S^v. 85. ¥ Trsku, petek 26. marca 1915. Lainik KI. l/^aja v^ak dan, tu Ji ob nedeljah in praznikih, ca » zbiraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. !'>ri | L; } »I >»• L. i Sv. Fr«*»."išk;* AstSfccga ?t 20. I. nad>tr. — Vsi ..j « r j hirajo u/tdi:ištvi; »;si:L Nrfrankira M pisma se ne in rokiflsi se r.t vračajo. I. r j in c*Vuicdnlk Štčia:i Godlii*. !~asintk ktMSOrdj : ,1 ' lisk tiskarne .Ldincsti', vplsaae zadruge z t- cjiiiirr v Trstu. ulica Sv. Frančiška AsiSkcga št. 20. Tdefnn uredništva in uprave Štev. 11-57. Nsicč: mi znzša : Za cck) leto.......K 24' — za i* 1 itla................. 12' — za tii .............................6'— Za litJeijskd izdajo za celo leto....... 520 za pol leta................. 200 Posamezne številke ,Edinosti* se prodajajo po G vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širok osi i ene kolone Cene: Oglasi trgovccv in ob:tuikov.....mm po iO vin. Osmrtnice zahvale, pGslanice, oglasi tfenarnili zavodov ...............mm po '20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5. vsaka nadaljna vrsta .............2* Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa -10 vinvjev. Oglase sprejema insetatni oddelek „Edinosti". Karočnin.i in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Pl tčuje sc izključno ie upravi „Edinosti". - pjrča in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oJJeiek se nahajata v ulici Sv. Irančlška AsiSkcga it. 20. — PoStnohrnnilnlčni račun št. 811.652. k.. i. Odbiti rusKf napodi pri Jeđnoroz&u in Avgustovu. - Ho francoskem bojišču Aoim is fiitiijsrljsKi feojL Z avstrijsko-ruMa bojišča. DUNAJ. 25. (Kot.) Uradno se objavlja: 25. marca opoldne. V Karpatih sm naše čete na fronti zapadno od Užoškega prelaga odbile težke rurke napade. B^ji se nadaljujejo. Včerajšnji dan je potekel v nekaterih oddelkih m'rneje. Zopet je bilo ujetih 1500 Risov. Pri \Vyszkowu se je ponesrečil neki napad sovražnika na postojanke, k! smo jih zavzeli 22. t. m. Na ostalih frontah se ni zgodilo ničesar bistvenega. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml. KOPENHAGEN. 24. (Kor.) »Politiken« poroča iz Londona: Rusko armadno vodstvo govori o branilcu Przemysla, pl. Kusiuanku. z največjim spoštovanjem in ga ceni kot pogumnega in vztrajnega vojaka. Armadno vodstvo konstatira, da je bila /a časa predaje trdnjave municija uničena. Torki o kapitulaciji Przemy sla. CARIGRAD. 24. (Kor.) Turško časopisje poroča o kapitulaciji Przemysla z izrazi največjega spoštovanja in priznavanjem največje hrabrosti junaške sadke. Ust »Turan« piše: Izven vsakega dvo-ina je. da je predaja trdnjave dogodek, ki p rii.eni za Avstrijo istotoliko. kakor zmaga. Ce bodo avstrijske armade čitale o tem zmagoslavnem činu. s katerim so obogatili njeni junaški bratje vojno zgo- ujetniškega taborišča je pretepal ruske ] kega nemškega podmorskega čolna in oficirje z bičem; tudi je bilo več ujetih zaprošena, da naj sprejme na krov mošt-r uskih oficirjev ranjenih s sabljami. Ka- vo nekega potopljenega angleškega par- kor poroča »Norddeutsche Allgemcine Zeitung«, so uradna preiskovanja dognala. da so te obdolžitve popolnoma izmišljene. Princ Joahim v Memelu. BERLIN, 23. (Kor.) Kakor poroča »Lo-kalanzeiger«, je princ Joahim po naročilu generalfeldmaršala pl. Hindenburga v torek obiskal Memel. Imel je pri tej priliki nagovor, v katerem je izjavil, da ni v nemškem narodu nobenega, ki ne bi bil ogorčen radi zločinskih dejanj, ki so bila izvršena nad mestom. »Mi ne bomo«, je rekel princ, ^mirovali poprej, dokler ne bo sovražnik zadostno kaznovan. V očigled žalostnim vtisom in z ozirom na zgodovino mesta vas prosim, da zakli-čete skupno z mano: Njegovo Veličanstvo, kralj pruski, hura, hura, hura U Kakor poroča dalje list, je generalfeld-maršal