, Maribor, Jesenice, Škofja Loka — I. skupina Centrala, KO Ljubljana in Ljubljana v II. skupini. 1. Maribor 3 3 0 0 15 :0 6 2. Šk. Loka 3 2 0 1 10 : 6 4 2 0 2. Centrala 2 11 3. Maribor 2 0 2 Posamezniki: Tošič : Jezovič 2 : 0 Matan : Fašman 0 : 2 Dolenc : Košuta 2 : 0 Sabolj : Pogačnik 0 : 2 Finale: Tošič : Fašman 0 : 2 Tošič : Dolenc 1 : 2 Tošič : Pogačnik 0:2 Fašman : Dolenc 0 : 2 Fašman : Pogačnik 1 : 2 Dolenc : Pogačnik 2 : 1 Vrstni red: 6 4 2 0 Maribor 5. Košuta, Škofja Loka 6. Sebolj, Ljubljana 7. Matan, Jesenice 8. Jelovic, KO Ljubljana Posameznice: 1. -Tome 3 3 0 6:1 6 Centrala 2. Kovač 3 1 2 3:2 2 Koper 3. Klemenčič 3 1 2 2:2 2 Centrala 4. Volk 3 1 2 3:3 Koper (izgubila 7. Kegljanje Med moškimi je nastopilo 6 ekip: Jesenice, Maribor, Ravne, KO Ljubljana, Ljubljana in Centrala. Vrstni red: 1. Jesenice 2. Maribor 3. Ravne 4. KO Ljubljana 5. Ljubljana 6. Centrala Med ženskami sta nastopili dve ekipi: Centrala in Ljubljana Vrstni red: 1. Centrala 137 4 139 — 276 2. Ljubljana 133 -F 117 = 250 Posamezniki: 1. Tone Mavtinšek, 411, Centrala 2. Tone Zajc, 387, KO Ljubljana 3. Anton Radanič, 383, Jesenice ' 4. Stane Simeonov, 382, Jesenice 5. Tone Mekiš, 377, Jesenice 6. Mirko Miloloža, 373, Ljubljana 7. Andrija Jambrošič, 361, Ravne 8. Peter Curk, 354, KO Ljubljana 9. Tone Bradač, 336, Ljubljana 10. Matija Marciuš, 312, Ljubljana 11. Albin Jamnik, 283, Ravne Nadaljevanje na 4. str. Klemenčičevo) 250 + 236 “486 259 + 200 = 459 195 + 238 ==, 433 216 4- 217 = 433 179 4 190 ,“.369 172 4 176 = 348 Uspešnosti podjetja ne moremo menti samo skozi dinar Odlomek iz pozdravnega govora Boža Lukača na Gradisovih športnih igrah na Jesenicah h Živimo v času, ko nas tempo življenja vse bolj priganja, ko vse prevečkrat pozabljamo na nas same, je nujno, da iščemo nove poti in možnosti za duševni in telesni razvoj članov našega podjetja. Naša dolžnost je, da s podobnimi prireditvami skrbimo za medsebojno zbliževanje članov kolektiva, da bo naš delavec dobil občutek, da ga veže k podjetju nekaj več kot samo zaslužek. To terja našo nenehno skrb za čim tesnejšo povezavo članov kolektiva, ki so pogosto medsebojno zelo oddaljeni. Le tako bomo resnično organsko povezana celota kolektiva, ki s svojimi delovni, mi in splošno družbenimi uspehi dosega zaželene uspehe. Želel bi poudariti, da enotnosti in uspešnosti podjetja kot celote ne moremo meriti samo na osnovi komercialnega uspeha, vgrajenih kubikov betona in drugih tehničnih norm. Prav v tovariški medsebojni povezavi vseh poslovnih enot moramo iskati uspehe in moč podjetja Vsakoletna medsebojna srečanja članov kolektiva prav na športnih igrah so vezni člen uspeha podjetja. Ponovno poudarjam, da je pomen športnih iger našega podjetja izključno samo ta, da pokažemo naše organizirano delo na področju športne rekreacije našega delavca in da še bolj utrdimo vez vseh delavcev podjetja, kar je nedvomno najboljši dokaz enotnosti podjetja, pa čeprav je raztreseno po vsej republiki. Ni važno zmagati, važno in prvenstveno je medsebojno spoznanje in sodelovanje — važno je tovarištvo. Nadaljevanje s 3. str. Posameznice: 1. Minka Remec, 383, Ljubljana 2. Francka Erjavec, 372. Ljubljana 3. Ljuba Tome, 362, Centrala 4. Dora Klemenčič, 344, Centrala Vrstni red ekip poslovnih enot