pl. Hindenburg razven guberniji Suwalki naložil tudi ostalim delom zasedenega ruskega ozemlja vojno kontribu-cijo kot kazen za ruski vpad v Memel, med drugimi mestu Lodzu pol milijona. Goltz paša v Berlinu. CARIGRAD, 25. (Kor.) Generalfeld-maršal von der Goltz paša je odpotoval v Berlin, da izroči nemškemu cesarju po- od sultana podeljeno, posebno izdelano vojno kolajno. Rovi nemško vojno posolili BERLIN, 25. (Kor.) »Staatsanzeiger« objavlja sledeči na državnega kancelarja naslovljeni razglas: »V vse pričakovanje prekaša jočem, v dovino. če bodo čitale, kako narašča nji-bo*. a vztrajnost, btxio našle novo moč, da n-tzadenejo sovražniku nove udarce. L>oda Przemysla bo navdušenost in voljo do zmage avstrijske armade le še podvojila. List prinaša tudi sliko trdnjavskega po- vc'jnika, pl. Kusmaneka. Z Juinefin hnjitfn. DUNAJ, 25. (Kor.) Uradno se objavlja: 25. marca opoldne. Na južnem bojišču so se vršili v zadnjem času ob Donavi in ob Savi le po-samni topovski boji. Splošni položaj je neizprernenjen. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer. fml. Z ncmšbo-rirckesa bojišča. finančni zgodovini vseh časov brezprimer-nem rezultatu podpisov na drugo vojno posojilo, vidim manifestacijo trdne volje do zmage ob vsakih žrtvah in zmago-zavestnost nemškega naroda. Moja cesarska zahvala sega vsem onim, ki so pripomogli k velikemu uspehu. Kakor zmagoslavna dejanja armade in brodovja, me razveseljuje tudi zmaga onih, ki so ostali doma. s ponosom in sem ponosem, da ^HSFu&itivi« teh časih Prv* služabnik ta-Prosim Vas, da objavite javno ta razglas. Veliki glavni stan, 21. marca 1915 Viljem L R. Z zopaM bojišči BERLIN, 25. (Kor.) Veliki glavni stan, 25. marca: Zapadno bojišče. Izvzemši nepomembnih bojev ob viši-BERLIN. 25. (Kor.) Veliki glavni stan, nah Moze jugovzhodno od Verduna in na Hartmannsweileskopfu, ki se še nadaljujejo, so se vršili le artiljerijski boji. marca: Vzhodno bojišče. Ruski napadi vzhodno in jugovzhodno od Av*ustowa kakor tudi pri Jednorozku, severovzhodno od Przasznysza, so bili odbili. \ rhovno armadno vodstvo. Neresnične \esti o mučenju ruskih vojakov v nemškem ujetništvu. BERLIN. 25. (Kor.) NVoltfov urad po-r> ^a: Večernija Vremja« objavlja do-kega ruskega vojaškega zdravnika, ki je živel več mesecev v nemškem vojnem ujetništvu. Meć drugim se pripoveduje: Poveljnik nekega nemškega PODLISTEK Vrhovno armadno vodstvo. BERGEN OF ZOOM. 25. (Kor.) Danes dopoldne se je vršil med nekim »golobom« in nekim angleškim dvokrovnikom boj v zraku. Dvokrovnik se je moral spustiti na tla. Letalec je bil interniran. »Golob« je odšel nato v zapadni smeri. Blokada floskikesi vodovju LONDON, 24. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Fecampa z dne 23. t. in.: Kakor se zatrjuje, je bila barka »Jack Coeur« na vožnji v Novo Funlandijo dne 14. t. m., H5 milj od Lizarda, ustavljena od ne- nika. Francoski kapitan je sprejel moštvo in je dobil dovoljenje, da sme peljati naprej. Oddal je pozneje angleško moštvo nekemu angleškemu parniku. KOPENHAGEN, 25. (Kor.) »Politiken« poroča iz Bergena: Nemški podmorski čoln »U 29« je pri otoku Casquet Rok u-stavil parnik »Botnia« in ga pozval, da naj vzame na krov posadko angleškega parnika »Adenwen« iz Cardiffa, ki je bil že torpediran. Posadka je bila izkrcana nato v Beixhamu. Odredbe povodom transportu angleških čet LONDON, 25. (Kor.) Glasom neke naredbe vojnega ministrstva je potniški promet na angleških železnicah z ozirom na predstojeće transporte čet začasno ustavljen. Tudi navadni izletni promet za Veliko noč je ustavljen, ker so za to dobo stavljene na železnice velike zahteve. Delavsko gibanje na Angleškem. LONDON, 24. (Kor.) Na seji, ki se je vršila včeraj med delavci in delodajalci tehniške in ladijske industrije v okrajih Bristol in Sudwales, in sicer pod predsedstvom sira Georga As.uitha, je bil v različnih spornih vprašanjih dosežen sporazum. LONDON, 24. (Kor.) »Times« poročajo iz Liverpoola: Zahteva lorda Kitchenerja od doških delavcev v Uverpoolu in Bir-kenheadu, da bi delali tudi v soboto, do-sedaj ni imela uspeha. Strokovni delavci prirejajo zborovanja, v katerih skušajo pregovoriti delavce, da naj odnehajo. Položaj se smatra kot jako resen. Namerava se izdati nujen poziv na delavce. V svrho preprečila stavk na Angleškem. LONDON, 24. (Kor.) Da se preprečijo stavke med transportnimi delavci, je predlagala nacijonalna zveza transportnih delavcev finančnemu ministru in predsedniku trgovinskega urada zasnovi-tev posvetovalnega odbora, ki naj obstoja iz zastopnikov delodajalcev in delavcev in ki naj ga imenuje vlada. Ta odbor naj Friogm^ katerih ni ga janji. Konfiskacija žitnih zalog v Indiji. LONDON,-24. (Kor.) Državni tajnik Japonsko-kiialski Konflikt LONDON, 24. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Pekinga: 7.000 japonskih vojakov je dospelo v Fusian, Mukden in Dal-ny. Pričakujejo se nadaljne čete. LONDON, 24. (Kor.) »'l imes« poročajo iz Pekinga z dne 22. t. m.: Japonci priznavajo, da bi nastale laliko iz ek sterito-rijalnosti japonskih naseljencev v Mandžuriji težkoče in so pripravljeni dati v tem oziru bistvene koncesije, ki bi priznavale kitajske interese v Mandžuriji, ne da bi bila s tem zmanjšana vrednost pravic. Trdovratnost, ki je bila znamenje prve faze pogajanj, je dozdevno nekoliko popustila. LONDON. 25. (Kor.) »Moru ing Post poroča iz Tsientsina: V Šantiingu vlada veliko razburjenje radi izkrcanja japonskih čet. Tisoč mož je bilo izkrcanih v Tsinangfu, kjer je položaj zelo vznemirljiv. Kitajska vlada je vznemirjena rad1 nastopa Japonske in je izjavila, da bi v slučaju, če pride do vojaškega konflikta med Japonsko in Kitajsko, padla vsa krivda le na Japonsko. Zagotovilo kitaj- ! Zdđnll dnevi Przsmusla. 1 Iz vojnega tiskovnega stana poročajo 24. t. m.: O dogodkih zadnjih dni pred predalo trdnjave Przemvsla objavljajo sledeče podrobnosti: Dasiravno je bilo zdravstveno stanje v trdnjavi tekom vsega obleganja zelo dobro in je bilo malo sitičajc\ holezni. sc je slika hitro izpre-menila v zadnjih tednih, ker je zaradi skrčenja odmerkov hrane posadka dobivala premalo jesti in je začela izgubljati moči. kar ie še pospeševala težka služba. V zadnjem času je obolela polovica posadke in je bila nesposobna za službo. Zvečer pred 19. marcem, ko se je izvršil zadnji izpad, so moštvo, ki naj bi se borilo drn^i dan. še enkrat hoteli nasititi m so ra/.deSiii iz ostankov zaloge živil vsakemu možu po dve konservi. Bodisi, da je bila vzrok nenavadna hrana, ali pa hitrica, s katero so ljudje použili konser-ve, vsekakor jih je veliko obolelo, nekaj pa celo umrlo. Izpad 19. marca ie pokazal popolno onemoglost moštva. S težavo so se vlekli oddelki dalje. Za ono malo kiloinc- ske vlade, da hoče ohraniti mir, je na- trov, ki jih ie biio treba prekorakati, so pra mdrugim akcijam ničvredno. Treba je samo povoda, da postane položaj resen. Barsko vstajo. LONDON, 24. (Kor.) Reuterjev urad poroča sledeče poročilo iz Kapstadta z dne 22. t. m.: Sovražnik je napadel dne 19. t. m. oddelek polkovnika Bcranga na rabili več ur. Po umiku po tem izpadu so sledili ruski napadi od treh strani, izvršeni z veliko energijo. Podnevu so divjali silni artiljerijski boji, ponoči pa so sledili napadi pehote, ki pa so bili zavrnjeni vsi do zadnjega. Po zagotovilih očividcev ostanejo zadnje ure boja in obstoja te slovite trdnjave Selpkolku. Dne 20. t. m. je zapletel pol-1 vsem, ki so jih sopreživeli, v nepozab-kovnik sovražnika, ki se je umaknil iz; "em spominu zaradi tragične veličine