skladno s propozicijami v biltenu I. je naslednji: 1. Maribor (žreb) 29 točk 2. KO Ljubljana 29 točk 3. Centrala 27 točk Božo Lukač odpira letne športne igre Gradisa 4. Jesenice 24 točk 5. Ljubljana 6. Škofja Loka 7. Ravne 8. Koper 9. Celje 10. Zalog 11. OGP Ljubljana Na splošno lahko rečemo, da je bila organizacija letošnjih Gradisovih športnih iger odlična (razen zunanjega videza, transparenti, zastave itd.). Organizacijski odbor je z ing. Andrejem Lapajnetom na čelu svojo nalogo vestno izvršil. Lepo je bilo v dolini izpod Me-žaklje; Jeseničani — hvala vam. Bsliše naprajevenie strojnih!/ le pogoj za večji delovni espeii (Nadaljevanje s 1. str.) svoj trud. Le redki pa so primeri, ko se njihove želje uresničijo, ko naletijo na razumevanje pri stav-bovodju na objektih, kjer delajo. Težko je razumeti, da še vedno mnogo stavbovodij ni spoznalo, da lahko strojnik z boljšim delom, svojega stroja v mnogo večji meri pripomore k dobremu napredovanju del kot ostali strokovni delavci in da so prav stavbovodje tisti, ki lahko odločilno vplivajo na zainteresiranost strojnikov za ekonomičnejše in intenzivnejše delo. Mislim, da mnoge kritike, izrečene na račun naših strojnikov, njihove nediscipline, nezainteresiranosti, želje po pisanju velikega števila delovnih ur itd., padejo nazaj na stavbovodje, ki v teh naših sodelavcih ne znajo ali nočejo videti enakovrednih partnerjev, ki imajo iste pravice, to je, da od doseženega rezultata pri boljšem delu odrežejo boljši kos kruha, prav tako kot tisti, ki jim to delo odkazujejo ali z njimi delajo. Škode, ki nastaja zaradi takega stanja, ne nosijo samo poslovne enote, zrcali se v ostrih medsebojnih odnosih med SPO in gradbenimi enotami, v nezadovoljstvu strojnikov, ki niso in ne morejo biti zadovoljni s takim načinom nagrajevanja njihovega deia, zrcali pa se tudi v zmanjšanem uspehu dela naše težke mehanizacije. So že, čeprav preredki, tudi pri nas primeri, pravilnega odnosa do nagrajevanja naših strojnikov, ko je njihovo delo poslovna enota, kjer so delali, pravilno ocenila in nagradila po učinku. Uspeh nikoli ni izostal, doseženi proizvodni rezultati pa so koristili obema partnerjema. Če bomo znali zainteresirati in pravilno pritegniti k sodelovanju v proizvodnji strojnike s stimuliranjem njihovega dela. bo lahko hitro odpadla današnja borba gradbenih poslovnih enot za čim nižje najemnine strojev, češ, saj imajo le majhen efekt. Efekt ne daje samo stanje stroja, daje ga predvsem živ človek, ki z njim upravlja. Njega bo treba zainteresirati za boljše delo, to pa s tem, da se mu daje iste pravice, kot jih imajo vsi njegovi sodelavci, to je, da bo pri boljšem delu bolje zaslužil. Tuji koristniki naših strojev so žal to dejstvo spoznali pred nami. Strojniki in stroji, ki na domačih gradbiščih niso niti malo priljubljeni, so pri njih, seveda ob pravilni stimulaciji, dosegli zavidljive rezultate in največje zadovoljstvo. Naj bo teh nekaj vrstic v premislek vsem tistim, ki danes cesto iščejo krivdo za slabo delo strojnikov samo pri njih, nočejo pa spoznati, da so pogosto sami sokrivi za tako stanje. Ing. A. Peteln G 1968 - rezultati Objavljamo nekaj važnejših športnih rezultatov iz letošnjih športnih iger (Podatki informacijske službe organizacijskega komiteja ŠIG, 