Rietfontaina in Bedikanalanda čez mejo v j vtiskov. pripravljene pozicije, v boj. in pregnal j Bilo je v noči od nedelje na ponedeljek, iz njegovi!) postojank. Sovražnik ie šel i Rusi so napadali z vsemi silami in povsod v Hasmur (jugozapadna Afrika). Angleži so imeli tri ranjence, sovražnik očividno tudi(!) nekaj ranjencev. je besnel boj. Topovi so neprestano grmeli. Przemys!sko prebivalstvo jc bilo zbrano na takoirnenovanem Tatarskem I griču, razgledišču čisto blizu Przemysla, in ie s strahom in trepetom zasledovalo ta odločilni boj. Naenkrat sc je ob 4 ziu- za trgovino je naznanil podkraljevskeniu , i; . „ Mir 7f>nPt svetu v Indiji, da bo vlada konfiscirala j cakovati '"^kega napada. M.r je zopet vse žitne zaloge. Po določitvi cen in po- x zpostavijen. Albanske homnfii?. RIM, 25. (Kor.) »Agenzia Štetanu po-1 r7aj^ n^irgočen^ognren' steber" dvignil "proti roča iz Drača z dne 24. t. m.: \stasi so,nebu jn zagrmd je strahovit, vse prcgla-oddali dne 23. t. m. deset topovskih stre- j Sllj(>č pok eksplozije. Ruska pehota je lov na mesto, pri čemer so bile ranjene j prestrašena obstala v napadu in se umek-štiri osebe, med njuni ena težko. Mesto |ni|a ,„ utrdba /:i utrdbo sc ie dvignila je odgovarjalo na streljanje. Nasprotniki: od tal jn ra/pac|!a v razvaline. Prosto-m. so na VisiiW~^Vv7WtrAi; dne 24. tJ^Uoi nmrin sestradane trdnjavo, izpol- vstaši pričeli zopet streljati. Pnje streli j posat|ke. Vse. kar «c rumu,..... so zadeli palačo Essad paše. a so povzro-15Jjm n?menoni. je šlo v drob ali pa čili le neznatno škodo. V trenotku ni pri- j je zgorelo v plamenu: utrdbe, vojaške za- loge, mostovi, priprave za vojaške železnice, postaja za brezžični brzojav. Tr- GREŠN1CE. Roman. — Francoski spisal Xavier de Montepin Ni potrebno, da bi se bavili s to igro, ki sicer ni bila nikakršno mojstrsko delo, a je bila vendar boljša nego proizvodi marsikaterih vandervillskih piscev, literarnih parnih strojev s stoindvajsetimi konjski?ii silami, ki fabricirajo komedije, melodrame in drugo .o blago vse v najkrajšem času in po najnižjih cenah. I r o je redkokdaj zahajal v gle- :e in jc imel za io svoje dobre vzro-. • - zbudila ke. Z;»tr> pa ie tudi igra takoj v njegovo zanimanje in je s kar najživah-»ir'}:'> ji sočutjem spremljal tragikomične Ž ,re, v karerih se ie odlikoval mladi PUv »io. čodmisten. ljubezniv, najboljše rade vzbaIrkk i'.- m. ______ U žil e torej šopek na kiop za se- io popolnoma s prahom in znojem pokri-! .,; as:., .i! komo!.a na .>graio lože in ; re strojnike, ki se trudijo in mučijo, da bi r /anil r - <•:»da nai hi v " drugi ve- postavili novo dekoracijo, ki se še ne pn-. »igri, katere 'nzv..j mi? jt še prav tako klada popolnoma prav nosilcem m opo-is "7'iu'L* kakor njen pisatelj, san: igral u- ram vsem tem nepoznanim napravam. ogrodju lepih razgledov, katerih ozivlje- Piccolo je bil končan in pričel se je premor. Ta premor je bil, kakor vselej, kedar se pripravlja kaka nova uprizoritev, neskončno dolg. Ob takih prilikah je splošfia navada, posebno v majhnih gledališčih, da postaja občinstvo nestrpno in kaže svojo nezadovoljnost s hrupom vsake vrste, topotanjem z nogami, krikom in skoraj divjim tuljenjem. Prvi čas po februarski revoluciji žalostnega spomina je občinstvo nadome-stovalo te demonstracije z nekakim monotonim in obenem hrupnim recitativom, pojoč neprestano v enakomernem taktu stokrat ponovljene besede: >-l)es !an» — pions! — des lam — pi-ons! — des lam — pions!