1968.) Na letošnjih športnih igrah je sodelovalo 1300 tekmovalcev iz 33 gradbenih in ostalih podjetij. Tekmovanja so se pričela v petek in končala v nedeljo popoldan. Rezultati tridnevne borbe na športnem področju so bili naslednji: Moški ekipno 1 Kegljanje: 1. Gradis — 822 kegljev, 2. Stavbenik — 769, 3. Ingrad — 757, 4. Pionir — 726, 5 Gorica — 716, 6. Konstruktor — 698, 7. Primorje 693, 8. Tehnika — 690, 9. IMP Ljubljana — 675, 10. IGM Zagorje — 673, 11. Grosuplje — 667, 12. Zasavje — 666, 13. Cementarna — 661, 14, Tehnogradnje — 642, 15. Zidar — 636, 16. Slovenija ceste — 636, 17. Nigrad — 614, 18. Izolirka — 610, 19. Salonit — 604, 20. Dravograd — 543, 21. Rogaška Slatina — 528 in 22. Tehnograd — 437 kegljev. 2 Streljanje: 1. Stavbar, 2. Ingrad, 3. Gradis, 4. Pionir, 5. Elektro-projekt, 6. Megrad, 7. Cementarna Trbovlje, 8. Tehnograd, 9. Konstruktor, 10. Grosuplje, 11. Tehnogradnje, 12. Rogaška Slatina, 13. Salonit, 14. Gorica, 15. Stavbenik, 16. Izolirka, 17. Slovenija-ceste, 18. Tehnika, 19. Cevovod, 20 Granit, 21. Primorje, 22. Zidar, 23, Tekol, 24, Bežigrad, 25. Dravograd, 26. Kraški zidar, 27. Pragersko, 28. Zasavje. 3 Namizni tenis: 1, Gradis, 2. Nigrad, 3. IMP, 4. Stavbar, 5. Salonit, 6, Tehnograd, 7. Tehnogradnje, 8. Cevovod, 9. Tehnika, 10. Tekol, 11. Ingrad, 12 Slovenija-ceste, 13. Stavbenik, 14. Konstruktor, 15. Elektro-projekt, 16. Cementarna, 17. Pionir, 18. Rogaška Slatina in 19. Primorje. 4. Balinanje: 1 Salonit, 2. Primorje, 3. Stavbar, 4. Grosuplje, 5. Stavbenik, 6 Slovenija ceste, 7. IMP, 8. Ingrad, 9. Kraški zidar, 10. Gradis, 11. Gorica, 12. obnova, 13. Megrad, 14. Izolirka, 15, Konstruktor in 16. Tehnika. 5 Šah: 1. Tehnograd, 2. Ingrad, 3. Salonit, 4. Grosuplje, 5. Pionir, 6 IMP Ljubljana, 7. Gradis, 8. Stavbar, 9. Slovenija ceste, 10. Gorica, 11. Primorje, 12. Granit, 13. Stavbenik, 14 Konstruktor, 15. Izolirka, 16. Dravograd, 17. Nigrad, 18. Tehnogradnje, 19. Obnova, 20. Bežigrad, 21. Zidar. 6 Odbojka: 1. Salonit, 2. Ingrad, 3. Zidar, 4. Tehnogradnje, 5. GrauiS, 6. Cementarna, 7. Slovenija-ceste, 8. Pionir, 9. Industrijski biro, 10, Stavbar, 11, Tehnika in 12. Tehnograd. 7, Nogomet: 1. Cementarna, 2. Konstruktor, 3. Tehnogradnje, 4. Grosuplje, 5. Gorica, 6 Rogaška Slatina, 7. Tehnika in 8. Stavbar. 8 Mali nogomet: 1. Zasavje, 2. Bežigrad, 3. Cevovod, 4. IMP, 5, Slovenija-ceste, 6 Megrad, 7. Gradis, 8. Pionir, 9. Stavbenik, 10. Zidar, 11. Salonit, 12. Ingrad, 13. Primorje, 14. Obnova, 15. Tehnograd, 16. Izolirka in 17. Dravograd. Ženske ekipno: 1. Namizni tenis: 1. Ingrad, 2. Slovenija-ceste, 3 Elektroprojekt, 4. Salonit, 5. Gradis, 6 Tehnika, 7. Stavbenik, 8. Konstruktor. 2 Kegljanje: 1. Tehnika — 360 kegljev, 2. Gradis — 358, 3. Ingrad — 348, 4 Primorje — 318, 5. Pionir — 295, 6. IMP Ljubljana — 256, 7, Salonit — 238 kegljev. 3. Streljanje: 1. Gradis — 413 krogov, 2 Ingrad — 412, 3. Granit — 386, 4 Salonit — 373, 5. Stavbar — 369, 6. Izolirka — 367, 7. Pionir — 341, 8. Pragersko — 314, 9. Tehnika — 297, 10. Slovenija-ceste — 290, 11. Stavbenik — 286, 12. Primorje — 255 in 13. Konstruktor — 248 krogov. 4, Odbojka: 1. Ingrad, 2. Salonit, 3. Pionir in 4. Stavbenik. Tekmovalci, zbrani na zbornem mestu ob otvoritvi Gradisovih letnih športnih iger I' Navijačev je bilo povsod dovolj Zidarski piknik ali menza na gradbišču Ali varčujemo »a pravem mestu? Ko je takoj po osvoboditvi nastalo naše podjetje, ;o bili dolga leta še precej težki časi. Primanjkovalo ie tega in onega, vsi vemo, da nam je zlasti manj-calo hrane in so ljudje vse do leta 1950 dobivali hrano le na živilske karte. Tako kot večina podjetij si je udi naš kolektiv pomagal na ta način, da smo usta-tovili ekonomije in menze, kjer so prejemali delavci 'azmeroma dobro hrano po dokaj nizki ceni. Menze so ostale še precej let po ukinitvi živilskih kart pri vseh naših delovnih enotah Toda počasi, bolj to so se začela uveljavljati ekonomska merila, so tudi nenze postale predmet najrazličnejših »kritik«. Vse tolj so tudi v našem podjetju prevladovali glasovi, da :o delavske menze nerentabilne in neracionalne, češ. ;aj imamo dovolj gostinskih obratov in naj se delavci tranijo tam. In tako je rezultat takšnih in podobnih nnenj danes precej žalosten: od številnih menz, ki so ;ih imeli v skoraj vseh enotah in celo na večjih gradiščih, sta danes v okviru podjetja ostali samo še dve nenzi — »na v Mariboru in ena na Jesenicah. Na pooudo sindikalnega odbora smo pred kratkim 7 podjetju organizirali posebno anketo, da bi videli, tako se naši delavci hranijo in kako stanujejo. Tokrat ;e bomo omejili le na prehrano. V anketi smo zajeli tar 3517 zaposlenih v našem kolektivu ali 84 odstotkov ilanstva. In kaj so pokazali rezultati omenjene ankete? Lahko trdimo, da rezultati niso niti najmanj bo-lrilni in razveseljivi. Res je sicer, da se v domačem tospodinjstvu hrani 39 odstotkov anketiranih, toda po lrugi strani imamo tudi dokaj velik odstotek tistih lelavcev, ki se hranijo po gostilnah in raznih menzah 26 odstotkov). Se huje pa je to, da se kar 684 delavcev (20 odstotkov) hrani samo priložnostno — kakor pač nanese in kako se temu ali onemu zljubi. Zakaj nam ti podatki zbujajo skrb? Predvsem ne smemo pozabiti, da je hrana v mnogih gostilnah in menzah kaj slabo pripravljena, premalo pestra in nekalorična, brez vitaminov in podobno, da sploh ne omenjamo raznih, »ostankov«, ki jih mar. sikje kaj radi primešajo v hrano (tudi gostinci vidijo predvsem svojo rentabilnost!). Sicer pa lahko kar vprašamo tiste, ki se leta in leta hranijo po menzah in gostilnah, kako je kaj z njihovim želodcem in zdravjem, pa bomo dobili od marsikoga precej žalostne odgovore. Še huje pa je to, da se skoraj 700 naših delavcev hrani kar tako — priložnostno. V praksi vemo, kaj to pomeni: zvečer malo kuhanega krompirja, pol kile kruha, morda še malo čebule in paradižnika, tu in tam za priboljšek kakšna slanina — in to je skoraj vse. Prav zadnje čase pa so zdravniki ugotovili, da je zelo nezdrav ravno tak način prehrane, ko se delavec dvakrat ali pa le enkrat dnevno »nabunka«, sicer pa ves dan le dela. Znanost je že davno ugotovila, da je edino zdrav tisti način prehrane, ki zajema vsaj tri, še boljše pa štiri ali celo pet obrokov dnevno — seveda ustrezno manjših —■ vrh tega pa mora biti hrana ne samo sveža, bogata z vitamini in pestra, marveč tudi čim okusneje pripravljena. Skratka, ob podatkih, ki nam jih je razkrila omenjena anketa, se lahko resnično vprašamo, ali je prav, da smo začeli tako intenzivno varčevati ravno pri prehrani? Morda bo kdo rekel: »Saj dajemo ljudem regrese oziroma dodatke za hrano.