« Toda občinstvo nima prav. Ko bi le nekoliko slutilo, kaj vse se dogaja za zagrinjalom tekom te važne pol ure, ki se mu zdi tako dolga! Ko bi vide- trebne množine za vporabo, bo odveden preostanek v Anglijo, pri čemer bodo eksportne tvrdke fungirale kot komisarji. Prebitek iz izkupička pripade državi. Mložol do Portugalskem. LONDON, 24. (Kor.) »Morning Post« poroča iz Lizbone z dne 14. t. m.: Vlada je dobila končno s pomočjo armade premoč nad demokrati. Vendar pa se mora sedaj tudi vzdržati. Kajti če bi prišli sedaj demokrait zopet na površje, bi se kruto maščevali za ponižanje. Demokrati so zelo močni, ker so se tekom zadnjih pet let po revoluciji vgnezdili v vseh uradih in ministrstvih. Vlada hoče morda ohraniti nevtralnost, toda boljša je poštena nevtralnost, kakor povrnitev prejšnjega položaja, ko so demokrati pod zaščito navdušenja za Anglijo zapirali svoje politične nasprotnike. Vlada bo izpolnila vse obveznosti zveze z Anglijo. Odlikovanje Djemal paše. dnjavski topovi so popokali, tudi mogočni tridesetcentimeterski možnarji, ki so jih veliki kordon reda Osmaine. Indijska pristanišča zaprta za tujce. KOPENHAGEN. 24. (Kor.) Danski kon-j nilo razdejanje, razbivši puške in zve-živši celo cevi. Trdnjava ie izginila. no in sijajno bistvo je platno, ki so ga poslikali veliki umetniki! Ko bi videlo občinstvo prvo ljubimko, ki hitro še enkrat pregledava svojo ulogo, ki s svojimi gin-ljivimi prizori ustvarja v njenem tesnobnem spominu zmeden nered; ko bi videlo naivko, ki češe svoje ponarejene kite in z veliko potrato svinčene beline in ličila skuša ustvariti na svojem licu ono li-lijsko in rožnato polt. ki naj kaline v dvorani omami, da jim gori potem srce kakor slama; ko bi videlo napol poslikanega komika, kako pod zrcalom poizkuša svoje učinkujoče obraze; tresočega se avtorja, ki bi se najrajši raztrgal in ki To je bilo v ponedeljek med 4. in 6. uro zui v Bombay poroča, da so vsa indijska j zjutraj. Na letališču ste bili pripravljeni pristanišča, izvzemši Kalkute, Madrasa in!še dve za zlet uporabni letali. Rus,, ki so Rangoona zaprta za tujce. j fe^£ Porod v brunšviski dinastiji. j stal vsjccl razletajočih se šrapnelov in BRUNŠVIK. 25. (Kor.) Vojvodinja Vik- \ granat je zakrival ves prostor, toda ka-torija Lujza je povila popoldne princa, i kor ptič feniks iz pepela sta se dvignila —---«oba aeroplana nepoškodovana iz oblaka Smrtna kosa. ! dima, dočim je pod njima besnelo razde- DUNAJ, 25. dent »Prager . ------ — ----------, . . »Wiener Allgemeine Zeitung«, Josip Karpatom, drugo pa proti zapadu in ie Munz, je umrl danes zjutraj v starosti 74! tudi srečno prestalo. Leta ci pripovedujejo jo pretresljivo o prizoru, ki so ga opazo- iiii m« nu^a. i ainta, aocim je p«ju njima ucmiu.- (Kor.) Glavni korespon- janje in je vstajalo sto ognjenih stebrov Tagblatta« in urednik proti nebu. Eno letalo je poletelo proti vranje črnimi lasmi in svojim zlatim sr- V tem pa je minil tudi premor. Orkester štirih mož je igral nekako ouvertu-ro, ki je po zagotovilih nekaterih izkuše- . nih gledalcev spadala k neki drugi operi: razume samo ob sebi, zaljubljen v lepo zagrinjalo se je dvignilo in pričelo se je deklico in poje njej v čast precej dolgo. & J. . T .. . ?. I- ^ na eloKrv npcpni nn In nrevec čecem. Artur, eden obeh dijakov, je, kakor se »Grizete prvo dejanje »Madelinette« ali »z latinskega okraja«. Hrup v gledališču je polagoma utihnil in Fra Diavolova pozornots se je podvojila. Toda predvsem še nekaj o dekoraciji. Oder predstavlja dijaško sobo v nekem ubožnem »hotel Garniju« v ulici sv. j pomirjati Jakoba. Na sredi sobe stoji miza, na kateri se nahaja vse, kar je potrebno za skuša vliti igralcem poguma, ki ga sam | predpustno večerjo. Na stolu lezi kostum * J razkladalca drv poleg pierotove obleke. V ozadju zaprt pregradek, na njegovih vratih pa dve ovalni okenci. Lastnik sobe in eden njegovih prijateljev, oba mlada dijaka, katerih bogastvo obstoji v veseli revščini, se veselo pogo- • . • __m^m-v-a« mninoto MQ 11 71 tli" II nima; kolnečega ravnatelja; gledališke sluge, ki z