« Ta odgovor ne more popolnoma zadovoljiti, kajti marsikdo raje nespametno stisne pas in varčuje pri hrani, da bi mu ostalo več za druge potrebe. Ne smemo tudi pozabiti, da se pri slabo in nepravilno hranjenih ljudeh hitreje pojavljajo bolezni, s tem pa je posredno prizadeta tudi naša proizvodnja in ne samo »blagajna« socialnega zavarovanja, marveč dostikrat tudi prav konkretna »blagajna« našega kolektiva. Ali ne bi torej o tem problemu razmišljali nekoliko globlje? IZ EKONOMIJE PODJETJA ^ — Kaj .je delovodja na gradbišču? f — Bog i batina, tovariš profesor! (Resnična iz vajenske šole) t t — Ali veš, da ne smeš priti sem med delovnim časom? — Oprostite, tovariš delovodja. Nisem vedel, da imate tu pisarno. (Res- nična z nekega gradbišča) A. Uspeh podjetja in gradbenih PE X Planski pokazatelji podjetja kot celote so v avgustu vsi pozitivni, čeprav so v primerjavi s prejšnjim mesecem nekoliko slabši. Mesečni kumulativni plan je za 3,3 odstotka manj presežen kot v juliju in znaša za skupno proizvodnjo 112,0 odstotkov ( + 12 odstotkov). Cista proizvodnja je v osmih mesecih letos presežena z 8,7 odstotka, za 2,2 odstotka manj kot prejšnji mesec, medtem ko znaša presežek plana obrtniških storitev 27.4 odstotka in je za 8,3 odstotke manjši kot prejšnji mesec. V primerjavi z istim obdobjem lani so planski pokazatelji, ki se nanašajo na proizvodnjo (realizacijo), precej nižji, ker je letošnji plan dosti visok glede na možnosti pridobivanja novih del. Gradbene PE so presegle mesečni kumulativni plan s 16,9 odstotka skupne proizvodnje. Od tega odpade na čisto proizvodnjo + 13,4 odstotka in na obrtniške storitve h 21,7 odstotka. V primerjavi s prejšnjim mesecem so podatki slabši, vendar sb ugodni in so tudi na ravni lanskega istega obdobja, Vse gradbene PE so pozitivne pri skupni in čisti proizvodnji, samo pri obrtniškh delih PE Ravne niso dosegle predvidevane realizacije. Presežek med posameznimi PE je zelo različen, saj je razpon med najvišjim in najnižjim presežkom zelo velik (od 2,5 do 52,8 odstotka) in so v PE Jesenice že dosegli letni plan skupr.e proizvodnje in obrtniških del, le pri čisti proizvodnji jim manjka še 11,8 odstotka. Pri posameznih poslovnih enotah se odraža velika previdnost pri sprejemanju letnega gospodarskega načrta. B, Uspeh obratov in biroja za projektiranje Obrati kot celota so dosegli plan s 100.1 odstotka in je rezultat v primerjavi s prejšnjim mesecem boljši (za 2.1 odstotka). V primerjavi z lanskim avgustom pa je razlika zelo velika v škodo letošnjih pokazateljev. Realizacija obratov je tudi v absolutnem znesku letos nižja. Poslovni enoti KO Ljubljana in SPO nista do- segli plana. Največ pa so ga presegli v PE LO Škofja Loka (4- 10,5 odstotka). Tudi biro za projektiranje ima pozitivne pokazatelje izvršitve plana tako skupne in čiste proizvodnje, kakor tudi obrtniških storitev (zunanji sodelavci). Podatki za biro so prikazani samostojno in niso všteti v seštevek obratov, C. Produktivnost in efektivne ure Tudi podatki za produktivnost (razmerje med čisto proizvodnjo in efektivnimi urami) so nekoliko slabši kot prejšnji mesec (—0,4 odstotka), ker so podatki gradbenih PE skoraj pri vseh enotah nižji. PE Ljubljana okolica ima