vso hitrico pripravljajo pismo, nevestinski šopek, mrzlo kokoš, petfran-kovski tolar in vse druge potrebne stvari, ki spadajo k dobro zasnovanemu van-devillu ali drami; ko bi občinstvo, reci- mo, videlo ali vsaj slutilo vse to, bi bilo Varjata in se že naprej radujeta na užitku velikodušno in bi ne razgrajalo zaradi: razposajene predpustne noči. nekoliko nrimit trajajoče zakasnitve. £as je pravzaprav, da bi že šla; toda Toda občinstvo, ta blazirani sultan, ne'ne pojdeta sama: miza je Povijena za vidi^n neslEiti ničesar, temveč topota z j štiri osebe. Pride namreč Rosina wiz njo notri m i dh/tabi besni in v tem nima' biser latinskega okraja, Madelinette. s p^^TfSve^ še enkTat svojimi nebežko modrimi očmi. svonmi ne dobro in ne slabo pesem jio le preveč znanem napevu. Vkljub temu i>a moramo liriznati kot nepristranski pripovedovalci, da je občinstvo ploskalo. Pripomniti pa moramo, da sta delala izjemo oba avtorjeva prijatelja v loži poleg Fra Diavola. ki sta ponovno skušala Domirjati občinstvo z glasnim »nst<.' V tem pa se je igra nadaljevala. Nežen, tresoč se glasič je za odrom zapel znAno, splošno priljubljeno dijaško pesmico. Vrata so se odprla in dve lepi deklici ste stopili na oder. Prva je Rosina, lepa plavka s precej močno izraženimi dražestmi izzivajočega ponašanja, druga pa je Madelinette, aH bolje rečeno, novinka Pivoine. Ni mogoče, da bi človek kedaj videl deklico, ki bi bila, če ne lepša, pač pa dražestnejša, nego Pivoine. Srednje velika, gibka in vendar krcpKU postava, gornji del telesa valovitih crt, gibki boki, za katere bi mislil, da spadajo Stran H. ,EDINOST" štev. 85. V Trstu, dnt 26. marca 1915. vali ob vzletu. Mogočni ognjeni stebri eksplozij na vseh straneh, prebivalstvo zgneteno na Tatarskem griču. Rusi so u-stavili boi. izvzemši topovski ogenj. Pehota ni več napadala. Pred temi dogodki. po katerih je bil odposlan pooblaščenec, so zbrali posadko ter jej sporočili, kaj pride in kakega pomena je vse to. Oči bojevnikov so se napolnile s solzami. Živil ni bilo drugih kot meso zadnjih konj in oves zanje, a ta oves so zadnje dni zmleli za moštvo. Te ostanke so razdelili med ko: nik čei K Ilil.Jt . u. Zadnjo nedeljo pred predajo, ko že ni bilo ne rži, ne riža. ne krompirja in ne >erv. so prinesli trdnjavskemu povelj-kot zadnji ljubavni dar posadke pe-goloba-pismonošo. General pl. .vuoiiia:iek je sprejel globoko ginjen ta dar kot znamenje spoštovanja in ljubavi, a ga je posla! v bolnišnico nekemu težko bolnemu vojaku. Letalska pošta iz trdnjave je stala, kakor se je izvedelo sedaj, dvanajst letal in sedem lctui>kili dvojic, ki so bili sestreljeni in deloma ranjeni in ujeti. Velike denarne svote, s katerimi je razpolagalo trdnjav ^ko poveljništvo, so bile rešene. Važiiv. listine so spravili letalci na varno. Kudjcrski $!es za narodno o»iG- nsmljo. To je — senzacija. Ali bolj po domače povedano: med Madjari se vendar nahaja tudi kaka be!a vrana. Znani madjrski demokratični politik je napisal v listu \ illag članek pod naslovom »Grešen molk*. Tu pravi med drugim: Nadejali smo se, da strahote vojne popravijo in predelajo malenkostno madiarsko politiko, ki ni v zadnjih 40 letiii ustvarila alti ene nove ideje, ne reforme, pak je madjarska javnost ostala suhoparna trgovska arena, ki ie porušila vsa liberalna stremljenja ter se izročila tesno srčni nacionalistični politiki naših političnih razredov. Brez-vspešno bi bilo, ako bi se v času tako velikih izkušenj vzbudila revolucionarna ideia I. 1M\ kajti, če niti današnja velika svetovna katastrofa ni mogla osvoboditi duš naših politikov starih dogem starih svojih interesov in starodavnih tesno-srčnih kompromisov, potem zares ni rešitve. Ako po osemmesečnem vojevanju nismo mogli prebaviti narodnostnega in