negativen podatek produktivnosti, ker imajo več efektivnih ur preseženih kakor čiste proizvodnje. Pri PE obratov sta glede produktivnosti še vedno PE KO Ljubljana in SPO negativni, vendar se obe PE popravljata. Razpon presieganja produktivnosti se zmanjšuje in znaša razlika med najvišjim presežkom (PE Jesenice 126,9 odstotka) in najnižjim doseganjem (PE SPO 95.8 odstotka) le še 31,1 odstotka. Negativen pokazatelj efektivnih ur prikazujejo tri gradbene PE in sicer Jesenice ( 12.8 od- stotka), Koper (+ 6,4 rdslo ka) in Ljubljana okolica (4 3,1 odstotka). ter Biro za projektiranje (4,0 odstotke). Vse ostale PE niso presegle plana efektivnih ur. % Planski barometer za avgust 1968 ČISTA PR0I2V0DNJA EFEKTIVNE URE PRODUKTIVNOST m 1 $ v V E m l L to ifi c. < delavcev pa koristi dom brezplačno. Dom je odprt vse leto. Druge leto bode dom preuredili v profilaktoiij. Prcfilaktorije imajo povsod v SZ ob večjih podjetjih To so pravzaprav zdravstvene ustanove, v katerih preventivno zdravijo zaposlene. V Salehovu. mestu starem manj kot 10 let s 30.000 prebivalci, imajo tudi tak profilaktorij. Tega smo si podrobno ogledali. Poslužuje se ga 80 ‘Vo ročnih delavcev in četrtina umskih delavcev. Kako deluje tak profilaktorij? Delavec iz tovarne, iz gradbišča po delu ne gre == domov, ampak v ta zdravstveni dom. Torej on redno ~ dela. V domu ima kompletno oskrbo. Posebna, z vita-= mini obogatena hrana nadomešča pomanjkanje sadja EE= in zelenjave (posebno v Sibiriji). Domovi imajo dru-== žabne prostore, večji celo kino dvorane Najpomembnejša pa je zdravstvena oskrba. V 24 == dneh. kolikor časa delavec hodi z dela v ta dom in == iz doma na delo. ga zdravniki temeljito pregledajo z ==j najsodobnejšimi medicinskimi napravami, Videli smo === posebne aparature za merjenje »živčnosti« človeka, za == merjenje in zdravljenje revmatičnosti, za preiskave = krvi, vode in blata, skratka za temeljit pregled zdravili stvenega stanja človeka. Delavec plača za 24-dnevno oskrbo 16 rubljev ali nekaj več kot dvodnevni zaslužek. Kolikor pa bi mu bilo medtem dolgčas, ima lah-= ko za celo dobi pri sebi tudi ženo (moža) Ta bo de-— ležna prav take oskrbe, vendar bo pčačala uslugo = 6-krat dražje, če ni "zaposlena Statistični podatki kažejo, da taka preventivna == zdravstvena zaščita zmanjšuje bolezenske izostanke == (tudi za polovico) To pomeni zmanjšanje izostankov == v poprečju za en do dva delovna tedna na leto na == zaposlenega. Ce so podatki točni, sedaj najbrž ni pn-= trebno posebej govoriti o koristnosti pa tudi o visok: = stopnri zdravstvene zaščite sovjetskega delovnega člo-= veka == Kakšen je družbeni standard v SZ? Za stanovanje plačajo prej simbolično ceno kot pa S=i ekonomsko. Naročnine za televizijo ne plačajo. Sola-== nje je zastonj. Predšolsko varstvo je za naše pojme == urejeno pretirano bogato. Njihovi pionirski dvorci so prave palače. Spomnimo se samo ljubljanske pionirske železnice, ki je bila zgrajena po ruskem navodilu. Eden član naše delegacije je hudomušno pripomnil, da Sovjeti že svoje malčke tako »p .parirajo« za življenje. da jim je ljubezen in skrb za domovino največja svetinja in to ne samo po črki ustave. Resnično, za vzgojo mladega človeka v SZ ne šte-dijo denarja; pri čemer imajo sposobnejši (ne