s./Cijalističnega strašila, če še vedno nismo mogli vzpregledati. da današnjo ogrsko ciržavo vzdržavajo le široke mase prebivalstva, ne pa nekoliko tisocev velepo-semikov in bančnih monopolistov, ter da treba narod podpreti z vsemi sredstvi — ako po vseh teh izkustvih v okopih ti politiki še ne morejo razumeti, da moč države ne obstoji v jeziku, marveč \ čutstvo-vaiija — ako v splošni krizi ž i veži nočejo opaziti, da nam brez kulture poljedelstva grozi črna lakota — ako jih ni mogel prepričati vzgled Nemcev, da je v moderni vojni glavno: organizacija, točnost, vestnost, inteligencija — potem je zgodovinska politika madjarskih razredov v resnici odigrala svoio vlogo. Mi smo bili uverjeni. da bo ta lekcija galvanizirala naše parlamentarce. Mislili smo. da vlada, kakor tudi opozicifonelni voditelji slednjič izprevidijo, da narod na Ojćrsi- em nima r.ič od njihovih frazerski!1. vsklikov in njihove irazerske nacijo-nalne politike, ker narod hoče pravice dežele in Kulture. Pričakovali smo. da požrtvovalnosti tudi najsiromašneiega državljana vseh plemen in jezikov na Ogrskem odpre oči naši gospodi, da najdejo cilj svoje politike za bodočnost ter da jo I .stavijo na granitne podlage demokratične narodne^tne avtonomije. Gospoda državniki in politiki pa danes podvojeno več deklamirajo o domovini in narodu, nimajo pa ni kakega novega političnega načrta, niti koncepcije. Danes, ko bi ena plemenita beseda, zares velikodušna gesta z niercdavncga mesta pomenjala izredno mnogo za bodočnost Madiarov, smo zastonj pričakovali take besede v tej naši domovini donebesne retorike! L>o sedaj ste pali samo dve resni izjavi, ki ste logično zvezani z bodočnostjo, ki bi bile mogle odpreti pot za bodoče naše delo. Ena je izjava grofa Tisze, ki obljublja narodnostim. posebno Romunom, srečnejo in boljšo bodočnost. Druga izjava je prišla iz ust grota Karolv-ja. ki zahteva za velike strahovite žrtve madjarskega naroda politične pravice. Koliko škode, da dejanja in delo gornjih politikov negirajo njiju izjave. Ministrski predsednik groi Tisza je edini človek v današnjem parlamentu, ki — dasi stoji na nedoločenem narodnostnem programu — kaže resno prizadevanje, da politiko zastrupliajočega šovinizma dovede zopet na tire Deaka in Etvosa. oziroma k politiki narodnostnega liberalizma. Ali to svoje prizadevanje je paraliziral, ko je z nasiljem onemogočil splošno volilno pravico. Odkar se je grof Mihael Karoly iz-preobrnil, proglaša z impozatno silo tradicije Julija Justa o demokratičnem parlamentu. Vendar pa istočasno ni storil ničesar, da bi njegova stranka izvedla revizijo dosedanjega nemožnega narodnostnega programa, še več: molčal je tudi tedaj, ko je hotel grof Tisza sprožiti narodnostno vprašanje in je spraviti z velikim hrupom pred zbornico. In zato so izjave teh dveh politikov brez vsake vrednosti in ne moreti podati nove smeri politiki na Ogrskem, niti danes, med današnjo katastrofo, niti za bodočnost. Sporočilo ministrskega predsednika more morda navdušiti en del narodnosti, toda ne I le Madjari, ampak tudi same narodnosti ■ morajo biti v globini svoje duše nezaupljive napram obljubljanim narodnostnim koncesijam, ki jih ne spremlja demokratična demokracija, ki jih ne glasuje ljudski parlament, in ki se marveč izigravajo proti lastnim stremljenjem Madjarov. Borba grofa Karoly-ja za parlamentarno demokracijo ne pušča hladne samo nase narodnosti, ampak tudi elito madjar-ske kuiture, ker ta dobro ve, da dotlej, dokler bakcil narodnostnega zatiranja razjeda madiarsko telo, a madjarska družba ne more demokratizirati in politična demokracija bo samo navidezna, ker st nagobčnik in ječa, ki se dosedaj rabita >amo proti narodnostim, moreta vsak ian upotrebiti tudi proti nezadovoljnim "ladjarom. To veliko dilemo