bogatejši) prednost. Potovanje, bodisi z letalom ali pa s taksijem oziroma metrojem v Moskvi je ceneno. Kamorkoli v Moskvi se lahko popelješ z metrojem za 5 kopejk. O zdravstvu smo nekaj že omenili. Naj še dodamo, da so druge zdravstvene usluge skoraj brezplačne. Podobno kot pri nas pred reformo, ko smo se hvalili, da imamo skoraj najboljšo ali (za koristnika) najcenejše zdravstveno varstvo v svetovnem merilu. Duševna hrana — knjige so v SZ poceni. Tudi če kulturne dejavnosti ne bi podpirali, bi že zaradi velike naklade morale biti knjige poceni. Vendar v ZDA, kjer izdajajo knjige tudi v velikih nakladah, le-te niso tako cenene. Kolikor bi hoteli primerjati sovjetski standard z našim, tedaj bi rekli, da je v SZ osebni standard nižji od našega, da pa je tako imenovani družbeni standard višji od našega. To velja še. toliko bolj po reformi, ko je pri nas osebni standard (potrošnja) porasel za 13°/o, medtem ko so se sredstva za družbeni standard zmanjšala za 8 %. Prosta sobota naše Marije Srečna sem, je nedavno dejala naša Marija, da imamo prosto soboto. Veš, človeku se kar prileže n»kaj počitka ali rekreacije, kot temu danes pravijo. No, prav, je dejal mož, ko je to slišal. Veseli me, da si prosta. Vse moje hlače in obleko jc potrebno zlikati, pa tudi nogavice so raztrgane. Tak ne morem več na cesto. V dveh dneh se mi boš pa - res lahko več posvetila — vzel je časopis in legel na divan. »Mamica, že celo leto mi obljubljaš, da mi boš spletla nov pulover za smučanje. Zdaj, ko si ob sobotah prosta, mi ga boš gotovo naredila.« »Marija, kaj boš res v soboto prosta? Saj boš prišla malo naokrog. Belili smo, veš, pa je vse narobe. Če bova obe poprijeli, bo hitro urejeno,« je dejala soseda Franca. j Veš kaj, v soboto, ko boš prosta, pridi domov. Kopali bomo krompir,« je pisala mama. ki je doma nekje na deželi. »Pridi zagotovo,« je še pristavila. Da, imajo prav. Družino sem menda zapostavljala, ker sem v službi. Kosilo sem tako na hitro pripravljala, pa tudi oprano ni bilo vselej, kot bi bilo prav. Oh, tudi zavese je potrebno zamenjati. Že /se poletje se pripravljam. Parketa tudi že dolgo nisem pološčila. Posteljnino je treba prezračiti. Vrt čaka. Bo že šlo. Se dobro, da imam prosto soboto. V mestu Bratsk deluje največja tovarne celuloze na svetu. Na sliki jo vidimo še med gradnjo Pa naj še kdo reče, da ta zid ni »po znori«. Z gradbišča »Prehrane« v Mariboru (Stane Štuhec in Ivan Potisek) Na objektu Exoterme kemične tovarne v Kranju, gradi poslovna enota Jesenice Objekt Nov objekt Supermarketa »Prehrane« v Mariboru — Pričetek gradnje S podrobnim študijem so odpravili vse nepotrebne gibe Nakladanje betonskega železa na poseben plato v železokriv-ski bazi v Mariboru l železokrivske skupine — tečajnikov podjetja v železovi bazi na Jesenicah Zadnja navodila pred tekmovanjem E, tu pa gre za milimetre ... Prizor z igrišča za odbojko Nogometno moštvo Jesenic C£\gxLl& v sHikad Tako bi vsak tekmoval, je dejal tovariš Stane Spomini, spomini... Ludvik Snajder pred tekmo Na hokejskem igrišču so se odigrale najhujše bitke Pa že spet mene — Sršen, Praprotnik. Borili se bomo kot levi. TRIJE VELIKI — predsednik, podpredsednik in tajnik V pogovoru o sindikalni problematiki (Tone Zaletelj, Štefan Horvat in ing. Janez Brezovec) I j 1