madjarske nolitike, današnja vojna le poojstruje. Narodnostna enakopravnost brez politične demokracije, ali pa politična demokracija brez narodnostne enakopravnosti: to bo po vojni nekaj polovičnega, kar bo še manje možno in še bolj omraženo, nego Je danes, bo to operacija, ki ozdravi en del telesa, dočim bo drugi del še bolj bolan. Bil bi torej skrajni čas, da se ta gospoda politiki iskreno povrnejo k pravi demokratični misli in praktičnemu dejanju, ki bi jili moralo poučiti, da je pravna demokracija brez jezikovne in gospodarske demokracije, a jezik ni gospodarstvo de-žeie brez pravic — da je to enostavno košček papirja brez vrednosti. Dokler madjarska gospoda ne bode razumela te moralne resnice in je ne bode občutila, bodo v današnjem času velike odgovornosti obtožen! radi svojega grešnega mol-I jl. ali pa bodo obsojeni v brezmočne, brezživljenjske. ničeve izjave. Demufe vesti. „VEČERNA EDINOST" izide danes ob 5 in pol popoldne. Cenzura. S parlamentarične strani pišejo v Jnformativa": V zadnji seji predsedstva poslanske zbornice je prišla z«">pet v razgovor cenzura in so soglasno konstatirali, da v>!i; dobrim namenom grofa Stiirgkha ni pričakovati izprem mbe r.a fcolje v izvajrnju cenzure. Obžalujemo to odkritosrčno. Ka ti smatramo se . razrpda avstr jske razredno loterije pred G. aprilom. Žrebanje traja 22 dni. ireha 4.000 dobitkov za 18,356200 kron. Srečke strnejo: V. K 25, »/* K 50, V, K 10<\ '/, K 2. — Ka7prodaja in rn7pošilja Podružnica ljubljanska r r- d tne banke. Tr t ulica Caserma št. 11. Zuna-jim naročnikom se pri; oroča naročiti in poslati dennr pf> poštni nakaznici. • 1*S fluSiist Stolar, M^'Vi. £ Mianja, da je zo; et lastnoročno prevzel krojaško dela\ni'o. Izvršuje najmodernejšo civilne obleko, ter vsakovrstne uniforme po najzmernejših cenah Za naročilo zadostuje dopisnica, ter pride osebno na dom z uzorci. 127 fvftffiilM ^arco 35, buffet ul. Giuliani vvjltihll 27 ?e priporoča. Toči se Utr>ko v no, kraški teran in belo vipavsko I. vrste. Gorka in mr/ia jedila ob vsakem času. S5 f^f?f!f! se 6°k0 z eno ali dvema posteljama UUUU z uporabo kuhinje. Ulica Commerciale pritličje. 300 Kdor M številko „Edinosti" od 11. maja, 6. julija 1910 naj jih prinese Inseratnemu oddelku našega i lista, proti primerni nagradi BUKi ll^ii SUKISMSIi^ Seme za sočivje. Ponujam v svrho reklame, semena I. vrste. Zbirka 20 ilustrovanih zavitkov semena za največ potrebno >očivje. Pridelovanje zadostno za 1 letni potroSek družine od 4—(i oseb samo K 2 nO, prosto stroškov; plačilo naprej. Attlllo Depan§fier, Trst, Ccrso štu. 5 Telefon štev. 18-95 (z\oniti 2-krat) ■BB—tgg—BMB—§—B Marco te^f@rži Trst, ul. Campaniie šftv. 21. Vsaki dan prihajajo novosti za pomladansko in letno sezono. Bluze, krila, kostimi, obleke in vsakovrstno drugo blago po zelo nizkih cenah. K? ••.tatfflaagsai Tm Dr. PfcTSCHNIUG TRST, VIA S. CATERiHA ŠTEU. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) h 3 7—7Vi* TRST, CO&S& ŠT. IT Specijalist za KOŽNE In SPOLNZ BOLZNS: ŠIBKOST in NERVOZNOST za BOLEZNI v NOGAM in SKLEPIH. Sprejema od 11-1 pop. in 4 «(t» zvečer ob nedeljah o«J 10 - 1. Telil. 11-57 fJST Telsf. 11-57 sn ul. sv. Frančiška As. ZO Darovi. — G. Ciril Petrovec je nabral v Dekle-vovem bifeju 18. t. m. K 1214, dne 21. t. m. pa K 7 20 za kruh ubožnim otrokom v CM. šoli na Acquedcttu. Nabrano svoto je nabiralec razdelil med učitelje na imenova-(nem zavodu, da jo po potrebi razdeljujejo • med ubožne šolske otroke. ^PMMimbmimmmmb m ^^^ Izvršuje tiskarfka dela v najmodernejšem slogu, bodisi v prlprostem ali večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vizit-nice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugodi z izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času ::: v____.J